r n Naj reč j i slovenski dnemik v Združenih državah | Velja za vee leto ... $6.00 i Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J f The largest Slovenian Da0y fat the United S^ntff, List slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Holidays 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21» 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 50. — STEV. 50. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 2, 1935. — SOBOTA, 2. MARCA 1935 VOLUME XT.TTT, — LETNIK ZLIH GLASOVANJE GLEDE STAVKE V A V T NI INDUSTRIJI V Jugoslaviji ne bo svobodnih volitev PREDSEDNIKOVA PREDLOGA ZA POMOČ IN DOBAVO DELA JE DOSPELA NA MRTVO TOČKO Tajno glasovanje se je vršilo med članstvom 176 lokalnih unij. — V šestih predilnicah so delavci odložili delo. — Senatorji dobivajo na kupe pisem in brzojavk. — Harry L. Hopkins je opozoril trgovski svet. — Predsednik ni hotel o predlogi ničesar izjaviti. Senat in poslanska zbornica sta še vedno pod vtisom razsodbe, ki jo je podal zvezni sodnik Nields v procesu proti Weirton Steel Company. Prihodnji teden se bodo vršila javna zaslišanja o Connery-AVagnerjevi predlogi, ki je naperjena proti kompanjskim unijam. Iz razn-iih delov dežele prihajajo poročila o pretečih stavkah. . Narodna oblast združenih avtnih delavcev je odredila tajno glasovanje glede stavke. Glasovanje se je vršilo v 1 76 lokalnih unijah avtne industrije. Kako je izpadlo, se zaenkrat še ne ve. V La Grange, Ga., so zastavkali delavci v šestih predilnicah. Vsega skupaj stavka nad tri tisoč mož. WASHINGTON, D. C., 1. marca. — Vsi javni in tajni poskusi, da bi se razjasnil položaj, ki ga je povzročil McCarranov amendment, so se izjalovili. Vladni program, tigajoč se štirih milijard dolarjev za pomoč in dobavo dela nezaposlenim, je do spel na mrtvo točko. Senat je preplavila cela povodenj pisem in brzojavk, ki jih pošiljajo volivci v zadevi McCarra-novega amendmenta. Posebno ogorčenje je opažati proti tistim demokratskim senatorjem, ki so glasovali za amendment. Danes so bili pri predsedniku Rooseveltu časni-ški poročevalci. 2 njimi je razpravljal o vsakdanjih zadevah. Vladnega predloga ni niti z besedo omenil. Pristaši administracije pravijo, da sta se dva demokrata, ki sta glasovala za McCarranov amendment, premislila in sta zavzela predsednikovo stališče. Senator Borah iz Idaho pravi, da to ni resnica. Demokratski senator Glass iz Virginije, načelnik apropriacijskega odseka, je za to, da se tako j dovolj tisoč osemsto milijonov dolarjev za direktno pomoč nezaposlenim. Glede dobave dela naj bi se razpravljalo pozneje. V ponedeljek se bodo začela pred posebnim odsekom poslanske zbornice zaslišanja glede veteranskega bonusa. Neki ugledni demokrat je rekel: — Želel bi, da bi bila ta kočljiva zadeva čimprej poverjena senatu. Odkrito je priznal, da je večina v zbornici zato, da se plača veteranom bonus pred določenim časom. Kongresnik Patrnan zahteva, naj vlada natiska toliko novega denarja, kolikor ga je treba za plačanje bonusa, d oči m Ameriška legija ne omenja, na kakšen način naj se dobi potreben denar. ^vezna reliefna administracija je obvestila države Minnesota, Idaho ,in Washington, da jim je more nakazati nobene podpore za nezaposlene, dokler same ne spravijo skupaj gotove vsote. Države Ohio, New Jersey, North Dakota in Wyoming so dobile le polovico, kolikor so zahtevale za mesec marc. CHICAGO, 111., 1. marca. — Pred člani tukajšnje trgovske zbornice je govoril zvezni reliefni administrator Harry Hopkins ter rekel med drugim: — Nezaposleni so vajeni reliefa in se zanašajo nanj. Prej ko mogoče jim je treba preskrbeti delo. Ako sedaj ne potrosimo v to svrho štirih milijard, bomo morali v doglednem času potsrošiti dvakrat po štiri milijarde. SIR SIMON V FRANCIJI Z La valom je razpravljal o svojem potovanju v Berlin. — V Moskvo najbrže ne bo šel. Pariz, Francija, 1. marca. — Angleški zunanji minister Sir John Simon je prišel v Pariz, o Simon v Berlinu zastopal skupno mnenje Anglije in Francije. Simon in J>aval sta tudi razpravljala o vzhodni evropski zvezi, katero je zamislil ruski zunanji komisar Maksim Litvinov. Pozneje* je o tem razpravljal minister Laval tudi z ruskim poslanikom. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je ruska vlada mnenja, da sedaj še ni pravi čas, da bi Sir Simon obiskal Moskvo. Do sedaj pa iz Moskve še t ni prišlo nikako povabilo na Sir Simona. V Berlinu bo Sir Simon razpravljal s Hitlerjem o zračni zvezi, o vzhodni evropski zvezi in o podonavskem paktu. Ravno tako bo tudi "Simon skušal pregovoriti Hitlerja, da se Nemčija zopet vrne v Ligo narodov. V tem oziru popolnoma soglašata angleška in francoska vlada. Tako Sir Simon kot Laval sta pripravljena dati Nemčiji največje koncesije, da se nemško javno mnenje odvrne od naziranja. da je Nemčija preveč zapostavljena. S tem bo mogoče pridobiti Nemčijo za vzhodno evropsko zvezo. Pozneje bo najbrže šel v Berlin tudi Laval ter upa, da bo marsikaj dosegel, ker je imel velik uspeh tudi v Rimu, pri vsem tem, da je bil med Parizom in Rimom dolgoleten spor. SAARSKA PROSLAVA __NA DUNAJU Dijaki so priredili velike demonstracije. — Peli so "Deutschland ueber Alles." — 300 dijakov aretiranih. DEŽ USTAVIL INFLUENCO | Madrid, Španska, 1. marca. Deževje je vstavilo epidemijo influence, na kateri je zbolelo 70 odstotkov prebivalcev Madrida, ki ima 800,000 prebivalcev. Sedaj je bolnih samo okoli 35 odstotkov prebivalstva. Zdravniki pravijo, da je mrzlo in &uho vreme pospeševalo razširjati bolezen. Dunaj, Avstrija, 1. marca. — Dijaki dunajskega vseučilišča so priredili veliko proslavo o-svobojenja Posaarja, kar je bilo proti vladni odredbi. Vlada je namreč prepovedala vsako ubhajanje proslave vrnitve Saara Nemčiji ter je zagrozila vsem vseučiliščnikim dijakom, ki bi se pregrešili proti tej odredbi, z zaporom in izključitvijo z vseučilišča. Vkljub tej odredbi so nekateri dijaki sklenili, da proslavijo vrnitev Saara v vseučiliški palači. Zbrali so se v anatomskem oddelku vseučilišča, kjer so imeli govore in so peli "Deutschland ueber Alles O tem je bila obveščena policija, ki je takoj bila v velikem številu na mestu. Policisti so obkolili vseučilišče, višji policijski uradniki pa so vdrli v palačo. Vsi navzoči dijaki in dijakinje, ki jih je bilo okoli 300, so bili aretirani ter so bili odpeljani v različne dunajske zapore. Narodni socijalisti v Lincu so vladno izjavo na svoj način "zanikali".. Pred nekaj dnevi je namreč vlada naznanila, da so narodni socijalisti Gorenje Avstrije prostovoljno razpustili svojo organizacijo in izjavili, da se bodo ravnali po policijskih odredbah. Namen tega koraka je bil priklopiti se Schuschn i ggov i domov i nsk i fronti. Linški narodni socijalisti so po celem mestu in skoro po vseh hišali razdelili listke, v katerih zavračajo vladno trditev. Da dokažejo, da je vlada povedala laž, bodo svojo propagando od sedaj naprej še znatno povečali. NAROČIL VESEL POGREB Bohemia, N. Y., 1. marca. — Vsakdo v češki naselbini v Bohemia je bil vesel in imel svojo zabavo ob priliki pogreba Jos. Slabihouda, ki je, predno si je s plinom vzel življenje, določil, da se naj vsi njegovi Tojaki pri njegovem pogrebu in po pogrebu zabavajo na njegove stroške* Predno je vzel plin, je napisal svoji ženi pismo, da naj naroči godbo, ki naj igra samo vesele koračnice in valčke. Po njegovem naročilu je godba igrala nekaj arij iz Smetanove opere "Prodana nevesta" ter "Hej, Slovani". Po pogrebu pa so se godci iti njegovi prijatelji zbrali v Central Hotel, kjer so se zabavali in plesali. McDONALD BO ODSTOPIL? Sel bo, ako se mu iz kakega razloga bo zdelo potrebno. — In pravi, da je takih vzrokov dovolj. Doncaster, Anglija, 28. feb. Ministrski predsednik Ramsey MacDonald je na javnem zborovanju v Doncastru rekel, da je pripravljen odložiti svoj u-rad, kakorliitro bi to zahteval položaj, ali pa ko bi njegovi kabinetni tovariši to želeli. Dalje je rekel: "Kar se mene tiče. sem v tem uradu, ker to odgovarja željam mojih tovarišev. Ako bi kdaj prišli do preričanja, da je bilo moje službeno delo predrago plačano, ali pa, ako bi vsled tega ali drugega vzroka — in takih vzrokov je, žal, mnogo — ne bil več v stanu z vso močjo voditi krmila, tedaj' mi ni treba nikogar vprašati! za svet, temveč bom natančno ■ vedel, kaj mi narekuje dolžnost 1 \ MacDonald je sporočil, da se vlada sedaj peča s preiskavo špekulacijskega škandala, ki že nekaj časa omadežuje finančni ugled dežele in škoduje narodnemu kreditu. Ta pripomba se nanaša na propad treh velikih tvrdk za prodajo popra. ČLANI OPOZICIJE NIMAJO PROSTORA V MINISTRSTVU BEOGRAD, J ugoslavija, I. marca. — Vse upanje, da bodo nove volitve v Jugoslaviji predstavlja-le voljo jugoslovanskega naroda, je poteptala v tla izjava vladne stranke. Iz te izjave je razvidno, da noben kandidat stranke opozicije, kateri načelu je dr. Vladko Maček, pod nobenim pogojem ne bo prišel v vlado. Edino vprašanje je, ako bo Jeftičeva vlada našla kak izgovor, da prepove kandidaturo kandidatov opozicije in stopi v stopinje pokojnega kralja Aleksandra ter razglasi vojaško diktaturo pod generalom Perom Živkovicem, ki je sedaj vojni minister. Regent princ Pavel želi, da bi imela Jugoslavija pravične volitve, toda z ozirom na odločnost večine vladnih voditeljev, da se drže svojih mest za vsako ceno in ker to večino podpirata tudi ostala dva regenta, je dvomljivo, da bi dobra volja princa Pavla pri tem kaj zalegla. ARGENTINA SE ZAVZEMA ZA PARAGVAJ Benos Aires, Argentina, 28. februarja. — Argentina bo nasprotovala vsakemu kazenskemu postopanju Lige narodov proti Paragvaju. Argentina bo tudi zahtevala, da L/i ga dože-ne, kdo je kriv za vojno v Gran C-haco, ali Bolivija, ali Paragvaj. To. stališče Argentine je pojasnil zunanji minister Carlos Saavedra Lemas. Argentina ne bo privolila, da bi bilo tujim državam prepovedano Paragvaju prodajati orožje in muuicijo, kakor je sklenil svet Lige narodov. Poleg tega zahteva Argentna, da imajo v Ligi narodov enako pravico ravno tako majhne, kakor velike države. Iz tega razloga je tudi Argentina pred 14 leti izstopila iz Lige narodov in je zopet vstopila pred dvema letoma. VOJKA KRIZA NA KUBI Havana, Kuba, 28. febr. — Vsled odstopa petecra ministra v kabinetu predsednika Carlo-sa Mendieta, delavskega ministra Rogelio Pina, so voditelji šolske stavke razpravljali o nadaljnih načrtih za strmoglavi jenje predsednika Mendi-te in njegove vlade. Pozno ponoči je poveljnik kubanske armade col. Fulgen-cio Batista pozval vse polkov-ne poveljnike na posvetovanje v vojaško taborišče Columbia. Razlog za to posveto.vanje ni ARKTIČNA ODISEJA JE KONČANA Mlad mož je bil najden napol zmrznjen. — Živel je ob zmrznjenih ribah in je pri tem filmal. Sarcoxie Mo., 1. marca. — Mala ves Sarcoxie. ki šteje komaj 1000 duš, je naenkrat postala slavna, ko je prišlo poročilo, da je eden njenih sinov prehodil divje pokrajine visokega severa ter je s tem izvršil čin, ki je edin v zgodovini polarnih krajev. Ime tega mladega junaka je Dave Irwin, ki je zašel v najsevernejše kraje, kamor celo Eskimi le redko prihajajo. Veselje po pustolovščini iu želja, da najde dober fotografski materijal, je 24 let starega Ir-1 \vina gnala na sever. Nekaj mesecev je ižgnil brez vsakega ^lodu. In šele sedaj prihaja njegov SOS iz arktične pokrajine. Irwin je prišel do Baker Lake Post v severozapadnem teritoriju Kanade. Daleč okrog ni nikake človeške nasedbine. Do sedaj pa se mu še ni posrečilo stopiti v zvezo s kako kanadsko policijsko postajo. Značilno za mladega Invina je, da se je napotil v te severne kraje samo v želji, da more prinesti domov fotografije divjih severnih pokrajin. Pri vsem tem pa ni v službi nikake filmske družbe. Samo prosta volja in veselje do fotografiranja ga je gnalo v ledene puščave in s seboj je vzel samo vijolino in fotografski aparat. Pred dvema letoma je Irwin po svernih arktičnih krajih Amerike gnal čredo severnih jelenov. Tedaj je Irwin ostal v arktičnih krajih ter je s sankami, z aparatom in vijolino na hrbtu, potoval po divjih krajih. Njegova odiseja pa je sedaj končana: najden je bil napol zmrznjen in sestradan, kajti zmrznjenih rib dolgo časa ni mogel več uživati, pa pri vsem tem je rekel: "Nekaj filmov primitivnih Eskimov pa se mi je izvrstno posrečilo. bil objavljen, toda mora biti velike važnosti. Vozniki busov v Havani so zastavkali in železniški uslužbenci so glasovali za stavko. SABOTAŽA NA P0ST0VEM AEROPLANU Na svojem poletu z za-pada na vzhod je moral Post pristati. — V njegov motor so bili na-troseni železni opilki. Newark, N. J., 1. marca. — Sloviti svetovni letalec Wiley Post, ki je v substratosferi skušal poleteti iz Californlje v Newark, je bil prisiljen komaj 50 minut po odhodu pristati v californijski puščavi. Po svojem prihodu v Newark je Post povedal, da je po pregledovanju areoplana dognal, da mu je nekdo v motor natrosil železne opilke. Najprej je mislil, da se je pokvarila oljna napeljava, pozneje pa se je prepričal, da so železni drobci v olju povzročili, da se mu je motor preveč razgrel. Ta atentat na njegov aeroplan bi mogel imeti mnogo hujše posledice in Post je to označil kot "najnizkotnejši čin, ki je bil kdaj izvršen kakemu letalcu". Post ni hotel povedati, koga sumi tega zločina ter je rekel, da ga bolj zanima, zakaj je bila narejena ta sabotaža. Los Angeles, Cal., 1. marca. V motorju Postovega aeropla-na "Winie Mae'* je bila najdena velika množina železnih drobcev, ki niso mogli priti slučajno v olje. Olje je pozneje kemično analiziral v laboratoriju Arthur R. Maas v Los Angeles. tfaročite m na GLAS rfA&ODA, največji ilorenali d&wrik v Sdntitarih dria^iL. _ GLAS NARODA "CI LA 8 NARODA' NEW YORK, SATURDAY, MARCH 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ii Glas Naroda" and PabUMMd by SLOVENK- PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Sakser, President L Benedik, Treas. Pit« of ttC 184b Stmt, the corporation and acWreawee of above officer«: Borough of Manhattan, New Ybrk City, N. Y. "GLAS NASODA <¥eiee of the People) Day Except Sundayu and Holidays |a eafto lato rtiJa aa i—irtko In ■JUWIIV art $6 00 It pol leti ....................$3.00 HJ^IL Za New York aa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................98.60 Za InosematTo aa cdo leto •.... r «7.00 Za pol leta .....................$8.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" labaja vaakl dan laraemil nedelj lu praznikov. Dopisi brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndl prejflnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. I. Telephone: CHthia fr—887*_ ZMAGA WEIRTON STEEL COMPANY NViliiihigUni. Del.. je vprizori-1 zvozili sodnik .lolni Nields nov in močaui imparl lin pravice delavstva, da se organizira ter lia ta način posluje iinoljše delovne poboje. Zvezni sodnik je razsodil, da je v N HA zakonodaji neustavna točlka 7-A. ki delavstvu le pravice izrecno prizna v:u Soglasno z o 1 ločitvijo sodnika Nieldsa. nima zvezna vlada nobene pravice vmešavati se v razmerje med de-laveem in delodajalcem, češ, da to ni uLk«ako meddržavno razmerje. Istočasno je proglasil sodniik kompanijske unije za postavne. češ. da Te organizacije, ki so povsem olvisne o<\ delodajalcev, jamčijo delodajalcem ini »delavcem do kolektivnih podajanj. Ta odločitev zveznega šo lnika je udarec v lice organiziral i e ira k le 1 a vst va. Zvezna vlada bo vložila proti tej odločitvi priziv. Z zadevo se bo torej bavilo najvišje zvezno sodišče. Zvezna vlada je svoječasno raposl ovala ustavno po-velje proti Weii-ton Steel Corporation, ki je hotela med svojimi delavstvom razpisati volitve. Pravico do glasovanja naj bi pa imeti le tisti "delavci, ki so včlanjeni v kompanijski imiji. Vlada je smatrala to aa -kršenje točke 7-A. Weirton Nreel Corporation je znana kot največja na-^lirotnic« strokovnih organizacij. * V tem se seveda lie razlikuje dosti od družili poljet-11 iikov, ki zavzemajo približno isto stališče- Razsodba sodnika Nieldsa je voda na mlin pretežne večine ameriških, kapitalistov. Iz raznih industrijskih središč dežele že prihajajo glasovi, da sodnik ni mogel bolje razsodili kot je razsodil. Strokovne organizacije bodo imele »dovnflj vzroka, da se temu napadu odločno zoperstavijo. Istega dne je pa doživela zvezne vhwla liadaljni poraz. V Tjouisvrlle, Kv., je namreč razsrtdil zvezni sodnik J>awson, da kongres nima pravice idoločati mezd in cen v industriji mehkega premoga- Izvedba pravilnika za to industrijo bo vsledtega naletela na velike težkoče- Zvezna vlaKla bo tudi proti tej razsodbi vložila priziv. ARETACIJA NEMŠKIH DUAKOV . Greensburg, 'Pa. Z deJoiii j t' tudi pri nas takn kot po večini drugih naselbinah. Nekatere tovarne obratujejo s polno paro, približno ]m»-lovico tovarn j>a že počiva-štiri leta ali več. Tako je. tudi v preinogorovih. Nekateri pre-mogarji delajo vsak dan. nekateri pa dobe le par dni v tednu. JSo pa tudi taki, ki že leta čakajo na obljubo delodajalcev, da jih nazaj pokličejo. Kar je 'Slovencev, so večina vsi zaposleni, eni manj. d ni t? i več. Prostega časa za čitanje in še posebno sedaj pozimi imamo več kot potrebno." (ilas Naroda nam je že dolgu leta preljubljen list, katerega pogrešamo, če ga en sani dan ne dobimo. Ker nam pa naročnina poteče v par tednih, vam pošiljam celo naročnino. da nam ne bodo skrbi delale številke pri naslovu, ker jili nismo bili navajeni. Mr. .1. (Vrne je že gledal ,da nas je obiskal mesec ali dva prej, predno smo se nanje naučili. Ko sem se pred par leti podala začasno v domovino s posredovanjem potniškega* oddelka "(Jlas Naroda" in sem čakala v pisarni še na druge sopotnike, me je Mr. L. Benedik peljal v tiskarno. Seveda sem med vsem Topotanjem najprej gledala, na katerem stolčku sedi Peter Zgaga. Mislila sem, da ima tudi tako glavni sedež v tiskarni kot ima kolono v Glas Naroda. Seveda se nisem upala vprašati, kateri od teli gospodov je FVter Zgaga, ker vem, kako rad ženski spol in njihovo radovednost opiše. Ozirala sem se, kje bom videla tistega, ki ima deteljico v ustih. Opazila pa nisem nobenega, ki bi bil tako neusmiljeno slok in te-nak in pa imel deteljico kot je bil nekoč slikan ž njo. Videla po sem, kako lahko in hitro se IZVIRI PREBIVALSTVA ZDRUŽENIH DRŽAV Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Praga, Čehoslovaška, 1. marca.--Policija je aretirala tri nemške vseučilike dijake, ki so osumljeni vohunstva. Prvi je bil aretiran predsednik nem- ške nazij. arganizacije Fritz Kamni. Opolnoči pa je policija v nemškem klubu aretirala še dva druga dijaka, katerili imena niso znana. Važno za potovanje. =--— --^ Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled najke dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zate se taupno obrnite na nas ta vsa pojas*K~. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vise je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno, ea najmanjše stroške. Ned rž avl jam naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washing t ona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT*, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretpUOna navodila im taaotatUja-mo Vamt da boste poceni in udobno patovaH. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N.Y. ,» § — Y Vest a burg. Pa. je 27. februarja umrl rojak Frank Barbich za pljučnico. Rojen je bil 2i>. novembra 1KX1 pri Yo-loskeni. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke. Žena mu je umrla pred (» leti. —Po daljši in mučni bolezni je v Clevelandu preminul eden pionirjev slovenske naselbine,, John Znidarfšič, eden prvih slovenskih krojaških mojstrov v Clevelandu. Ranjki je bil star let in doma iz vasi Bloška Polica pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Žena mu je umrla pred štirimi leti in ]>ol. naredi pomembni liškrat'*, ki ga včasih najdemo v listu. Pozneje sta nas Mr. F. Sakser, ml., in Mr. A. Svet spremila na parnik M le de France'. Priznati moram, da je na par-niku prvovrstna udobnost in postrežba. Obljubila sem, da sc oglasim iz domovine. I)asi sem bila v domovini celo poletje, je obljuba ostala"neizpoln jena. Pisati o domovini in povedati. kaj sem videla v gledališču. mi je eno kot drugo. Da se ne bi raztegnilo na strani kot se je pismo rojakinje iz N. J. Petni Zgagi, je bolje. da prej končam. Vedno či-tam. da nas kot čitatelje pozdravlja ta ali oni. zato tudi jaz pozdravljam vse čitatelje. listu* (i. N. pa želim obilo dobrih naročnikov. Mary Horvatin. Wenatchee, Wash. He I a žena smrt se je oglasila pri družini Padushek. Mrs. Pa-dusliek je preminula v visoki Starosti let. Družini Padushek moje sožalje. Preminul je tudi Mr. John Miliclich, kakor je bilo že poročnim v (Jlas Naroda. Sneg je odšel iz Wenatchee Valley, in tukajšnji farmer ji so pričeli z obrezovaijem sadnih dreves, kajti to delo se mora izvršiti vsako leto. < Vz Wenatchee gre direktna zračna črta poštnih letal in drugih. Tukaj je tudi lepo urejena postaja za letala, tako da se Zgaga lahko pripelje v kratkem času iz New Yorka na krasni Zapad. Posebno krasen pogled nato okolico je, kadar zori sadje, to je augnsta, septembra in oktobra. Zgaga, le pridi jeseni sem na medvedji lov. Jaz ti bom šel pokazat, kje se medved nahaja. pa ne pozabi fižola seboj prinesti. < V se slučajno izgubiš. kakor sem se bil jaz pred par leti na lovu na srne. ne v?>š. Zgaga, kako fižol lepo diši, pa če ga prav ni kakih .">() do KM) milj od Wenatchee. Proti severu so veliki gozdovi in nepregledno hribovje. Zverjadi je vsake vrste. So divje koze, ovce, srnice, dihurji, medvedi, elki, kajuti, divje kokoši, ogrski fazani, da zajca niti ne omenjam. - Naj še omenim, da se bliža pust in nekatere pečlariee so se odločile, da bodo šle na počitnice v Californijo, seveda samo zato, ker se bojijo ploha. Kaj pa ti, Zgaga, ali boš tudi ti vlekel ploh? Zadnjič sem vabil pečlariee, da naj nas peelarje obiščejo v Sektown. Odzvala se je samo ena. Prišla je, ko sem ravno žganee mešal v ponvi in sem imel nekaj stare ribje masti za zabelo. To je jako trpežno za peelarje. I)al sem ji nekoliko pokusit, pa me je grdo pogledala, nos je zavihala, še pogledala v ogledalo in odšla brez vsakega pozdrava. (Vtu- Skoraj ena četrtina prebivalstva Pni je in skoraj ena polovica prebivalstva države New York izvira iz dežel, kjer se ne govori angleščine. To je zaključek proučavanja Dr. J. V. DePorte-a. ravnatelja oddelka žilvljenjske statistik«' v zdravstvenem de] m rt men 111 države New York. Študija je bila izvedena za odbor o soei-jalnih problemih. 44 Ideja, da so Združene držav«' duševifo in kulturno nadaljevanje Velike Britanije.se splošno smatra še danes kot izhodna točka vsake diskusije. Ali, ako se uvažnjejo spodnji podatki, očitno je da je treba dodati obsežnejše raztolmhee-nje-. Leta lll.'M j<- vsa skupina tujerodnega prebivalstva in njihovih otrok, brez ozira na zemljo izvora, predstavljala '.UJt^r vsega prebivalstva Združenih držav, namreč 10.11'.; rojenih v inozemstvu in 20.7'; rojenih v Združenih držaVah «»<1 tujerodnih staršev ali pa od mešanih staršev. Federalni cenzus na-zivlje vso to. skupino **oseln tujerodnega izvora". V državi New York ta skupina predstavlja (i!Wf vsega prebivalstva t« države, namreč 25.4'' tujerod-cev in ."ifi.fi tukaj rojenih od tujerodnih staršev (kjer vsaj en roditelj se je rodil v inozemstvu). Z drugimi besedami, trije izmed vsake desetoriee v Združenih državah so tujerodnega izvora, a v državi New ! York šest izmed vsakih desetih oseb. V državi New York in v vseh Združenih državah priseljenci iz angleške govorečih dežel (Velike Britanije in Irske), vštevši njihove tukaj rojene otroke, predstavljajo približno eno petino vseh oseb tujerodnega izvora. Ako še dodamo osebe iz Kanade, vse njihovo število znaša komaj eno če- trtina vsega prebivalstvo tujerodnega izvora. To razmerje more dovesti do pogrešnili zaključkov, ker je število tukaj rojenih od roditeljev britanskega ali irskega izvora, ki so se tudi tukaj rodili, sigurno daleko večje v razmerju s takim številom izmed priseljencev iu njihovih tukaj rojenih Peter Zgaga Neka sladkost mi Clevelanda. (»liio: Preljubi Peterček: pise iz Danes sem prcčitala Tvojo preljube/nivo kolouico. < »h, IV-tereek, kako '4 i v-»e popravici otrok. Da se izognemo mogoč-1 pišeš. Menda se >e res nisi ni- 11 ost i krive interpretacije, je razmerje ustanovljeno na podlagi vsega prebivalstva Zdr. držav. Kadi tega je odstotek oseb tujerodnega izvora iz angleško govorečih dežel enak 22.7'' vsega prebivalstva. Zdr. držav, odiiosno M\r'< prebivalstva države New York. "Temelji te dežele so bili postavljeni <>11 Anglo-Snkson-cev, ali tudi druga plemena so doprine?..i v velikem razmerju k njeni izgradnji. Priseljevanje iz evropskih dežel v Novi svet predstavlja nadaljevanje socijalnih. kulturnih in institu-cijelnih vez. ne pa popolnoma pretrganje teh krvnih vez. sedanjih ali pa zgodovinskih. Sedanji značaj ameriškega naroda vsebuje kolektivni doprinos neštetih generacij ljudskih bitij, ki so živela v istem teritoriju, razvila skupen jezik in se borila v istih borbah za voj posebnih potez iu sposobnostih pojedini h skupin. Ni zaželjivo in je celo nevarno predpostaviti neki nemogoči cilj absolutnega uniformiranja kot naš nacijonalni ideal. Končno Dr. DcPortc opaža: 14 Ako državno planiranje iivn-ži ne samo niateriialne, marveč tudi ljudske vrednote, potem treba posvetiti tem dejstvom posebno pa/njo1'. FUS. PRIZOR IZ RUSKEGA SODIŠČA V Moskvi posluje takozvano ljudsko sodišče, ki rešuje manjše pritožbe. Vse razprave so javne. Glavni namen ljudskega sodišča je pobotati tožite lja in obtoženca. di sem svoboden, ni bila zadovoljna z menoj. Tukaj prilagam par pečlar-skih grošev za nadaljno naročnino na (ilas Naroda, ker za branje imamo dosti časa. Prihodnjič kaj več poročam. Veliko srečo želim vsem peč-laricam v letu Pozdravljam tudi vse naročnike in čitatelje (ilas Naroda. Pečlar iz Sektowna. Tel.: STuvvesniit H-IU40 Dr. D. S. DIBICH ZDRAVNIK 1 >r.• vi domislite vse tiste vaše uganke, ker so vse toku špasne. ko jih berem v našem Naroda, ker <0 rejs za sme jat. J<->t bi rada vejdla, počeni je kečup u Naj-jorku, de ga možje po frisi maže jo. Tukej je laku drag, de ga iiej, da hi ga jedli. Pa ilejte to u papir, da se bojo mej I i k<*j zasmejat. Marv. Zakonski m »žjpe so se naveličali večnega godrnanja svojih boljših polovic. I'stanovili so društvo, za-rentali dvorano tei- nabili na stop žell- | vrata plakat, da je v j;_v /V(.,t skam prepovedan. Sol..: ...I 1 45 E. 9>th ST., |n>|>.. • hI ti-S 7.\. NEW YORK CITY DELO DOBE TZVKŽBANE ŠIVALKK pri ''rough" slamnikih. — FRUIIAUF k MFSYL, Inc. 11 tli and Broad Sls., (*arUta«lr, N. J. fix 1 ar očrte se na "(XjAS NARODA9*, največji sl-orenski di, "v m k v Združenih državah. ».nflBSf swiiif ff>!^F r Za Velikonoč DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 3.75 .......... Din. 100 $M5 .......... Din. 200 f 7.50 .......... Din. 3M $1«.— ............... Din 50« $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 $18 25 $44.60 $88.20 Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Lir 3000 KEB 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI UORl ALI DOLI Sa Izplafillo vetjih zneako? kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo Se boljr: pogoje. otlaCila v ameriških dolarjih Za IsptoiUa $ 5.— aMrate podati $10.— $15.— Nnjrn ......$ 5.75 •••••> $10.85 ... $16,— . $21.— ......$41J25 $50.— » - ..........$51.50 Prejemnik uobl ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. Iminjeaaa pa Gable Letter ta pristojbine $1. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU* Naroda" SI« WK8T 18th BIHIHI NEW YORK. N. I. 1 a noiaiMHPi Tako >»> h«»t« !i preživeti vsak v«««"er par ur v miru božjem. Y>i so hili nu)zje-,koren.iaki. za [iredscdnika s<» pa izvolili najhoj moriieg:i. najbolj junaškega in korenjaškega. Sestali s«> s4. j)rvii**. sestali so si» drugi<* in so zabavljali *'i>'/. svoje boljše polovice, da se je kar kadilo. Ko je bila tretja seja v naj-večjem zanosu, >() Se nenadoma odprla vrata. Pravzaprav odprla se niso. ampak s tečajev so padla — in dražesttie ženice so pridrvele v dvorano. Nekatere st» imele v rokah palice, nekatere mu rele, druge so pa kar z golimi pestmi bile naokrog. Ko >0 jih možički zagledali, se jih je nekaj skrilo pod mize in klopi, nekaj se jih je zaklenilo v omare, drugi so pa pobegnili. I.e največji, najmočnejši, najpogumejši med njimi, tisti, ki_so ga izvolili za svojega predsednika, je pogumno obsedel pri mizi. Ženske so udrihale po lijem, on je pa pogumno iu nepremično sedel. I11 ko so enkrat pohištvo in vse šipe razbile, ko so namlati-le slehe ■rnega, ki so ga dobile v roke, so zmagoslavno odšle. K d i n o I e x j nil a šk i j »red šolnik je sedel za mizo. ('lani so se izkobacali izpod klopi in se splazili iz omar ter šli čestitat svojemu junaškemu predsedniku. Toda strah in groza! Bil je mrtev in mrzel. Ko je bila prva ženska pomolila glavo skozi vrat, je junaški predsednik vztrepetal in na mestu ga je zadela kap. AUSfB 2f NAROČILI SLOVENSKO-AMERBCANSKI KOLEDAR ZA 11357—STANE 50 CENTOV.—NAROČITE GA ŠE DANES Dopisi. "G LAS NARODA' NEW YORK, SATURDAY, MARCH 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. ML KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 'TUBTW^ •' ' ' ".rj"-1 JAXKO K AC. Xi kaj pri«la pore«"*et«'. Tega nisem trdil nikoli in so \«»«la 1 ti« I i Ih!k, ki ga j«' napadla huda vroči čr.a I ioIozoh, mučijo iicsnviU' ža čudni prividi, ki nanašajo na vsega pomilovanja vreden objekt njegov«- IjnltoMim-i'o>ti. Ne I«• v-ak korak svoj«* ga "partnerja" opazuje Iju-hosiimnik v vsaki hosedi. po gb*du in eejo ililtii, >redi n«>«i I rislnškiije, kj«* b»> zasl«*«lil skritega >«>vražnika. ki lun jemlje ljllh«'Zi11. enim niahoiu ozdravi rev« /a dolgotrajnih muk. K ten« čudovitim zdravilom moramo po vsej pravici poleg radija u-vtsliti tudi radio. Čudite i.omara in dvomite v to novo zdravilo ki žal Še ui s patentom zaščiteno. Ko IH »ste |»;! z g«mfl»o prebrali, mi bo>te prav gotovo dali prav. Kakor pravljiea ri*čeiiili ljubezenskih podvigov in pristen eviček z 4rn«lnv<* )»«•-či mi jih povezali v »kupilo zaobljubo večnega »amstva. Z go uilo pa je, da j«' po dolgo letnem prijateljstvu v enem t< dnu kruta ii*o«la pobrala zdravnika in odvetnika. — Zdravnik je kot žrtev -v« »joga poklica po«ll«*gel zaivratni I»«• -lezni, odvofriik pa se j«* ubil v gorah. Profesor -e j«* znašel n.-ien krat sam na svetu. Kakor človeški rod stari in seveda zato tudi neizmerno resnični rek. da j« človeku težko hiti samemu, >«■ je pokazal tudi na profesorju Metodu Kržičniku. Ni minil teden, odkar je potočil brid. ko solzo na groheh prijateljev, že mu je postalo neznanski; dolgčas, kljub lepim dnevom. Celo cviček se je izpremenil v okusu, da kar ni hotel teči po grlu. Ves otožen je hodil petdesetletni gospod Metod med veselimi ljudmi. Tedaj pa ga je nenadno obšlo spoznanje, da zdaj, ko sta prijatelja pod pe-zo krute n-ode prelomila obljubo, tudi njega ne veže več LJUBOSUMNOST prisega večnega sainstva. Nikoli se ni brigal profesor Metod za ženske in seveda tudi ni iskal znanja z njimi. Ko je « dliajal drugo jutro po sklepu opustitve večnega samstva v solo, je začuden opazil, da ima njegova gospodinja prav pri kupno hčerko.\ se dopoldne s<» uhajale k njej misli sredi re sevanja čudovitih enačb s tremi neznankami. Ni bil profesor Metod t i »t o \ rsle človek, ki bi dolgo premleval in pre telitaval svoj«- namere. Kakor pri srečno rešeni računski nalogi je sklenil in dvakrat p • g,, je deklica (pozdravila. hrc/. «« vitikov j«' sklenil zgrabiti pri jožnost. Ze j«* odprl listal. k-> -e je - stralliHll OVedel. dal n * ve njenega imena. Toda brž s.. j«1 oj umiril: "(»osptMlična. štiri in d vaj ur vam dam ča»a za pre misiek če me hočete za moža. Dobro presodite iu mi odg«, volite kratko z da ali ne." Kakor okamenela je ob>tala gospodična Koža in zrla zmedeno za odhajajočim profes«»r jem. Šele voda. ki je pričela teči čez posodo po tleh in p « i.jenih nogah, jo je zbudila iz '•jene osuplosti. Kar ni mogla verjeti, da je ponudba resnična in na se ni morda prof"->orju zbledi o v njegovi učeni glavi. "Križana krona!" se je zavzela mati po hčerkinih be-e 'lah in si s tresočo se roko «»-brisala z belim predpasnikom potni obraz. "Morda pa misli proiosor resno. Kar z obema rokama se ga primi! Taka prilika ji" dobil profesor zaprošeno nevestino roko. Po poroki sta se novoporo-čenea preselila od matere in najehi v prijetnem predmest-pi'iii zaitišjn stauiovanje. ki ga jo profesor Metod pr;iv u«lob-iio opremil in ~evo«lii ni poza bil tudi prvovrsten radio. K a kur dvema zaljubljencema-kratke minute sestaukai so ji-niit naglo minevali dnevi. Prav ničesar ni motilo njune zakon- < Nadaljevanje na 4. stranl.i dni zjutraj je rekel stari sinu, naj gre po mačeho. Ker ga pili ni hotel ubogati, mu j<* stari zagrozil, s sekiro. Sin je zbežali na občinski urad in ker se župan zopet lii upal nastopiti proti nasilnemu očetu, je sklenil, si a regit ubiti. Popoldne se je vrnil in mi šel očeta v .postelji s sekiro v roki Videč sina je stari skočil zai njim. Sin je zbežal v krčmo. | kjer se j«« napil nuna in se čez dobo uro vrnil. Oče je spal in sin ga je udaril trikrat s seki I*«► po glavi. Videč, dil je O«*'* .mrtev, se je umil, oblekel p raz I nično oblekf>. odšel po maičeho lin ji rekel, da se lahko mirim I vrne domov. Potem je odšel k orožnikom in jih prosil, naj lnom razvratu. Stari Kon-sumplik se je bil ]>o smrti svoje prve žene drugič oženil z mladim dekletom. To je bil tudi vzrok, da je bil ljubosumen na svojega 22-letnega sina An-toniiiii. ki ga je po krivem d««l-žil, da ima ljubavno raizmerje '/. njegovo ženo. Podil ga je od doma, l»si tudi ženo je pretepal. Sin se je v ečkrat obrnil na župana, pa tudi to ni |>omagu-lo. ker se župan ni upal nastopiti proti nasilnežu. Polnili šest mesecev je sin mislil mi u-mor očeta, pa ni imel nikoli dovolj poguma. Zadnje čase se je napetost v Kosumplikovi rodbini še povečala. Stari je nosil vedno sekiro s seboj, kakor da bi vedel, kaij snuje sin. Preteklo dni stil so oče in siji hudo sprla. Stari se je najprej spri z ženo in ji zagrozil, da jo bo ubil. Prestrašena žena je zbežala od doma. Ko se je srn zavzel za mačeho, je začel oče še bolj besneti. Te HITLER V SVOJEM ELEMENTU Kamorkoli se prikaže Adolf Hitler, ga prebivalstvo navdušeno pozdravlja s pristnim fašističnim pozdravom — dviganjem rok. Včeraj se je mudil nemški "fuehrer" v Posaarju. Fo petnajstih letili je slednjič Nemčija prevzela to ozemlje. Cuječnost gorski i čet. vnema franeoskh v»- -1' 0<1 1)1,5 že zabo«leni. Sledil je jakov iu nestrpnost viteza de Vaudreya, vse salJM' trenutek srdite borb«-, ki so v nji na to je tok dogodkov zelo |H>s}H*šilo. | Pfi * pravljena na hoj. J Habusson je približal Siouxi s«i hodili pred Angleži na patrulj«'. In i^ vemu. tako j«» mogel angleški poveljnik sporo«*iti vo- I Kaj im* m* po/mito.' — j«, vprašal, jakom. da utegne priti nash-diijega «lne «l«» pr j Poročnik ga« j<* radovedno po-ledal. Kabn-vega spojmda z Wa»liingtonovimi četami. j i«' l»« nadaljeval >meje: Baš en »lan pre-.l ?>ri«"akovamo hitk«» s«' je vi — Kabusson. Seržant Kaihiis-on iz kaznii-tezovai četa dvakrat sp«>prijela. ! niee. Roger Tli hotel izgubljati časa. Odro«li! je, naj «hijo Marjani konja in ji «lodele vojaka, da b« mogla spremljati eeto: potem jo pa zapovedat! znova kreniti iui pot. K«» je bila eeta že v preriji, j«- poiskal R«>ger pov«4jnika gorskih «"*<'t 'm ga vprašal, ali v«', kaiko «lolgo b«>«l<» š.* hodili do <*ilja. — normalnih razmerah bi bili zgodaj zju In z Ziiniolklim glais«»in je pripomnil: — .laiz sem vais |i;i tak«>j spoznat 1. poročnik »1 '< )n vel les. Marjanin m«»ž j«* bil že p«>zahil na to. kair j«* slišal o ljubezni ubogega seržanta in njego\ i silni mržnji do s ročnega i t«*kmeea. Kiibussoiiovo v«*«lenje iti njegove -tra>tne Ih*-s«m|<* so mu f»ii priklioiile v spomin v-o. In nji-govo oei so hotele so«*ntii«» |K>g|edati t raj tam. — je odgovoril le-ta. — /daj pa mo-} ramo zavz.'ti svoj položaj še prml jutranjo J inoža T()(|a Kahllssoll >|. f|i Inog|.j rarj«». j «>l»vladiiti. Silna mržiijii gii j«> bila čisto zasl — Ali ji' to mogoee? »pila. — Za svoje vojake jamčim. - je odgovorili XVs ^ ^^ komk ^ ]itm+u]_ poveljnik gorskih eet. — Če j«' tak«>. — j«' dejali Roger. — se lahko zane^ete. «lii bodo tudi moji vojaki kos težki nalogi. Poveljnika sta s«- razšla, da bi z novimi povelji in hodrilninii l>ese«lami posp«'šila polunl. In tako so korakali vojaki prerijo na vso moč kil, r«-koč: Poročnik, eden izmed naju j«* odveč na svetu. Razumeli >t<- me kaj Tie.'... Ni treba no bonih pojasnil, prič m* potrebujeva... Nikomur ni treba o.lkrivaii skrivnosti, ki jo vzame ♦*«l«'ii izmeti naju v grob. — Katj?... Vi hočete, da bi -e z vami spo-hitro; patrulje daleč predaj so pa skrbeh- za t y ,lvo||oj|lf _ V8kIiklli, |>0r04-.nik raz. varnost. ! burjeno... Ta «lvoboj j«* izkljiuVu!. .. Ne mn- Tez nekaj ur jo patrulja opazila v travi skn j jvh| ,]vi£?Ili(j nrw^a vrtti] tistemu, ki mi je ma- t«» človeško postavo. | \it p,« j r«-šil sv«»h«».lo in življenj«*. — Kdo je? — j«- zaklieal vojak. — Vermont! — j** odgovoril neznaiiee in s«>? vzravnal. je vzkliknil vijak. Rabu-^on je nestrpno zamahni! z n ko. In ko ,!«• poročnik umolknil, j«* zaškripal z zobmi in vzkliknil: — I«ihk<» bi vais bil malo prej ubil... Toda n<* bili bi vedeli, «la sem se vam jaz »»svetil... — Rabuss«tn! — Da. t — Iu kaj poiVnjaš tu? i . . .. • , i r» i i i i; _ ; i.....; J UZ Sl'111 pil llot«'l, • lil ill pH'd Sllll't lO Ve« h'll, «hl Molee |e pokazal Rabnssoii na oddaljim krai.i ■ ~ ....... • % , .i, -„ i,. ^4 sem rcsil vaso ženo, ki ie z« ai v motili roka!:, visoka trava nekam eiulno ' I Hotel sem vam poveilati, kaj vs«» s«'in prelr- .1»* Pošljite naročilo še danes! prerije, kj«*r s« majala. — Siouxi ? — j«* vprašal vojak. — Da! — O tem je treba obvestiti poveljnika. — Ni trebil. Zadovolji se s tem, »la privedeš š«> dva vojaka, da mi boste.po potrebi pomagali. -- Ko je vojak privedel svoja tovariša, se je je! Rabusson plaziti z njimi proti kraju, kjer so bili skriti Indijanci. Kmalu so se priplazili do -njihovega skrivališča. Potem je plezal Rabusson saift še malo naprej, da bi mogel opazovati početje Indijancev. Zagledal je šest Sionxov, sredi njih pa belega ujetnika, ki je v njem takoj spoznal poročnika dOuvellesa. Usoda je bila Rabussonu naklonjena. Končno je .imel pred seboj svojega sovražnika. Siouxi menda niso uiti slutili, da so se jim Francozi približali. Mirno, brezskrbno so se«li li na tleh in niti straže niso imeli. In tako se jim je lahk«> Rabusson približal, da je dobro videl bivšega poveljnika "Gl«»-Heiixa". Prvi hip je mislil pomeriti iu poslati svinčeno kroglo v srce moža, ki ga je bil pripravil ob mir iu srečo. Toda ta misel se je tak«»j umaknila novi, manj divji. Zločina ni hotel storiti; s svojim srečnim tekmecem je hotel obračunati v dvoboju. — Najprej ga režim, — je pomislil, — potem, potem bo pa moral eilen izmed naju u-mreti. In z vojaki je navalil na nič hudega sluteče Indijance. Predno so si presenečeni Indijanci operno- pel... zaradi vaše sreče. To »sem vam hotel povedati v trenutku, ko boste stali n-ga mrzlega, nekoristnega življenja so se vlekle pred mojim zbeganim duliom in vsaka misel je bil klie k Bogu: Ubij me, ubij zakaj naj bi še živel! Tedaj pa zaslišim v celici tih udarec, kot bi padla vodena kaplja. Izza okvirja svete podobe je padel metulj. Krila je imel zaprta in ni se ganil. Primem ga in pustil se je držati, Njegove noge so bile trde, peruti odr-venele. Zmrznil je v jesenskem mrazu moje celice. — Tvoja usoda je moja! — pravim in ga spustim na tla. Tedaj pa stopi solnce et. Te dni se je nabralo na ob eksploziji j«- bil izredno pobočju zojK*t toliko snega, da 1 močan ter je povzročil med si ljudje vsak trenutek priča- prebivalstvu^! v okolišu plinar. kovali plazu. j ne veliko paniko. Ljudje so Da pa in* bi priletel plaz v \ strahu za lastno življenje za nozaželjencm trenutku, je vod-' pustili stanovanja. Mnoge >o sivo berninske železnice odre < oddali začasno v bolnišnice. .lilo, naj se plaz .proži z mina j Kqv je telmi-no uemogoče za-mimi. /e po drugem strelu plillsko ^ se poiar v je plaz v resnici utrgal ter zgr-1 Loiulomi ^ v0(jn<) siri "in ni-mel čez prelaz v dolino, Zasul ^ ^ vc% kakieu hi) konp(. t(> je pri tem cesto ki vod. eez ref k[ j(4 2alltevala 11C. prelaz in tudi železniško pro- , ^ žrtev s:o. Železniško vodstvo je pro- ske sreče, ko je dobil profesor Metod vabilo na zborovanj-.? matematikov v stolnem mestu. I a nerad se je odločil za pot, toda moral je tako rekoč iti, saj "je bil sprejel že pred poroko važen referat. Presrčno sta se ločila z želi« na postaji. Obema sta bi-i' desnici, ko j«> izginil vlak v ve-j ("•<1111 jnrak, že kar odrevenelij od dolgega mahanja. Udobno «9. marca: ... .. Al i l 1 i Paris v Havre jo ležal protesor Metod zle.v-njen na mehkem sedežu, kar se mu je vrag ve od kod pri-tepla že davilo pozabljena zgodba o študentu Franeiju. Odganjal jo je na vse načini-kakor nadležno muho. Saj to je že davno pozabljeno, če je sploh bilo kaj re-nega. Kdo bi pogreval stare stvari. Skušal l je čitati, toda ljubosumnost je vedno bolj poganjala korenine v njegovo vznemirjeno srce. Misli so se mu podile po glavi, druga strašnejša od druge: Morda sta se že več me-ecev veselila na moj odhod in je š!u naravnost k njemu. Nemara s.-mislita celo v mojem stanovanju in na moj račun gostiti in zabavati. Kli, pa saj to ni mo-koče! Tako se je dolgo prepiral profesor Metod sam - >«■-boj, ko pa je vstopil sprevodnik, ga je pa vendarle vprašal, kje naj bi izstopil, da bi dobil prvi vlak nazaj. Kar razjezil se je profesor Metod zaradi tega vprašanja, posebno ker ga je tudi sprevodnik ne kam čudno pogledal. Ko pa j«* prišla prva postaja, je izstopil. Poldrugo uro bi moral čakati na zvezo, zato je profesor Metod nestrpno korakal po peronu sem in tja. dokler mu ni oko obviselo na avtomobilu v katerem je dremal šofer. — Stopil j<* k iijemu in brž sta se pogodila za vožnjo. Težak srebrnik mu je še po vrhu stisnil profesor v dlan: "Vozite naglo, kolikor se da, ker je vsaka sekunda dragocena !'' Kakor nevihta je brzel avto, še bolj pa so divjale obupane Metodove niLs-li. Deseto so kazale javne ure, ko je profesor izstopil iz avtomobila in z naglimi koraki hitel pro. ti domu. Že od daleč je videl svetlobo v svojem stanovanju. Kakor s kremplji je popadlo njegovo srce: "Zdajle jo zalotim!" Prav na tihem, kakor zna to le poklicen vlomilec, je odklenil vrata lia hodniku in prislulinil. Kes, niso ga motile njegove zle slutnje. Prav na hodnik se je slišal strasten šepet: ...Zlata moja golobica! Kakor jelen po studenčnici je hrepenela moja duša po tebi in ni našla pokoja vse dolge -noči. Zaman sem te skušal pozabiti. Od dneva do dnevav j< moje sree bolj glasno vpilo po tebi in so drhtele moje vroče ustne po tvojih sladkih poljubih. Zdaj je izpolnjeno najino hrepenenje. Pridi moja sladka ljubica v moj objem in ves svet bo najin." Tedaj je planil pro fesor Metod ves zasinjen in tresoč se po vsem telesu v sobo in kriknil: SHIPPING NEWS 6. marca: Albert HiUlin v Hamburg 1 "resident Harding v Havre 8. marca: I'-eifiiBaria v Cherbourg Bremen v 1'remen \V«sterl;itid v Havre IU-ni;t v in v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 1b. marca: Champlain v Havre Con le d i Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednsim v iVmlogiie I*resi. UiMrsevelt v liavre 22. marca: 1'ennland Majestic lla\re »•herbourg 23- marca: I U- (!>• Ki-aTir-e v Havre 27. marca: New York v Hamburg Suturnia v Trst Manhattan v Havre £9. marca: lt»-r«-njjaria v Cherbourg Kr«-m»-n v Bremen 30. marca: Pari« v Havre Stuttgart v Hamburg Ilex v »Jenoa 5. aprila: Olympic v Cherbourg Kij ropa. v Bremen 6. aprila: < "haniplain v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. apri'a: ; -Maj« wti. v Cherbourg j 13. aprila: Il»- <1»- France v Havre Contt- di Siivnia v GtD'>a 19. aprila: j Iterengaria v Cherbourg I Bremen v Bremen | 20. aprila: | Koma v Trst , Vari« v Havre " 24. aprila: J .M....o... lan v Havre 26. aprila: ' Kurupa v Bremen AnuiLania v Cherbouig 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Genoa 3- maja: Ala jest le v Cherbourg 4. maja: j Champlain v Havre i 8. maja: I Washington . Berengaria : 10. maja: Bremen v Bremen ! 11. maja: Paris v !Ia\re C'-nte
  • pa v Bremen Salurnia v Trst 1E. maja: U- de France v Havre 22. maja: Alajf>iic v Cherbourg M i nha I lan v !la\re 25. maja: dtumplafn v Havre !: *\ v <;«-jioa 28. ma.a: Brernen v Bremen 29. maja: 1 li.-r>-rigaria v <"*h«-rl«.iirc Havre «.'herhiitirg ZBIRKA. Piloti potniških letal angle-že ške zračne proge Kairo—Har-koj v začetku kazal čudne obri- j turn so se pritoževali, da sploh se človeške postave. Previdno ne morejo sprejemati radio ve-so ga razbili in odkrili v njem sti. kadar lete nad Dolino kra-človeško truplo ter ugotovili, ljev v Egiptu, kjer je tudi Tu-da leži v ledu kouservirani 2«» tankamnova grobnica. Pritož- obupaj, Dietwald! Tudi tvoj metulj bo še letel. Cc v petnajstih letih ni letel, bo Mel v prihodnjem letu! letni Tulij Sarcin, bivši uslužbenec berninske železnice, ki je lani v marcu tekel naproti plazu. Sarcin je vzel pot Čez plaz, v tistem trenutku pa se ja masa utrgala in zasula ču-Xaji. Poleg Sarcina je zadela podobna usoda se nekega drugega železniškega nameščenca ki so ga pozneje izkopali mrtvega izpod snežnih mas. Sarcina pa niso mogli najti in šele po desetih mesecih je narava sama odkrila tajno njegovo smrti. Truplo železniškega čuvaja je bilo zaradi mraza popolnoma ohranjeno. Tovariši pri be rn in ski železnici so mrliča skrbno izločili iz ledene odej« in ga položili v rakev ter mili nesrečnega* tovariša na. zadnji poti. Značilno je, da je iskala Sarcina več tednov po lanski katastrofi njegova nevesta Marija Flersova, ki je Rama pregledovala plazovno . . ____________ _______je pro- — Tedaj je prišlo nad mene. nisem vedel, kako. Bilo mi • <,G kmalu očistilo s pomočjo je, kot bi mi božji glas ukazoval: Vstani in živi! Vstal sem, snežnega pluga, sem si opral rane in jih ohladil z balzamom. Kot v sanjah sem Xo je bila pro^a za vlakov-sel v krasno dolino. Solnce je plavalo po ozračju, srebrne ni- ni pmmet očiščena, so stro-' ti so se vlekle m v pisanih jesenskih barvah je žarelo gozd- kovnjaki ugotovili, da je pri-no listje. Otroci so pnskakljali k meni in mi poljubljali roke. | ^ plaz s seboj mn0g0 ka-/aupljivo so gledale njihove oci v me Vsa polja so bila živa,fmenja hl drevja> Kamenje so vsepovsod sem slišal smeli m petje Ljudje so orali in sejali j branili z lopatami. ' Ko so zimsko žito ne da bi vedeli, ako bodo jedli ta kruh. In ko Lmoto razbili na drob je 0_ sem se vrnil domov v samostan, sem stopil pred gospoda Kon- stal led ki je j-ada, našega prosta, in sem mu rekel: — Dajte mi tlelo! — O, ti dnevi, ki so prišli! Vlekel sem kot konj, ki se je vsled doigea postavanja v hlevu utrudil Povsod sem prijel. Ureje-vtl in pomnoževal sem lastt svojega samostana, dvignil sem pridelovanje soli, sem bil ribič, kletar§ nadzornik lova. Kjerkoli je bil ktlo drugi utrujenr sem jaz stopil na njegovo mesto. In vse se mi je obrnilo v veselje. Ublažil sem strogost ovojih prednikov, potolažil sem jezne najemnike, pomagal, kjer je bilo mogoče, pomagati. In čim več sem mogel človeku 1 »omagati, tembolj sem jih pričel ljubiti. Njihova hvaležnost, Dietwald, me je naučila smejanja. In nikogar nisem zavrgel. Svojemu bratu sem v veliki potrebi pomagal, otroke one žene sem dvignil iz bede k veselemu življenju in svojemu knezu, ki je postal cesar, sem služil z vso zvesitobo svojega srca. Povej mi, Dietwald, ali ni bil to božji nauk, ki mi ga je dal metulj, ki je odletel proti nebesni modrini? — Ako hočeš najti nebo, idi v solnce! — In to delam, Dietwald. Na življenju iščem solnce in v neizogibni sonci obdržim jasnost, kolikor mi je mogoče. In tako mi poteka vsak dan kot božji dar. Veseli me vsaka cvetlica, ki mi cvete na moji končujoči se poti. In če mi Bog pri vsem veselju pošlje tudi kako bolečino, tedaj jo prenašam in jo skušam premagati. Toda ne vprašam: zakaj trpim! — Roko položi na patrovo ramo in reče smeje: — Da trpim, mi zadostuje! Homo sum, Dietwald, homo sum! (Človek sem). Desertus nasloni glavo na steno, roke ima sklenjene v . naročju in ko skozi majajoče se veje bukev, na katerih so bo- m PoIožili v ™kev ter spre ječe poganjali listi, gleda proti modremu nebu, se počasi ble- mili ™ ste kaplje po bledih licih — prve solze po dolgih letih. Gospod Henrik nekaj časa molči 1. Nato pa pravi: — Ne TUTANKAMON PROTI RADIU — Petnjast let! — se spesne tiho s patrovih ustnic. Meni. področje in se trudila izslediti le zdi, da kot bi bilo včeraj, kot bi bila vmes samo ena edi-1 ženina. Iskala pa je zaman, noč, dolga, groze polna noč, za katero noče priti več dan! otfckri!a ni ničesar dokler ni n^ pa se na noč, dolga, groze polna noč» za katero noče priti — Prijemži proštove roke zakliče v vroči prošnji: — Gospod Heirik, dvignite me kvišku k sebi, kjer je solnce! Poglejte me! Boril sem se in se pehal, da so mi usahnile vse moči. In sem tudi na-šel ure tihe udanosti. Ko ste izprevideli, da me je tesnoba celice stiskala, in ko ete me poslali tu-sem v to krasno božjo cerkev, tedaj je v meni postalo mirno, medtem pa me je obletaval vihar in tam na jezeru se je moj čoln boril z valovi. In sedaj je vse, vse zopet izgubljeno! — Njegove oči gore in njegov glas se izgubi v votlem mrmranju. — Izgubljeno že štiri dni! In bolečina je, kar čutim! Hrepenenje, kar mielim! Poželjenje, kar premišljujem! Strah se mi je prikazal —.v (Dalje prihodnjič.) Vvi-'- . . l .J: >. , - . . , . odkrila ni ničesar, dokler ni narava sama izdala skrivnosti, s katero je vzela železniškega čuvaja v svoje naročje. be so se ponavljale in ni čuda, da so se mnogi spomnili dozdevnega prokletstva, ki naj bi ležalo na grobeh faraonov in zadelo vsakega, kdor pride z njnnii v stik. Pariški strokovnjak Charles Nordinan je pa opozoril na to, tla je na svetu mnogo krajev, kjer ni mogoče sprejemati po radiu vesti. Zelo pogosto so to doline, večkrat tudi rtiči,, zalivi, pristanišča itd. Tako na nekaterih točno začrtanih krajih v tou-lonskem pristanišču radio povsem odpove. Tudi na Green-landiji so prostrane krajine, kjer se ne da niti sprejemati, niti oddajati. Nordman opozarja na to, da vpliva na te kraje elektroina-gnetično polje, "ki nastane nad elektriziranim peskom. Nordman je delal poskuse v alžirski pustinji, kjer je našel tako močna elektromagnetična polja v ozračju, da so odpovedali vsi njegovi aparati in so bili, kakor da bi bil odstranil njih vsako izolacijo. In tako je tudi v Dolini kraljev. Lahkoverni ljudje so torej zopet ob eno senzacijo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m wnt isth stuer kiw tobk, r. y. mm nam za ckkm voznih lotov, 1»vacijo kabin, ov pojasnila sa tcvanjn "Ven nesramneža iz mojega svetišča'!" S krikom groze je skočila Boža od inize, kjer ie bila zatopljena v ročno delo in zrla z široko odprtimi očmi svojega moža z grozno mislijo v glavi, da je nenadno znorel. 41 Vsa sem tvoja, ti .sonce mojega temnega življenja..." se je tedajci ogla'sil zvočnik ni kredenci. Začudena sta zrla še nekaj časa zakonca drug v drugega, potem pa se je pro ] fesor Metod od vsega srca zasmejal in objel svojo zvesto Naročite jih pri: ženko, pripovedujoč ji kako ga je napadla ljubosumnost. Ra-1 dio je pa naprej žlobodral go- (2 1 6 West 18th Street KNJIGARNI "GLAS NARODA" reče ljubezenske izlive. New York, N.Y. * -i5*-' ANDREJ HOFER ....................................................50«- BENEŠKA VEDEŽEVA LKA .................................3"»c ISELGK.VISKI IS1SEK ............................................35« ROBINZON ................................................................ 50« RORINZON (Velika iztlaja) ....................................Gi\c ISOŽlfNl DAROVI ....................................................35c ROJ IN ZMAGA ........................................................2Hc CVETINA BOROGRAJSKA ....................................4« kranjska Čebelica (pesmi) ........................sr»c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................3Qe ELIZABETA, Hc DEVICA ORLEANSKA .................^.........................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................4ftc SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............ 30c SVETA NOTBURGA ................................................35e STEZOSLEDEC .........................................................30c HE D VIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................ 30c KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) ..... 30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25e MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ .....................................................35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ...................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30e TRI INDIJANSKE POVESTI ................................ 30c TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1-50 SKUPAJ $3.73 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) ......................................................$L00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25e zbirka narodnih pripovedk (dva dela) I. del ............ 40c II. del ..............40e na indijskih otokih .....................................50< paberki iz roža ................................................25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ............................................................23c zabavni listi za slovensko mladino 3 zvezki po ....................................................50e PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35e POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 4tc II. zv.................43c ljudevit hrastar. poznava boga (spisal Krištof Šmit) .................................30c PRAŠKI JUDEK ......................................................25c ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................50e PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30e POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30« _zanimivih povesti ; PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIM-i SKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM