Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole'.no vJugo-Slavlll ao Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« CeneogiasoT l slolp. pelU-vrsla moU oglasi po 1 SO ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlSIno po Din 2-30, vellU po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vislica po H) Din □ Pri večjem o naročilu popus? Izide ob 4 rjuli al razen porvdelJKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Kokoplsl se ne vračajo, nefranhlrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 328 PoIMčeu lisi sza slovenski narod Uprava fe vKopltarjevl ul.St. 6 - Čekovni račun: Ljubljana Stev. tOMSO In tO.34» xa Inserate. Sara/evošt. 756.1, Zagreb it. 39.011. Praga In Dunaj St. 24.797 STii ■ M«^.--^'r—T—^"'"t"* it'"-" -^." • - Po pra bitki. Belgrad, 26. aprila. Glavni odbor radikalne stranke je danes ^♦opoldne ob dveh dokončal svojo nalogo. Tedaj je namreč glasoval in izglasoval predlog Nikole Pašiča, da se Ljuba Jovanovič izključi iz stranke. Pri glasovanju je bilo navzočih 71 članov glavnega odbora. Po olicielnem poročilu je glasovalo za izključitev 46 članov, 22 se jih je glasovanja vzdržalo, 1 sam član je glasoval proti izključitvi. Objavljajoč, ta izid je Nikola Pašič kot predsednik glavnega odbora ugotovil, da je Ljuba Jovanovič izključen iz radikalne stranke. Neglede ua cilj tega glasovanja in na način, kako se je izvršilo, je treba naglasiti, da je Ljuba Jovanovič na vseh sejah glavnega odbora dosegel velik uspeh in odnesel moralno zmago. Toda spor med Ljubo Jovanovičem in Pašičem ne smemo presojati iz ozkega osebnega stališča, kajti la spor je globljega in daleko-sežnejšega pomena. Radikalna stranka je jx> vojni prišla v novo državo kot najmočnejša stranka in obenem kot stranka skrajnega kon-servatizma in srbskega nacionalizma. Poleg tega je radikalna stranka imela starega voditelja, kar je brezdvomno še bolj vplivalo na to, da sta se konservatizem in deloma tudi reakcionarstvo v stranki utrdila. Kot najmočnejša stranka je bila radikalna stranka stalno od zedinjenja do današnjega dne na krmilu državno uprave in je dajala smer naši notranja in zunanji politiki. Vse krize, bodisi politične, bodisi gospodarske, |>a je zakrivila prav ta uprava. Radikalna stranka se radi svojih tradicij in radi pojmovanja, ki ga ima njen voditelj Paštič o državi, ni mogla nikdar povzpeti na stališče obče državne stranke, marveč se je omejila na hegemonijo srbstva in pa na čisto separatistično plemensko stališče. Mnogo so k taki politiki radikalne stranke doprinesle poslednje vojne. Težave in pa trpljenje srbskega naroda tekom svetovne vojne so bile voda na mlin Nikole Pašiča in pa njegove okolice. Ravno to in pa prirojena plemenska strast so netili in pa pomagali vzdržati to zia novo državo nezdravo politiko. Poleg tega je tudi demokratska stranka zastopala spočetka skoro isto stališče, kar je bilo razumljivo glede na to, da Je demokratska stranka imela v radikalni stranki svojega glavnega tekmeca. Demokratska stranka pa se je kot prva od srbskih strank dvignila nad to ozko stališče, dasi je morala računati s tem, da bo izgubila precej na svoja moči. Podoben proces se je pričel že davno tudi v radikalni stranki. Razni prvaki radikalne stranke so uvideli pogubonosnost te politike za državo in so tudi poskušali v radikalni stranki vzbuditi zmisel za obče razmere in za novo stanje v državi. Vsi ti napori so se večinoma razbili ob trdovralnosti Pašičevi. Stara struja v radikalni stranki, postavljena pred popolnoma nove razmere in nezmožna prilagoditi se jim, se je vsem dobrim poizkusom radikalnih prvakov z vso trdovratnostjo upirala in svoje reakcionarstvo in konservatizem potencirala. V takih razmerah seveda ni bilo mogoče, da bi se radikalna stranka prilagodila novemu življenju, ncr.iim razmeram v novi državi. Razmere pa so bile močnejše. Nova država imperativno zahteva novega pojmovanja in novih ljudi. V tej boriti jo ostala radikalna stranka kot patriarhalna in izvrstno disciplinirana stranka zadnja trdnjava, ki naj bi patriarhalnost vzdržala in je morala vztrajati na svojem reakcionarnem separatističnem programu. Ljuba Jovanovič je bil v zadnjem času edini od intelektualcev v radikalni stranki, ki je svoje politične poglede metal preko meja Šumadije in stare Srbije. Dasi morda ni Imel popolnoma pravilnega razumevanja za potrebe novih pokrajin, je vendar poskušal ustvariti nekak kompromis med starim in novim pojmovanjem ureditve države. Poskušal je ustvariti program, metodo in taktiko, ki naj bi se skladali z razmerami in zahtevami nove velike države. Edini on se je emancipiral od starih pogledov in iskal nova pota in sicer, kakor je v svojih govorih in svojih spisih ponovno povedal, edino v korist razširjenju radikalne stranke ua vse pokrajine države. Reakcionarci in separatisti v radikalni utranki Ljubi Jovanoviču v takem modernem, sedanjemu času potrebnem pojmovanju države niso mogli slediti in raditega je moral Ljuba Jovanovič pričeti odločilno borl>o. Zadnja bitka v tej veliki borbi se je bila včeraj in danes. Vendar ne more ostati ta bitka jsadnja. Pašiču kakor tudi L^ubi Jovanoviču po izadu danaS- Usoden sklep stavnega odbora NRS. 3ovanovič izključen. - Prava borba se šele začne. Belgrad, 26. apr. (Izv.) Odločitev glavnega odbora radikalne stranke je danes padla. Ker je bilo snočnje razpoloženje takšno, da je bilo pričakovati Jovanovičeve izključitve, je razumljivo, da je rastlo zanimanje ne samo političnega sveta, marveč tudi široke javnosti od trenutka do trenutka. Narodno skupščino tolika množica radovednih ljudi fe« nikdar ni oblegala. UZUNOVIČ IN MAKSIMOVIČ SKUŠATA POSREDOVATI. še pred deveto uro so pričeli prihajati v skupščino člani glavnega odbora in mnogi po-danci. Opažati je bilo, da je večina delegatov zelo nervozna. Izogibali so se vsakega stika s časnikarji in niso boleli dajati prav nobenih izjav. Okrog devetih so se ponovno zbrali v predsedstvu vlade vsi radikalni ministri. Ministrski predsednik Uzunovič je obvestil člane vlade o tem, da je danes dopoldne skupno z notranjim ministrom M a k s i m o v i č e m bil ponovno pri Pašiču in da ga je ponovno skušal pripraviti do tega, da bi svoje agresivno stališče spremenil in da se sprejme kompromis. Pašič je ta poslednji poskus pomiritve odklonil. Z ozirom na to so se radikalni ministri pripravili kakšno stališče naj bi zavzeli. Razen pravosodnega ministra G j u r i č i č a in ministra za socialno politiko Si m o no vi ča ter ministra za narodno zdravje Miletiča so vsi drugi ministri odločno bili na stališču, da se Jovanovič ne sme in ne more izključiti, češ da glavni odbor za to ni kompetenten. Nato so se tudi ministri podali v skupščino, kamor je kmalu nato prispel tudi Pašič. PAŠIČ SPODI POSLANCE OD SEJE. Okrog pol 11 je Pašič kot predsednik otvoril sejo. Takoj v začetku je pozval vse poslance da se takoj odstranijo iz dvorane, češ da po členu 21. strankinih statutov nimajo pravice prisostvovati. Poslanci so zelo nevol-ni takoj odšli. Ta Pašičev nastop je precej i-nenadil in je, kakor z vsako gesto, izzval številne komentarje. Kot najneverjet-nejše se smatra to, da je dal Paš-'č odstraniti poslance radi tega. ker je večina poslancev odobravala Jovancvičevo stališče s številnimi medklici, kar ni bilo Pašiču ugodno. UZUNOVIČ ODIDE H KRALJU. Nato se je pričelo nadaljevanje razprave. Zanimivo je, da je pred začetkom debate obenem s poslanci zapustil dvorano ludi predsednik vlade Uzunovič, ki je odšel v avdienoo h kralju. Vse to je izzvalo številne komentarje. Razširile so se vesti, da je dal ostavko. Ta verzija se je zdela kolikor toliko verjetna. Jasno je namreč, da Uzunovičeva vlada nima večine in da je njegov obstoj samo vprašanje časa. RAZNI GOVORNIKI. _ VEČINA JE ZA SPRAVO. Kot prvi jc dobil besedo delegat za to-pliško okrožje llija I 1 i č. V svojem govoru je govoril o borbi radikalne stranke sploh in o velikih Pašičevih zaslugah. Predlaga srednjo linijo in misli, da je kompromis mogoč. Ako ne bi bil mogoč, izjavlja, da je za Pašiča. Tudi nadaljnji govorniki so govorili pomirljivo. Delegat za Banjaluko poslanec Ko-sla Majkič je s svojim govorom precej iz-nenadil. Dosedaj je bil znan kot odločen Pašičev pristaš. V svojem govoru pa je poveličeval Lj. Jovanoviča kot človeka z velikimi sposobnostmi. Radi tega izjavlja, da bo za radikalno stranko velika škoda, če bi sc tak um odstranil iz njih srede. Pašič je v svojem življenju pokazal vedno velikodušnost. Zato misli, da bo tak ostal tudi pri tej priliki. Zeli, da bi slišal kot rezultat, da vsa država z zanimanjem pričakuje sledečega sklepa: »Oprostil Oproščam!« njega glasovauja v glavnem od!x>ru radikalne stranke ne preostaja drugo, kakor da se pripravita na boj na nož. Jasno je, da ta borba med predstavnikoma dveh politik, dveh programov, dveh metod in taktik, ne more ostati brez posledic za splošno državno politiko. Ločitev nasprotujočih si struj v radikalni stranki je brezdvoma pričetek nove grupacije političnih strank v naši državi. Za njim je govoril delegat za šabacko okrožje sodnik Draža Petrovič, last fi-nančnega ministra Ninka Periča. Govoril je v pomirljivem tonu. Posebno je naglašal težaven položaj, v katerega bo zašla ra-dikalna stranka, če bi se Jovanovič izključil. Zato misli, da bi bilo najbolje, da bi se našla primerna rešitev in da bi se ta spor poravnal kompromisnim potom. Delegat Stevan J o k o v i č misli, da je Jovanovič v resnici žalil Pašiča. Radi tega bi moral Pašiča prositi za oproščenje. S tem misli, da bi se lahko zadeva rešila. Gotovo je namreč, da bi prinesla Jovanovičeva izključitev iz radikalne stranke radikalom veliko škodo. Prepričan je, da bi Pašič v slučaju, da bi Jovanovič napravil ta korak v primerni obliki, velikodušno odstopil od svoje zahteve. Agresivno in najbolj odločno je nastopil delegat iz Krušcvca Dimitrije P r o t i č , ki je z najostrejšimi in skoro ordinarnimi izrazi napadel Jovanoviča, češ, da je njegovo delo škodljivo ne samo za radikalno stranko, nego tudi za državo in za srbski narod. Brezpogojno zahteva, da se Jovanovič izključi iz stranke in stavlja tozadevne konkretne predloge, ki vsebujejo izključitev Jovanovičevo in pa absolutno in neomejeno zaupanje za Pašiča. Tudi naslednji govornik dr. Ljubiša D i -m i t r i j e v i č iz Negotina soglaša s Pašičem in zahteva, da se Jovanovič iz stra-nke izključi, češ, da z razdiralnim delom škoduje najvišjim interesom radikalne stranke. Lepo in pomirljivo ter za Jovanoviča sta govorila Žarko Miladinovič iz Vojvodine in zagrebški delegat Dušan P e 1 e š. Oba sta vzela v obrambo Ljubo Jovanoviča in nastopila za pomiritev in edinstvo stranke. GOVOR LJ. JOVANOVIČA. — ON NE PRIZNA GLAVNEMU ODBORU KOM-PETENCE. Okrog 1. ure popoldne je dobil besedo kot zadnji govornik Ljuba Jovanovič. V svojem govoru jc Jovanovič naglašal, da glavni odbor ni kompetenten za reševanje tega vprašanja in da vsled tega vztraja glede tega pri svojem včerajšnjem stališču, da nobenega tozadevnega sklepa ne bo priznal. Kar se tiče stvari same, ni mislil Pašiča samega žaliti, niti noče tajiti njegovih velikih zaslug kot predsednik radikalne stranke in predsednik številnih vlad in znani nacionalni boritelj v preteklosti. Popolnoma pa vzdržuje kritiko, ki se nanaša na sedanjost in sedanji Pašičev položaj. V tej zadevi ne more popustiti prav ničesar in jc v daljših izvajanjih branil svojo trditev. Če pa je Pašič mnenja, da se v teh kritikah nahajajo, oziroma da ta kritika vsebuje kake osebne žalitve, potem prosi Pašiča, da naj mu to oprosti. Pašič je Jovanoviča prekinil in odločno odklonil vsak kompromis. DR. SUBOTIČ STOJI NA ISTEM STALIŠČU. Predsednik kasacijskega sodišča in delegat za Belgrad dr. Dušan S u b o t i č jc nato zagovarjal stališče, da glavni odbor s pravnega stališča ni o tem vprašanju kompetenten sklepati. Stavlja konkreten predlog, da naj glavni odbor predvsem pride na jasno, ali je kompetenten za razpravo o tem sporu ali nc. PAŠIČ NE ODNEHA. Nikola Pašič tega predloga ni hotel dati na glasovanje. Dejal je samo, naj o tem sklepa kasacija. »Mi pa,« jc dejal, »moramo preiti na definitivno glasovanje!« Pravi, da ne odstopa od svojega stališča in da zahteva, da se glavni odbor izrazi o tem, ali se šc Jovanovič po tem svojem nastopanju lahko smatra za člana radikalne stranke ali naj se izključi. To agresivno Pašičcvo stališče jc vzbudilo v krogih glavnega odbora veliko potrtost. GLASOVANJE. — ČUDNO STALIŠČE DVEH SLOVENSKIH RADIKALOV. Pašič je nato odredil glasovanje. Glasovalo se je poimensko in javno. Pred glasovanjem so nekateri delegati, predvsem nekateri bosanski, zapustili dvorano, da jim ne bi bilo treba prisostvovati glasovanju, ki se je okrog dveh popoldne končalo. Časnikarjem se je naznanilo, da je bilo pri glasovanju navzočih 71 članov. Za Jovanovičevo izključitev je glasovalo 16 delegatov, proti 1, 22 delegatov pa je izjavilo, dn ne bodo glasovali. Izid glasovanja je posebno iznenadil Pa-šičevo okolico. V prvem trenutku se je razglasilo, da nista dve tretjini delegatov glasovali za izključitev. Po strankinih statutih je namreč predpisana dvetretjinska večina. To večino pa so Pašičevi ljudje kmalu izkonstru-irali. Dokazali so, da je -16 dvetretjinska' večina, češ, da se Jovanovič in Pašič ne smeta prišteti k navzočim. Oil 69 pa je 46 dvetretjinska večina. Poleg lega so celo pristavljali, da je Pašič glasoval za izključitev in da je w» izključitev glasovalo 47, kar naj bi predstavljalo dvotretjinsko večino. Vsekakor je to glasovanje vzbudilo velikansko začudenje. 22 ljudi, ki so se glasovanju odtegnili, se prišteva med Jovanovičeve pristaše. Še bolj pa je izneuadilo dejstvo, da so med temi 22 najuglednejši pristaši iz cele države. Od članov vlade sta glasovala s Pašičem Slavko M i 1 e t i č in Marko G j u r i -č i č. Vsi ostali so se vzdržali glasovanja. Slovenski radikali so v tej veliki stvari nastopili razdvojeno. Čeprav se je prvotno pričakovalo, da se bodo slovenski in večina pre-čanskih radikalov vzdržali glasovanja, ker nikakor ne gre, da bi novopečeni radikali v novih pokrajinah zavzeli določeno stališče napram starim boriteljem radikalne stranke, kakor sta Pašič in Jovanovič, je iznenadilo dejstvo, da sta slovenska radikala dr. Niko 7, u -p a n i č in mariborski delegat T a v č a r brez pomisleka glasovala za izključitev Jovanoviča, edinega od radikalnih prvakov, ki je dosedaj pokazal največ razumevanja za razmere v pre-čanskih krajih. Oba, Zupanič in Tavčar, sla slepo in brez pomisleka javno oddala svoj glas Nikoli Pašiču in proti Jovanoviču. Z ozirom na navedeno številčno razmerje je jasno, da se lahko smatra, da sta ravno ta dva glasova bila odločilnega pomena. Če l>i bil namreč samo 1 glas manj, bi Jovanovič ne bil izključen. Zanimivo je tudi to, da delegal za ljubljansko okrožje, advokat dr. S a j o v i ( ni hotel zavzeti istega stališča in se je vzdržal glasovanja. V tukajšnjih krogih se je nastop Zupaniča in Tavčarja zelo opazil. Sami radikali jima zelo zamerjajo, ker sta se na ta način popolnoma jasno eksponirala, za kar ne bi smela, nili ni bilo oportuno to storiti. KATERI SO SE GLASOVANJA VZDR-ŽALI. Od glasovanja se je vzdržalo sledečih 22 delegatov: Dr. Laza Markovič, notranji minister Bo. ža Maksimovič, zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, delegat za Šabac Draža Pavlovi«, Tuzla: Pera Stokanovič, Mostair: Vasilije Ristic. Skoplje: Draga Pcrišič, predsednik belgraj-grajskega kasacijskega sodišča dr. Dušan Su-botič, Zagreb: Dušan Poleš, Dubrovnik: Milko Čingrija, Užice: bivši železniški minister Andra Stanič. Metohija: Nedeljko Simonovič. Požega: dr. Kosta Miladinovič, vojvodinski delegati: Ivan Aleksič, Josa Budišin, Jovan Gavrilovič, dr. Ljuba Miljuvič, Stepa Tanovič. končno državni pod ta jo i k Bora Milanovič in že omenjeni delegat za ljubljansko okrožje dr. Ivan Sajovic. Edini, ki je glasoval proti Jovanovičev] izključitvi je bil delegat za prizrensko okrožje Ristič. V tem okrožju je bil izvoljen bivši prosvetni minister Velja Vukičevič. PAŠIČ ZAKLJUČI ZBOROVANJE. -JOVANOVIČ ODIDE MED PRISRČNIMI OVACIJAMI. — TO JE VSE ŠELE ZAČETEK. Po razglasitvi tega izida je nastal v glavnem odboru velikanski nemir in prepiri o tem, ali je odločitev prav o močna ali ne, in ali je Jovanovič z ozirom na ta izid glasovanja izključen ali ne. Ta nemir je Pašič presekal in kratkomalo proglasil, da je Jovanovič izključen. S tem je Pašič izvršil svojo nalogo in je zborovanje zaključil. Delegati so se pričeli na to razhajati. Jovanovič, ki je odšel med prvimi, je pozdravil člane Na svidenjek. nato pa je odšel. Njegovi prijatelji so mu na koridorju priredili prisrčne ovncije. Takoj so ga obkrožili številni časnikarji in mu klicali: »Zivio, g. Jovanovič!*. Jovanovič se je dal z njimi fotografirali v prisrčnem razgovoru. Nato jih je prosil, naj ga ne prosijo za nobeno izjavo. Dejal je: »Sedaj šele bo nastala pesem, in sicet velika in lepa pesem! Bo, bo! Nato je pozdravil časnikarje in se odpeljal v avtomobilu domov. Medtem ko so prijatelji in črsnikarji prirejali Jovanoviču ovaci-je, se je Pašič pri stranskih vratih narodne skupščine sam. ne dn bi Ra njegovi prijatelji pozdravili, odpeljal na stanovanje. V tem je samo zagrozil, da to ni edina izključitev in da l>o šlo še naprej. I' sa i nežni delegati so jasno izražali svoje nezadovoljstvo dn veliko skrb radi tega izida. Minisfler Miša Trifunovič je časnikarjem izjavil, da je mnenja, da objavljeni izid ni resničen in da Jovanovič z ozirom na ta izid ne more biti izključen. Vse drugo je potvorba. Z ozirom na to izjavo aktivnega ministra se je splošno naglašalo dejstvo, da je Pašič ostal sebi zvest. Poslednje volitve so bile brez dvorna potvorba ljudske volje. Če je Tri-funovioeva izjava resnična, potem je tudi današnje glasovanje potvorba razpoloženja radikalne stranke. Posledice Jovanovičeve izključitve. ti. Uzunovičeva vlada v kratkem pade. Belgrad, 26. apr. (Izv.) Razen o dogodkih / glavnem odboru radikalne stranke razpravljajo seveda največ o stališču in namerah, ki jih ima Ljuba Jovanovič za prihodnost. Kolikor smo mogli izvedeti od njegovih prijateljev, namerava odločno voditi svojo akcijo dalje z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Jasno je, da se ne bo odpovedal na noben način svojemu poslanskemu mandatu, marveč bo skušal, kakor je že sam v svojem govoru namignil (da namreč sklep glavnega odbora zanj ni merodajen in da se ima radi-tega še vedno za člana radikalnega kluba), spraviti vprašanje svoje osebe v razpravo pred radikalni klub in tamkaj doseči nove uspehe. Njegov odličen prijatelj Velja Vukičevič je radi bodoče akeije sklical za sredo vse prijatelje Ljube Jovanoviča na sestanek. Dosedaj fe obljubilo priti na ta sestanek 27 poslancev, med njimi 12 vojvodinskih radikalov. Jasno je, da izključitev Ljube Jovanoviča ne more ostati brez velikih posledic za radikalno stranko. Iz mučnega vtisa, ki ga je napravila izključitev na vso javnost v Belgradu, se da sklepati, da bo slično učinkovala tudi na ljudstvo Sirom države. Nikola Pašič pa se tudi pod vtisom mišljenja, ki je v njegovi okolici, pripravlja s svoje strani za nadaljno borbo. I)a bi se struji v radikalni stranki pomirili, ni pričakovati. Zato pa je položaj v državi težji in bolj zamotan, kakor kdaj poprej. Zato se politiki zelo zanimajo za položaj sedanje vlade g. Uzunoviča. Vsi mislijo, da po dogodkih zadnjih dveh dni ne more dolgo časa ostati na krmilu države. V njej sami je prišlo do popolnega preloma med pristaši Pašičevimi in pristaši Jovanovičevi ma. Danes popoldne se je razširila vest, da so podali ministri dr. SI. Miletič, dr. Marko Gjuričič in Simonovič ostavko. in sicer z namenom, da izzovejo krizo vlade in pripravijo pot Nikoli Pašiču. Vendar ta vest ni bila potrjena. Nastala je najbrž radi-tega, ker so bili ti trije ministri popoldne dalj časa pri Nikoli Pašiču, pri katerem so se obenem z Aoo Stanojevičem posvetovali, kaj naj store kot Pašičeva privrženci v vladi. Dalje se je raznesla tudi vest, da sta de-misijonirala ol>a hrvatska ministra dr. Nikič in dr. Šuperina. Tudi ta vest je resnična samo v toliko, da sta oba ministra dala svoja portfelja na razpolago ministrskemu predsedniku, ki pa ostavke radi zamotanega položaja ni hotel sprejeti. Svoja portfelja sta pa dala na razpolago raditega, ker ju je predsednik novega hrvatskega seljaškega kluba Kovačevič pismeno obvestil, da so se on in njegovi tovariši vrnili v matični klub in da torej nimata za seboj nobenih poslancev in da storita najbolje, ako se tudi ona dva vrneta nazaj v Radičev klub. Tekom dneva so bili živahni razgovori med Zagrebom in Belgra-dom. Kakor smo izvedeli iz okolice prijateljev dr. Nikifa, so se sporazumeli, da se vrneta oba ministra v klub in tam počakata nadaljnje odločitve. Za jutri je bil napovedan prihod Stjepana Radiča v Belgrad. Vendar so proti večeru javili, da Stjepana Radič ane bo v Belgrad, dokler ne podasta dr. Nikič in Šuperina ostavke. Zve.„i je imela vlada sejo, na kateri so razpravljali o vseh trenutno važnih vprašanjih. Ko je odhajal g. ministrski predsednik iz predsedništva vlade, je dejal časnikarjem, da je njegova vlada sedaj bolj čvrsta nego je bila prej, češ, da so mu včeraj, ko je govoril v seji glavnega odbora radikalne stranke, vsi pritrjevali ln s tem odobrili delovanje vlade. To tolmačenje g. Nikole Uzunoviča pa stoji na jako trhlih nogah. Kajti o trdnosti vlade po takem dogodku, kakršen je izključitev Ljube Jovanoviča iz radikalne stranke, ki je povzročil tudi v vladi očiten spor, ni mogoče govoriti in je nadajni obstoj vlade nemogoč. Sicer je g. Nikola Uzunovič še pristavil, da bo on situacijo vzdržal in da bo vodil politiko po evropskem načinu, to je, da bo šel pred skupščino, da vidi, ali ima v skupščini večino ali ne. Vendar najbrž do tega sploh ne bo prišlo, ker je v najkrajšem času pričakovati padca začasne vlade Nikole Uzunoviča. RADIČ POTUJE V BELGRAD. Zagreb, 26. apr. (Izv.) Ker so prispele semkaj vesti, da sta Nikič in Šuperina podala ostavko, je sklenil Stjepan Radič, da odpotuje takoj v Belgrad, da mu bo mogoče sodelovati pri reševanju sedanje krize. Kdo se rine v vlado? Zagreb, 26. apr. (Izv.) V nedeljo je imel Pribičevič shod v Podravski Slatini pri Osije-ku. V svojih izjavah, ki jih je podal deloma v Našicah in potem na zborovanju samem v Podravski Slatini, je ohetal svojim pristašem, da bodo samostojni demokrati kmalu zopet prišli v vlado, in jih je bodril, da naj vztrajajo še kratek čas. Zapomnijo naj si dobro tiste osebe, ki jih sedaj preganjajo, ker bodo dobili prav kmalu priliko, da se nad njimi maščujejo. Shodi HPS. Zagreb, 26. apr. (Izv.) Včeraj je priredila HPS shod v Lom niči, okraj Velika Gorica. Govoril je prof. Grgec, ki je pojasnil zborovalcem sedanji politični položaj. V svojem govoru je razkrinkal Radičevo protihrvat-sko politiko. V okraju velikogoriškem Radičevci zadnje čase precej nazadujejo. Kmetje so tam z Radičevo politiko tako nezadovoljni, da so nedavno tega dr. Pernarja, ki je poslanec tega okraja, izvižgali. Radičevci bi radi preprečili shod HPS in so pozvali raditega v Lom-arico tudi svoje pristaše od drugod. Vendar so se njihovi poizkusi, zborovanje motiti, razbili. Shod je popolnoma uspel. V nedeljo je bil tudi shod v Klanjcu. Iz Dalmacije prihajajo vesti, da je agitacija »a. HPS zelo uspešna, posebno v Sinju in v sinj-skem okraju. Dr. Šim rak je na agitacij-skem potovanju po imotskem okraju, Stjepan Barič pa je imel velik shod v Preku pri Za d ru. ZBOROVANJE DOBROVOLJCEV. Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Včeraj je imela tukaj zborovanje Zveza dobrovoljcev. V resolucijah so pozvali narodno skupščino, da skoro sklene zakon o dobrovoljeih in so protestirali proti temu, da ministrstvo za agrarno reformo jemlje dobrovoljcem zemljo. NESOGLASJE MED INVALIDI V ZAGREBŠKI OBLASTI. Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Včeraj so tu zborovali invalidi, da bi izvolili oblastni invalidski odbor, kakor je zamišljen v invalidskem zakonu. Na zborovanju je prišlo do hudih nesoglasij, radi katerih so odposlanci iz mesta Zagreba zapustili zborovanje. London, 26. apr. (Izv.) Vsled velikih viharjev je bil včeraj ves promet v rokavskem prelivu ustavljen. Mnogo potniških pamikov vsled tega ni mojflo odplutL Pogajanja v Maroku. Pariz, 26. apr. (Izv.) Posebni poročevalec agencije Havas poroča, da je francoska delegacija dobila nalog, da stopi v oficielna pogajanja z rifskimi delegati. Danes ob 3 je bila določena prva seja. Kot začetek za nadaljna pogajanja se mora urediti vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov, zasedbe važnejših strategič-nih točk in razorožitve nekaterih plemen. Šele potem bo mogoče pristopiti k pogajanjem o političnih vprašanjih: odstranitev Abd-el-Kri-ma, ustanovitev sultanata in vprašanje upravne organizacije. Pariz, 26. apr. (Izv.) Francoska in španska vlada sta sklenili, da se pogajanja v Utši podaljšajo do 1. maja. Če do takrat ne bo dosežen sporazum, bosta obe državi takoj pričeli z ofenzivo. Mov škandal v Budimpešti. Budimpešta, 26. apr. (Izv.) Mažarska ima novo afero, ki dokazuje, da je ta država p ropala prav v vseh plasteh. To pot gre za veliko korupcijsko afero v mažarski armadi. Hon-vedski minister Csaky je zadnje dni dobival anonimna pisma, ki so namigavala na nered-nosti pri dobavah živil za armado. Zadnje pismo je podpisal Franc Kasza, bivši knjigovodja društva zemljiških posestnikov. V pismu točno navaja, kateri vojaški funkcionarji so prejemali podkupnino, da so pri dobavah za armado dali vedno prednost društvu zemljiških posestnikov in kakšne vsote so prejeli. Podkupnino je izplačeval generalni ravnatelj Bela Haas. Haasa so aretirali, konfiscirali društvene poslovne knjige in res ugotovili, da je društvo izplačevalo ogromne zneske za podkupovanje visokih častnikov. Tako sta samo polkovnik Szilagy in podpolkovnik Vecey dobila okoli 700 milijonov mažarskih kron zato, da sta vselej obšla razpis za dobavo sena in dobavo vedno pod vsakim pogojem izročila društvu posestnikov. Pri tem sta omenjena častnika seveda težko oškodovala državo. Društvo je samo za seno dobilo v zadnjih dveh letih od države čez sto milijard kron. Na ovadbo Franca Kasza Je vojni minister odredil aretacijo ravnatelja Haasa. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli ogromno obtežilnega materijala za celo vrsto vojaških dostojanstvenikov. Litvinov o nemško-rusfei pogodbi. Zunanja politika sovjetov. Moskva, 26. aprila. (Izv.) Na današnji poslednji seji osrednjega izvršilnega odbora sovjetskih republik, kateri je prisostvoval tudi nemški poslanik Broekendorf-Rantzau, je Litvinov objavil sklep nemško-ruske pogodbe in pristavil, da pogodba ne vsebuje nobenih tajnih določb in da nima nobenega tajnega do-poln lnega protokola. Pogodba pomenja do-poluitev dogovora v Rapallu. Če se vprašamo, Je rekel, ali nasprotuje sedaj v Berlinu sklenjena pogodba duhu locarnskega dogovora, je odgovor odvisen od tega, kakšen namen zasledujejo pogodbeniki v Locarnu s svojim dogovorom. Če je namen locarnskega dogovora pomiriti Evropo, potem mora vsakdo našo pogodbo sklenjeno z Nemčijo najtopleje pozdraviti. Če je pa namen locarnskega pakta, ustvariti blok proti Zvezi sovjetov, potem naša pogodba z Nemčijo nasprotuje duhu locarnskega pakta. V nedaljnem svojem govoru se je Litvinov dotaknil tudi razmerja Zveze sovjetov do posameznih držav. Glede Združenih držav Severne Amerike je izrekel mnenje, da je tam opaziti, da se pojačujejo stremljenja za sporazum s sovjeti. Razmerje sovjetov do ; Anglije je na žalost nespremenjeno. Vendar kažejo nekatere uradne izjave zadnjega časa znak, da se je mišljenje spremenilo nekoliko v korist sovjetom. S Poljsko sovjeti ne morejo priti do političnega in gospodarskega spora-I zuma radi notranjih in tujih vplivov v poljski republiki. Poskusi, ki so jih napravili sovjeti ! v tem pogledu, so na žalost izjalovili. Dasi sovjeti nočejo zanikati in skrivati svojih simpatij za narodno in revolucionarno gibanje na Kitajskem, se vendar vzdržujejo vsakega vmešavanja v notranje razmere kitajske republike, dasi jim sovražniki sovjetov podtikajo tako delovanje. V razmerju do Japonske smatrajo sovjeti za svojo glavno nalogo, da vzdrže kar najbolj prijateljske stike. » * * Berlin, 26. aprila. (Izvir.) Nemško-ruska pogodba, podpisana od zunanjega ministra dr. Stresemanna in ruskega poslanika Krestin-skega, vsebuje 4 člene. Prvi člen ugotavlja, da je pogodba sklenjena na podlagi rapallske pogodbe in da bosta nemška in ruska vlada ostali vedno v prijateljskem razmerju. Vsa vprašanja političnega in gospodarskega pomena bosta obe državi reševali skupno. Drugi člen vsebuje določbo, da bo v slučaju, da bi bila katera obeh držav napadena od kake tretje dfžave, ostala druga nevtralna. Tretji člen dolciča, da se v slučaju koalicije katere izmed obeh držav s kako tretjo državo, najsi bo tudi lfaka pogodba, ki je gospodarskega ali finančnega značaja, druga država ni dolžna tej koaliciji pridružiti. Četrti člen določa veljavnost te pogodbe za dobo petih let. Obe državi se o podaljšanju tega roka skupno posvetujeta. Pogodba se ratificira od obeh držav in ratifikacijske liste izmenjajo. V notah, ki sta jih izmenjala Krestinski in Stresemann se poudarja, da bo služila ta pogodba za ohranitev splošnega miru. Noti vsebujeta tudi načelno stališče obeh držav do Društva narodov. Nemška vlada je mnenja, da bi članstvo Nemčije pri Društvu narodov ne bilo nikaka zapreka za prijateljsko razmerje med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Berlin, 26. aprila. (Izv.) Zunanjepolitični odbor državnega zbora je imel danes sejo. Na dnevnem redu je bila nemškoruska pogodba, razorožitveno vprašanje in ureditev nemškega premoženja v Ameriki. Bofi na Kitajskem. London, 26. aprila. (Izv.) Daily Mali poroča iz Pekinga, da pri Hangkau še vedno trajajo boji. Ruski sovjetski poslanik Karadran se že pripravlja na odhod. Zavezniški diplomati pripravljajo obširne ukrepe, da ne bo prišlo do pustošenja premoženja tujih državljanov. London, 26. aprila. (Izv.) Daily Telegraph poroča, da se nahaja v Pekingu nad 3000 beguncev. Kaže se zelo občutno pomanjkanje življenjskih potrebščin. IZGON MISIJONARJEV IZ JAPONSKE. Newyork, 26. aprila. (Izv.) Po poročilih i-/. Tokia bodo morali vsi ameriški in drugi inozemski ' misijonarji zapustiti Japonsko. Japonci smatrajo za žaljivo, da bi v deželi učili tuji misijonarji. PRIMANJKLJAJ V ANGLEŠKEM PRORAČUNU. London, 26. aprila. (Izv.) V spodnji zbornici je izjavil finančni minister Churchi-le, da dosedanji davki ne bodo krili vseh izdatkov proračuna. Izdatki znašajo 820.641 miljonov funtov šterlingov. Od te vsote je določenih 19 miljonov za zgraditev novih kri-žark. Dohodki pa znašajo le 814.500 miljonov funtov, vsled česar znaša primanjkljaj 7.141 miljonov. ČEŠKE SOCIALISTIČNE STRANKE ZA SKLICANJE PARLAMENTA. Praga, 26. aprila. (Izv.) Danes se je vršila skupna seja češke socialistične in češke socialdemokratske stranke. Obe stranki sta ugotavljali, da jako težko občutita dejstvo, da poslanska zbornica ne zboruje. Vsled tega zabtevnta. dn se nemudoma zopet skliče parlament Beležke A O vidnih uspehih, ki jih je dosegel v radičevski družbi za slovenskega kmeta, je pripovedoval g. Pucelj v gostilni »pri Levu*. Teh vidnih uspehov pa niti njegovi najožji prijatelji nikjer ne morejo opaziti, kajti za g. Pucljem se je dvignil g. inž. Zupančič in kon-statiral, tako beremo v »Nar. Dnevniku«, da se je gospodarski položaj kmetskega stanu le še poslabšal, česar je v glavnem kriv hege-monističen režim in gospodarski centralizem. Torej tisti režim in tisti centralizem, ki ga je pomagal utrjevati g. Radič, zagotovivši mu parlamentarno večino, in ki se mu je brez vsake potrebe in le na škodo slovenskih interesov udinjal tudi g. Pucelj. A Postanek te države je svojim vernim razlagal v nedeljo g. Pucelj. »Eni so prišli v državo z velikim apetitom, drugi so bili bolj skromni«, tako je modroval minister na razpoloženju. O g. Puclju je znano, da je imel ves čas, odkar politizira, dober apetit. A Konec SKS. V nedeljo je imel g. Pucelj s svojim štabom (ta mu je še ostal, vojska pa se mu je že vsa porazgubila) v Ljubljani zborovanje, na katerem je storil edino, kar mu je v danem položaju sploh še preostalo: likvidiral je svojo stranko. Seveda je napravil to g. Pucelj na način, kakor zna samo on: izpre-menil je firmo, njeno ime in svojstvo, a tako, da ji stari program ostane. SKS se enostavno izpremeni v SKS. To se je bralo doslej »Samostojna kmetska stranka«, odslej pa se bo moralo brati »Slovenska kmetska stranka«. Kakor tista praktična vdova, ki si je izbrala drugega moža z isto začetno črko v priimku, kakor jo je imel njen prvi, samo zato da jej ni bilo treba menjati monogramov na perilu, tako dela tudi g. Pucelj pri svojih političnih porokah.' Posebna pikantnost pri tem je, da se je g. Pucelj v svojem prvem političnem zakonu z Zerjavovo stranko imenoval »samostojni kmet«, v svojem drugem zakonu s hrvatsko Radičevo stranko pa se imenuje »slovenski kmet«. Kar je poleg tega v obeh slučajih tudi še prav dober dovtip. Vsekakor izvrsten dovtip pa je naredil g. Pucelj s svojo razlago, zakaj odpade iz naslova stranke beseda »samostojen«. Ko se je stranka ustanavljala, tako je to razložil g. Pucelj, je bilo treba povdariti kmečko samostojnost. Danes pa smo že toliko močni, da nam razni Žerjavi, Kra-rnerji in Ribnikarji nič ne morejo. — Ali bi mogel g. Pucelj v trenutku, ko se podaja v popolno odvisnost radičevske stranke, bolje povdariti svojo samostojnost, kot je to storil? G. Puclju, kakor znano, ves svet očita, da v svoji politiki ni dosleden; a povsem po krivici —kakor je g. Pucelj tu nepobitno spet do-kazal. Seveda, kdor nima smisla za humor, tega nikoli ne bo razumel. A Izzivanje Slovencev in Hrvatov, je rekel g. Pucelj na svojem zboru, da pomenja sedanji proračun. Ker sta on in g. Radič ta proračun sprejela, sta potem takem tudi izzivala Slovence in Hrvate. Kar je tudi res. In g. Pucelj se bo pri prihodnjih volitvah lahko prepričal, kako je * slovenske volivce davkoplačevalce enociu uo izzval — proti sebi. A Sto let da utegne še dočakati, tako je g. Pašič zadnjič razlagal uredniku »Politike« na vzgledih svojih prednikov. Če bo fizično g. Pašič res sto let dosegel, to je še negotovo a da jih je duševno že davno prekoračil, to je gotovo. Vsaj politične ideje, ki jih je razvijal na zborovanju radikalne stranke v svoji obtožbi proti g. Jovanoviču, segajo daleč preko sto let nazaj. Njegovi nazori o naši državi, o našem narodu, o jugoslovanstvu, federalizmu, avtonomističnem načelu itd. so že davno zastareli, in noben količkaj moderno misleč, prosvetljen človek ne bi jim mogel pritrditi. Staromodni in povsem reakcionarni pojmi in nazori g. Pašiča so v stanu imponirati samo še kaki sorodni mentaliteti tam pri »Jutru«. Zato tudi ni čuda, če se je »Jutro«, čim je stvar izgledala, da utegne g. Pašič zmagati proti g. Jovanoviču, takoj navdušeno postavilo na stran moža, ki misli za sto let nazaj, Nazaj — to je namreč geslo napredne fronte, S&odi Š£& Nova Cerkev. V nedeljo, 2. maja se vrši v gostilni Kline po domače »pri Marku« shod SLS in sicer ob 7 zjutraj takoj po prvi zgodnji maši. Na shodu bo poročal g. narodni poslanec dr. Hodžar. Somišljeniki in pristaši udeležite se tega shoda v polnem številu. Št. Vid na Dolenjskem. V nedeljo zjutraj se je vršilo v »Domu« zborovanje somišljenikov SLS, združeno z občnim zborom Kmetske zveze. Prišli so zastopniki iz vseh občin obširne Šentviške fare. Zbor je otvoril načelnik Kmetske zveze g. L a m p r e t, ki je povdar-jal važnost sedanjega časa ter pomen Kmetske zveze. Podal je nato besedo poslancu Kremžarju, ki je v obširnem govoru razložil naše gospodarstvo in politično stanje. Posebno pozornost je vzbudilo, kakšno ozadje ima sedanja kriza. Poročila poslanca so zbo-rovalci vzeli z odobravanjem na znanje. Po poslančevem govoru je govoril g. Lampret o delovanju Kmetske zveze, nakar sc je izvolil nov odbor. Po skoro dveurnem zborovanju je g. Lampret zaključil lepo uspeli shod. Ženeva, 26. apr. (Izv.) Odbor društva narodov, ki bo pripravljal gradivo za gospodarsko konferenco, se je danes sestal na seji, n« kateri se ie izvolilo predsedstvo. Gostovanje Eiubllanske opere. Sarajevo, 17. aprila. Približno ob 13 je prisopihal posebni vi ik bosanske ozkotirne železnice z nami v Sarajevo. Ves prostor postajne ploščadi poln ljudstva. Sprejem prisrčen. Vskliki in pozdravi... V imenu mestne občine nadsvetnik dr. Hinko Ferič, v imenu naselbine sarajevskih Slovencev sodni nadsvetnik g. Volgemut. Po odzdravu ravnatelja ljubljanske opere razdelitev po hotelih. In vso pot do tja krepak blagoslov z neba, kateri pa kljub utrujenosti ni mogel zmiti z nas dobre volje. Zvečer v razprodanem gledališču »Aida«. Med predstavo mala nezgoda. Vsled prenapolnjenosti gledališča se je odtrgal kos strukture v neki loži in lahko ranil neko spodaj sedečo gospodično. In uspeh? »Že tako.fprvi nastop,« je pisala drugi dan »Večernja Pošta«, »je pokazal, da bomo s tem gostovanjem mnogo bolj zadovoljni kakor z gostovanjem zagrebške in belgrajske opere. Belgrad in Zagreb sicer podcenjujeta Ljubljano, a vendar je Ljubljana mnogo boljša cd njih in če v ničemur drugem, sigurno pa s svojim prvovrstnim zborom ln orkčstrom.« 18. aprila. Hodim ob Miljacki. Skoro rumenordefa radi vsakodnevnega deževja hiti s precejšno brzino mimo. Na obeh straneh sama večja poslopja. Direkcija pošte in sodna palača, protestantska cerkev z lepim, na obe strani raztezajočim se privatnim stanovanjem pastorja, šolo in knjižnico. Malo dalje tobačna tovarna, po obsegu manjša in po suažnosti v notranjosti prostorov precej zaostajajoča za ono v Ljubljani. Koncem mesta že skoro se nahaja mestni muzej. Mogočna, v štiri poslopja razdeljena stavba je v resnici nekaj krasnega. Je to baje največji muzej v Jugoslaviji in če se ne motim, tudi naj-krasnejši. Ker je bil čas za ogledovanje le kratek, smo si mogli ogledati samo najvažnejše, a že zatri bi človek potreboval najmanj en dan. Zvečer v popolnoma razprodanem, oziroma kot pišejo tukajšnji časopisi, v prenapolnjenem gledališču, »Rigoletto«, pri katerem je gospa Lov-šetova s svojim absolutno čistim glasom fascinirala vso publiko. 19. aprila. »Sloboda — Posebna izdaja!« — Navihanec je kričal tik pod mojim oknom s tako prodirnim glasom, da sem se moral posloviti od postelje. • Ko sem stopil čez kake pol ure na ulico, sem zvedel, da je prispel kralj v llidže in njega je pozdravljala posebna izdaja: »Dobro došel svetli kralj!« Predpoldne mala skušnja, popoldne pa hajd na »čaršijo«. In tukaj? Uboge oči in še bolj ubogi žep! Toda lepo je, v resnici lepo in še nekaj, kar je najlepše od vsega — ne predrago. Pred Begovo Nedeljske nezgode. Maribor, 26. aprila. Nedeljsko krasno vreme je izvabilo iz mesta pred vsem motocikliste, katerih je v Mariboru kot muh. Po okoliških cestah so drveli eden za drugim in se ustavljali po gostilnah ter si privoščili preveč krepčila, tako da so nazaj grede nekateri precej nesigurno vozili. V Slivnici pri Mariboru je zavozil v jarek neznan motociklist, ki je pa imel še precej sreče pri vsej tej smoli. Kmalu si je popravil motor toliko, da je lahko nadaljeval pot. Slivni-čani so takoj po nesreči alarmirali mariborski rešilni oddelek, ki je pa prišel prepozno. Večjo smolo je imel neki g. Komelj na Teznu. Na motorno kolo »Frera« s priklopnim vozičkom je naložil poleg sebe kar še tri osebe. Vsi so se vračali v izredno veselem razpoloženju iz Iloč v Maribor, ko jih je presenetila na Teznu bridka usoda. Zavozali so v cestni jarek, motorno kolo se je popolnoma razbilo in vse štiri osebe so se znašle v grmovju, iz katerega so se komaj izkobacali. Poškodoval se pa k sreči ni nihče. G. Alojz Senica. gostilničar iz Studencev, se je vozil v nedeljo zvečer na kolesu po Razlagovi ulici. Ko je prišel do ogla Prešernove ceste, ga je dohitel od zadaj motor, ki je vozil z divjo brzino, se zaletel v kolesarja ter ga vrgel ob zid. G. Senica 6i je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom ter zadobil tudi druge precej resne poškodbe. Avto je brezobzirno oddrvel naprej, ne meneč se za ponesrečenega kolesarja. Ker si ni zapomnil številke, bo brezobzirnega avtomobilista težko izslediti. Ponesrečenega gostilničarja je odpeljal mestni rešilni oddelek v bolnico. V Pekrah pri Mariboru je zavozil neki neznan avtomobilist s ceste ter trčil ob drevo. Udarec je vrgel osebe, k> so se nahajala na vozu, v velikem loku na travnik, kjer so se znašle nepoškodovane. Tudi avto so kmalu spravili v red ter nadaljevali vožnjo, toda bolj previdno kot prej. — Šofer Emil Gorjak je prišel na rešilno postajo, kjer so mu obvezali več ran, zadanih mu s kamenjem in gorjačo. Pripovedoval je, da so ga v okolici napadli neznani nasilneži, mu razbili s kamenem šipo avtomobila ter ga udarili z gorjačo po glavi. ffaročajte ,$l®w«sKa4! Nedavno je v Mariboru poginil neki gospodi kužek, ki so ga vsi oboževali. Psa so položili na poseben oder, katerega so bogato okinčali s cvetlicami in venci. Gospodar je dal napraviti dragoceno in na vse načine ozaljšano krsto, v katero so položili mrtvega kužka. Nekateri člani familije so celo večkrat plakali ob odru. Zagrebli so pasjo mr-cino na vrtu. — Pogrebne svečanosti so bile jako slovesne. Marsikateri revež ali brezposelnež bi bil vesel, če bi bil dobil v dar vsoto, kolikor je stal i pogreb tega kužeta. Ciganska nadloga. Včasih — tako nam pišejo od Sent Jerneja na Dolenjskem — je nismo poznali, ali vsaj v toliki meri ne; odkar pa je ciganom odprta pot po vsej državi, nas vedno pogosteje obiskujejo večje ali manjše družbe. Tako se se pripeljali v nedeljo 11. t. m. kar na štirih voz.eh ter se usidrali v bližnjih Prevaljih. Imeli so vsega skupaj 12 konj, namenjenih za na sejem, ki je bil naslednji dan pri l nas. Komaj pa so izpregli, so se cigani razkropili po sosednih vaseh po ,poslu«, konji pa so si |>o-iskali pašo na bližnjem pšeničnem polju Lastniki polja so v razumljivem srdu preganjali konje s svojih polj tei vrhu tega v učinkovitejši ciganski strah podili cigane kot zajce |>o poljih. Pri takih razmerah so cigani spoznali kot najbolj pametno, da se premaknejo nekoliko dalje od hudih Šentjer-nejčanov. Toda, joj, Šentjernejčnni niso samo hudi, so tudi previdni in so bili odgnali nekaj konj kol »talce« v Juščev hlev. kjer so jih pridržali dotlej, da so cigani poravnali precenjeno škodo. Tako so bili za škodo, ki so jo utrpdl*, vsaj primerno odškodovanj. Relek slučaj. f£a/ se a valovi življenje ... Pri večerji se razgovarjam z nekim domačinom. »Danes je Boris Godunov?« — »Da. Kako vam kaj ugaja opera?« — »Oduševljen sein In naši, kot da so slutili, kaj jim boste nudili Zato je tudi vse razprodano. Samo Hudožestveniki so imeli do sedaj tak obisk kot vi, a oni samo prvi večer, medtem 1 ko je pri vas to večer za večerom ...« Ko smo o polnoči zapuščidi gledališče, je brila ostra sapa z gora in mrzel dež nam je hladil vroče glave, a v naših srcih je bilo veselo in zadovoljni smo bili, da tudi mi po naših skromnih močeh pri-pomoremo, da nas spoznajo naši južni bratje in da se vzljubimo v pravi, čisti ljubavi. 20. aprila. Dež, dež. dež ... »La Wally< - (Sledi.) Dubrovnik, 26. aprila. (Izv.) Semkaj je dospelo v petek osobje ljubljanske opere. Prva predstava je bila v soboto zvečer. Peli so \Vagner.ieve-ga »Večnega mornarja«. Včeraj so peli Verdijevega »Rigoletta«, danes pa pojejo Massenetovo »Ma-non«. Občinstvo je prvi dve predstavi sprejelo z veliko simpatijo in je osobje s svojim petjem in igro popolnoma uspelo. Gle.iališka uprava je nastavila zelo visoke cene. Občinstvo je bilo zaradi tega nekoliko ogorčeno. Vendar sta bih obe predstavi jako dobro obiskani. Gostovanje ljubljanske opere je za Dubrovnik glasbeni dogodek prve vrste. Prosvetni dan. Nekaj desetletij se že vrši smotrno izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom. Od mogočne probuditve narodne zavesti ob času taborov pa do vsestransko razvite prosvetne organizacije v današnji dobi: to ie silen korak na naši kulturni poti navzgor, ki nas je postavil na mah v vrsto najbolj omikanih narodov. Razmeroma kratka je ta doba, a prepolna izredno vnetega dela za izboljšanje našega položaja na vseh poljih. Kolika razlika med nekdaj in sedaj, če vzamemo le življerii\e enega rodu! Pri tem prerodu je imela največ zaslug nekdanja Krščanslco-socialna ali kakor se imenuje sedaj — Prosvetna zveza. Saj je bila in je še matica in zibelka premnogih naših društev, ki se čedalje bolj širijo, rastejo in špopolnjujejo v različnih panogah prosvetnega udejstvovanja. Delovala je vedno požrtvovalno, a obenem tiho in skromno. A danes, ko svet gleda bolj kot kdaj preje na zunanjost, je treba naglasiti važnost tega dela tiuli v javnosti in pred javnostjo. Temu namenu naj služi med drugim »Prosvetni dan«, v Št. Vidu, tem idealnem kraju ljubljanskega polja, blizu tam, kjer se je vršil že svoj čas najveličastnejši tabor slovenski. Pokažimo zopet enkrat svoje mlade moči, svojo zavednost, svoj napredek in manifestirajmo v skupnem krogu sa svoje vzvišene indeale, ki vodijo in združujejo pri delu za blagor našega naroda in naše domovine. Prosvetna zveza vabi torej naša društva na I. Prosvetni dan, ki se Jbo vršil 16. maja 1926 v St. Vidu nad Ljubljano. Prosvetnega dneva naj bi se udeležilo vsako prosvetno društvo v kolifcor mogoča velikem številu z društveno zastavo, saj bo to prva prireditev te vrste po vojni. Naj zaplapolajo društvene zastave širom naše Gorenjske in naj pohite v št. Vid, kjer bo ta dan tudi slovesno blagoslovljen »Ljudski dom«. Na to slavnost pridejo društveni pevski zbori, ki imajo tamkaj pevski koncert. Istočasno bosta praznovala v Št. Vidu Blaž Potočnikova čitalnica svojo šestdesetletnico in tamošnji Orlovski odsek svojo dvajsetletnico. Poskrbljeno bo, da se bo slavlje vršilo kar najbolj svečano in da bodo udeleženci v vseh ozirih zado-toljni. Razdelile se bodo ob tej priliki tudi prosvetne nagrade in za zaključek pripravlja »Orel« slavnostno akademijo. Spored te prve velike povojne prosvetne manifestacije bo sledeči: Dopoldne: 1. Ob pol 8 sprejem na kolodvoru. 2. Ob 8 I. govor: Družina, dr. Ant. Brecelj. 3. Ob 9 slovesna sv. maša. II. govor: Cerkev in prosvetno delo. Dekan Val. Zabret. 4. Ob 10 poklonitev društev na Blaž Potočnikovem grobu. III. govor: Slava prednikom, dr. Terdan. — Zalostinka združenih zborov. 5. Ob 11 blagoslovitev novega doma: a) Pozdrav društva. b) Pozdrav župana. c) I V. govor: Naš dom, dr. Korošec. d) Foerster: »Če gospod ne zida hiše ...« Petje. Popoldne: 1. Ob 2 litanije in šmarnice. 2. Ob 3: a) Koncertna točka godbe. b) V. govor: čuvajmo značaj do- mačije, dr. Kari Capuder. c) Koncert »Pevske zveze«. d) Razdelitev nagrad. 3. Prosta zabava in godbeni koncert. 4. Ob 8 slavnostna akademija Orla. Na jrredvečer prosvetnega dneva se bo vršila v svrho proslave šestdeset-letnice Čitalnice še posebna akademija, katere spored objavimo pravočasno. Društva, odseki, krožki, zbori: pripravite se na ta prelepi praznik in poskrbite za čimvečjo odeležbo! Ne le bližnja ljubljanska okolica, temveč vsa Gorenjska in Notranjska, pa tudi bližnja Dolenjska naj se udeleži prvega prosvetnega dne. Vse priprave vodi poseben pripravljalen odbor. Blaž Potočnikova čitalnica, Št. Vid nad Ljubljano. Odbor prosi, naj mu vsako društvo, odsek, krožek oziroma zbor prijavi takoj vsaj približno število udeležencev iz svojega okoliša. Za vsa gorenjska in notranjska društva in zbore je udeležba obvezna. Drugih večjih prireditev ta dan ne bo. Za hrano je poskrbljeno, prav tako za polovično vožnjo po železnici. Bog živi! Za Prosvetno zvezo: Dr. Jak. Mohorič, Vinko Zor, t. c. predsednik. t. č. tajnik. Od GJevgieiiie do Aten. (Pripoveduje Fr. S.) (Dalje.) V samostanu. Iskat sva šla katoliško cerkev, ki jo upravlja francoski red, lazaristi, prijazni gospodje. Poleg župne cerkve sta še dve podružnici. Razen lazaristov so v Solunu še šolski bratje, ki vzdržujejo krščansko šolo. Redovnik, ki je govoril z nama, je povedal, da je v samostanu tudi en Slovenec, br. Mihael Bučar, ki je v Solunu že 43 let. Dala sva ga poklicati. Prijazni starček se je silno razveselil, da je mogel govorili s Slovencema, nič manj vesela sva ga bila pa tudi midva. Rodil se je na Rudniku pri Ljubljani in govori tako gladko slovensko, kakor da ne bi bil eno leto zdoma. Dobiva »Bogoljuba« ln »Katoliške misdjone«. Pa se pačijo nekateri naši mladeniči, ki za nekaj mesecev pogledajo v drugi svet, kakor da bi ne znalii več svojega maternega jezika, ko se vračajo. V Atenah sva naletela na šoferja-Srba, ki že od svoje mladosti živi tam, pa tudi govori gladko srbsko. Doma je iz Boke-Ko-torske, služil je pa v avstrijski armadi in se je udeležil svetovne vojne, čuti pa se Srba ali bolje rečeno Slovana. Dejal je, da je v Atenab precej Srbov. V Solunu je kakih 2000 katoličanov ter Imajo cerkveno »organizacijo katolikov pod varstvom sv. Pavla«, »družbo krščanskih mater« in dekliško Marijino družbo. Državna oblast jim ni posebno naklonjena. Katoliško cerkev ie sekves tirala in zahteva zanjo odkup- nine en milijon drahem, sicer jo bo prodala. Naravnost preganjani pa so bili v Solunu bolgarski unijati, tudi njihovega škofa so izgnali. Zdi pa se, da se ta preganjanja vrše samo v grški Macedoniji, ker v Atenah ni bilo videti niti sledu nasprotovanja katoličanom, nasprotno nam je tam pripovedoval katoliški duhovnik, po narodnosti Grk, dr. Cigale, da ini na svetu tako tolerantnega naroda kakor so Grki. Pravoslavni zahajajo celo zelo radi v katoliško cerkev, na veliki petek jili je bilo tam menda več kakor katolikov. Konvertirajo pa ne, pa bi se tudi ne izplačal trud, je dejal naš učeni mentor, ki je govoril krasno nemščino, ki se je je naučil v Monakovem, kjer je bil študiral na univerzi. Pač pa je treba delovati na zedinjenje cerkva, je sodil gospod doktor. V vsej Grčiji je po njegovi sodbi nad 50.000 katoličanov, v Atenah kakih 15.000. Na nntantnein pokopališču. V Solunu sva se zglasila pri našem konzulatu. G. generalni konzul Gjorgje Nastasi-jevič je naju zelo prijazno in gostoljubno sprejel. Dolgo smo čebljali in pretresali domačo in zunanjo politiko. Povabil je naju, da ga gredoč nazaj zopet obiščeva, ko je slišat, da še isti dan nadaljujeva pot proti cilju najinih želja, solnčnim Atenam. Z avtomobilom sva se odpeljala na »antantno pokojiališče«, ki leži precej daleč izven mesta, po šoferjevem zatrjevanju več. ko deset kilometrov. Saj je pa naju tudi opilil, česar o atenskih šoferjih ne bi mogel trditi. Tam je avtomobilna vožnja silno po ceni. ena drahma za kilometer! Pokopališče je ogromno. Skoro tako daleč, ka- kor ti nese oko, se vrstijo lepo urejeni grobovi. Največ je francoskih grobov, menda samo na tistem pokopališču okrog 7000. Na vsakem grobu je zasajen lesen križ s francoskim napisom in poslikan s trikoloro ob vrhu pokonč-nika. Skromno, a čedno so urejeni ti grobovi, neguje jih skrbna roka. Milo se stori človeku, ko mu zaplove pogled po tem prostranem polju grobov, kjer leži toliko vojnih žrtev, kjer je toliko grobov francoskega, vsakomur tako simpatičnega naroda,'kdor ga ne gleda skozi meglene nemške naočnike in mu ni skalila pravične sodbe nemška žurnalistika. In tam na levi je srbsko grobišče, malo bolj zanemarjeno nekaj križev leži po tleli, vmes so pa tudi kameniti križi, ki so jih postavljali pač na svoje stroške svojci padlih junakov. Še dva srbska vojna pokopališča se nahajata v Solunu, pa na drugem kraju. ?.e g. generalni konzul se je potožil, da ne more dobiti razmeroma skromne vsote, da bi popravil la grobišča, da pa misli sedaj na privatno inicija-tivo. Svoj čas pa, mi je dejal ob pogledu na grobove moj tovariš, je bila od vlade poslana komisija, da si na licu mesta ogleda grobove in jih oskrbi, potrošila menda okrog 800.000 dinarjev, grobišče je pa ostalo, kakor je bilo, vsled česar je bila ta komisija od slovenskega ministra, ko je prišel na vlado, takoj odpoklicana in razpuščena. Oj, te komisije, še na [K>-kopališču človeka preganjajo in vznemirjajo v svetih čuvstvih! Angleško pokopališče je na drugem kraju, pač pa je ob srbskem italijansko. s cementnimi križci in spomenikom, ki predstavlja italijanskega vojaka v nadčloveški velikosti, lepo oskrbovano. Mimo Tcrninpil. Zvečer naju odpelje na kolodvor najin dragoman in kupi vozne listke do Aten. Vožnja v drugem razredu brzovlaka stane nekaj manj od 700 drahem. Vozili smo se od 11 ponoči do štirih popoldne naslednjega dne. Imela sva temnorjave sopotnice, ki so polagoma lezle iz vseh gub in Špranj, ki pa za mene niso mnogo marale in so bolj hlepele • po žlahinejši, ministrovi krvi. Vendar sem j jih iz solidarnosti pomagal uničevati, dokler j ni očaral mojega pogleda ponosni Olimp, ki I je v čudoviti mesečini blestel pred nami in j nas dalje časa dozdevno tik od nas, spremljal. dokler n un ni zatisnil trudnih oči usp«-vajoči, enakomerni štmpot koles. Prespal sem Lariso, ne tako tovariš, ki mi je zju-traj dejal, da spim ko klada. Preko silnih prepadov in ob globelih, po visokem gorovju in skozi tesna, stični Temopilem, ki so v bližini proge in skozi nešleto predorov je zgrajena proga; drvimo ure in ure po samotni, gorati, slabo obrasli, gorati pokrajini, gore in hribčki ob levi in desni, vmes drage globeli in pašne planote, postajice samotne, dokler zjutraj ne zagledamo v daljavi Parnas, njegov vrh pokrit s snegom. Visok je 2459 ni. Takoj sem spoznal, da nisem za ježo na Parnas in da bi bila tekma s starogrškimi Apolonovimi varovanci izgubljena. Opustil sem željo, da bi se jiopel na goro, posvečeno bogu petja in muzike, Apo-| Ionu. Najl l.jši doslop je menda od Delfi na : jugu. Za tako turo bi moral imeti ne samo ■ več časa na razpolago, nego tudi potrebno ! fl?r«io. (Dalje.) Dnevne nouice k Zagonetne ničle. Nekateri kupovalci stadionskih srečk bi zelo radi takih številk, ki nimajo spredaj nobene ničle ter mislijo, da imajo te uboge ničle spredaj to moč, da srečko razveljavijo. V tolažbo vsem tem prevelikim čestilccm ničel povemo prvič, kar je iz vsake računice razvidno, da ničle pred številko prav nič ne pomenijo, najmanj pa morejo razveljaviti kakšno število, in drugič, da imajo vse številke orjovskih srečk spredaj vsaj eno ničlo, to pa zato, ker je numerator, ki jc tc številke tiskal, narejen na šestšte-vilčno število. Zato le pridno segajte po njih! k K avtomobilski nesreči na Vrhniki. (Pojasnilo.) Gdčna. Marija Kopač, ki je zelo nevarno poškodovana, ni sestra umrlega ženina Filipa Kopača, ampak sestrična neveste — mlade vdove, kateri je bila pri poroki družica. k Vpokojitev. Vpokojen je Kajetan Pogačnik, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. ir Iz carinskc službe. Imenovani so: Pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Zagrebu za inšpektorja Alojzij Armelini, inšpektor finančne kontrole na Jesenicah; pri okrajni upravi finančne kontrole v Celju za inšpektorja finančne kontrole Aleks. Labaš, inšpektor finančne kontrole v Požarevcu; pri glavni carinarnici I. vrste v Belgradu na Savi za glavnega revizorja pri centralni carinski blagajni Janko Jankovič, glavni revizor pri centralni carinski blagajni v Ljubljani. ir Iz socialne službe. Imenovana sta: Franica Klara Vrhunc za učiteljico v Domu slepih v Kočevju, dosedanja učiteljica v Domu slepih v Zcmunu; Fran M. Slana za ekonoma Dečjega dorfla, odd. I., v Ljubljani, dosedaj pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani. — Vpokojena sta: Silvan Pečenko, pisar, ad-junkt pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani, in Maks Reš, upravitelj Invalidskega doma v Celju. ir Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 24. aprila 1926 objavlja: Pravilnik za centralni veterinarski bakteriološki zavod v Belgradu; Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za šumarsko praktično in administrativno službo šumarskih uradnikov II. kategorije; Postopnik za carinsko nadzorstvo nad petrolejem in ostalimi produkti iz nafte kakor tudi nad oljem za mazanje, ki se dobavljajo iz inozemstva zaradi uporabljanja pri ribji lovi na Jadranskem morju; Naredba glede jemanja bankovcev po 1000 Din in 100 Din državne izdaje iz prometa. k Vzorna cesta. Popotnik nam poroča: Enkratna vožnja z avtom od Zirov do Škofje Loke je strašna muka. Prometna cesta je namreč tako škandalozno oskrbovana, da je že vsaka grapa boljša. Če pravijo, da skoro nc pomnijo, kdaj bi bila zadnjič posuta, se temu na moremo čuditi'. Ko se bo še cestni funda-ment izrabil, potem pa je najboljše promet s Poljanske in žirovske doline na Loko ustaviti. Pa ne samo to! Nad Fužinami, kjer je jez električne žirovske centrale, je cesta že v takem stanju, da mora človek prav življenje tvegati, ko se tod vozi. Vedno bolj udirajoča se cesta, brez dobre ograje, ozka in tik nad globoko vodo človeku res mrzli pot povzroči, če to vidi. Prej se gotovo ne bodo zmenili merodajni faktorji za vse to, dokler se ne bo zgodila kaka velika nesreča. — Priporočiti bi bilo tudi žirovski avtomobilni družbi, da bi na svojih avtoomnibusih pripravila kak napis: Kaditi je prepovedano!, kajti kajenje je na takih vozovih prvič nehigijenično, drugič pa tudi nevarno za kak ogenj v vozu. Zirovcem samim pa svetujem, da obrnejo svoj promet na Logatec, kamor vodi poštena in trdna cesta. •k Avstrijski gosti v našem primorju. Na otok Rab je dospela s svojimi otroci soproga avstrijskega vladnega načelnika dr. Rameka, ga. Ramek. Družina ostane na Rabu dalje časa. k Polaganje privatnih izpitov za srednje šole. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok o izpremembah pravilnika za privatne srednješolske izpite. Poslej bo moral vsak, ki zasebno študira srednješolske nauke, polagati izpite na kaki srednji šoli njegovega bivališča odnosno na najbližji srednji šoli. k Novi brzovlaki. Z včerajšnjim dnem so začeli voziti novi brzovlaki na progah Su-šak—Reka, Zagreb—Koprivnica—Djekeneš— Budimpešta. k Smrtna kosa. V Trnovem pri Ilir. Bistrici je umrl vpok. župnik Andrej Benigar, star 83 let. Pokojni gospod je mnogo let žup-nikoval v Istri in posvetil vse moči tamkajšnjemu ljudstvu. Kasneje se je preselil v svoj domači kraj, kjer ga je sedaj dohitela smrt. N. v m. p.! k Nepraktična vpeljava s prtljažnimi kartami za kolesa. Pred nekaj meseci so posamezne postaje pričele izdajati kolesarjem, ki oddajajo svoja dvokolesa kot potno prtljago, listke enake onim, ki veljajo osebnemu prometu. Ti listki so sicer precej priročni in se pri blagajni takoj dobe, imajo pa vendar to slabo stran, da nimajo nikakih duplikatov, ki bi odpremujočega železničarja spomnili na kolo, ki čaka v oddajnem prtljažnem prostoru. Tako se zgodi večkrat, da tako kolo zaostane na oddajni postaji do prihoda drugega vlaka, dokler ne pride za njim kolo. k Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v nedeljo, dne 2. maja t. 1„ v Ratečah pri Kranjski gori (pri županu) celodnevni sadjarski cepilni tečaj. Odbor vabi vse zaniman-ce iz okoliša Rateč in Kranjske gore, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso cepilno orodje ali vsaj dober in nabrušen nož. Tečaj se prične ob 8. uri dopoldne. k Slovenske narodne pesmi. Slovenske zbore in ljubitelje narodnega petja opozarjamo na »Slovenske narodne pesmi« za moške in mešane zbore, ki jih je izdal Marko Bajuk v Novi založbi. V zbirki so zbrane najlepše narodne pesmi v lahki, povsem pravilni narodni harmonizaciji. Naroča se pri Novi založbi in drugih knjigarnah! cena 26 dinarjev. k Za rezervne častnike. V 4. številki »Ratničkog Glasnika«, mesečnika »Udruženja rezervnih oficira i ratnika«, str. 126—129, je objavljen pravilnik ministrstva vojne in mornarice o podeljevanju denarne podpore aktivnim in rezervnim častnikom in častnikom invalidom, radi zdravljenja v kopališčih, sanatorijih in drugih klimatskih krajih. Ta denarna podpora se daje tistim rezervnim častnikom, katerih bolezen izvira iz posledic vojne in katerim zaradi materialnega položaja ni mogoče, da se zdravijo brez te podpore. Podpora se daje za toliko časa, kolikor časa traja bolezen, a največ za 30 dni. Podpora znaša za oženjene 70 Din, za neoženjene pa 50 Din dnevno. Prošnje se vlagajo neposredno komandantom vojnih okrožij, na katerih teritoriju dotičniki žive. V prošnjah je navesti: a) kratek opis bolezni za časa vojne; b) kraj, kjer se želi zdraviti; c) oženjen ali neoženjen: č) premoženjske razmere; d) preko katerega vojnega okrožja oziroma finančne uprave želi, da se jim pošlje denarna podpora. — Premo-| ženjske in družinske razmere morajo biti do-! kazane z dokumenti pristojnih oblasti. Članstvu ljubljanskega pododbora je ta pravilnik j na razpolago vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenem lokalu v kazini. k Sprejem v strojno podoficirsko šolo mornarice, i. oktobra t. 1. se bo sprejelo v strojno podoficirsko šolo mornarice v Gjeno-viču (Boka Kotorska) za gojence do 100 mla-deničev, ki bodo uvrščeni v XII. gojenski razred, ki traja dve leti. V tem času se bodo izučili v strojni stroki in se bodo potem lahko uporabili v strojniški ali elektrotehniški stroki. Razpis je na vpogled pri komandah vojnih okrožij. k Z geoliziškega zavoda v Zagrebu. Dosedanji upravnik na geofiziškem zavodu v Zagrebu dr. Branimir Truhelka je vpokojen, na njegovo mesto pa je imenovan dr. Stjepan Škreb, deželni šolski nadzornik za srednje šole. k Dar Matici Hrvatski. Občinski zdravnik v Imotskem dr. Ilija Abjanič je daroval Matici Hrvatski 20.000 Din kot zaklad, iz katerega naj sc zalagajo poljudna zdravstvena dela. k Prepovedane tiskovine. V naši državi sta preoovedana: 1. komunistična brošura »Iz-veštaj Komisije za jugoslovcnsko pitanje, iza-brane na prvoj sednici prostrane Egzekutive Kominterne od 21. marta 1925 (str. 49); 2. »Crveni Kalendar« (Chicago), katerega vsebina je komunistična. ir Poizkušen vlom. V noči od 24. na 25, aprila je poskušal dosedaj še neizsledeni j vlomilec neopaženo priti na strehi v hišo Pi-bernika Josipa p. d. Konfinarja v vasi Zaja-1 sovnik, obč. Motnik, toda domači so ga slišali pri njegovem delu in je moral svojo namero za enkrat opustiti. Cpsbljana 0 Smrtna kosa. Nenadoma je umrl na poti k sorodnikom v Sarajevo v Zagrebu gospod Ivan T o m i n e c, nadsprevodnik v p. Vest o tem je zelo užalostila mnogo-brojne prijatelje in znance pokojnika, ki je bil vzor krščanskega, globoko nabožnega moža in redkega družinskega očeta, kateri je s trudom svojih rok vzgojil družino 8 sinov; dr. Angelika, frančiškana, dr. Romana, isto-tako frančiškana, ki se je pravkar vrnil iz Monakovega kot doktor modroslovja, dr. Stanka pri železniški direkciji, Milana, okrajnega sodnika v Slovenjgradcu, Cirila, kapetana 1. kl-ee pri mornarici, Vladka, železniškega uradnika, Franca, jurista in Oskarja, ki letos maturira. Pokojnik, ki je bil tudi eden naj-niarljivejših članov naše Prosvete v frančiškanski fari, je bil izredno blagega značaja in vsa' emu mil in drag, kdor ga je poznal. Ugledni rodbini, ki je z rajnim izgubila očeta kakršnih je malo, naše globokoobčuteno sožalje, pokojnemu pa svetila večna luč! O V korist trboveljskim reducirancem se vrši v petek 30. aprila ob pol 9. uri zvečer v Unionu »Delavska akademija« z obširnim programom. Dolžnost zavednega delavstva brez razlike na strankino pripadnost je, da se te prireditve udeleži in s tem jasno dokumentira svojo solidarnost z žrtvami kapitalizma. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O 2. izlet umetnostno-zgodovinskega. društva se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo, 2. m-ja, pod vodstvom msgr. V. Steske. Ogled gradu Jable (Habach) pri Trzinu (grad in nasadi, zbirka slik), cerkve v Grcb-ljah (rokoko-f reške); obed v Domžalah. Popoldan cgled gradu in cerkve na Smledniku ter cerkve na Skaručini (freske 1746). Ker je število udeležencev omejeno, sprejema tajnik obvezne prijave in prispevke za prevoz (30 Din za osebo) vsak delavnik od 11. do 12. ure v seminarju za umetnostno zgodovino, najdalje do petka, 30. aprila. Članom in gostom se to pot nudi prilika, da si ogledajo nekatere, sicer težje pristopne zgradbe. Sestanek 2. maja ob 7.45 pred železniškim prelazom na Dunajski cesti. OfllAlft&h si ravnokar doMo, novo, veliko partijo razne, najlepše emajli. rane, rjave ter aluminijaste posode pri tvrdki Stanko Florjančič trgovina z žele^nlno Ljubljana, Sv. Petra c. 35. © Izredna skupščina »Kolesarskega pod. saveza« t Ljubljani. V nedeljo dopoldne se je vršila izredna skupščina kolesarskega podsavoza v Ljubljani. Namen te izredne skupš ine je bil, da se odpravijo nesoglasja med društvi, katera so do sedaj zelo ovirala razvoj in razmah na?-ga slovenskega kole-sarstva. Skupščini so prisostvovali zastopniki kolesarskih društev »Ilirije«, »Primorja« in pa cel-kupni odbor »Save«. Po daljši precej živahni in mestoma ostri debati, ki pa je potekla popolnoma mirno in dostojno, je prišlo končno do soglasnega sklepa, da ee društvo »Sava« zopet pritegne k skupnemu sodelovanju in da se podsavezni odbor izpopolni tudi z njenimi delegati. Izvoljen je bil nato sledeči odbor: predsednik ravnatelj Fa-b i a n i, podpredsednik B a t j e I, I. tajnik Gregorčič, II. tajnik Zeme II, blagajnik Bar, vodja B r u m a t, podvodje S1 a -mič, Moran, Skok, Brenardi, 2 i -lič, Brkljačič tn Havani. Nato s«, je vršila dolgotrajna mestoma zelo zanimiva debata, v kateri so posebno ugajala stvarna izvajrnja staroste kolesarskega športa g. G o r j a n c a in pa tovarišev BatjeJa in Z'lokarja. Zborovanje se je zaključilo z željo, da bi ta razveseljiv .sporazum zopet dvignil to lepo in praktično panogo našega slovenskega športa. O Mestna zastavljalnica v petek in so-boto radi snaženja ne posluje. Maribor □ Podelitev sv. reda subdijakonata sc izvrši prihodnjo nedeljo, dne 2. maja, v cerkvi sv. Alojzija. □ Vinarska šola je bila preteklo nedeljo kontumacirana. Ko se razkuži, bo zopet odprta. □ Preureditev poslovnih prostorov. Ja- dransko-podunavska banka ima preobsežne prostore. Zato jih je en del daj^ preurediti in pride v te preurejene prostore slikar I. Valner. □ Nova hladilnica v mestni klavnici. Vsled izredno velikega prometa v mestni klavnici v prošlem letu je bila občina prisiljena povečati hladilnico, da bi lahko zadostila vsem potrebam. Nova hladilnica, ki je zgrajena na prostoru med živinsko in svinjsko klavnico, bo služila samo izvozničarjem, dosedanja pa bo celo na razpolago domačim mesarjem. Poslopje, katerega jc zgradila tvrdka Kiffmann, je že izgotovljcno in te dni se izvrši montaža strojev, ki so že dospeli. Opremo hladilnice in strojev je dobavila dunajska tvrdka Rciter. Hladilnica bo urejena najmo-derneje ter bo izdelovala tudi led v taki količini, da bo zadostovalo vsem potrebam. Sicer letos menda ne bo tako živahne izvozne sezone, kot je bilo lansko leto, toda kljub temu se bo nova hladilnica sigurno izplačala. Dosedaj so namreč izvozničarji ali klali v privatnih klavnicah v Lajtersbergu ali pa so bili primorani voziti zaklano živino v privatno hladilnico Himmler v Cvetlični ulici, ker v mestni klavnici ni bilo dovolj prostora. □ Izredni občni zbor Zveze invalidov, podružnica v Mariboru. Ljubljanski glavni odbor Zveze invalidov je sklical občni zbor podružnice v Mariboru za nedeljo 25. t. m. in posM nanj kot svojega zastopnika g. Benedikta. Takoj ob otvoritvi občnega zbora se je že začelo močno prerekanje. Zastopnik iz Ljubljrne je sam otvoril in vodil občni zbor. Spor se je. tikal raznih pomožnih akcij, ki da se niso pravilne peljale. Končno je pri- Dr. L. S.: Najbližji bratje. m. Čas je že, da si ogledamo to vprašanje tndi z druge strani. Kakšna je obratna stran bleščeče medalje, kakšen je bil notranji razvoj, ki se še pozna pod današnjim na videz tako sijajnim stanjem? Vsakomur, kdor je kdaj hodil po hrvatskih krajih, je moral pasti v oči tisti široki propad, ki zija med soljaki in gospodo. Ta prepad je neprimerno večji kot pri nas, kjer se manj pozna ne le vsled tega, ker je izginila narodna noša pred tovarniškim blagom, katera pa se je na jugu večinoma še ohranila, temveč tudi vsled tega, ker se naše meščanstvo ne čuti tako zelo vzvišeno nad kmet-ftkim ljudstvom kot se vidi to n. pr. v Zagrebu. Zagorci »o zagrebškemu uradniku primer najbolj zaostalih in zabitih ljudi. Tudi pri Srbih je ta razpoka mnogo manjša, čeprav n. pr. tudi belgrajski l>ogataši nimajo srca za preprostega šumadinca. Odkod vse to? Odtod, ker hrvatska inteligenca ni nikoli delala ljudske politike, niti državne niti kulturne, pa naj jo je vodilo že visoko plemstvo ali kler ali pa meščanski zastopniki. Njihova politična miselnost ni nikoli gradila na potrebah širšega ljudstva, temveč se je lovila bolj za raznimi visokoletečlmi ali ozkosrfini-mi grsli, ki so jih oni stvorili zase in ki so služili predvsem nJim, pa naj si je bilo to madžaronstvo ali hrvatstvo ali razne vrste edinjaštva. Nihče se ni brigal za kmetove želje nihče ga ni povprašal za njegovo voljo. Pri nas je socialno čuvstvovanje tako razvito, da ga tudi najbolj jara gospoda ne more več čisto prezreti. Na Hrvatskem pa pri vseh hrupnih narodnih in političnih borbah se-Ijak ni vedel prav, za kaj gre, samo to je instinktivno čutil, da ne predvsem za njegove koristi: zadovoljen je moral biti, če je bilo manj vsakovrstnega pritiska. Hrvatski nacionalizem ni bil nikdar in še danes ni socialen — in marsikje drugod tudi ne — in miroivorno republikanstvo tudi še ni zajelo tega jedra v vsej globini, dasi na zunaj toliko šari izrabljajoč baš geslo proti gospodi ... Iz tega usodnega nerazumevanja se razloži čisto enostavno takozvana zaostalost zagorskega ljudstva in usoda njegove govorice. Mirno lahko trdimo, da bi stala danes prosve-ta v teh krajih na dosti višji stopnji, ako bi se ne bila umetno pretrgala lepo se razvijajoča kajkavska slovstvena tradicija prvih desetletij 19. stoletja. Večjim naporom zadnjih let od 1910—1921 se je sicer posrečilo zmanjšati število analfabetov v Hrvatski na 32 odstotkov, t. j. za 15 odstotkov, toda uspeh bi bil lahko ugodnejši in hitrejši, če bi se bilo rabilo pri pouku v šoli domače narečje. Pomisliti moramo, da je imela Hrvatska dolga desetletja avtonomijo na šolskem polju in bi bilo pričakovtti v normalnih razmerah večjega uspeha, če slišimo, da dela »e sedaj kajkavskim srednješolcem knjižna srbohrvaščina mnogo .preglavic — naglasa in raznih fines še pri maturi dostikrat ne obvladajo — potem je razumljivo, če je bilo v ljudski šoli še veliko težje. Ljudstvo je bilo vsled tega povsod kot sirota prikrajšano: v šoli, v uradih, v vsem javnem in kulturnem življenju. Navezano je bilo na tujo pomoč, zato pa so ga posredovalci izkoriščali in prezirali smatrajoč sebe za nekaj boljšega in imenilnejšega. Umetna razlika v govoru je todaj povočavala prepad med kmeti in gospodo. Koliko je pri tem ljudstvo utrpelo ma-terijelne in duševne škode, koliko je bilo vsa' ovrstnih neprilik in trpljenja, tega danes ne pove nobena kronika, a si lahko mislimo. Veliko narodnih in materijalnih vrednot je šlo v izgubo. Lahko si predstavljamo, da bi bil sicer delež hrvatskega Zagorja pri literaturi in omiki večji kot je bil tako, zlasti, če pomislimo, da odpade velik del na Zagreb sam. Spoznanje, da gre pri narodnem gibanju zlasti za socialne dobrine, še sedaj ne more prodreti. Vsi vodilni krogi še žive v stari nacionalistični ideologiji, ki gleda le na zunanji okvir. Verjetno je, da bi se bilo današnje zedinjenje prav tako izvršilo brez vpeljave enega književnega jezika na Hrvatskem, saj smo se pridružili iz svoje volje tudi mi, ki smo ohranili svojo lastno narodnost. Ali če se je prej vse to še dalo razumeti kot agitacija in kulturna podlaga za bo-ilwxi arža\no edinost, polem ne vemo. zakai naj bi se to jezikovno zedinjevanje moralo forsirati še dalje in bi ga radi usiljevali nekateri celo nam. Mi smo prepričani — to menda uvidi danes vsakdo med nami —, da je bilo za nas lastno kulturno življenje velika sreča, saj so uspehi tega še edino, s čimer se moremo drnes ponašati. Zagon v smeri unHikacije, ki ga je rodila težnja po svobodi v ujedinjeni državi, bo ščasoma ponehal, ker je glavni cilj: državno edinstvo dosežen. Danes ni več razumljivo, zakaj bi morali še stremeti po enotnem jugoslovanskem jeziku. Ali bi ti imeli potem le enega državljana več", le enega vojaka več, le en dinar več davka? Efekt ne bi bil potem prav nič večji. Nasprotno če se da vsaki skupini prostost in možnost, da se neovirano razvije, potem bo svota pozitivnih dobrin, dobre volje in domovinske ljubezni, ki bolje čuva državo kot vsa komanda, toliko večja. Zdi se pa, da to ne gre v glavo tistim, ki jim je centralistični patriotizem le sredstvo za druge namene. Nič pa ni bolj zoprnega kot pairiotizem na račun drugih. Pristna švicarska vezenina se dobi v izdelovalnici najrazličnejšega perila M, Atemec, LHfNiana Cankarjevo nabrežje I. Novitet« v vezenini in n»rtUi šlo do volitev novega odbora. Po daljšem pogajanju se je sestavil nov odbor in sicer: predsednik tov. Cerpee, tajnik tov. Kaučič, blagajničar tov. Niefergal, ostali odborniki tovariši Vračko, Plevnik, Verbost, Metelko, Staudeker, Plohi. Nadzorstveni cd bor: tovariši Tratnik, Klemenčič, Verčič. Organizaciji želimo miru in reda ter stvarnega dela za lajšanje bede invalidov, vdov in sirot, na kar bo tudi širša javnost stremljenje organizacije bolj podpirala. □ Velika dvorana v mestnem poslopju, preje kazino, se je opremila z novo električno razsvetljavo, in galerija se je zopet priredila. Tako je dvorana sposobna za srednje velike prireditve. □ Nova suspenzija pri Mestni hranilnici. Pri Mestni hranilnici je suspendiran uradnik g. J. Z. □ Še neobdavčena razvada. Na mariborskih ulicah leži večkrat polno nastlanega papirja. To se zgodi posebno tedaj, kadar razdeljujejo na cesti razne letake, katere čita-telji po prečitanju, večinoma pa že brez pre-čitanja vržejo proč. Enako povzroči po naših ozkih ulicah gnečo — prenašanje raznih reklamnih tabel. Ker so ceste za promet, zato naj se reklama, ki se vrši na cesti in promet ovira, obdavči, bo vsaj za metle. □ II. velika dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev. V nedeljo, dne 9. maja t. 1., ob 15. uri bo priredila podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo, dne 16. maja t. 1. Vsaka tablica stane 2 Din 50 p. Tablice prodajajo vsi pismonoše in tobakarne. Dobitki so sledeči: 1. Pohištvo (spalna soba); 2. Singer šiv. stroj; 3. zlata moška ura; 4. moško kolo »Ncger«; 5. 4 m bukovih drv in 10 petin, 25 četrtin, 100 terni in 150 amb vse skupaj v vrednosti 27.880 Din. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim poštnim uslužbencem. Celje © Predstave v mestnem gledališču. Danes v torek bo gostovalo v Celju zopet ljubljansko gledališko osobje, in sicer v igri B. Shawa »Obrt gospe Warren«. Režija bo v rokah g. Skrbinška, v glavnih vlogah pa nastopajo ge. Nablocka in Medvedova ter gg. Skrbinšek, Kralj in Cesar. Torej same izbor-ne moči, katere bodo gotovo dale Celjanom dovolj umetniškega užitka. Prihodnji torek, to je dne 4. maja, pa nastopijo kot gostje v našem gledališču zagrebški igralci v »Njih četvero« od Gabriele Zapolske. Pričakujemo, da bodo Celjani znali ceniti ne samo hvalevreden trud in stremljenje Dramatičnega društva, temveč tudi riziko, ki ga isto nosi s prireditvami po tujem gledališkem osobju. In zato naj bo gledališče pri teh predstavah napolnjeno! — Vstopnice se dobe v knjigarni Gorišek in Leskošek. © Posledice redukcije na naši pošti sc občutno poznajo. Raznašalci dnevne pošte sc napravljajo z velikimi butarami že takoj po 8. uri na pot. Kljub temu dobe naslovljenci svojo pošto dostavljeno zelo pozno, in to celo taki, ki stanujejo skoroda v središču mesta. To ni tudi drugače mogoče, ker jc posameznemu raznašalcu pošte dodeljen tak obsežen rajon, da ga obide v najboljšem slučaju tekom treh ur. Tudi pomanjkanje ponočne telefonske zveze ima v redukciji svoj izvor. © Zmotno poročanje. V poročilu »Jutra« o okoliški šoli stoji, da je mestna občina že sklenila vsa potrebna dela posebne ceste, ki jih zahteva novi projekt okoliške šole na Dolgem polju, in navaja to dejstvo kot nekak argument proti nam, ki smo to omenili v svojem poročilu. Pripomniti moramo, da sloni to na zmoti. Pred časom je bilo res v mestnem svetu na dnevnem redu vprašanje, ali naj se zida cesta mimo cerkve sv. Duha. Načrt, ki ga je izgotovil inž. Reddi, je izkazal prav veliko vsoto, ki bi bila potrebna za to cesto. Radi te visoke vsote je mestni svet sklenil, da se vprašanje o gradnji te ceste odloži do tedaj, dokler ne bo postalo aktualno vprašanje zidanja okoliške šole. Sedaj bo morala priti ta zadeva zopet v mestni svet, ki bo imel I nalogo, da preskrbi kritje ne samo za to ce- j sto, temveč tudi za vsa druga dela, ki jih bo morala izvršiti mestna občina. © Nova kavarna se nam obeta v Celju. Mestna hranilnica, katera namerava od mestne občine v Celju kupiti stavbni prostor na vogalu Vodnikove ulice in Kralja Petra ceste, bo zgradila na tem mestu obsežno poslopje, v katerem se bo v pritličju in sicer na voglu nastanila baje prostorna kavarna. Pred časom smo tudi slišali, da misli tudi novi restavrater g. Tome prirediti na terasi pred jedilnim salonom prostore za kavarno. Kmalu bomo imeli v našem mestu več kavarn kot gostiln. © Stanovanjsko sodišče ne more niti svojih laslnih razsodb izvršiti, v kolikor sc te razsodbe nanašajo na izpraznitev stanovanjskih prostorov po odpovedani stranki. Ni namreč novih, prazmih stanovanj na raznola-go ln bi v takem slučaju morala deložirana stranka stanovati na ulici. Na drugi strani stoje pa razna stanovanja mesece in mesecc prazna, ker njih lastniki vlagajo pritožbe proti dodelitvi stanovanj strankam, zagrebško višje sodišče je pa daleko. Preden pride od tam kaka rešitev, preteče veliko vode po *truifi Savinje. Prazna so posebno taka sta- novanja, ki so bolj obširna in se nahajajo v lepših prostorih. Eden takih kričečih »lučajev je na Lavi, kjer je stanovanje, obstoječe Iz petih sob, že skoro tri mcsece prazno. © Izlet gostllnlčarskih in hotelskih vajencev v Zagreb je priredila v torek 20. t. m. Gostilničarska in hotelirska šola v Celju pod rodstvom g. ravnatelja Scrajnika. Tega izleta so se udeležile tudi ge. Plcšivčnik, Pere ln Natek, potem predsednik Zveze gostilničar-skih zadrug g. Bernardi in gg. Bcrglez, Černej in Kranjc, ki so peljali s seboj sedem vajencev in vajenk. Tam so si ogledali moderno urejeni hotel Esplanadc in tovarno likerjev Arko. © Glasbena matica bo priredila letos tri javne produkcije svojih gojencev in gojenk. Prva se bo vršila dne 8. maja, naslednja dne 15. maja in zadnja dne 17. maja, vse v mestnem gledališču. © Smrt starega lovca. V Št. Jurju ob j. ž. je umrl med slovenskimi lovskimi krogi dobro znani 80letnl paznik Jarmovšek, ki je bil nazadnje nastavljen v lovišču g. Rob. Diehla. Umrli je bil tudi dolgo časa paznik celjske lovske družbe. © Imenovanje. Za inšpektorja okrajne finančne kontrole je bil imenovan g. Aleksander I.abaš. © Na potu za delom okraden Celjan. Tesar Karol Tovarnik iz Celja je hotel dobiti na Hrvatskem delo in prišel tako tudi v Zagreb, kjer je prenočil v gostilni v Černomcrcu pri Zagrebu. Z njim je bil v sobi tudi neki Leop. Herman, ki se je delal, da spi. Ko je pa zapazil, da je njegov tovariš resnično zaspal, se je splazil do njegove obleke, vzel listnico in jo nato tiho popihal. Ko se je Tovarnik zbudil, ni bilo ne njegovega tovariša, pa tudi ne denarja in ne delavske knjižice. © Ribarsko društvo bo v nedeljo oddajalo na svojem vališču Interesentom do 110 tisoč postrvic, 16.000 sulčkov in 11 000 lipa-nov. Kakor znano, je vališče ob priliki dveh lanskih povodnji utrpelo veliko škodo ne samo na napravah, temveč v prvi vrsti tudi na zarodu. Zato je tembolj hvalevredno delovanje tega društva, da je zamoglo v tako kratkem času stalež 7-iroda spraviti na tako visoko stopnjo. PM © Blagoslavljanje novih orgel v minorit- ski cerkvi se bo vršilo dne 9. maja in n e 2. maja, kakor smo v številki z dne 23. t. m. napačno poročali. Nove orgle bo blagoslovil prem. g. lavantinski škof dr. Karlin. © Jurjev sejem. Vsako leto se vrši na Jurjevo, ki se obhaja dne 23. aprila, letni sejem. Tudi letos. Obilo blaga, a malo kupcev, kar se pozna posebno v trgovinah in na sejmih velika gospodarska kriza, ki jo preživljamo. © Predavanje dunajskega vseučil. profesorja dr. Strzygowskega o izvoru in razvoju arijske umetnosti, ki ga je priredilo dne 23. t. m. Muzejsko društvo v mestnem gledališču, je privabilo nad 130 obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili lepim govornikovim besedam, ki jih je spremljal z 42 skioptičnimi slikami. Govornik je odprl nov nepoznan svet, v katerem zavzemata tudi slovanska gradbena umetnost in ornamentika važno vlogo. G. predavatelj je znal snov tako nazorno in poljudno podati, da je bila skoraj vsakemu dostopna. © Težka nesreča. Ko se je vozil iz Bosne na dopust J. Zirovnik iz Zctal, sc mu je zgodila po lahkomišljenosti nesreča. Jutranji vlak, ki pripelje ob petih zjutraj na ptujski kolodvor, ne stoji na postajališču Hajdina. Fant je skočil pri železniškem mostu, nad cesto Ptuj—Št. Vid, iz vlaka, pri tem pa globoko padel. Strojevodja je na ptujski postaji takoj obvestil uslužbence, prišla je komisija z zdravnikom in odredila prevoz težko ponesrečenega Žirovnika v ptujsko bolnišnico. Trhovlje Godba na cerkvenem glavnem trgu. Rudarska godba je v nedeljo prvikrat to leto koncerti-rala na glavnem trgu. Želeti bi bilo, da se dan in spored koncertiranja vsakokrat objavi, da bo tudi občinstvo iz Vod kaj imelo od tega. Spomenik v vojni padlim. Odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom se je sestal v nedeljo v občinski pisarni in je odobril načrt arhitekta Vuroika. Spomenik se namerava postaviti ob jarku glavnega trga pred cerkvijo. Nabrana je že precejšna vsota denarja, ki so ga nabirali člani Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Za spomenik ali ia invalidski dom? Kakor ima Zveza slovenskih vojakov načrt postaviti v vojni padlim vojakom spomenik, tako si hočejo tudi invalidi postaviti svoj invalidski dom. Prerekanja in ljubosumnosti zaradi lega vprašanja je na obeh straneh dovolj. Zadnje dneve so pa invalidi začeli pobirati podpise med obema strujama, da se izjavijo za dom ali za spomenik. Kdo bo pri tem zmagal, poročamo kasneje. Oklic o novi vladi pred cerkvijo. Splošno pozornost med množico je zbudilo, da se je pred farno cerkvijo po prvi maši oklicala nova vladn, v kateri sedi med drugimi tudi Stiplca Radič kot prosvetni minister, medtem ko časopisi niso prinesli te novice. Zvonovi ta pndruino eerkev Sv. Katarine. Za priljubljeno podružnico sv. Katarine se v nedeljo ob 8 blagoslovita v Trbovljah dva zvonova in se po obredih odpeljeta k podružnici ter dvigueta v zvonik. Po vzdigu zvonov se opravi sv. maša. Hrastnik Rudarska deputacija, ki se je mudila v Belgradu, se je vrnila. Wakor se je izvedelo od Kristanovih socialistov. t namen ie 100 de- lavcev odpustiti. Socialistični župan g. Sitar radi nekih intrig še ni potrjen in bi v soboto imeli socialisti poslati radi tega deputacijo k velikemu županu. Socialisti prav dobro vedo, kdo dela proti potrditvi župana, pa so kljub temu raznesli govorico, da jo trboveljski župnik g. Gaspari® proti potrditvi nastopil. Nobena laž ni pregrda, samo da se klerikalcem ena primaže. Št. Jernej Kmetijsko predavanje se je vršilo v nedeljo 11. aprila v društveni dvorani. Predaval je g. Franc Vide iz Žvabovega o cepljenju trt na suho ter celi postopek tudi nazorno pokazal. Obilna udeležba je pričala o velikem zanimanju za to zelo praktično cepljenje. Želimo še vefk. t kaj enakega. Orlovska akademija, ki jo je priredil tukajšnji orlovski odsek 18. aprila s sodelovanjem orlovske godbe, se je izvršil v splošno zadovoljnost in ob obilni udeležbi Telovadne točke, predavanje, de-1:1 m i. ije, šaljivi prizori, ki so se skoro brezhibno prednašnli, so narediti najlepši utis. Umrl je 19. aprila posestnik J. Penca iz Pristave. Koroško PRITOŽBE KOROŠKIH SLOVENCEV. Zadnjič smo priobčili iz pritožbe, ki so jo predložili koroški Slovenci pritožni komisiji, tisti del, ki govori o šolstvu. Danes podajamo oni del, ki se peča z zadnjim ljudskim štetjem; pritožba slove: »Po odloku zveznega ministrstva za notranje zadeve iz leta 1921. se morata priznati pri ljudskem štetju namesto občevalnega jezika jezikovna pripadnost in znanje nemškega jezika. Tu sem spada tudi vprašanje ljudske pripadnosti in rase. »Wiener Zeitung« pravi, da je potrebno označiti ljudstvo že zgolj iz statističnih ozi-rov po svoji nacionalni strukturi, ker se le na ta način dobi prava slika manjšin, kakor jo zahteva mirovna pogodba. Občevalni jezik ne more tvoriti podlage za statistične podatke, ker se ozira le na uporabo jezika v medsebojnem občevanju, ne pa subjektivno čustvo pripadnosti k nekemu ljudskemu deblu. Dvomljivo je, ako more določiti ljudsko štetje manjšino, in subjektivno priznanje k nekemu ljudstvu bo samo tam na mestu, kjer so dani predpogoji in kjer ne ovira resnično manjšinsko izpoved spomin na kakšen plebiscit ali drugi strankini interesi. Povdarjati je, da se mora izvesti štetje po prizadetih samih. Pri ljudskem štetju na Koroškem 1. 1923. pa so manjkali predpogoji za neodvisno in resnično izpoved. Gospodarsko in socialno odvisno slovensko prebivalstvo se ni moglo upirati državni in privatni raznarodovalni politiki. En del sicer po jeziku, kulturi in običajih enotnih Slovencev je nezaveden in glasuje z nemškimi strankami, drugi del je sicer prišel po mnogih ovirah do zavednosti, a trpi na posledicah plebiscita, ki se mu očita ire-denta Itd. — Plebiscit ej ustvaril to, napačno nazira-nje, da se tolmači s priznanjem k Avstriji obenem k nemštvu in priznanje k slovenskemu ljudstvu, priznanje k SHS. Po takšnih okol-ščinah je subjektivno priznanje malo sposobno za določitev nacionalne strukture ljudstva, ampak bi se moralo popraševati tudi po maternem, oz. občevalnem jeziku. Brezpogojno pa bi se moralo zahtevati znanje slovenskega jezika, ker govori slovenski jezik najmanj 90.000 ljudi, ki se morejo prištevati izključno Slovencem; Nemce z znanjem slovenskega jezika seštejemo na prste. Ljudsko štetje ne izraža niti števila nacionalnih Slovencev, ker so bili oni ovirani pri svobodnem priznanju od načina štetja. Zvezna postava namreč predpisuje lastno štetje in šteje po števnih komisarjih. V katerih občinah se ima izvesti lastno štetje pa določi politična oblast. Nobena občina pa ni dobila-pravico lastnega štetja, ki edino bi omogočilo prosto in neprisiljeno izpoved. Števni komisarji so stali pod vplivom politične oblasti in značilen za to je odlok okr. glavarstva Celovec, ki pravi: Za števne komisarje pridejo v poštev v prvi vrsti izgnani Nemci iz nasledstvenih držav, posebno učitelji, uradniki in nastavljenci. Predlog občine Bistrica v Rožu, ki je naznanila svoje komisarje, je glavarstvo zavrglo in zapovedalo, da se pritegnejo za števne komisarje tamošnji učitelji. Števni komisarji so točko 7. števnega lista, ki se tiče jezikovne pripadnosti, večinoma sami izpolnili z nemško, ali pa so vprašali na način, ki je lahko človeka zbegal ali preplašil. Iz par slučajev, katere naštejemo, se to lahko razvidi. Števni komisarji so n. pr. vprašali! Ali držite z nami ali s čuši? Kako ste glasovali? Za SHS ali za nemško Avstrijo? Ali držite z Avstrijo aH z Jugoslavijo? Slovensko ne obstoji. Vi se morate vpisati za Nemca ali za Srba? Ali hočete ostati pri Srbih ali pri Avstrijcih? Po mnogih občinah so bili rezultati štetja revidirani s strani okr. glavarstva po komisarjih, katerih nenaklonjenost proti Slovencem je obče znana. Kakšen vzrok tega ravnanja se ni izvedel ali pa je veljal izgovor, da je štetje pomanjkljivo ali nezanesljivo. Kjer so delovali dvoje vrst komisarji so bili tudi rezultati različni. Globasnlca n. pr. je itela drugikrat 111 ln Bistrica Pri Piiberku 359 Nemcev več kot prvikrat. Pri šolskih otrocih od drugetf* razreda naprej pa ae ie smatralo znanje nemškega jezika kot samo-obsebi umevno. Neki uradnik beljaškegu glavarstva pa je spreminjal na svojo pest pripadnost k'slovenskemu jeziku v nemškega in ko se je župan občine Lipa pritožil, " ie bil odstavljen. Politične oblasti so tožile slovenskega števnega komisarja Kralja in več prebivalcev občine Bistrice radi nepostavnega postopanja pri štetju in še le po dolgih obravnavah se je zasliševanje kot neutemljcno ustavilo. Postavne določbe in način izpeljave ljudskega štetja so takšne, da mi Slovenci na Koroškem nikakor ne moremo priznati izid štetja končnoveljavnim in da bi moglo služiti za podlago za nadaljne ukrepe glede slovenske manjšine. — Predpogojem za pravilno štetje smatramo lastno štetje z navedbo jezikovne pripadnosti, z znanjem slovenskega in nemškega jezika ter kontrolnimi komisijami, v katerih bi bili zastopani tudi Slovenci.« OOSPOPOM DUHOVNIKOM e nudi ugodna prilika pri nakupu dežnih plaščev vseh vrst iz gumija od Din 200 naprej, kakor tudi pelerine iz velblodove dlake od Din 400 naprej pri tvrdki Fran Lnkič, Ljubljana, Pred Škofijo 18 Dopisi Iz Triiča. Turistovski klub »Skala« priredi v sredo 28. aprila v kinodvorani Nadižar dve predavanji o lepoti naših Alp pozami s kazanjem 00 skioptičnih slik. Prvo predavanje ob 5 popoldne je namenjeno predvsem šolski mladini iz Tržiča in okolice, drugo ob 8 zvečer pa splošno za vse ljubitelje naših planinskih lepot. Predava obče znani strokovnjak na tem polju g. Vinko Zor. Vstopnina je za osebo 5 Din, za dijake in otroke pa 3 Din. Čisti dobiček poklanja »Skalac mladini meščanske šole za njene potrebščine, zato se preplačdla z naj večjo hvaležnostjo sprejemajo. Glavna zborovanja ZSV. Prvo veliko zborovanje ima letos Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne dne 25. julija v Šmartnem ob Paki (Savinjska dolina), ko se bo tam odkril veličasten spomenik; tega bratskega sestanka in odkritja naj se prav posebno udeleže naši tovariši iz mariborske oblasti, zlasti kraji: Celje, Gornjigrad, Slovenjgradec Občni zbor in glavni sestanek pa je zopet določen po izrecni želji pretežne večine mož vseh strank na Brezjah dne 8. avgusta 1926. Ondi je utelešena duša našega naroda, ondi na belem dvorišču Gospe miru in sprave naj se odpočije s trpljenjem prenasičena duša mož trpino*" Iz vojne. Tovariši! Mi smo tolmači Vaše odločne volje, zato na svidenje dne 8. avgusta v tem ljubem kraju naže divne Gorenjske! Vse, zlasti polovično vožnjo, uredimo že pravočasno. Zaupniki, oglašajte se in naročajte znake naše Zveze I Glavni odbor ZSV v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 a. Cerkveni vestnik Ljubljanska sodaliteta se snide v sredo 28. t m. ob 5 popoldne v semeniški kapeli in dvorani. Poroča dr. p. Angelik Tominec o vodilnih Idejah sv. Frančiška Serafinskega. — Predsednik. Wickl R., S. J., Marienherrlichkeiten. Maipredigten oder marianisehe Lesungen, vez. Din 63.50. Morzinger, Das Hlumenreich im Dienste der Got-tesmutter. 32 Mai-Vortriige, nevez. 31.50 Din. Hariaeser G.-Sinthern P., Im Dienste der Himmel-konigin. Vortrage fiir Marianisehe Kongrega-tionen, I—II. zv.. vez. po Din 80.—. Pfaff, Marianisches Officium, vez. Din 125. Vse navedene knjige so na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naznanila Sestanek društvn »Treznosti« v Ljubljani se vrši jutri na moškem učiteljišču (parter) ob pol 19. Dnevni red: Predavanje. 2. Razprava o proslavi an-tialkoholnega dne. 3. Sprejem novih članov. 4. Tekoče. 5. Zabavni del. Opozarjamo ponovno Člane in prijatelje na novi prostor sestankov. — Odbor. "Poiszvedova aja Zgubila se je srebrna zapestna ura. Odda naj se proti nagradi pri F. K Kaiser, Šelenburgova ulica 6. Darovi Podpornemu društvu hI epih so darovali: Ljubljanska kreditna banka Din 1(XX); Trgovska bank« Din 50<); Južnoštajerska posojilnica, Celje, Din 250; Posojilnica Vitanje Din 50; Okrajno sodišče v Radovljici povodom neke obravnave Din 1000. Vsem p. n. darovalcem najiskrenejša hvala! — Odbor. OBLEKE^....« *aslnc*a najceneje JOS. ROJINA - LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 3 ŠMARNIČNO BERILO ZA MESEC MA.1NIK firiporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljub-jani sledeče: Govori za mesec majnik. Spisal F. S Finžgar. Din 20.—. Lavretanske Šmarnice. Spisal dr. J. Jerše. Din 30.—. Marija in sv. maša. Šmarnice. Spisal V Bernik. Din 20.—. Marija v predpodobah in podobah. Smar niče. Spisal J. Vole. Din 30.—. Šmarnice arskega župnika. Din ,20.—. Znamenje na nebu. Šmarnicc. Spisal dr. J Jerše. Din 30.—. Marija vrtnarica našega srca ali Smar-nični misii^n Spisal J. M Seigerscnmied. Dia 15___ t Vera in Kultura V obrambo družine. Dolgo časa je vodila boj v obrambo družine in proti razporoki katoliška cerkev sama; sedaj prihajajo do boljšega spoznanja že tudi protestanti. »Osservatore Romano« z dne 13. aprila t. 1. prinaša iz Newyorka poročilo o govoru tamkajšnjega škofa protestantske episkopalne cerkve W. T. Manninga, ki se odločno izreka proti razporoki. Škof Manning je uvodoma pozval na složno sodelovanje v obrambo družine katoličane, protestante in Žide. Služabniki vere, je rekel, morajo o tem vprašanju izpregovo-riti jasno besedo, kajti škandalozno naraščanje razporok izpodkopava celokupni socialni sistem, slabi in ruši samo celico življenja in ustvarja strahotno nevarnost za naš narodni obstoj. V nemalo slučajih je pravi razlog razporoki želja po zvezi z drugimi. V mnogih slučajih nova zveza ni samo že v mislih, marveč je že končnoveljavno odločena, še predno je razporoka dovoljena. Moralna degradacija takega položaja ne potrebuje še posebnih komentarjev. Potem se je škof z vso vchemenco obrnil proti osebam na višjih socialnih položajih, ki gredo v Pariz ali kam drugam, da lažje dosežejo razporoko, pozahljajoč pri tem na svoje dolžnosti proti Bogu, človeški družbi in domovini. Z žalostjo je ugotovil škof, da odpade ta-čas v Združenih državah po ena razporoka na vsakih sedem porok. Nadaljeval je: »Družina se ne more graditi ali trajati na takih temeljih in narod ne more obstati, če ne ohrani svetosti in stalnosti družine. Ločitev moža od žene se more v izjemnih slučajih dovoliti, toda pravica in možnost za novo poroko jc tisto, kar ruši svetost zakona. Nerazdružljivi krščanski zakon je neprecenljiva pridobitev človeškega razvoja in če bi se hoteli odvrniti od njega, bi to pomenilo, da se vračamo v barbarstvo! Legalno sankcioniranje ločitev iz frivol-nih in nizkotnih razlogov ter dovoljevanje novih zvez je toliko kot nadomeščati zakon ? sistemom praktične poligamije. Naraščanje razporok izvira po velikem delu iz nizkih in sebičnih pogledov na življenje, iz duha, ki mu je lastno zadovoljstvo več nego vse drugo. Najbolj pa pospešuje razpo-roke velika lahkota, s katero se da razporoka na naših pristojnih sodiščih doseči. Če bi ,«e dala razporoka težje doseči, kakor velja to v Kanadi, potem bi videli, da bi se mnogi odDovedali in žc našli način, da bi premagali težkoče v svojem zakonu in srečno živeli dalje v svojem domu. Tako protestantski škof W. T. Manning. Odličnega moža pri tem niti niso vodili ver- ski razlogi, marveč splošno etični in socialni. To je veliko zadoščenje za katoliško cerkev, da tudi protestanti priznavajo, da je edini trdni temelj kulturnemu in socialnemu razvoju človeška družina, temelječa na stalnosti, to je na nerazdružljivosti zakonske zveze. Tembolj moramo obžalovati, da se je srbska pravoslavna cerkev v zadnjem času postavila na povsem drugo stališče. Srbski pravoslavni narod preživlja tačas težko krizo zakona. Po uradnih podatkih, ki jih je nedavno objavila belgrajska »Politika«, je bilo v 1. 1925. v območju 23 duhovnih in cerkvenih srbsko-pravoslavnih sodišč 3265 tožba za ločitev zakona, od tega ogromna večina, to je 2239 zaradi zakonolomstva. To so strašna dejstva. Vsekakor znaša povišek zakonskih ločitev po vaseh znatno manj nego po mestih, to je 2 odstotka, vendar to na stvari bistveno ne izpreminja veliko. Nasproti temu stanju stvari je zavzela pristojna srbsko-pravoslavna cerkvena oblast, sv. sinod, stališče, da naj sc pospešuje pozakonjenje »koruznih zakonov« z vsemi mogočimi olajšavami. Na tem stališču sv. sinoda, ki je ravno j nasprotno stališču protestantskega škofa ' Manninga, smo Slovenci — poleg drugih katoličanov v tej državi — živo prizadeti. Ako j bo pravoslavna cerkev olajševala razporoko, bo to zelo alo na moralne slabiče tudi med katolič.. .n jih vabilo, da prestopijo v pravoslavje in na ta način dosežejo razporoko. 2e sedaj med nami ne manjka takih slučajev, a gotovo je, da jih bo tem več, "im bolj bo pravoslavna cerkev v tem pogiedu popustljiva. Tako preti neposredna nevarnost tudi nam, da se razširi razporočna kuga tudi med nas in omaje stalnost družinskih temeljev. Vsekakor je, hvala Bogu, katoliška tradicija prav v tem pogledu med nami še zelo močna, vendar priložnost vabi in zgledi vlečejo. Nikakor ne more biti v namenih sv. sinoda, da pospešuje razpad družine, pa naj si bo med Srbi ali med katoliškimi Slovenci in Hrvati. Nikdar se nobena cerkev ne more posluževati takega sredstva za pridobivanje novih vernikov; saj vemo, da celo pošteni mohamedanski hodže najodločnejše odklanjajo take »spreobrnjence«, ki bi hoteli menjati vero, da morejo zavreči svojega zakonskega druga in »vzeti« drugega. Zato opozarjamo pristojne srbsko-pravoslavne cerkvene faktorje na možnost, da bi olajšanje razpo-roke v pravoslavni cerkvi utegnilo zapeljati mnoge lahkomiselne in nemoralne ljudi v to, da bi zaradi razporoke prešli v pravoslavje. Pričakujemo, da sc bo pravoslavna cerkev zavarovala proti temu, da bi jo taki ljudje zlorabljali v svoje nizkotne namene. žalibog, mi ne vidimo nikjer resnega in pa smotrenega dela v tej smeri. Razen nekaj naseljevanja v južnih krajih države, ki ga vodi ministrstvo agrarne reforme in s katerim ie malo prizadetih zadovoljno, ne vidimo nobenega dela. Pa vendar v državi živi ogromno število ljudi od izseljencev. Po cenitvi gosp. Saviča, načelnika ministrstva trgovine, imamo 700.000 izseljencev. Ker so pa izseljenci ljudje, ki puščajo doma družine, ceni g. Savič, da živi v Jugoslaviji okroglo 3 milijone ljudi, odnosno šestina vsega prebivalstva od Izse-ljeniškega zaslužka. Torej mesto izseljeniškega problema naj bi se oprijeli problema notranje kolonizacije v širšem pomenu besede. — Dokler se pa v tem oziru ničesar ne stori, morajo ljudje iti izven države za kruhom. Bojimo se, da to ne bi trajalo predolgo in da mesto enega milijona Jugoslovanov ne bomo imeli za mejami dveh milijonov... O drugem delu problema pa prihodnjič. (Dalje.) Socialna vprašanja Peter Škemevac: Naše izseljevanje. Ugotovljeno je, da ima Slovenija letno več tisoč ljudi, računa se na približno 6000, ki jim ne more dati na svojem ozemlju zaposlitve in s tem kruha. — Za naše razmere je to veliko število in morali bomo o tem resno razmišljati, kje bomo dobili za naše ljudi kruha. Mogoče je dvoje. Ali da z močnim razvojem našega gospodarstva, predvsem z razvojem industrije, zaposlimo naše ljudi doma, ali pa, ako to ni mogoče, da iščemo za nje kruha izven Slovenije, oziroma izven Jugoslavije. Danes je stanje tako, da imamo veliko število brezposelnih, da ljudje na vseh koncih in krajih povprašujejo, kje bi se mogel dobiti zaslužek izven Slovenije. — Večina naših izseljencev se je obračala pred vojno v Zedi-njene države sev. Amerike, in v Nemčijo. Oba ta trga sta po vojni za naše izseljence skoro popolnoma nevporabna. V Sev. Ameriko sme po novem amerikan. vseljeniškem zakonu okrog 60 ljudi iz vse Slovenije. Se teh 60 oseb so po večini svojci že v Ameriki naseljenih naših ljudi. Zadnja poročila, ki prihajajo iz Severne Amerike, pravijo sicer, da je v bodočih letih pričakovati zboljšanje možnosti zaslužka, toda to so precej negotove stvari, s katerimi mi sedaj še ne moremo računati. Za naših 6000 ljudi, ki nam letno prira-»ie|o in ostajajo doma brez kruha, bomo morali skrbeti. — Ravno te dni čitamo v našem časopisju (članki dr. L. S. v »Slovencu«), da moramo skrbeti v interesu Slovenstva in pa -Jugoslavije, da se število Slovencev pomnoži. Brez dvoma je to zelo važen problem in njegovo jedro je ravno v skrbi, da ostanejo tudi zvesti Slovenstvu in Jugoslaviji tudi na svojih novih mestih. Toda zdi se, da se temu vprašanju polaga premalo važnosti in da se naši javni delavci posvečajo manj važnim, dostikrat baš luksuznim vprašanjem. — Izseljeniški problem v Sloveniji ni nov. Govorilo in pisalo se je o tem že leia in leta pred vojno. V »času« iz leta 1909. je objavil dr. Juro Adle-iič lep načrt, kako bi se izvedla pri nas javna in zasebna organizacija izseljeniške službe. Javno organizacijo naj bi prevzela dežela, a privatno društva, ki bi naj podpirala uradno organizacijo. Brez dvoma bi ta stvar bila tedaj izvedljiva, ker je obstojala kranjska deželna avtonomija. Toda od vsega tega ni bilo nič. — Naši ljudje so šli preko oceana, ne da bi se kdo zanje brigal. Vso skrb smo prepuščali agentom ... Naše ameriške brate smo poznali samo tedaj, ko smo rabili od njih denar. Ljudje, ki so iz bede morali zapustiti svoj dom, ženo in otroke, ki so uničevali z najtežjim delom v tovarnah svoje življenje, ti ljudje so nam gradili cerkve, domove za slepe, medicinske domove, do njih smo se vprav neprijetno usiljivo obračali v najrazličnejših prilikah za mile darove in prispevke. — In oni so bili drugačni kakor mi, oni so nam pomagali.. . Da zamorim ugotoviti, kaj bi bilo z ozirom na današnje razmere storiti v tej stvari, moramo najprej vedeti, kako je stanje naše izseljeniške službe v povojni dobi. Mi imamo javno izseljeniško službo (državno), ki ima sledeče organe: V ministrstvu za socialno politiko v Beogradu obstoja Izseljeniški odsek, ki je merodajen za vso izseljeniško politiko v naši državi. Ta odsek je izdal zakon in pravilnik o izseljevanju in je osnoval v Zagrebu Izseljeniški komisarijat, ki vodi izseljeniško upravo za vso državo in se pri tem poslužuje ; oblastnih vel. županov in sreskih poglavarjev, kakor tudi drugih državnih in samoupravnih oblastev, ki ga podpirajo pri delu. — Smernice za izseljeniško politiko, ki jih izda ministrstvo, izvaja Izseljeniški komisarijat v Za-j grebu in seznanja s "tem vel. županstva, okrajna glavarstva, občine, cerkvena oblastva : itd. — Ta organizacija je uvedena po vzoru i drugih izseljeniških držav in moramo reči, da j je pri naši Izseljeniški upravi zavladal svež j duh in da se prccej dela. — Spričo tega, da je to polje bilo pred vojno popolnoma ne-izorano, in da tudi Avstrija ni imela nobene izseljeniške politike, razen nekaj policijskih odredb, moramo priznati težkoče, s katerimi se ima boriti. Vodilna misel naše uradne izseljeniške politike je, da mi nismo nobena izseljeniška država in da radi tega moramo izseljevanje po možnosti zadržavati in skrbeti za zaposlitev našega ljudstva doma. _ To stališče bi bilo popolnoma opravičeno, če bi država tudi za zaposlitev doma skrbela, Toda Kulturni pregled Vesoljno svobodomiselstvo je triumfiralo. Vse-povsodi so se pojavili poizkusi upeljati v šolstvu francoske razmere. Lajična šola je postala geslo in zahteva svobodomiselnih elementov po raznih državah. (Dalje.) Ciublfanslco gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 27. aprila: Zaprto. Sreda, 28. aprila: PYGMALION. Red D. Četrtek. 29. aprila: DESETI BRAT. Red B. Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota, 1. maja: BORBA. Izven. Nedella, 2. maja: PEGICA MOJEGA SRCA. Izven. Pondeljek, 3. maja: IDIOT. Red A. Naše prireditve Prosvetno društvo v Šmartnem pod Šmarno goro je priredilo preteklo nedeljo, dne 18. aprila, na novozgrajenem Ljudskem odru v Št. Vidu nad Ljubljano Meškovo trodejanko »Mati«. Pred uprizoritvijo je nastopil društveni moški pevski zbor, sestoječ iz nekaj nad dvajset pevcev, in nam zapel lepo vrsto pesmi. Če se omejimo v naslednjem samo »o petje in tudi tu le na par splošnih opomb, moramo priznati, da je nastop uspel častno in smo imeli vtis, da imamo pred seboj že dolgo izšolan in ne šele kratko dobo obstoječ podeželski zbor. Kot posebnost tega zbora je tudi omeniti, da nima pevovodje, ampak pevovodkinjo v osebi gospe Komarjeve, ki pa vodi zbor tako spretno, da bi ji po pravici lahko zavidal marsikateri pevo-vodja. Značaj posameznih pesmi je zadela splošno prav dobro in ga tudi točno podala. Od pesmi sta najbolj ugajali prva, Juvančeva Slovenska zemlja, in zadnja, Aljaževa Na dan. Na prvi pogled smo opazili, da vlada v tem zboru disciplina in zmisel za lepo umetnost, ki sta temelj vsakemu napredku. Zbor je vestno pazil na vsak njen migljaj in po večini z lahkoto in eleganco izvedel tudi mesta, k< zahtevajo veliko spretnosti in jim dostikrat celo izvežbani zbori niso kos Čudili smo se jasni iz-govarjavi in čisti intonaciji, točnosti in enotnosti v vstopih, spretno izvedeni dinamiki in pravilnem prednašanju, kar je pripomoglo, da so pesmi donele čisto in pohio. Na par mestih bi si želeli še nekoliko živahnejše brzine (tempa), ki bi dala pesmim še več življenja in razmaha. V zborih je nastopilo tudi več solistov, ki so pravtako v celoti dobro rešili svojo nalogo. Zbor ima torej vse pogoje za pravi napredek in le žal, da ga nismo slišali v Ljubljani, kjer so isti dan nastopili zbori Pevske zveze. Želimo samo, da na tej poti vztraja in ne samo vztraja, po lepem uspehu mora še odločneje zastaviti korak in se še bolj poglobiti v svojo stroko,, zavedajoč se, da umetnost ne pozna konca in čim višje se kdo povzpne, tem širnejša in lepša nova polja mu odpira. J. Krščanska šola. V nedeljo 25. aprila je bilo v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke zborovanje škofijske zveze Krščanske šole. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je vodil dr. Veble, ki je tolmačil pravila društva ter priporočal ustanovitev podružnic v mestu Mariboru. Poslanec dr. Hohnjec Je imel govor o našem stališču v šolskem vprašanju. Izvajal je sledeče: Dve sili sta, ki se borita za šolo: sila absolutistične države in moč krščanske vesti. Na strani katere izmed teb dveh sil, ki se bojujeta med seboj, je pravo? Po naravnem pravu pripada vzgoja staršem. Starši imajo prvo pravico odločevati o vzgoji svojih otrok. To pravo je neposredno in neoddatno. Ako se to pravo staršem zanika, odpade glavni razlog za eksistenco familije, vzgoja, in familija se i uši v svojem obstoju in svojem bistvu. Starši imajo tudi dolžnost skrbeti kakor za telesni, tako tudi za duševni razvoj in prospeh otroka. Oni so predvsem dolžni osebno skrbeti za fizično, duševno in moralno odgojo in vzgojo otrok. Ako za to ne zadostujejo mogočnosti in sredstva familije, nastane potreba šole Več familij se druži v občino, da ustanovijo šolo kot pomožni zavod za familijo. Po svojem postanku in bistvu šola ni samovoljna bi-rokratična ustanova niti ni suveren zavod, ki bi bil nadrejen familijam in državljanom, marveč je pomožen zavod za familije, da morejo preko njega vršiti pravo in dolžnost vzgoje. Zato pa morajo starši imeti pravo ustanoviti primerne šole, odnosno ohraniti neokrnjen vpliv na državne in občinske šole, ako so jim samo take dostopne. Kaj pa je z državo ? Namen države je skrb za splošni blagor. Iz tega ozira ima država interes, in to velik interes, da se briga za pouk in vzgojo otrok. Ta dolžnost je subsidijarna (polnočna, nadomestna), ako prvu vzgojni činitelj ne more ali noče vršiti svoje vzgojne dolžnosti. Ni pa primarna (prvotna). Primarna in splošna vzgojna dolžnost in pravica države se ne da dokazati ne iz bistva ne iz namena države. Ako bi se državi priznalo tako pravo, bi s tem bila na stežaj odprta vrata tiraniji države nad familijami. Država more zahtevati, da starši oskrbijo otrokom potrebno mero znanja (prisilno učenje) Ako si otroci na drug način ne bi mogli prilastiti tega znanja kakor v šoli, bi mogla država otroke siliti v šolo (prisilna šola). Nima pa pravice otroke siliti v mono-polizirano državno šolo (šolski monopol). Šolski monopol države je ozko zvezan z idejo absolutistične države, ki je vir vsega prava. Ker je 18. stoletje bilo ona doba. v koji se je državni absolutizem izvajal v praksi ter branil v teoriji, je v tem času tudi iskati začetke monopoliziranja šole po državi. Takr .t se je šola, ki je prej po veliki večini bila zadeva cerkve, začela proglašati kot politieum, t. j. kot državna zadeva. Država je začela otroke proglašati kot svojo last, s kojo more vsaj v duševnem oziru razpolagati po mili volji. Vlastodržei in njihovi idejni voditelji so se povrnili k pojmovanju stare Šparte, da so otroci, osobito moška mladež, državna lastnina, ki se mora staršem'odvzet i ter v državnih zavodih duševno in telesno tako preparirati, da bodo izvrševali svojo življensko nalogo, t. j. služiti državi kot dobri vojaki ter tako tudi kot dobri državljani. Ista načela so deklamirali krvavi voditelji velike francoske revolucije: Danton, Robespierre, Marat. Napraviti so hoteli labulam rasam, popolno odpraviti dosedanji šolski sistem, ki je vodil račun o pravicah staršev in cerkve, ter upeljati antikonfe-sionalno, brezbožno državno šolo. Njihove nakane niso uspele. Stari šolski sistem se je s časovno potrebnimi izpremembami in pod težkimi borbami s protikrščanskimi elementa ohranil do predzadnjega desetletja 10. stoletja. Ko je bila leta 1870 proglašena tretja francoska republika, so framasoni smatrali, da je prišel čas za uresničenje njihovih proti-katoliških in protiverskih teženj. Razvili so strastno agitacijo proti verski šoli ter niso mirovali, dokler ni bila uzakonjena ustanova državne brezverske šole, katero imenujejo z varljivim imenom >lajične šole«. Francoski naučni minister Jules Ferry, član francoske lože, je predložil zakon, po katerem se naj v učnem načrtu državnih ljudskih šol črta ve-ronauk ter se mesto njega izpelje nekak moralni in državljanski pouk (instruetion morale et civique). Ta zakon je bdi 23. marca 1882 v francoskem senatu sprejet. Zato so hvaležni framasoni in svobodomiseln Ferryju v Tuilerijah v Parizu postavili sijajen spomenik iz mramorja. ki so ga leta 1910 z velikimi svečanostmi odkrili. S Ferryjevo šolsko reformo je sicer državna šola bila razkristjanjena, toda poleg državnih šol so obstojale zasebne šole verskega značaja. Te šole so bile v veliki večini: od celotnega števila 17.000 ljudskih šol jih je 14.000 bilo v zasebnih rokah, večinoma v rokah verskih redov. Te šole so bile frainasonom trn v peti. Ideja tretje republike, tako so govorili, pisali in agitirali, zahteva ukinjenje in zatrtje vseh verskih šol ter celotno upeljavo lajične šole v celi Franciji. Njihova fanatična agitacija je dosegla popoln uspeh. Volitve v francoski parlament leta 1902 so prinesle radikalno večino. Sestavilo se je ministrstvo Combesovo, v kojem je bilo izmed 12 ministrov 8 notoričnih framasonov, 2 tiha framasona in samo 2 neframasona. Combes ni miroval, dokler niso bile vse zasebne verske šole zaprte, katoliški redovniki izgnani ter zastopstvo Francije pri Sv. stolici ukinjeno. Razpis nagrad. Založništvo revije »Tamburaš* razpisuje 5 nagrad za najboljšo tamburaško skladbo in sicer 500, 300, 200, 120 in 60 Din. Prve tri nagrade se plačajo v gotovini, zadnji dve pa s celoletnim, oziroma s polletnim brezplačnim pošiljanjem »Tamburaša«. Pogoji: 1. Skladbe morajo biti izvirne, torej ne prirejene po drugih skladateljih. 2. Pisane naj bodo za celotni tamburaški zbor s čelovičem. 3. Ne smejo biti pretežke, tako da jih lahko izvajajo tudi srednje dobri tamburaški zbori. 4. Oblik« sme biti poljubna, vendar se bodo v prvi vrsti upoštevale skladbe koncertnega značaja in šele nato koračnice in plesne skladbe. 5. Vsak, ki se udeleži tekme, mora plačati vsaj četrtletno naročnino 3>Tamburaša«. ki znaša 35 Din, ako še ni naročen nanj. Rokopisi ne smejo biti označeni s skladateljevim imenom, ampak z geslom; ime skladatelja pa naj bo prilo/eno v zaprtem zavitku (kuverti), ki nosi geslo i-okopisa. Tako opremljene skladbe je treba poslati založništvu: Minka Modie, Ljubljana, Kopitarjeva utira 1, vsaj do 5. junija t. 1. Knjige in revije »Savremena opština.« Pod tem naslovom je izšla v Belgradu z datumom 1. aprila 1. številka ilustrovanega časopisa »za privredno-socialno i kulturno unapredjenje grada i sela«. Lastnik in urednik lista je dr. Miloslav Stojadinovič. Časopis bo izhajal mesečno in stane za vse leto 200 Din, posamezna številka pa 25 Din. — Vsebina lista je za naše razmere in za nas zanimiva, ker ima mnogo stvari, posebno iz Hrvatske in Srbije, ki mi o njih vsaj mnogo nismo znali Med drugim prinaša kratek zgodovins.;i razvoj Belgrada, Zagreba in Ljuo-Ijane, Razvoj ustrojstva hrvatskih gradova (dr. Jug-ger N.), Pismenost v naši državi (dr. Kostič, sekretar stat. odd. v ministrstvu), Ruska zemaljska opština (Eropkin), O komunalnom kreditu, Nešto o gradovima u vrtu, Ka boljem rešenju pitanja stanova, Brojno stanje opština v SHS itd. V uvodu pravi uredništvo, da bo list deloval za vsestransko povzdigo mestnih in podeželskih občin s tem, da bo proučeval prilike v njih in dajal iniciativo in predloge za zboljšanje prilik. — List obljublja biti nepolitičen Ob priliki se bomo z nekaterimi njegovimi članki mogoče pečali. + Slovaki in vsesokolski kongres v Pragi. Meseca junija letos se bo vršil v Pragi vsesokolski kongres. Ob tej priliki piše Hlinkovo glasilo »Slovak«: »Na kongres pridejo tudi delegati Zidov iz Jeruzalema. S tem so Zidje dokumentirali svojo solidarnost s sokolsko idejo, ker je židovski element v veliki meri zastopan v sokolskih društvih. Čim je sokol-stvo začelo učiti, da morajo kristjani, posebno pa pristaši Rima, izginiti iz sokolskih društev, so bila vrata Zidom eo ipso otvorjena. Sicer pa —kaj se tiče to nas Slovakov? Mi bi tega sploh ne omenjali, ako sokolstvo ne bi samo sebe imenovalo kriterija in nosilca domovinske ljubezni in državotvornosti, čim boli se je hotela sokolska ideja nacionalizirati, tem bolj je postajala internacionalna. Sam predsednik Masaryk je napisal, da je sokolska ideja prevzeta od Nemcev. »Pri Slovakih in Čehih« — tako piše Masaryk — »ni. nič čudnega, da so prevzeli ideje in tudi nacionalne ideje od Nemcev. Kot primer služi sokolstvo, ki je čisto nemška ideja, prevzeta od Nemcev in nacionalno prilagodena«. — Sokolske organizacije v Slovaški — piše dalje »Slovak«, so sestavljene od heterogenih elementov in se smatrajo bolj za društva L kot pa za kulturne organizacije. Sokolstvo sc ie že preživelo in povsod propada. Gospodarstvo Kriza v Italijanski industriji. Splošno padanje een. Posledice protii tali jan-eke propagande t Nemčiji in Avstriji. Zvišanje francoskih carin. Trst, 25. aprila. Ni minilo še 14 dni, kar sem vam poročal, da se tako razmerje med cenami na drobno in med onimi na debelo ne bo moglo vzdržati. Vzporedno s cenami na mednarodnem trgu so padle tudi v Italiji cene na debelo, medtem ko so se cene na drobno umetno vzdržavale na prejšnji višini. Pomanjkanje denarja in omejitev kredita je končno prisilila tudi trgovce na drobno, da so se vdali. Korak je bil težak posebno za one, ki so si nabavili velike množine blaga v upanju, da bodo cene raslle. V Trstu je najprej velika manufakturna tvrdka \Veiss nalepila na izložbe lepak: 20% popusta; drugi najnevarnejši konkurent Oh len & Com

. je imela Italija (tako pravijo statistike, na katere se ni mogoče popolnoma zanesti) 122.200 bre poselnih, v januarju 1926. je to število narastlo na 156.139. Da bi krizi vsaj deloma odipomogli. so pričeli industrijci vedno bolj pritiskati na vlado naj poviša uvozne carine. Javno mnenje —■ kolikor ga tvorijo nižji sloji — j p seveda proti povišanju carin ker se s tem zopet povišajo cene v Italiji. ne marcu t. 1. 278 milijonov mark napram 121 v februarju, 87 v januarju in 86 v decembru lani. Produkcija hmelja v Žatru (CSR) Lani je bil v Zatcu kulliviran po 6061 jiosestnikih hmelj na 8231 ha, pridelek pa je bil 105.821 stotov (po 50 kg). Leta 1024. je kultiviralo na 7065 ha 5709 jx>-sfebtnikov hmelj; pridelek je bil 154.370 stotov (leta 19Vi. [>a 47.212 stotov). Šport ISorsza L POROČILO HMELJ. DRUŠTVA O STANJU HMELJSKIH NASADOV V SLOVENIJI. Žalec v Sav. dolini, 24. aprila 1926. Pomladanska dela v tukajšnjih hmeliskih nasadih se izvršujejo gladko. Minuli teden je to delo deževno vreme nekoliko zadrževalo. Danes je bilo lepo vreme. Prihodnji teden se bodo hnieljskj nasadi oči-ščevali plevela in trte se bodo tuintam tudi že pri-rezovale. Srednje rani hmelj kaze bujno in zdravo rast. Žalibog so se na nekaterih poganjkih poznega hmelja pojavili znaki bolezni iz leta 1924. in 1925. (peronospora). Od skupne, s hmeljem zasajene ploskve zavzame pozni hmelj le 5%. Hmelj-ska kupčija je nekoliko oživela, vendar prodajalci zadržujejo blago in upajo na izboljšanje cen. — Društveno vodstvo. * * * Cene konjem znatno poskočile. Konjske cene uravnavajo za celo Slov. Štajersko znameniti sejmi v Čakovcu. Na zadnjem konjskem sejmu v Ča-kovcu v petek, ki je bil zelo dobro obiskan, so se dvignile cene 1000—1500 Din pri enem komadu. Vzrok temu znatnemu dvigu tiči v fem, ker je konjski kontingent za domačo uporabo popolnoma izčrpali. Iz Slov. Štajerske ne izvozimo v inozemstvo že več let niti enega konjskega repa. ampak se uporabijo živali doma. Konjske cene so bile v zadnjem času na Slov Štajerskem tako nizke, da niso hoteli konjerejci in kmetje pripuščati kobil, ker so bila žrebeta preveč jioceni. Kmetu se je nepripuščena kobila bolj jzjilačala pri delu nego odreja žrebeta, ko je treba kobilo čuvati pred težkim in preveč napornim delom. Radi prenizkih konjskih cen se je tudi rnzmnožitev konj na Slov. Štajerskem zadnji dve leti močno skrčila in postala letos na spomlad tako občutna, da ne krijemo več ni'i domače potrebe. Radi pomanjkanja konj so se konjske cene tako mogočno dvignile. Ravno zadnji narastek konjskih cen v Čakovcu bo dal našim kmetom in konjerejcem spodbudo, da bodo kobile zopet pripuščali in da se bomo v par letih dokopali glede konjereje vsaj do one višine, da bomo zopet krili domačo potrebo. Slovenska banka d. d. ima občni zbor dne 12. maja ob pol 12 v družbenih prostorih (bilanca 1924 in 1925! volitev 1 člana v nadzorstveni svet). Devizni trg. Ze dalj časa opažajo na borzah v Belgradu in Zagrebu da je deviz dovolj na razpolago. Iz Belgrada poročajo, da je bilo na razpolago prošli teden posebno mnogo Newyorka, ki so jih kakor tudi še nekatere druge devize morali belgrajski bankirji zaradi prenapolnjenosti tega oddajati v Zagreb in Ljubljano. Pa tudi iz Zagreba poročajo o prenapolnjenem tržišču. Narodna banka je dobila mnogo deviz od izvoznikov, ker je izvoz zcatno oživel. Na drugi sirani je povpraševanje za tuja plačilna sredstva primeroma slabo. Pričakuje, da se bo z močnejšim izvozom začel tudi uvoz močneje razvijati. Gradbeni materija! za Grčijo. Grška vlada je izdelala velik projekt za drenažna dela v Macedoniji, za gradbo železnic, in za gradho stanovanjskih hiš v Atenah. Finansiral bo jx>djetje inozemski kapital: belgijski, angleški in amerikanski. O obsegu govori projektirani kapital 100 milijonov dolarjev. Zaradi tega je pričakovati velikega povpraševania po gradbenem materijalu itd. Arabija potrebuje emajlirano posodo. Kakor poroča organ lipskega velesejma. se Arabija zel zanima za emajlirano in aluminijevo posodo ter za papir in produkte. Nemška zunanja trgovina. Iz Berlina poročajo, da je znašala aktivnost nemške zunanje trgovi- Dne 26. aprila 1926. Denar Zagreb. (V soboto so bili vsi kur/i blago) Berlin 13.5143 13.5543 (13.535), Italija 227.938-220.138 (228.65), London 275.953-277.153 (276.57), Nevvvork 36.632—50.932 (56.7000), Pariz 191 -193 (193), Praga 168.125—169.125 (168.65). Dunaj 8.0075—8.0475 (8.025), Curih 10 95625—10.99625 (10.975), Bukarešt 23—23.50. Curih. Holgrad 9.1125 (9.1175), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.275 (123.275), Italija 20.82 (20.82), l.ondon 25.17625 (25.1775), Ncwvork 517.75 (517.75), Pariz 17.32 (17.40), Praga 15.345 (15.31), Dunai 78.076 (73.025), Sofija 3.75 (3.755), Amsterdam 207.90 (207.80), Bruselj 18.36 (18 40), Kopen-hagen 135.50 (135.50), Stockholm 138.60 (138.60), Oslo 111.10 (111.25), Madrid 74 75 (74.375). Dunaj. Devize: Belgrad 12.445, Kodanj 185.30 t.ondon 34.395, Milan 28.42, Newyork 707.15, Pariz 23.775, Varšava 69.75. Valute: dolarji 706.50, francoski frank 23.62, lira 28.39. dinar 12.415, češkoslovaška krona 20.90. Praga. Devize: Lira 135.55, 7agreb 59.38, Pariz 112.80, London 164, Newyork- 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 75.50—79, vojna odškodnina 316—320, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200 -202, zaklj. 202, Lj. kreditna 175 den., Merkantjlna 100—104, Praštediona 866 den., Slavenska 30 den., Kred. zavod 163 —175, Strojne 95 bi., Vevče 100 den., Stavbna 50 —60, šešir 110 den, Zagreb 7% invest. posoj. 77.50—78, agrari 4H 46.50, vojna odškodnina 320—322, maj 323—324, Hrv. esk 105—106, Kred. 110-113, Hipobanka 60 —62, Jugobanka 97 -98, Praštediona 870—875, Lj. kreditna 180 den., Etno zaklj. 150, Srj>ska 135 den., Narodna banka 4000 den., Zem. Bos 135—145, Še-čerana 293 bi., Gutmann 250—270, Slavex 150 bi., Slavonija 42—43, Trbovlje 360—365, Vevče 100 zaključek. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 775.000, Živno 745.500, Alpin® 219.500, Greinitz 120.000, Trbovlje 440.000, Ifrv. esk. 126.100, Leykam 130.000, Hipobanka 71.500, Avstr. tvornic.e za dušik 220.000. Mundus 1,185.000, Slavonija 48.000. Blago. Ljubljana. Les: Javorjevi hlodi (beli javor) bre zgrč, od 50 cm prem. naprej, media 75 cm, od 1.60 m naprej oziroma od 1.60 do 2.20 m naprej, 3veži, s toleranco očrhelega srca, zdravi in ravni, fco vag. meja 1 vag. 1800—2200, zaklj. 1800, hrastovimi rezana (douelles) origiu. partija, I., II., ostrorobo, paral, očeljei.o, dopustne zdrave grče, zdravo in zaprto srce od 14 cm šir naprej od 52 mm -1.80, 2, 2.30, 2.50, 2.70, 3 m 60 mm —2, 2.30, 2.70, 3 m 80 mm - 2, 2.30, 2.70, 3, 3.30, 3.60, 4, 4.30, 4.60 in 5 m, fco vag. Sušak 10 vag. 1200— 1200, zakjj. 1200, smrekovi in jelovi hlodi, 4 do 7 m dolž., fco Domžale 7 vag 240—240, zaklj. 240, hrastovi hlodi od 25 cm naprej, fco naklad. r>ost. 10 vag. 420- 420, zaklj. 420. - Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec za 1 temo 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca, 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm. za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. — Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bl„ kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 74-75, Novi Sad par. 307 bi., koruza, Novi Sad par. 138 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka, fco vag. slov. post. 165 bi.. oves rešetani, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bl„ rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobi drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol pre-peličar, fco slov. post. 270 den., fižol mešanec, fco slov. post. 150 bi., krompir beli, fco slov. post. 60 bi — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. pst. 60 den. mmmm! 8K Ilirija opozarja cenj. občinstvo, športnice in »jtortnike, da sprejema nove člansko prijave vsaki dan v klubovem lokalu v kavarni jF.vropa« in na igrišču pred gorenjskim kolodvorom pri službujočemu odborniku vsak dan od 17. do 19. ure. Isti nosi viden znak in je na razpolago tudi za vsa pojasnila v klubovih zadevah. — Odbor. •ŠPORT V MARIBORU I. SŠK Maribor-: TSK Merkur »: 1. V nedeljo due 25. aprila pred|)oldni> sta 99 srečali jirvi moštvi 1. SšK Marilior in TSK Merkur v prijateljski tekmi, v kateri je zasluženo zmagalo moštvo Maribora s 9:1. Posebno bi bilo omeniti I levo krilo in levo zvezo, ki sta lopo vigrana; v I ostalem je celo moštvo Maribora zadovoljilo, medtem ko je Merkur docela odjx>vedal. Upamo, da I pomeni to za 1. SŠK Maribor pot navzgor, posebno | ker ima sedaj priliko si /.boljšati svojo kondicijo » trenerjem. Hazena. I. SŠK Maribor: TSK Merkur 18:0. Tokrat smo mogli zopet videti družino »Maribora? v svoji najboljši formi. Na|'ad je predvedel lepo kombinacijsko in zelo koristno Igro. Tudi strelov na gol topot ni manjkalo. Krilkj in brani-teljica dobre. Goman Maribora ni ime! mnogo jiosla. TSK Merkur je topot docela odpovedal. Igral je celi drugi polčas s šestimi igralkami, kar se je zelo |K)zaelo. Kirbiševa v golu zelo pridna in |>ožrt-vovalna, vendar ni mogla nadomestiti svoje prednice. v SK Ilirija: Rajiid 3:1 (ii: 0). V nedeljo je imela mariborska p.ublika priliko videti prvaka Slovenije na domačih tleh, ki pa ni izpolnil vseh nad. V prvih desetih minutah prvega polčasa je predvedla Ilirija krasno kombinacijsko igro ki je nadkriljevala svojega nasj>rot-nika za cel razred. V tem času je zabila tudi tri gole. SK Ilirija je bila cel čas v premoči in pred- , vedla dokaj lej>o kombinacijsko igro. le strel na ' gol je manjkal. Najboljši mož je bil sigurno krilec Lado, ki je naravnost, briljiral. Tudi srednji krilec Zanki in golinan sta se odlikovala po lepi igri. Drugače pa ni nudilo moštvo Ilirije nobene posebne igre. Rapid, tipično bojno moštvo, je bil v prvem polčasu do cela v defenzivi. Le začetkom drugega polčasa je začel pritiskati in zabil tudi en gol. Moštvu manjka potrebne tehnike. Edini, ki bi ga bilo treba omenili, bi bil leva zveza in desno krilo, ki sta precej boljša, kot ostalo moštvo. Golman je s precejšno srečo in veliko jK>žrtovalnostjo ubranil par ostrih strelov. Sodnik g. Nemec ni bil kos svoji nalogi in bi priporočali sodniški sekciji, da delegira za take ' Vale pač odločnejše sodnike, ki se ne dajo od publike vplivati. Povsem je trebu grajati pojiolno-ma nekvalificiran nastop levega branilca Rapida in bi ga bil moral sodnik za kazen odstraniti r prostora. Prvenstvena nogometna tekma. Med starima rivaloma ISSK Maribor in SR Rapid se vrši prihodnjo nedeljo dne 2 maja prvenstvena tekma. V mariborskih športnih krogih vlada za to tekmo izredno zanimanje, ker je na kocki sloves obeh klubov. »Maribor« se pod vodstvom svojega novega trenerja z vso vnemo pripravlja na spopad z Rapidom, ki vodi sedaj kot prvak samo z eno točko pred »Mariborom«. Tenis. Zanimanje za to panogo športa je zelo veliko in tenis sekcija ISSK Maribora je ena najmočnej-j ših v Sloveniji. Poseduje krasno urejeno igrišče v ' Ljudskem vrtu, ki pa je za tako število članov ! premajhno ter ga bo poireba znatno razširiii. Sekcija razpolaga z nekaterimi zelo rutiniranimi igralci, ki so se zlasti izkazali v lanskih tekmah. S prvim majem se pričnejo interne tekme za klrl ovo prvenstvo. Sekcija se udeleži s svojimi najboljšimi igralci tudi proslave 15 letnice ljubljanske Ilirije ŠPORT IN TUJSKI PROMET. V zadnjem »Športnem pismu« smo govorili o tem in smo rekli, da je trgovska in obrtna zbornica na Dunaju povabila vse tiste na sestanek, ki so interesirani na gospodarskem pomenu športa za industrijo in obrt. Namen sestanka je bil razgovor o onih odredbah, ki naj bi dvignile privlačnost športa. V debati je trgovski svetnik Griinzvveig |>o-udarjal, da je dobila dunajska občina lani samo od konjskih dirk 30 milijard kron davka in da je zato njena naloga, da športne prireditve podpira, kakor je na primer tudi Pariz daroval veliko dirkalno darilo itd. Svetnik Schicht je naglašal, da ima Dunaj samo šest dobrih tednov v letu, dva sejmska Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeau*. Prevedla K. H. 30 To nI šum nevihte. Zdi se, da na kakšnem skednju mlatijo žito. In zdaj se prikaže ptič, ki na široko pije razsežnost. Bog, kako hitro leta in kako na široko se razmahuje! Nikoli še niso videli orla s taksnim trupom. In ta šum, ki ni krik, je li to gibanje njegovega srca? Že je nad njimi, zdaj že bolje razločujejo, kako je narejeno to čudo, ki jih privlačuje in jih obenem straši. Silvij pravi: »Morda je samo ptič, ker leta in ima peniti.« In Janček, ki ima dobre oči: »Voz je, zakaj kolesa ima.« In Mihec, mlinarjev sin, ki hoče biti mehanik: »Stroj je, tudi mož je v njem.« Štefek mu daje prav: »Dva človeka sta tam gori.« S cvetlicami v rokah so se deklice zgostil.' na svojem mestu; iztegnile so svoje vratove in povzdignile oči: »Angel je,c je rekla Katinka. Dečki ni9o mislili na to: ta prikazen spada med Lipctove čudeže; zato ponavlja Ančka: »Angel je; moliti moramo.« Tn kot na mig se vržejo na kolena v visoko travo, ki jih napol zakriva. In angel je že šel mimo v svojem vrtoglavem poletu. Gotovo je od Boga poslan, da jim kaže pot. Samo gledati ga je treba, pa borlo vedeli, kam iti. Toda mahoma začuti trinajst križarjev mesto rednega šuma nebeškega mlatiča razločno veliko tišino, ki se zdi, da polni ves prostor od goro do obzorja. In eden med njimi. Silvij, se mi zdi, i zrn/i strah vseh in /»kriči: »Padel bol Padel bo!< In zares pada veliki ptič tako naravnost kot kamen. Toda obrne se in gre zopet kvišku. Dviga se in pada in dela kroge nad njihovimi glavami. »Stri nas bo v padcu,« izjavi Janček, ki se boji. »Bežimo 1 Bežimo!« »Joj, ne, nikakor ne,« zagotavlja Katinka. »Nič hudega nam ne more storiti.« »Pojdimo proč,« odloči Lipe. Večer se bliža in zavetišče je še daleč.« Toda njegova četa ga več ne posluša. Je li že ob vso veljavo? Deklice in dečki iztegajo vratove, da bi bolje videli. V zraku se ptič vrti, kot bi ga bil kdo ustrelil. Znova poskuša leteti, krila ga ne nosijo več, pa strmoglavi na tla. Rad bi uporabil obe kolesi, ki ju opazijo pod sprednjim delom, toda v travi so se kolesa razdrobila, kot bi bila ponarejena. Na petdeset korakov od otrok se je ustavil in ne razpne več i svojih peruti. Med tem ginljivim padcem so vsi križarji molčali. Vsi so gledali trepetaje razen Lipeta, ki se ničesar ne boji, razen Ančke in Katinke, ki ju vera podpira. Zdaj je končano in polagoma se umirijo. »Pojdimo bliže,« ponavljata Silvin in Štefek in se ne ganeta. Pojdita bliže, če hočeta, dovoljuje Lipe z očitnim zaničevanjem. »Jaz pa odidem. Nihče noče biti prvi, zakaj strah jih je. Lipe se mora pni odpraviti na pot: »Ogledali si bomo mimogrede in bomo nadaljevali svojo pot.« In četa hiti nazaj proti ranjencu, ki čepi v travi. Teto mu zavzema veliko prostora in krila šc več. Kakšen smešen stroj! Kriln, katerih platno je pritrjeno na tanka jesenova bruna, so dobrih sedem metrov dolga in truplo je sila učeno sestavljeno. Mihec, ki jo že videl avtomobile, je spoznal motor. Toda zraven so še druge stvari, dva sedeža, neke vrste krmilo, cevi. škriDci. vile z dvema kolesoma. Vile so se skrivile, ko je letalo butnilo na tla. Dve osebi, zaviti v kožuhovino in s krinkami na obrazih, sta se oprostili svojih spon, izstopili iz ladjice in ogledujeta zdaj stroj. Eden je pripognjen in ga tipa, kakor tipa zdravnik bolnika, ki ima mrzlico, dragi gleda brezbrižno in ko sname svojo krinko, se pokaže ženski obraz. r. Ogrodje dela za pristajanje je poškodovano,« pravi eden. »Mislila sem, da umrem,« je odgovorila druga oseba. >Kako ga bomo popravili?« >Nič več ne stopim vanj.« »Tukaj ni nobenega tesarja.« Rada bi imela posHjo, kjer bi lahko spala.« Vsak zasleduje svejo misel in otroci ju obkrožijo: »Vražji otroci I« pravi prvi, »ker sem se jih hotel izogniti, sem hitel, dn pristanem. Je-li kakšen tesar v bližini, prijateljčki?« In žena dostavi takoj: Prijateljčki, jel i kje kakšna gostilna?' Lipe jih vljudno pouči: »Nismo tu doma in nikogar ne poznamo,« In oba glasova mu odgovorita drug za drugim: »Na, zdaj pa imava!« >Trudna sem in nikamor več ne grem,. Poveljnik Lipe hoče odbijati svoje vojake: »Dosti ste že videli- Na pot, na pol, večer si-bliža.« Silvij, Štefek in Petrčok ostanejo preplašeni pred zverjo, o kateri meni Mheci, da jo pozna in po-tipa za krmilo. In štiri radovedne deklce so prirastle k tlom ob njih strani. Silv in milo pogleda Katinko, kakor bi jo prosil, vendar na ji topoč več ne sledi. Lipe jih zaman kliče. Odvrnili so se od njega in poveljnik odpelje le še armado, ki je že skrčena na tri enote. Ančko. Katinko in Jančka. O 03 P » O -s a a •t-j O 'C * * « i > Č 1 ^ g 5 ■S .2 « c ~ — p t »S > 1» Nj , i •: i N 9) a <3 v 50 £ •Ji K i s « I 'M a o t_ ta ™ > K O o a a p> _ ŠT T ^ Je o ■§ t S I« -* ** ta O c ^ Ž E .. S .2 S 3 Z* i ° c N ftŠh IX « =111=11» ledna, božični, velikonočni in binkoštni teden ter teden konjskih dirk. Ce bi tega zadnjega tetina ne bito. bi Dunaj izgubil šestino letnega dobička. Zahteval je kolikor mogoče veliko športnih prireditev. Haudeck je dejal, da občina sicer za šolsko mladino v telesnem oziru veliko dela, da se pa premalo zanima za šoti odraslo mladino. Športni pisatelj Blume Je podpiral Haudeckov predlog, naj se vse športne prireditve koncentrirajo v goiovih dneh; zjutraj naj se igra tenis in polo, popoldne naj bo nogomet in dirkanje itd. Vsak je nekaj povedal. Slednjič so se zedinili na sledečo resolucijo: -»Danes na Dunaju zbrani zastopniki one obrti in industrije, ki ima na športu gospodarski interes, pozdravljajo kar najtopleje iniciativo zbornice, ki gre zh tem, da ostanejo dunajske športne prireditve na stari višini in da se še razširijo. Skupaj z vlado Zveze, vlado dežele, z ob-Sino dunajsko in z deželnim odborom za tujski promet hočejo ukreniti vse potrebno, da pomagajo obrti, delavcem in nastavljencem. Sestavi se ožji delovni odbor, ki bo predsedstvo zbornice v teh vprašanjih podpiral.« Kaj pa mi? ZAKAJ SEM BIL PREMAGAN? Houben piše: -»Odkar sem prišel iz Amerike, so veliko pitali in veliko kritizirali. Mnenja glede mojih ameriških startov so zelo različna, in nekateri celo trdijo, da je bilo vse skupaj neumnost in da bi bilo bolje, če bi sploh ne bil šel tja. Kritiki imajo včasih napačen vidik in le prav malo jih je, ki poznajo ameriške razmere. Z velikim upom sem šel v Ameriko. Ugotavljam. da med najboljšimi ameriškimi sprinterji — Paddock, Murchison, Hussey, Hubbard — in med menoj ni nobene razredne razlike. Objektivni presojevalec nas bo cenil vse enako visoko, in je razumljivo, da bodo vsakratne razmere imele velik pomen. Doma na Nemškem sem bil najmanj za pol metra pred ameriškimi sprinterji; tega pol metra pa spričo ameriških razmer kar izgine, zlasti še, ker sem bil tako kratek čas tam. Boj je bil zato zame že od začetka brezupen. Drugače bi bilo seveda, če bi bil mogel ostati vsaj tri mesece tam in bi se bil mogel popolnoma navaditi na tuje razmere. Pride zraven še, da nisem tekel po pepelni poti, temveč v halli, za kar je potreben prav poseben trening. Bil sem v prav dobri formi in so tne premagale samo ameriške razmere. Saj je moral napraviti Murchison enkrat nov svetovni rekord. da me je premagal. Mnenje o prireditvah v hallah je zelo različno. Ta pravi, da je dosti športne vrednote v njih, drugi jo popolnoma zanika. Moja osebna skušnja nii pravi, da prireditve v hallah nimajo športne vrednosti, temveč samo propagandno; tekanje v hallah, je specialiteta in ne zmaga zmeraj ravno najboljši. — Tu navaja Houben razne zglede iz nemške lahke atletike. — Propagandni pomen takih prireditev je ta, da jih pridejo večkrat gledat ljudje, ki jih boš poleti zastonj iskal na športnih prostorih. Začnejo se zanimati in postanejo dobri pristaši športa. Saj to je prvi njegov namen, da pritegne vedno večje množice nase; samo na v duše nost množic bo napravila iz nas športni narod.< Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 26. aprila 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplote . C' Rel. vloga ' \ Vetei in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin V Ljubljani je kral čas ob opazovanju 1 » mm d« 7h 7 760-3 9-0 90 SW 5 10 dež dež 7-0 a Ljublšana (dvorec) 8 761-0 8-8 85 NNE 1-5 10 i* ga — o 14 760-3 13-8 60 SW 3 10 21 761-7 10-8 79 SW 0-5 9 is Zagreb 759-8 14-0 67 S 3 10 0 h Beigrad 8 761-0 18-0 35 W 0-5 3 dež 0-3 •a >8 Sarajevo 761-1 14-0 48 SW 3 9 0 > Skoplle 762-0 170 68 SE 1-5 0 0 Dubrovnik 3 0 S-S Praga 7 7555 13-0 — ESE 3 10 0 1 P.arometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Specialna mehanična delavn ca za popravo pisaln h, računskih in drugih strojev IUD0YIW BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6/» Telefon Stev. OSO Klofouhc. perilo, šakale, majice 11 delne plašte. dežnike, Cevlle M. nudi po konkurenčni ceni samo J AH 08 LAH, MARIBOR. GLAVNI TRG 2. UČENCA poštenih staršev s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom dež. pridelki, takoj sprejmem. - Naslov v upravi lista pod štev. 2847.^ Gradbeno podjetje išče J4F- dobrega "^L poSirja Ponudbe na upravo lista pod šifro -Polir št. 2850 za Ljubljano«. Mlajši fant z dežele, precej inteligenten, išče primerne službe kot vratar ali hišni hlapec v gostilnah ali restavracijah. — Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU. Takoj se proda po nizki ceni jako Hlapec oženjen, pošten, trezen, vajen pri konjih in sposoben za vsako delo, išče službe, odnosno dela. — Ponudbe upravi lista pod šilro »Trezen« št. 2849. URADNIK Z devetletno prakso in prvovrstnimi referencami IŠČE stalno mesto. Zmožen vseh pisarniških del, kakor tudi vodstva pisarne. Položi kavcijo. Cen), pisma na upravo pod šifro: »Uradnik« 2750. MEHANIK za popravljanje pisarniških STROJEV, se takoi sprejme. Ozira se le na prvovrstno moč. Ponudbe na poštni predal 76, Ljubljana. _ 2767 Za SLU G O ali kaj sličnega išče mesta mlad, trgovsko izobr. lant, vajen vsakega dela, nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod šiiro: »Marljiv.« Poravnale naročnino! um m Banu tovorni auto »Praga«, 2 toni, v najboljšem stanju, s kardanskim pogonom, normalni tir. Poizve se v upravi lista pod številko 2862. Najvišji zaslužek nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d., Zagreb. Gunduličeva 11. 1818 KABINET se odda s 1. majem gospodu. Naslov v upravi: št. 2825. Fino MOŠKO KOLO se proda. Naslov v upravi lista pod štev. 2824. OPALOGRAF rabljen, 22 X 18, kupim. Naslov v upravi št. 2822. JAVIM SHLflDISTA družba z o. z. Ljub!:3na. Dunajska cesta 33 (V nekdanjih prostorih tvrdke Balkan) vskladiščuje blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijske posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje tarifne informacije in izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Cene kulantne Brzojavni naslov „Skladišta" Telefon štev. 366 Semenski fižol ribničan, mandalon, koks, na roko izbran, se dobi pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36 Dne 3. maja ob pol 2 popoldne bo javna dražba košnje na Klemenčevih tih (Krakovski nasip 14) za leto 1926. Sestanek pri mostu na »Malem grabnu«. 2826 POZOR! POZOR! OSTANKI za perilo po polovični ali zelo znižani ceni. — Resljeva cesta 30, I. nadst., desno, senože- Ne zamudite ugodne p r i 1 i k e I Naprodaj so Žnideršičevi PANJI obljudeni in prazni, ter modem čebelnjak. Naslov: A. Mrkun, Homec, p. Radomlje. 2755 Dobro ohranjen »Opaloaraf« poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru, Koroška c. 1. KROMPIRJA belega, prebranega, kupim 5 vagonov in tudi manjše količine. - Samo fiksne ponudbe z navedbo najnižje cene in množine na upravo pod šifro »Krompir« štev. 2739. stampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. Pozor, mizarji! Več mizar, strojev, najboljše nem. znamke, popolnoma novi, se skupno ali posamezno prodajo. -Vprašanje pod šifro: »Mizarski stroji« upravi lista. Zahvala. Za tako obilno tolažbo in iskreno sočutje v bolezni kakor tudi ob usodnem udarcu prebridke in nenadomestljive izgube našega blagega, srčno dobrega in ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda Franca Čarmana bodi tem potom izrečena naša najtoplejša zahvala. Nadalje se zahvaljujemo še posebno častiti duhovščini, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, pevskemu društvu »Grafika« za ginljive žalostinke, nadalje Tiskarni in litogr. umetn. zavodu J. Blasnika nasl., kakor tudi vsem njegovim stanovskim tovarišem sploh vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovem i poč " vilu. Vsem šc enkrat najsrčnejša zahvala! Ljubljana, dne 26. aprila 1926. zadnjem potu k večnemu počitku — in to vklub slabemu vremenu v tako obilnem števil ŽALUJOČI OSTALI. NOVE ORGLE prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje strokovno v lastni delavnici po niz ki ceni Anton DERNIČ, izdelovalec orgel, Radovljica (Slovenija). 2743 ZELENlflDNB SEMENA i na]ve£Jo kaljlvostjo ter n»)žlahtne]ie vrste FIŽOLA in GRAHA dobite pri tvrdki 10SIP GAGEL, LJUBLJANA Hotel Lloyd). Zahtevajte cenik. TOVORNI-AUTO 1 in pol tonski, znamke »FIAT« v najboljšem stanju, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slo- Suha in zdrava bukova drva tLpbavlja po zelo zniž. ceni D. ČEBIN Vollova ul. l/D., tel. 56. PRODAM VEČJO TRGOVSKO HI S O < dvema lokaloma na zelo prometni cesti za Din 250.000. Kupcu takoj na razpolago večje stanovanje. Naslov v upravi lista pod številko 2861. Pisalni stroj »Erika«, skoraj nov, se takoj poceni proda. Na-»lov v upravi pod: 2863. Nudim večjo množino lepega, zdravega, štajersk. krompirja fco Ljubljana, kg 1 Din. Naslov v upravi St. 2821. HRASTOVE PARKETE po konkurenčnih cenah prodaja »Tovarna parke-tov« SV. PETER v Sav. Dolini. — Izvršuje tudi polaganje. 2744 T. RABIČ *) o, Ljubljana Pristne neapolitanske MAKARONE razprodaja radi opustitve zaloge neapolitanskih testenin tvrdka I, MUC Koloniale, Vodnikov trg št. 2 in podružnica, Tavčarjeva (Sodna) ulica 4, po Din 7.50 do Din 12.— za kilogram. Po nepojmljivih božjih sklepih je nenadoma odšel k Bogu v boljše življenje nepozabni soprog in dobri oče, gospod Ivan Tominec. Po ugodno nizki ceni se proda več parcel, travnikov, njiv, gozdov ter jm> DVE HIŠI -»L ob glav. cesti, vse to v St. Vidu n. Ljublj. Posredovalci so izključeni. - Poizve se v St. Vidu nad Ljubljano št. 17. Njegovi zemeljski ostanki počivajo začasno v Zagrebu na Mirigoju. Globoko žalujoča soproga s sinovi. Ljubljana - Zagreb, 25. aprila 1926. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani in Kamniku. , ... » .. ' ' Prosimo tihega sozalja. ■: <-v ' ■ .: i. ( K v'- •• ■ Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočustvovanja ter za nadvse časteče spremstvo na zadnjem potu našega srčno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata in strica, gospoda Andreja Debevca izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se pa čutimo dolžne izreči srčno zahvalo častiti duhovščini, osobito g. župniku Ježku ter cerkniškemu dekanu g. Juvancu, gg. občinskim odbornikom, ki so nosili krsto pokojnikovo in poklonili rajnemu krasni venec, g. Ant. Medenu za v srce segajoč nagrobni govor, dalje gg. pevcem pod vodstvom g. dr. Krašovca za ganljive žalostinke, slav. šolskemu vodstvu za udeležbo pogreba s šolsko mladino, cenj. članom Orla in Gasilnega društva ter slednjič vsem dragim prijatejem in znancem, ki so v tako obilnem številu prihiteli izkazat zadnjo čast nepozabnemu pokojniku, V Begunjah nad Cerknico, dne 25. aprila 1926. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA. Zdravje je pol bogastva! Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstva Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje. Nosite tudi Vi Palma-kaučuk podplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje. JRmerikanske žurnale, salda-konte, štrace, odjem, knjižic* šolske zvezde, trgovske, pisarniške in šolske map«, fasciklj«, ris. bloke itd. nu3i ugo3no Knjigoveznica K.T. D. v Cjubljani, Kopitarjeva ulica šf. 6/II, V Srem. Mitrovici se proda ali da v najem lesno skladišče s hišo za stanovanje, velikimi šupami in skladiščem za prejemanje blaga. Leži na obali Save, in je prikladno za vsako trgovino. — Posel je dobro uveden — veliko število stalnih odjemalcevl — Odda se radi bolezni. — Vprašanja na: DRVARA M. MAISATZ, Sremska Mitrovica. 2845 Mineralno In blatno hopolište Radioaktivni lopll vrelci 38-50° C. Najuspešneje zdravljenje: Ženskih bolezni, rheumatlzma, poda re, išiasa, slabokrvnosti in splolne stabosti. Celo teto odortoi Prijetno letovišče I Ugodne železniške zvezo! ZeSo zmerne cene! Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekt od ravnateljstva kopališča. DARUVAR RAZPIS. Godheno društvo v Domžalah razpisuje zgradbo ..GODBENEGA DOMA". Stroški so preračunani za 277.000 Din. -Informacije in načrt na razpolago od dne 28, aprila do 6. maja 1926 od 9. do 12. ure pri JAKOBU PAVLICU. Za stavbni odbor: PAVLIČ, t č. predsednik. lidino naj veiie in Ara ILlJ f^fe Te!effon Interurban 476 in najmodernejše 1§ £2 i SSIJII O JL ČE lil O K O M13 ; podjetje spscietno m "mmu^t^^pm m ^mmm^mm k* k ms w w Meznartf Maribor te vrste v Sloveniji M&ZItarfČ £ŠatiOv MaflhOr, Glavni trg 21 Trgovci, zahtevajte ponudbe! Za Jugoslovansko tiskamo t Ljubljani! Karal Ča4 izdajatelj: dr. Fr. Kulovec, Urednik: Frane Tersetflav.