gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
Tečaj
XIII.
Ljubljani
sredo 11. aprila 1855.
List
Nekaj
obdelovanja Vinogradov
Hl
pride
lovanja vina
(Dalje.)
II.
0
nih nocí že bolj počasi, in takrat pred sredo mesca oktobra umnim ni misliti na dognano zoritev in na
branje

ker
5
akoravno je ze veliko grojzdja zrelega
y
v zatisji, v gosci ne,
tudi
Va bo přiděláno vino, kar nar bolj mogoče, in ve
liko bolj od doslej ilahno in dobro.
vendar vse ni se zrelo, ne le pozniško ne, ampak tudi drugo zgodnejše v senci, na eni terti vse ne.
Prej pa ni brati, dokler ni vse grojzdje po
ga bere. Vendar imajo že
polnoma zrelo, kar se
K temu so potrebne sledeće reći: a) da grojzdje staro navado pri branji zeleniko večidel
popuscati, da
dosti dozori, b) da se grojzdje v lepem vremenu pozorí, in jo pozneje beró; veliko pa jih je, ki tudi
da se, ako je mogoče, nar boljše grojzdje
bere
posebej bere, in od manj dobrega loči, vino v dobri posodi in čedno hrani.
in
da se
se skorej malo da ne, terdo in nezrelo zeleniko,
če je je malo, med drugo vzamejo
sebno
jel bi, kdor ni sam vidil in poskusil
■ |IP°
Pa ne ver in kdor vina po
V U U U 1 I pu Ï3U U I 111 f t U 11 U 11 I w U M	Jt/l Ml « IVUUI 111 OCA Hl VIUII 111 |JUOl\ Uoll ^ 111 AUU1 V 1 Ud J J U
1. Borno nar prej od zrelosti grojzdja potrebne polnoma ne pozna, kaj da stori tudi malo nezrelega reci govorili, ker vémo, da malo ljudi ima od tega grojzdja med zrelim. Med sto bokali zrelega vina
nezrelega skazi vino tako
jasne in prave zapopadke, in da še vinogorniki vsako leto grojzdje beró, ne poznajo vsi zrelosti grojzdja za vino.	_ __
~~ . kadar
postavimo, deset bokalov
da, če bi
y y
Kdaj je grojzdje za vino zrelo? Takrat
ga zgolzrelemu primerjal, ptujec ne bo ver da je vino iz ravno tistega vinograda in iz ravno
je v vsih jagodah sladkor skuhan in izdelan, in izdelana v njih vsa vinska reč, kadar grojzd od debla
jel,
tistega plemena, z unim
vkup
rastlo, in da sta prava
brata.
In
a razloček delajo včasih sami 14 dnevi, včasih samo en teden, ako se prej ali pozneje bere, in
po peclji nič več ne dobiva, in je v jagodah vodeni se zrelost počaka ali pa ne počaka. sok v vino spremenjen. Kdaj pa je to? Nekoliko
nekoliko pa tudi oko presodi, kdaj je to do
•rr i	••	i	ft	•• i	i
9
ter
pokus,
gotovljeno. Kadar je jagoda mehka, prijeinega
bela po gorkoti zažarjenega, černa dobro začernelega, ne le predenje vse zrelo, ampak dostikrât še prej, in vidno zrelega pogleda in toliko skozna, da se pe
Ker je vse to skoz in skoz tako resnično, kakor amen v očenašu, ne moremo zamolćati nezapopadljive bedalosti nekterih vinogornikov, ki beró svoje grojzdje
in je
cek v nji lahko vidi, in gré rada od peceljčka,	...
v ustih prijetna, nié sirovega in vodenega pokusa nima, Ijudje tako neznano hudi na vino
5
ko še nobenega grojzda popolnoma zrelega ni, m si ne dajo dopovedati, da to ni pravedno! So nekteri
to je
y
lakomni in
in se od soka perstje sprijemljejo, kakor odkleja: ta- požrešni, da ne morejo poćakati, enaki nekteri ži cas bo vsak rekel, da je zrela.
vini, ki
meje in plotove
predere, da
v škodo bezne.
Ali vse grojzdje ne zori kmalo, tudi enega pie- So vlani malo vina přidělali, ki je že davnej pošlo
mena ne, tudi na eni terti vsi grojzdi ne, in tudi na


m
enem grojzdu vse jagode ne kmalo ali ob enem tudi v vsih vinogradih in vinogoricah in še v enem vinogradu, če tudi je grojzdje enega plemena, ne vse
hodijo, kadar grojzdje začne mecati, tipat ga, če je že mehko ali ne. Ako najdejo, da so jagode že zlo mehke, dasiravno še ne zrele, in nektere grojzde na
tleh
m
kmalo, kakor tudi vse terte ne cvetó vse kmalo, ... tudi na eni terti vsi grojzdi ne, in tudi na enem grojzdu
»ii/ii , odpâdie, pionju a«j u um uuivai , oij jc vi uj/iujo
že mehko, in se škoda godi, ker grojzdje po tleh
i v r	v	« i •	■ v t	i * i	■	■ • «	. •
pravijo: kaj bom čakal, sej je grojzdje
lezi
nu v... IV* i. »	vj^t	, .1.	ivu. g.vjriuu	^	luti
vse jagode ne, ampak počasi se razsiplje drugo za	mislijo morebiti
drugim pri lepem vremenu, kadar čas njegov pride,	zrelega grojzdja pri nas večidel v drugi polovici mesca rožnika.
če ga tudi ne leži veliko.
Nar
le podberin delati, to pobrati, in
Gredo tedaj brat, m
je
5
samo nekaj
kar ga je na tleh

ťi. ..«o	»	««1^«, x^.i.rwt*.	nezrelo ali bolno odpadlo in se vé da ni za vino, ««
prej cvetè pri tleh kaka češulja, in zori tudi nar prej, bi ga berž pili. Al ko začno brati, gré grojzd za potiej gré to zaporedoma od tal do zgornjih grojzdov, grojzdom, in se tako vse pobere, in pravijo, da bo
ki je da
včasih pa tudi berž nekteri zgornji grojzdi cvetejo; v že v sodu pozorilo.
zatišji, v odsončnih vinogradih, v debeli z emlj i, v vi— ua piavijv, ua	gnjije. i a rv i ou jj
socih gorah požneje. Nektere plemena so zgodneje, bahajo in pravijo: „moj mošt je že tedna star"
Tipl ípra n n v n a i a • f/rrnřln^io nroi vonnn ryniM f î nnvnûîa rio nhnrrû nairo it bfai»n nv*iíJa í __ fil icîîn r
Drugi se izgovarjajo s tem
m m	mm	V
y
v VI
da pravijo, da grojzdje gnjije. Taki se po tem se

se ve
nektere pozneje; zgodneje prej začno zoriti, pozneje da uboge čeva, v ktere pride!
Slisijo drugi

da
pozneje, kakor pri drugem sadji. Nektera pritlešna ta in ta sta že pobrala, gredo kmalo tudi oni za njim ćešulja je že vsa zrela, drugi visji grojzdi so še si rovi in kisli; nektera jagoda na grojzdu je žesladka, da že uni vé, kaj delà, in kmalo po tem je branje
njih grojzdje za
brat, kakor mlade goske za starko brez uma, misleć,
druge na sredi grojzda so se sirove in kisle, kakor
vesoljno, ker
«» «^v 11W oi VU1 J^l VJftU» OU CJV, OI1UTU 111 I\ IOIO , ACII\U1	»VÍ3U1JI1U , I\ l 1 se boje drugi, ua Ml lij i 11 UJflUJf MJtM,—
je vsem znano. — Če je v jeseni mesca kimovca lepo	stalo in živali in ljudém v plen ne bilo. Kakošno vino
in gorko vřeme, zori grojzdje hitro; večidel v treh	da mora tako biti, in da tudi zdravju, kakor vsaka
tednih je takrat zrelo, kakor v treh tednihocvetè. Če	negodna rec ne more koristiti, in kako zlo deželo tako
je pa po mali maši deževno in merzlo, kakor je rado?	neumno, otročje ravnanje osramotuje, je lahko umeti.
da
se zoritev zlo zapozni, tako rekoč stojí in oterpne. Pa če tudi ne beró precej vsi in povsod, ko je kteri Se pa po sv. Matevžu vřeme spreoberne, začne spet revež svoje pobral, vendar o sv. Mihelu hočejo
• •	I	V	•	V	1 t 1 «	ft «	~	-	~	mPL	m	-mm	m
vsi brati, bodi grojzdje zrelo
5
da
prijetno, gorko in sončno biti, začne tudi zastalo zo
renje pospešiti, pa zavoljo bolj kratkih dní in že hlad- mora do sv. Mihéla vse zrelo biti, kar pa ni res
ali ne, ker pravijo
y
ker ni vsaka jesen enako gorka, da bi grojzdje do
so ma bili vsi hadi dahovi.
Očitno je
da
e v parziškem
&er ili vsítila jescii eiiattu guma, ua ui	uu —------- —	wtiuu	ua txs v par
tistihmal popolnoma dozoriti moglo. Zatorej imajo naši basnoslovji samo Si va pa svoji dobri in hadi strani
iz in
takrat dobro vino, kadar je
diskega
dolenski vinogradniki
do sv. Mihela ali pa še prej grojzdje popolnoma zrelo
ko jih vreme prevari; pa bi ga lahko večkrat imeli, znan. Pri severnih Slovauih je bil Ormuzd imenovan Be
vzet. Parzisko basnoslovje se je přeneslo tadi med Greke in Rimljane, in ondi je bil Ormuzd kot Mithras
ako bi vselej zrelosti počakali. Izgovarjajo se tudi s li bog ali tudi S vet o vit, Ariman pa Cernibog strahom pred4očo. Pa ajde zastran tega ne gredo Zlebog; pri južnih Slovencih pa ste bile iraeoi Belin
tudi
zet, dokler ni dosti zrela.
Iz tega se vidi
da toča. Cert bolj v navadi.
Pa
Belibog
se je kot sončni
ki malokdaj pride inje na ajdi ravno tolika nesreća, dalje »razloceval: Jar o vit, bog spomladi, Ruje v it kakor na grojzdji, je le izgovor
bog
in
V
se
bog
*	--7--O '"r	9	UJO f 1 U U .
poletja, iu Borovit, bog zime; Serovit, bog zora, Ma
' A. 11U ^ I vr j U j i « J	'	'	^	uvilM
Da v sodu vino pozori, je le toliko res, da zrelo rovit, bog mraka; beaeda vit je vitez, zmagavec
Na
vino se v sodu uinladi, nezrelo pa ne zori in ne more Jarovita pri južnih Slovencih se velno opominja sta vije
moćno bilo, dogoditi, nje mlajev, na Rujevita žganje kresa, in na Boro
5
zoriti, se tudi ne more, u« »i m^uv «««v, ^^^^	—	— —>-----».vo«, m u« »oru
ker sladkora nima, in ga nima, ker ga jagode še vita božična kole dva, kjer kruh in vodo na mizo de
da
niso bile naredile; vemo pa, aa îe siauKor se pri vrcuji	u« JC
v duh in moč spremení. In tako nezrelo vino ne more tri božice na mizi stoji;
1.	_	at	a	•• 1 a ia	mm
da le sladkor se pri vrenji
vajo
ter pravijo
da
je s tem ze blagoslovljeno, ko vse
vem
>
ne terpeti. ne žlahno biti
da so mi že enkrat pri ob-
ampak je, ker ima prevec iskanji bolnika vodo od treh božičev namest blagoslovljene
lie ici pcil , Ilc £iiailll\j MIDI, ttUl^aa JV/, uvi »LXMI+ IJM.WW ------J-
žlezastih in negodnih mesnatih gnjilobi udanih stvari, vode dajali

se ve da nisem maral za takošno.
Posebej
V f
moci pa ne, se, pripravno
mnogim boleznim in nevarnostim skaziti pa je na celjskem kamnu severni Jarovit zapisan kot Jar
mogius, to je

kteri o spomladi zimo zmaguje Če je v vinogradu veliko odpadenega grojzdja po drugem štajarskem kamnu je Jarbol, pomoćnik
?
na
tleh
porabijo, ker ni zrelo
zoper
5
naj ga poberó, pa ne za vino, ampak za kis spomladne bolezni. Na slovanskega Rujevita močno opo
Lip
in podlipec in kratko- minja Deus Rubigus, to je, ravno
pecelj se nektere leta radi osiplejo, včasi vihar slabo na starem kamnu v Akvileji.
bog
za poletno rujo,
postavlj • i • t
kole in tertje podere, vcasi ga
Ijudj tega pobrati
ko po vinogradu hodijo, obrijejo
pa
nerodni
avolj
Razun častja
naj
visjega
Boga

kteri
na Jupitra pretolmačen, nobeno drugo
je
večidel
bogočastje ni
v
bi neumno bilo, tudi drugo nezrelo grojzdje toliko starih spominkih slovenske zemlje naznanjeno
ra
zun Mithrovega.
Karnni Mi th rat u posvećeni so se na-Včasi grojzdje zlo gnjije. posebno debela belina èli do zdaj: na Pri morske m v Akvileji; na Kranjskem na
in nektera zažeta černina. Ce se to godi v deževj
i *r u
V Trebnem, pri Cernomlji naTrojanah, na Koroškem
pred
i/l/X a /ja/ibia	iiuia« v u ou	^uui v ui/£iv VJI	a ?	----------7 r	---J. i Ujuuau ^ ua j
oritvijo, tako grojzdje pri dolgem deževanji ne P" Gospejsveti, na Kernskem gradu, v Šent-Vidu
zori vec
ampak se spridi. Ali hočeš zato vse nezrelo
na
ta
»un	a. m pa, n.	x^ti	jarskem pri Rogatcu. Pa več še, božanstvo Belenus ali
grojzdje pobrati? Če ne gnjije zlo, se dá pomagati,	Beliious, to je Belin, Belibog, s prav slovenskim
ako se gnjile jagode iztrebijo in zdrave pusté, dado-	imenom je na ka m ni h pri Celjovca, v Akvileji sami naše zorijo. Če pa zlo gnjije, naj se tako gnjilo grojzdj
stih mestih, v Benedkah
zorijo. te pa zio gnjije, naj se iaKO gujuu grojauje	.	in na Furlanskem v Zali; e
obere in za kis oberne. Če pa grojzdje gnjije že zrelo, napis je še v Tiburi poleg Rima, drugej pa nikjer nobe
____• • •	I	1 V •_____ • ____1 •	___I . _	•. _ 1 . l'__ ____•__1 •	na/ra 1 ^	TA ia rioilnui;	____! _	i _ • i « i	j.	. i
eu
\or
»I
od
gnjije le kožica na jagodi, sok ne, in tako grojzdje ne»a naj se pri branji posebej bere, in bo še vsejedno dalo dobro, ali vsaj za dom koristno vino.
% f	« • a • *	1	v •	v •
jadranskega
To je zadosti pričevanja, da je bilo to v krajih
domaće božanstvo;
da je
morja proti
Donavi zgol
pa tudi stari zgodovinar Herodian na ravnost pravi
Boje se ljudjé tudi mraza ali slane, da bi jim t>ii Belin v Akvileji do/uač bog; cerkveni pisatelj Tertulian grojzdja ne omorila in zato, pravijo, morajo prej brati. Pa ua dvéh krajih pripoveduje, da je Belin božanstvo No
II	________ ______•___1 -_____•__I • _ I___ • J«*________viÀQIIAir (2 \	Dm toLcm la	______ I___1» m _ 1________1___
Pa mraz ne omori
ga grojzdja, ker vidimo po
ricanov
Po takem je vse prazno, kar Muhar in
drugi
_	_	, da je Belin celtisko božanstvo. Pa tudi
zdrave na tertah, tudi ko je že vse listje od tert od- sovražno bitje Ariman se nahaja posloveojeno na kamnu,
gradih pri branji ostale grojzde po hudem mrazu nasprot govonjo
padlo
Mraz omori le nezrelo grojzdj

deno
napije

in zrelo samo tačas, kadar se v dežj
je se vo
kteri je zdaj v Vidmu, Kerškemu nasprot, namreć z ime
vode
nom Chartus, to je Cart
5
Cert
i
Cernibog, kterega Ma

voda zmerzne, vinska reč ne. Ali hočeš
har in njegovi druzniki niso v stanu ne na celtiško ne na
voljo tega straha sirovo, jmoiu, u^iciu giujaujo pu-	r------------- — j -«v.,	MUicU ^avn, ^
birati? V nekterih krajih naOgerskem pusté grojzdje, eam razlago pridjal; Belin je namreč pretolmačen Apollo
•	i	f	••	■	•	■i.__! • i*i n__i,n • _ ■ •	, y	.
kislo
nezrelo grojzdj
po
greško pretolmačiti. Sej tisti, kteri je kamen postavil
je
f
in radi
idij
y
da ga mraz omori, pravijo, da je po kteri je bil Greku in Rimljana ravno božanstvo sonca;
temžlahnise. To velja se vé da le od zrelega grojzdja, Chartus pa je přeložen Summanus ali Pluto
f
kteri
ne od nezrelega
rDalj
sledi.)
Starozgodovinski pomenki
Slovenščina v starem času.
$
je bil ravno božanstvo podzemeljskih krajev ali pekla. Kakor pa je pri Indih Siva imel svojega psa Kar busa, pri Grekih in Rimljanih pa Pluto svojega psa Cerbera, tako so imeli tudi Slovenci svoje psč, kakoršnih se na starih karrtnih dosti nahaja; pa tudi današnja pripoved od pesa j nar jev, to je ljudi s pasjo glavo, je od tega moćna
priča; sej sem bil že sam večkrat od prostih ljudi prašan kje da so pesajnarji doma? Na nefcdanjo misel od podze-meljskega božanstva kaže tudi toliko vere na š kra ta ali čerta, kteri na zakladu sedí in ga varuje; in da je to božanstvo ravno s parziškim Arimanom v zvezi, naznanujejo
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim
morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodů?
(Dalje).
Razun teh božanstev pa so na starih kamnih slovenske tudi pripovedi od tičev grajfov, kteri zaklade varujejo zemlje naznanjene tudi parziške božanstva. Stari Perzijani zakaj grajf je perzijansk zmislek, lev z orlovo glavo; take
......................" ~	-	v ...........Med podobami, ktere
našle na rimskem pokopališću v Solnemgrada, ste tudi
, da je
pa nobene razlage ne pri-
»
so visje božje bitje imenovali Cervane akerene, ne-	pripovedi sem še otrok dostikrat slisal.
skončno veeoljnost, po stvarjenji duhov se je to božanstvo	so se
klicalo Ormuzd, ter je bilo zgol luč, toraj njegova po-	dvé s pasjo glavo; od ene si nasprotnik upa
doba svetio sonce in čist ogenj; podložni so mu bili	egiptovski Anu bis
• V • i •	« V • a mm m	« «	•	mm ^	• » •	«
reci
i
od
druge
visji in nizji dobri duhovi. Ko je bil pa telesni svet stvar jen, se je ločila luč od teme, in duh teme se je imenoval
Ariman, kteri je bil v vedni vojski z Ormuzdom; služni
2
IVluratori Thesaurus inscriptionum tom. I. str. 24. Herodian. 1. VIII. Tertullian. Apologet. 24 ,
1. II. 8.	1
ad natioues
115
deva, in vendar se prederzouje, s kratkein vse za celtiško ljivno sonce po dolgem prenehanji na tem žalostném obnebji
ee prikazalo in vsaki dan višej in višej prihajalo. Komaj
delo o znane vati
Indiške boginje
Sarasvati. Laksmi in B
se
so oterpnjene popotnice to
sicer ločijo po imenih, po pomenu pa so si zlo enake ; jemljejo se tadi večidel od dvéh strani,
obudé, druzih
pazile, se jim želje zopet
od dobre in hude
B avani ;
tla
prememb in dogodkov iskati
Ene so v
zlezle, iu mladim
Pred pervima dvěma v basnoslovji spred stopa od dobre strani je mati in oživljavka, od hude kot Dur g
zopet proti soncu
rastlinam živeža nesle, druge so se
je
fidlj
storil
ali K
spremljevavka k
obliki
pa morivka; njeno znamnje je 1
dvignile, preskerbljene z plašcem, ki jih Tretja trama se pa proti dolu podá
>
in njena Tem zadnjim se tudi naša kaplja pridruži, ker to ji je bilo
Po takem se kaže tudi v dvojni ze veudar predolgo, toliko ćasa ločeni biti od svoje
do
mlada in stara luna, poletna rodivna m zimska
mace h
Kakor gosta truma francozkih vojakov proti
uuiirvi , I1UHUW IU oi«' «	) r------* -------- — ------,	--- ------ ®---- "	»iMiivwí.nru '"J"""*
mertva zemlja, rednica in izpijavka, zdravnica in okuž- Sevastopoljskem obzidji, jo udarijo in aderejo po ozki grapi
/	___ -	* mm 1 » * V	• 1	m ^r V	i	■ •	*	« • «	- .	_
Kar je pri Indih Bavani in Kali, to je pri Egipcanih Nasa kaplja je bila voditeljca in Ne p ht h
Isis Mora
Živa
Baba in M
pri severnih Štovanih pa Ž

kako so se
ko
in
so drug potok zagledale in novim tovaršicam
»
dobro dosl
pri južnih Slovencih je bila kdaj tudi znana vošile. Veliko je bilo rajanje, ko jih je toliko skupej bilo ako je njeni tempelj res stal na bleskem jezeru, in ko so se v podobi velike reke dalje valile. Ena ćez
pa še zdaj niste pozabJj
zatoraj smo
dra

so skakale in brez naveličanja se tergale in cukale
mladi otroci, ko je zima minula
?
še Bab
d
li; zdaj jo le
v
se
za norce gledat pošiljajo. Ko
g a li in v Tadi ladje z blagom obložene so zdaj po njih herbtu pla
vale
»
ktere so lahko kakor list popirja nesle. Naša kaplja
pa koga kak ponočen zleg napade, pravijo, dagasovražna ee na kermilo vsede in krasne bregove kraj reke ogleduj
Koliko pa je bilo veselje, ko visoke stolpe, krasne hiše in
M
ti
Na starih kamnih se na sedanji slovenski zemlj
naj
dim bljuvajoče dimnike mogoćnih fabrik zagleda. Parobrod
dete dvé imeni, ktere naznanujete domaće staroslověnsko je tik nje kakor prevzeten trinog med njenimi sestricami
božanstvo, namreč Noreja in Cel ej
Kaj da je bila
oral.
Kaj pa je to? Velik gojzd čudnih dreves z bander!
koroških. in Vict
Noreja, kaže tolmačenje I—-------------7 —
na celjskem kamnu; je bila namrec dobrotna mati in red
v vetru se vijocimi! Pa kar je še nar bolj čudno
vse
drevesa tega gojzda stoje na plavajočih hišah
mca
pa tudi mogočna zmagovavka; po tem se tudi raz- povodnemu mestu podobne
9
ktere so
Mnogo mnogo bi bilo treba
ume va ta kamna v Gorici in na Bavarskem, kjer je Noreja ogledati in obiskati, al želja domu priti je bila pri naši
Peljala se je torej mirno
si udje
pisana brez razlaganja. Kaj da je bila Celeja, kaze
pet tolmačenje Sal ni ca.
kaplji vecja, kakor radovednost
to je zdravje, zdravnica ali cei- iu pocasi po široki ravnini. Boleli so jo namreč
L 111 Cl LVliJ U kj O I U " * tU JU I>UI W V JV ^ liui^fliiiv^ — • -------I------Jf	a m f uium	Vil Vil DW jV UUUII W mâ\j i
na enem celjskem kamna; po tem sta določena tudi od dolzega potovanja. O veselja in radostí! Bregovi
druga dva, kjer je ime Celeja brez tolmačenja. Ime N rej a pa je po g. Terste nj ako vem tolmačenji po san ekritski besedi nar ali nor, mož, tedaj prav možk; zmagovavk cel, to je tudi zd
reko těsnili in tiščali
>
ki
dolgo
dila
se zmiraj bolj vmikujejo in ne b
9
da bo ona doma

ki je več krajev obhodila in vi
i
ime C
pa so slovenski koreniki
Yi
tedaj prav zd
5
celni ca
9
obojo kaže na staro slovensko basnoslovje. Po takem se lepe dežele, ki sem jih vidila!" utegne misliti, da tudi drugej,
kakor si jih marsikteri člověk misliti zamore. Bogu bodi čast in hvala, spet sem v svoji mili do-
vendar le še bolj dopade, kakor vse
macii, ktera mi pa
Od vsih kraje
pri
Akvileji, Ptujem in v Sisku, ali gola Vict Gospejsveti in v Sent-Vidu, ali gola Sala
stoji gola Isis, kot v skakljajo doma ostale prijatlice in ji srečni dohod vošijo in
kot pri poprašujejo, kaj je vidiia. Ona pa ne more nehati vedno
velicih mest, kjer neke
kot na Igu
pripovedovati od lepih dežel
od
pri Ljubljani, to pomenuje domaće staroslověnsko božanstvo, prav neumne stvari prebivajo, ki se
Na gornjem Štajarskem se je leta 1853 pri Jadenbargu „
99
Ijudj
u
imenajejo
Da, prav neumni so ti ljudjé, zraven pa košati,
da se
našlo v starem pokopališču več bronastih podob, med kte- Bogu usmili! Včasih smo
mogle
vse njim služiti, inline
rimi je poglavitno
>
nositi
i
9
kaj še"?
pšenico in rez jim mraza varovati in
g. Terstenjak za slovensko Lado ali Zivo spozna!; enako je bila pred več časom na starem pokopališču v Solnemgradu med drugimi podobami najdena Izidi enaka, ktera morebiti zadeva tudi domaće božanstvo, vmes kaj popraševala in marsiktera je želela, tudi kaj ta Od obojega govori neki serdit nasprotnik slovenščine v svo- čega viditi.	i
goniti Bog vé
Dr
ladj

so pa poslušate, ena ali druga radovednica tadi
jih spisih, in oboje Celto m
prilastaje; dražeg
ondi m
1
pa popotnik, ki poletnega jutra na bregu morja
bilo bolj smešnega, kot letó, da pisatelj popred se ni ve- sprehajas se

ni ne sapice ne větra in je vse tiho
j
dil za častje Iz id
pri Celt ih. Tak mož se pa po elišiš tiho veršenje morja pri bre

tem za Celte tako silno poganja
2
Pa če je res to- ee pomenkovajo v prijaznih pogovorih
To so kaplj
Ivan
ki
liko celtiskega basnoslovja pri nas, je tudi čudno, da se tište božanstva zmiraj skrivajo, in da do zdaj še ni přišel ne H u ne Ked, ne Taran ne Tevtat na dan so namreč zares celtiške božanstva. (Dalje sledi.)
»
to
Novičar iz raznih
Kratkočasno berilo.
Potopiš vodene kapljice.
(Konec.)
W	: • IT. jfr1	* i
Padla je naša kaplja z mnogo svojih sestrić v neki gojzd. Vedila je , da one zemljo z vsimi rastlioami mraza varujejo. Sama pa nié ni čutila hadega mraza, ki je dra-
Naj visja c. k. sodnija na Dunaji je razsodila: kakošno blago, od kterega vé, da je ukradeno bilo hrani
99
i
Kdor tatu

si s tem svoj živež služi in iz tega
taki ga skriva". Ravno ta visja sodnija je v nekem dragem primerljeji razsodila: „Le tišti se zamore spoznati za pokotnega pisača, ki
obertnijo delà, da ljudém brezoblastnoizdeluje pisma; v po
kotao piaaštvo pa ne spada, če je kdo kteremu za dnar le
eno prošnjo pismo naredil.
Za nesrečnike v okolici V e
licega Varadina in Kašave, od kterih smo že zad
gim stvarem pertil. Ležala je skorej pol leta brez kake podobe življenja, sonce se je na južnem kraji za male gričke zgubilo bilo, in le ledeni lunini žarki so včasih
njic omenili, se imajo po ukazu ministerskem milošnje na-bera ti po vsem cesarstvu. — Ce lj o vča nom je do voljena
bankna podružnica, ki bo že 1. započela.
strahotno čez bele ravnine plazili se. Vendar je zopet
^———^^—. . —- _ ^^ __
') Koch „Celtřsche Gôtterbildnîsse und Runen".
) Koch „Celtische Gôtterbildnîsse". „Judenburger Antiken".
v •
svoje opravila
Kakor smo zadnjič povedali, da se francozki minister unanjih oprav in turški poslanec v dunajski zbor v petek pričakajeta, tako se je tudi zgodilo. Francozki minister se je koj dragi dan čez 3 ure pogo-varjal z austrijanskim ministrom unanjih oprav, potem

116
Zato želimo, da bi se ta rokopis ka naj preje na svetio dal Izverstnega ni nie na svetu, in čeravno je veliki pesnik Slovanov s
tuđi z an gle žk i m ministrom; v nedeljo je imel pred cesarja priti. Ta teden se bo tedaj večidel razso-
dila pravda za mir ali vojsko. Ali sta rusovska vega in za stari no si o vje Slovanov važnega
poslanca tudi že přejela sporočila od svojega cara
svojo „Staroitalij
krivo pot zašel, ima vendar v njej dosti no
se
v
se
Davorin Terstenjak
ni slišalo, pa misliti je, da sta jih. Ker se bojo v dunajském zboru tudi razsodile razmere od turškega carstva odvisnih podonavskih knežij in knežije serbske, je knez serbski poslal tudi svojega porocnika viteza T. Kneževića, načelnika v oddelku unanjih oprav, na Dunaj, da
Narodna pjesma hrvatska

zve
, kako se bojo razmere med Turcijo in Serbijo ustano vile. Francozka in angležka vlada si se zmiraj prizadevu
u šopronskoj županiji Ugarske
v
(Priobćio Jure Frankolin u Stikaproni.) Zelenu se gore, loze. trave, trav- Oral klepeće pustinji visoko letif
niki;
Viditi je figuliee jur po vrtih sih;
jete prusko vlado pridobiti v svojo zavezo. al pruska vlada Strad je cretje po goricah
se
v
se
?
zmiraj noce udati.
Iz bojisča v Krimu se ni nic Zdenci tecu po dolinah
y
novega. Po ukazu poveljnika Osttn-Saken-a so mogle vse
Rosa po jarkih.
Sova sidi na pešćeni ter bistro
gljadi; Zigrava se na brezovah Leti po mraku se ona Rano
y
u
peti.
ženske iu za boj neugodni možki Sevastopol zapustiti Veselu se se
lipo žum
m se v
druge
kraje v Krim preseliti. Veliki knezMihael je iz svoje lastne kase podařil vsaki bolj ubožni materi 100,
neomoženim ženskam pa po 20 ali 50 rubljev. Iz tega se smé soditi
bere
Kukovacu ranu ticu čuti je z
Skrlac
gore, k nebu broj de
nesreći
iti
y

da mislijo Rusi sami, ako bi jim utegoilo po fiuoga z pesmi lipo hvale mesto razruàiti, da ne pride v oblast sovraž- Od rane zore.
?
niku. V turškem taboru se pripoveduje, da tudi sultan se namerja v Eupatorio priti, da bode pricujoč, kadar bojo profetovo band ero (zastavo) razpéli v znamnje,
Lastovica pod oblokom rano
črguli,
V
Cerkos jutro pofučkava, dvorgi
igraj u ;
Djive vrešći, čovka kriči, srake
se smiju;
Skorci v lugu , rebci v trni . Jarebi se va dolini Lipo veselu.
Raca kvakva. guska kuka ,
gu
šćice vodi
A
slovičak, dragi tićak, lipce
Piple piuče, kočka koca, pipli
da se je vojska začela.
3. dan t. m. je jadral že spet
drobeli
en oddelek a n gl e žk i h vojaških ladij na drugo stran vojske
v izhodno morje; pravijo livom kakor lani in da takosne
Jutro rano poigrava
y
y
noći kukuřici
, da se z veliko hujim stre moči
v
se
nikdar ni na nobe-nem morji bilo. Tudi lani se je tako govorilo, ko je vojskovodja Napier veleval svojim „fantom nože brusiti".
V noći va dne z Krvicu tuoči.
kljunka svoga
• V •
Peteh v
Sega grla rano vici, Zaspan nebude.
ćom godi
• V •
y
y
Crljen stagljić, željen grintal, ino Jelen gori poskakuje i k zdencu
strnadka,
Saka tica lipo poje ino sinica;
Nabrusili so jih, pa zarujeveli so nazaj přinesli. Ni tedaj To se zpiva, Buoga diči,
čuda
da je celo Pa I mers tonu serce tako zlo upadlo! Luka v Ga la ču je polna ladij z žitom naloženih, ki
Sega grla rano krici
Saka tičica.
1 • V f
bizi.
Srna lištje ogrizava, malokrat leži; Zeci skaču po pšenicah; Rjedko se vidi lesica, V jami se drži.
80 prišle po Donavi (po Sulinskem izlivu) in kterim Rusi Divlji golub tiho guči na gnjazdi Pastir igra od veselja, da se
ne branijo dalje iti ; v Terstu pričakujejo tedaj veliko no-
vesra žita.
elisi se, da Francozi se namerjajo narediti
železno cesto po Turškem, ki ima iz Beligrada
skoz Drinopolje v
sidi.
A grlica, mila tica, dragoga
/	gladi;
Saka'tica gnjazdo zgradi,
veselu
Carigrad peljati. Blizo bo potem Da odhrani svoje mladi
y
na Tursko. — NaSpanjskem še ni mir uterjen; Espar- Vjerno njim godi. tero se sicer možato obnaša, pa v ministerstvu ni prave edinosti, ker žerjavica starega razpertja med njim in 0
Marha skače, ovce bleju, koze
tancajn ; ■ Strad se giblje se korenje, Veseli se se stvorenje, Lipo s' imadu.
Iz „Neven-a
u
y
Donell-om še mnohokrát tléti začné. — V Brusi (na Turškem) in v okolici njeni potres, od kterega smo že govorili, še ni popoinoma pojenjal; okoli 280 turnov (mina-retov) turških tempeljnov se je razrušilo, in v městu čez
200, v bližnjih vaséh čez 500 ljudi konec storilo.
Da vidijo čitatelji naši, da ni mnogo razločka med jezikom narodnim horvaěkim in pa slovenskim , smo ponatísnili to pesmico.
kakoršna
v izvirnem jeziku
Vred.
beri
Popravek. V poslednjem listu na 1. strani v 9.
ke namesti
dolinske namesti dolensk
Iz Gdanskega na Pruskem se piše od strašnih po vod i nj, benka namesti
k
?
versti zgorej ke; v 9. versti pod 5. beri: v 19. versti tudi pod 5. beri: se-
kakoršnih-že 50 let ne pomnijo; reka Visla je zadnje dní preteklega mesca, zlasti tam, kjer se reka Motava va-njo
«M
izliva, prederla bregove in se razlila po dezeli tako, da je mnogo vaší popoinoma pokončala; ne vé se za gotovo,
Pogovori vredništva. Gosp. J. M
K
Smo přejeli in bomo
natisnili.
Gosp. St. N. v Gr
V
tečaj i „Novic" se ne dobivaj
več. O „Bčeliw Vam bo bivši
gosp. vrednik v Celjovcu vedil povedat
Gosp. S. S. na D. : Smo přejeli s posebnim
em
in bomo
koliko ljudi je utonilo, samo v Tiegenhofu so 100 mertvih kmali z natisom zacelí. Pismeno kaj več. zajeli iz vode; dosti jih je-v smertni nevarnosti in brez živeža skozi 36 in tudi 48 ur čepelo na drevji, kamor so
Stan kursa na Dunaji 7. aprila 1855.
bežali. Od vasi VelikeMontave, ki je štela 800 duš, ni, razun cerkve in nekterih višje stojećih hiš, nobenega sledů več.
Prošnja na prijatle rajnega Jana Kollára
Obligacije deržavnega dolga
5
4
3
/
o
82
4
fl
2 yy r»
r>
2/4
i
i
2
64 50
40 V7
2
i
V javnih listih smo brali, da je raj ni Kollár v rokopisu za
Oblig. 5% od leto 1851 B97
pustil važno delo „Die Gôtter von Rethra". rokopisa je brez dvombe prečastitljiva udova rajnega neumerlega pesnika. Prosimo vse prijatle Kolldrove, naj si prizadevajo, da ta rokopis skoro bode beli svet zagledal. Retranske podobe so starino-slovci dolgo za neresnične imeli. Ker mi je ugodilo na noriških rimskih spomenicih simboliko obotritskih božanstev zaslediti, tedaj zgine vsa dvomba 0 autentičnosti omenjenih podob in napisov, in Kollárov pretres bode novo luč razširil čez temno starinoslovje slovansko. Ze v svojem delu „Staroitalia slovanska" je omenil, da najde se zares med staroitalsko in slovansko mitologijo. Akoravno Staroitalci niso bili Slovani, so vendar tudi člen tište azijatiške rodovine, ktere so
tedaj mnenje ni paradoksno , ako se terdi, da v obojem
Oblig, zemljiš. odkupa
Posestnica tega Zajem od leta 1834
v yy
r>
1839
73 218 120
v
V
yy yy
v yy
yy
yy
Esterhaz. srećke po 40 fl
20 20 10
Windišgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ n Cesarski cekini. ,
yy
v
yy
81 % fl
29 /g r 29 „
12", * 5 fl. 50
Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 46
Suverendor
# #
17 fl
Ruski imperial.....10 fl
Pruski Fridrihsdor . . .
yy
z loterijo od leta 1854
1033/4 »
narodni od leta 1854
Angležki suverendor
10fl.30 12 fl. 18
Nadavk (agio) srebra
100 fl
26 y4 fl
Loterijne srećke
V Terstu 31. marca 1855
71. 80. 36. 48. 65
Prihodnje srečkanj
Terstu bo 14. aprila 1855.





Slovani,
á *
basrioslovji
na Dunaji v Gradcu
4. aprila 1855
najdejo sorodni življi.
Prihodnje srečkanje bo v Gradcu
77. 36. 81. 71. 15. 68. 43. 88. 57. 34.
Dunaji 18. aprila 1855.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef žBlaznik