InMrati se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta:
8 kr., če s« tiska lkrat,
II II II n ^ »» 16 n i> i» n ^ '» Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovana piBma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu k. it. 16.

Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
Ka pol leta	. . ft .. —
na četrt leta	. . 2 ,, 50 ..
V administraciji velja:
Za celo leto . . S gl. 40 r.a pol leta . . 4 „ 20 'm ta četrt leta . . 2 „ Jft;' ,, -V Ljubljani na dom ^oš#j»'n. velja 60 kr. več na leto,
VredniStvo je na Stolnem fctg^ hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek , četrtek in soboto.
Pravda Oflenheimova.
(Dalje.)
2. dec. Med 10 pregreški, ktere je državno pravdništvo OHenheimu očitalo, bil je 8. tudi ta, da je državno blagajnico opeharil, ker je zabranil z Brasseyem pismeno skleniti neko pogodbo, da mu ni bilo treba plačati 153.000 gld. koleka. Pa od te obtožbe je državni pravd-nik odstopil. Ko je namreč tedanji denarni minister Bresti bil ravno na odpustu, je dr. Giskra, ki ga je nadomestoval, OH enheimu blagodušno odpustil omenjeni dolg. Pa tudi brez te svote znašajo goljufije, ktere se OHenheimu očitajo, čez 9 milijonov goldinarjev. Premoženja pa ima okoli 800.000 do 1 milijona gld., pred krahom je znašalo 2'/.j milijona gld. Na vprašanje sodnikovo, kako si je to premoženje pridobil, odgovarja, da je 1. 1851 imel kakih 30 do 50.000 gld., pri Le-vovski in černoviški železnici pa si je pridobil okoli 150.000 gld. Tudi je pri 17 denarnih zavodih, bankah itd. bil v oskrbovalnem svetu in bi si bil lahko pridobil še veliko veče premoženje, če bi bil hotel goljujati, kakor se mu očita,
Na sodnikovo vprašanje, kedaj se je začel prepir med železniško družbo in ministerstvom, odgovarja, da to se je zgodilo pod ministrom Banhansom, ker njegovemu železniškemu programu ni pritrdil. Tudi je minister želel, da bi ga bil Offen heim podpiral pri češkem Chabrusu,ki je ustavovercem pripomogel do večine v deželnem zboru češkem. Ker j)a v tej reči ministru ni mogel ustreči, se mu je menda hudo zameril.
Pri izpraševanji o prvi obtožbi Ottenheim odgovarja, daje 1,900.000 gld. izplačal Brasseyu in je sodniji predložil tudi prepis dotične pobotnice, ktero je iz Angleškega dobil. V teh 1,900.000 gld, pravi zatoženec, so pa tudi za-popadena darila za ustanovitelje. Nekteri trdijo, da vstanovitelji zase nebi smeli iskati nobenega dobička. A to je napačna misel, vstanovitelji zastavijo svoje premoženje za srečno izvršitev podvzetja in zato zaslužijo primerno odškodovanje. Pri levovski železnici je on (Ottenheim,) dobil le 1000 delnic, ki so bile vredne kakih 50.000 gld., vstanovitelji pa so prejeli 400.000 gld. odškodnine, kar ni veliko primeroma z drugimi železnicami, pri kterih so bili taki stroški še veliko večji. Da bi bil hotel te izdatke prikrivati, ni res, ker se je dotična pogodba tiskala in razdelila. Na očitanje, da v knjigah Kari Ludvikove železnice je namesto 1,900.000 vpisanih le 52.000 gld., odgovarja Ottenheim, da on ne more dober stati za knjigovodstvo Karl-Ludvikove železnice.
Med rečmi, ki so drugi dan pred sodnijo prišle v razgovor, je tudi neko pismo, v kte^ rem prejšnji načelnik Offenheimov pri Kar Ludvikovi železnici, Ilerz pl. Itodenau, o Oft'en heimu trdi, da hrepeni le po časti in boga stvu. Dve leti pozneje pa mu je Ottenheim poslal darilce 290.000 gld., ktere je s hvalež ni m srcem sprejel in g. Liskovecu, ki mu jih je prinesel in za njega vložil pri eskomptni banki, podaril 1000 gld. rekši: , Liskovec, če med potjo zgubite tisučak, mi ga ne bode treba vrniti.'- To so možje, ki za denar vse store in celo svoje prepričanje prodajo 1
Tretji dan. Pri obravnavi 7. t. m. se je pokazalo, kako samovlastno je Ottenheim
pri omenjeni železnici gospodaril. Kar je rekel, to se je zgodilo, in če je šel na popotovanje, so morali za njim pošiljati vsa pisma, da je bilo vse čisto v njegovih rokah, ker so večidel tisti bili imenovani za odbornike, ktere je Offenheim nasvetoval. Ravno taka je bila s pregledovalci računov, ki so bili izvoljeni po njegovem nasvetu in med kterimi je bil nek prijatelj Offen-lieimov, ki pa še delničar ni bil. Offenheim je trdil, da takrat, ko je bil izvoljen, je bil delničar, sam pa je obstal, da je še le leta 1871 delničar postal. Na sodnikovo opombo, da to ravnanje je pomenljivo, odgovoril je Ottenheim, da pri drugih društvih ravno tako delajo.
O drugi obtožbi je zatoženec rekel, da je bilo za družbo dobro, da je Brassey počez prevzel odškodovanje zemljiš, ker je oči-vidno pri tem zgubo imel. Izvršitev te zadeve pa je on (Offenheim) od Brasseva prevzel s privoljenjem družbe ter je od Brasseva za to dobil 100.000 gld. Ko je pa videl, da ima Brassey zgubo, mu je dal ta denar nazaj. Ko mu sodnik ugovarja, da iz pisma nekega Chisea je razvidno, da je Brassey te denarje Otten-heimu pustil, je zatoženec rekel, da ta denar je dobil za rumunsko železnico, s ktero pa sodnijska preiskava nima nič opraviti, ter se sklicuje na Chisea samega, ki naj v tej reči priča.
Četrti dan 8. t. m. je prišla v razgovor 3. obtožba o slabih pragih. Ottenheim pravi, da pragi so bili dobri; noben vradnik se o njih ni pritožil. Le leta 1870 so našli na nekem kraju nekaj izgnjitih, kar pa ni čudo, ker je tam zemlja silno močvirna. Pragi so bili spodej 12", zgorej 8" široki, pa G" debeli;
najvišje nadzorništvo, kteremu so bili ti pragi
' ___a
Nevera ne oblažuje.
(Dalje.)
Med tem zadene naju nepričakovan udarec. Moje dete, ljubček moj, zboli; ne skrbljiva postrežba, ne zdravila niso ga mogla, oteti smrti. Mojc nebo prevleklo se je s temnimi, osodnimi oblaki; neizrekljivo veliko sem trpel, še več moja soproga. Od začetka je imela to za kazen malomarnosti v veri in pričala je zopet Bogu natančneje služiti.
Pa moj tovariš, kterevnu sem bil razodel početje svoje žene, skušaj jj je pregnati take misli. Že malo tedne,v pozneje sein zapazil, da je pojenjevala r^cmi žalost> 1)ose{,el sem, kar sem bil nairxenil; žena mi jc bila postaia mlačna v ver^ v sercu p;i s0 jj ostaj{ vetiI10 se nekteri T-iroKc; m-ejšnie vere. „Tudi to
V tem času mi pa vendar ni odšlo, daje omrznila tudi njena ljubezen do mene. Pripisoval sem to nesreči, ktera naji je zadela s smrtjo najinega ljubčka. Tako je sodil tudi oni nezvesti prijatelj, ki je bil s svojim strupenim dihom premenil moje sjce in raj mojega domačega življenja v puščavo. O joj meni, da sem ga kedaj pustil prestopiti moj prag!
„Kakor sem si postlal", nadaljeval je
bo sam sti to.
se
o vlalo", govoril je prijatelj, ,,le prepu ji skrbi".
doktor s tresočim glasom, „tako sem ležal. Čutim, da je Bog v nebesih; ker skusil sem I sodbo njegove pravičnosti! Pa poslušajte na-' dalje! Moj stric, materin brat, vdovec brez otrok, je nevarno zbolel. Od svojih otročjih let bil sem njegov ljubljenec in izbran ded precejšnjih posestev. Čutil je, da se mu bliža zadnja ura. Zato me je želel videti še enkrat pred smrtjo. Ne trenutka se nisem mudil obiskati svojega strica na Dunaji. S težkim srcem sem vzel slovo od svoje soproge. Njena prejšnja ljubezen se je za trenutek oživila; solnce mojega življenja se je nagnilo proti zatonu, in to bil je njegov zadnji žarek! Za upal sem svojo ženo unemu nesramnemu pri lizovalcu, prepustil golobico jastrebu!
Srečno sem prišel k svojemu stricu. Pošteni starček sprejel me je ljubeznjivo in se je zdelo, kakor da bi se hotel na novo malo okrevati. A vendar sem zapazil na prvi pogled, da ga smrt čaka že pri vratih, kar tudi njemu ni bila skrivnost. „Ilvala Bogu", je rekel s slabim glasom, „da te imam tukaj, moj Bogomil; zdaj bom mirno umrl! Ti me ne boš več zapustil; tukaj moraš ostati, dokler se ne zaprö moje oči, da mi jih vendar zatisne mojega očeta vnuk!" Jaz sem tega dobrega strica tako ljubil, da bi se ne bil mogel tudi sicer ločiti od njegove smrtne postelje. Stregel sem mu noč in dan in skušal sem vse po njegovi volji vrediti. Od soproge sem dobil vsaki dan pismo; listi njeni bili so srčni, moji ravno tako. Predno pa mi je umrl stric, pretekli so bili štirje tedni. Do njegove smrti pri njem ostavši in njegov pokop oskrbevši nisem več mogel ostati v kraju, kjer je bila smrt vnovič žalila moje srce. Ženi sem naznanil še pred pogrebom, kdaj da mislim priti in podal sem se po slovesnosti nemudoma na pot. Pa kake tri ure jod domačije vjela nas je malo pred večerom 'taka strašna nevihta, da smo morali ostati v
Političen st za slovenski nppofl.

preslabi, pa pri drugih železnicah zahteva prage, ki so spodej le 10'/«", zgorej 73/4" široki in 53/," debeli. Očita se mu zlasti, da je on (Offenheim) preskrbel prage, a to se je zgodilo zavoljo tega, ker so kupci z lesom Angleže hoteli opehariti ter jim prage silno drago zaračuniti. Opravilnega sveta v tej zadevi ni prosil dovoljenja, ker se mu ni zdelo potrebno. Da pragi niso bili slabeji, kakor pri drugih železnicah, razvidno je tudi iz tega, ker je bilo čez 8 let treba le 27°/0 nadomestiti jih z novimi, pri drugih železnicah pa po 3'J - 56%; posebuo razvidno je to iz primere z zahodno železnico; da se mu ne bode pa ugovarjalo, sam pove, da pragi pri tej železnici so iz mehkega lesa.
Peti dan, 9. t. m., je prišla na vrsto četrta obtožba, da Brassey ni čisto dodelal železnice in da je bilo delo sploh silno površno. Offenheim trdi, da je bila železuica za vožnjo pripravna ter se sklicuje na c. k. komisijo, ki je železnico, preden se je odprla, poskusila, ter v protokolu od 28. avgusta 18G6 izrekla, da je železuica dobra in trdna. Tudi ruski inženirji so železnico preiskali vso, in carica seje po tej železnici brez nevarnosti peljala s posebnim vlakom v Livadijo. Tudi bi bilo treba veliko poprav, če bi bila ta železnica začetkom slabo delana, kar pa se ni zgodilo. Pa iz poročila sekvestrovega samega hoče Offenheim dokazati, da ta obtožba ni opravičena. Sodnik pravi, da to ne spada sem ampak pred občni zbor delničarjev. Zatoženec pa hoče o tej reči govoriti, ko bode prišla potrdba (Collaudation) v razgovor. Da so bila poslopja dobro izdelana, hoče Offenheim dokazati tudi s tem, da sod-niji predloži več fotografičnih podob železniških poslopij. Vožnja se pa zarad tega ni redno pričela 1. septembra 1866, ker je vojska zadrževala izdelavo veliko potrebnih reči. Na pritožbe železniških uradnikov, da mnogo reči primanjkuje, pravi zatoženec in odgovarja, da naj podvzetnikom pregledajo najmanjši reči. Državni pravdnik mu odgovarja, da pogreški niso bili majhni, ampak silno veliki in da železniški vodja sam toži, da nekteri se ne bodo dali več popraviti.
Pri večerni obravnavi pridejo v razgovor slabi nasipi mihuczenski; Offenheim pravi, da jih je Brassey popravil, da je pa z Brasseyem sklenil pogodbo, da hoče druga dela dovršiti sam, za to je odgovoren le oskrbovalnemu svetu. Glede nesreč, ki so se zgodile, pravif
neki gostilni. Nevihta je sicer odjenjala, a dež je zato lil v potokih. A vendar nisem se mogel pripraviti, da bi bil tam prenočil. V temni, deževni noči sem dospel malo pred polnočjo domu. Čudno se mi je zdelo, da je v sobah moje žene že popolna tema vladala. Pozvonil sem in vratar mi je odprl, ter me pozdravil z nekim žalostnim izrazom. Jaz sem hitel po stopnicah. „Kaj dela moja žena?" je moja prva beseda proti stari služkinji, ki mi je prišla z lučjo naproti; ali mesto odgovora začela se je jokati. „Za božjo voljo — ali je bolna? — ali je celo umrla — kje je?" vprašal sem prestrašen. Vstopil sem; stara gospodinja mojega očeta vrgla se mi je k nogam: „Gospod", je vskliknila, „pri spominu vašega ranjcega očeta, bodite danes mož — ne vstrašite se tega, kar vam moram povedati." „Govori! govori!" vpi-jem ko besen, „kje je žena?" „Oh, gospod! še včeraj zvečer bila je tukaj, predno se je jutro zaznalo, zginila je — zbežala je z nesramnim gospodom Burgerjem". „Kako, ubc-žala je?" sem zavpil ves prestrašen. Ta beseda bila mi je tresk, kteri me je omamljenega na tla vrgel."
da od 1. 1865 — 1872 sta bila usmrtena le 2 človeka, 7 pa poškodovanih; odkar je pa železnica pod sekvestrom je v 14 mesecih bilo usmrtenih 17 ljudi, 19 pa poškodovanih. Nesreč je bilo prvih 6 let le 19, v imenovanih 14 mesecih pa 34. Sodnik pravi, da v njegovih poročilih vse drugače stoji. O nesrečah 1. 1870, Offenheim pravi, da so se godile tudi po drugih železnicah, ki so bile po povodnji hudo poškodovane. Tudi se sklicuje na poročilo dvornega svetovalca Weberja, o kterem pa sodnik pravi, dani tako vgodno, kakor Offen-heim trdi; kajti Weber piše, da železnica je silno predraga iu opravništvo nepristojno ter meni, da bi se temu v okom prišlo, če bi se višje vodstvo iz Dunaja preselilo v Galicijo. Prihodnja obravnava je 11. t. m., 13. pa bodo izpraševali priče.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 11. januarja.
Avstrijske dežele.
Na KgiM'iijein Avstrijskem bodo veliki posestniki 30. t. m. volili nove državne poslance. Ces. namestnik je po sklepu državnega zbora iz volilnega zapisnika izpustil vsili 14 vžitnikov duhovskih posestev, da-si je minister v državnem zboru zagovarjal njihovo volilno pravico. Prav v enaki razmeri so lastniki lidejkomisnih posestev, kterih pa ces. namestnik iz zapisnikov ni izbrisal. Pa pravite, da v Avstriji ni enaka pravica za vse.
V hrvaškem saboru je dr. Makanec tirjal odgovor na svoji interpelaciji, da naj se Lufzina cesta prevzame v deželno oskrbništvo in da naj vlada skrbi, da bode tudi Ileka v saboru zastopana.
Voditelj leve stranke o^erskejsa zbora, Koloman Tisza, je srečno novoleto vošečini mu prijateljem med drugim rekel, da Ogerska za skupne zadeve avstrijske preveč plačuje. To je pa jako vznemirilo takrajlitavske ustavoverce Drugo leto bo treba namreč pogodbo med ta-krajlitavskimi in ogerskimi deželami ponoviti in nadjali so se, da se bo to zgodilo tiho in brez težav. Tiszov govor pa priča, da se to ne bo zgodilo tako gladko, kakor so si doiniš-ljevali; tudi če Deakovci ostanejo na krmilu državnem, bodo morali se ozirati na marsikako reč, ktero je Tisza sprožil. Zlasti je dvomljivo, če bodo hoteli plačevati 30% obresti držav-
Ko mi je doktor to strahovito dogodboj pripovedoval, jel sem se bati za-nj. Njegovo poprej bledo lice postalo je rudeče ko škrlat, motni pogled se je zasvetil, solze so se mu udrle po licih. Prijel me je za roko in pogledal me globoko zdihovaje.
„Poznate pač nesrečnejšega moža, kakor sem jaz?" je vskliknil. Nisem mu mogel odgovoriti ; moje oči bile so napolnjene s solzami. „Revček!" mislil sem si, „kako hitro sledi setvi tudi žetev! Tvoja nevera vzela ti je ženo, kajti z nevero si ji ostrupil srce in si njeno, kakor tudi svojo srečo vničil. Bog bodi vama milostljiv!" Srčno sem mu stisnil roko in premagan od usmiljenja sem čakal, da pride na novo maio k moči.
„Še ni konec, ljubi gospod!" začne čez malo časa. „Le potrpite malo, da si morem kamen odvaliti od srca.
Kaj se je godilo z menoj nekoliko dni po tej nesrečni noči, vam ne morem povedati; kar še vem, je to, da sem se po dolgi, mu-koviti besnosti zbudil — v norišnici. Roke in noge bile so mi privezane k postelji. Pogledam krog sebe, a ne ugledavši nič druzega ko
nega dolga. Ustavoverbi so mislili, da bodo plačevali še več, zdaj pa so zadovoljni, ča bodo hoteli plačevati dosedanji znesek. Ustaviti se Ogrom ne bodo mogli, če razni narodi ne bodo zadovoljeni. To dobro vedo in čutijo, zato jih ponavljanje pogodbe tako zelo skrbi.
Viiauje države.
1'ruski deželni zbor se prične 16. t. m., pa bode kmalo zopet za nekaj časa prenehal. — Državni zbor je sprejel predlog Schulze-Delitz-šev, da poslanci dobivajo diete.
francosko ministerstvo še zdaj ni sostavljeno. Vojvoda Audiffret-Pasquier se je odpovedal ponudbi sostaviti ministerstvo. Govori se, da uajbrže zopet pridejo v ministerstvo Broglie, Decazes in Fourton, jako dvomljivo pa je, če bode novo ministerstvo zamoglo rešiti francosko republiko. Kakor pričajo volitve za narodno skupščino v pirenejskih ohrajih, bonapartovci silno napredujejo. Doslej so bili tam vedno voljeni legitimisti, pri zadnji volitvi pa je od 49.992 oddanih glasov dobil bona-partovec Capeaux 19.212, republikanec Brau-hauban 12.989, legitimist Puysegur pa samo 1768 glasov. Ljudje nimajo nobenega upanja več, da bi Chambord prišel na kraljevi prestol, zato se jim zdi nepotrebno glasovati za legi-timiste.
Špaiifski kralj Alfons XII. je 9. t. m.
prišel v Barcelono, kjer so ga sijajno (?) sprejeli. Na pozdrav mestnega načelnika in raznih de-putacij je odgovoril, da priimek ,,grof Barcelonski", je za-nj najbolj ponosen. Družbe so prosile kraljico Izabelo, da bi prišla v Barcelono, če na Francoskem ne bo hotela ostati. — Minister prava je škofom razposlal okrožnico, v kteri pravi, da trpljenje katoliške cerkve bode pod katoliškim kraljem nehalo. Prišli bodo za njo bolj i dnevi, prijateljstvo s papežem se bode ponovilo in duhovniki bodo od vlade varovani, kakor se katoliškemu španjskemu narodu spodobi. Vlada s temi obljubami hoče odvrniti duhovnike od Don Karlosa; pa bode boje malo opravila, ker dandanes vsakdo že ve, koliko so vredni liberalni katoličani iz Schmer-lingove šole.
Izvirni dopisi.
11. Kamnika. 10. jan. — Zadnjič se ti je sporočilo iz našega mesta, kako strašansko naš c. kr. okrajni glavar z županom vred
j prazno sobo, ne vem boljega, da zavpijem ; „Kaj pa se godi z menoj?" Malo trenutkov pozneje odprö se moja vrata in dva človeka vstopita k meni. Stareji, prijazen gospod, me je natanko pogledal, prijel me za roko, potipal me po čelu ter je pogledal z nekako radostjo svojega spremljevalca. Jel sem popraševati; a on izmaknil se je mojemu vprašanju. Na njegovo povelje so me po tem razvezali in ko sem bil popil neko pijačo, sem vnovič globoko zaspal. Ko sem se zbudil, čutil sem se okrep-čanega, in moj spomin se je pričel jasniti. Ljubeznjiva skrb skušenega zdravnika čula je nad mano in vsak dan sem bolj okreval. Pa z rastjo mojega zdravja se je tudi čistila pred mojimi očmi podoba moje nesrečne osode. Spomin na njo, ktero sem ljubil, na tovariša, kteremu sem jo bil zaupal, njegova izdaja in nezvestoba, njun beg — vse to bi mi bilo kmalo zopet vzelo um. Z vso močjo sem se moral bojevati s tem spominom, da ne bi vnovič znorel. Nazadnje pa vladala je moj čut in moje srce samo ena misel, edino hrepenenje —: „Osvetiti se moraš nad njima!"
(Dalje prih.)
delata, da bi nemčurji zmagali pri kupčijski zbornici. Zares tako pristransko se obnaša naše glavarstvo, kakor bi bilo izvršilni organ ljubljanskega konštitucijonlanega društva. Danes ti sporočim nekaj malega iz našega obližja. — Zvedeli smo prav za gotovo, da v Mengšu je c. kr. glavarstvo volilne listke za obrtnijski oddelek kar neki privatni osebi izročilo, namreč mlademu neinčurju Francetu Staretu (ki še sam volilne pravice nima); in ta je tekel od hiše do hiše in v imenu c. kr. gosposke ljudi sleparil in neki navadno tako-le govoril: „Tukaj sem dobil iz komisije nekaj za vas, nekaj za podpisati. Tukaj-le böte volili. Teh-le 12 mož so v Ljubljani izbrali. Pa saj vi nimate časa; kar tukaj-le se podpišite — drugo bom že jaz mesto vas storil in tudi mesto vas v Ljubljano poslal". Priprosti obrtniki, kterih večina še pisati ne zna, še vedelo ni, kake volitve so to. Niso vedeli, na koga so se pod-križali ali podčečkali, in so se še zahvalili, da jim bo tako lepo postregel in ne bodo sami imeli truda. Ko pa nekteri zvedo, kaj te volitve pomenijo in kaj so podpisali, so se praskali za ušesi. Od enega smo slišali, da je šel k nemčurčeku in tirjal nazaj svojo legitimacijo, rekoč: „Vi ste me preslepili, ste rekli: podpiši! pa nisem vedel, koga". Alinemčurmu prigoljufanega volilnega lista ni hotel dati nazaj. Iz rok neki ni hotel dati nobenemu lista; če koga ni doma dobil, ga je seboj vzel in menda doma sam podpisal. Ako še pravica kaj velja, naj volilna komisija to reč preišče in vse take volilne liste zavrže!
Zvedeli smo tudi, da naš berič Tr. ljudi še grše slepari. Ilodi okrog po vaseh — iz rok listka ne da, ga nikomur ne pusti doma, ampak samo zahteva: „to-le podpiši!" Kmet misli, da je že kaj od gosposke in podkriža. Iz neke vasi se nam pripoveduje nekaj komaj verjet nega. Berič je neki rekel: „Tukaj-le podpišite ene volitve. Ljudje se že povsod pritožijo, tudi v mestih, da je preveč davka in plačila — zato se böte pa vsi podpisali, da böte manj plačila dobili!" — Ako še vradno osebje tako počne — in pripoveduje se nam to kot faktum — potem . . . (tukaj si pa misli, kar hočeš; saj so misli še v Arstriji proste). — V neki hiši gospodarja ni bilo doma, in hotel ga je kar berič sam podpisati. Taka se godi v našem pašaliku — tako se godi menda tudi drugej Zdaj pa pri taki turški sili narod zmagaj, ko ima že nemčur volilni list v roki, predenj še drugi vedo, da se raznašajo. Gotovo bomo kmalo še več enacih zvijač zvedeli in hočem ti jih sporočiti, ljubi „Slovenec", da boš po širokem svetu naznanil našo volilno svobodo!
1% loške okolice, 8. jan. (Hudodelstva). V noči 7. januarja je delovodja v Pammerjevi parketni fabriki v Soteski z revolverjem ustrelil tam vdinjanega delalca v trebuh. Hudodelec je še mlad, oženjen mož, brez otrok, iz Tolminskega doma; je prav divje na-tore in nekršanskega življenja. Taki, ki ga dobro poznajo, pripovedujejo, da se je za službo božjo ob nedeljah in praznikih, za molitev itd. toliko zmenil, kakor neka domača žival. Tisti večer je bil vinjen, z omenjenim delalcem, ki tudi ni bil trezen, se nekaj spre, ga sune spod strehe ven in vstreli. Po doprinešenem hudodelstvu se spravi spat.
Skrivoma pošljejo med tem po žandarja zanj, in po duhovna za ranjenjenca. Čez dobre dve uri ga vzdigneta oborožena angelovarha iz postelje in ga vkleneta. Prav mirno in smehljaje se spije še en maslec vina ter odide z žandarjema gosposki odgovor dajat. — Ranjenec je 23 let star, silo čvrst, močan fant
iz Loga pod sv. Volbenkom doma. Trpi stra-, šanske bolečine in zelo se dvomi, ali bo še kedaj vstal. —
Na večer sv. Treh kraljev je bil pretep na Suhi in nekemu slaboznanemu fantu so odbili levo roko, in ga na glavi težko ranili. — Enako zločinstvo se je zgodilo v Selcah, kjer so necega čvrstega fanta pod zatilnikom zabodli z gnojnimi vilami celo v pljuča, da je 12 ur potem umrl.
I» Tržič», 8. januarija. Da je volilna pravica lepa, imenitna, da pri volitvah gre za čast, srečo, premoženje ne samo posameznega človeka, temveč občine, dežele, celo države, da je tedaj voliti sveta dolžnost vsakega državljana, o tem naš ljud večidel nima ne duha ne sluha, — ne rečem ravno, da to vselej po lastni krivdi, temveč tudi po krivdi tistih, ki bi imeli ljudstvo podučevati, jim razjasniti to ali ono stvar, in to večidel po županu. Tega sem se, žalibog! včeraj prepričal, ko sem se napotil do volilcev obrtnijskega razreda. Pa že je bil prehitel me naš liberalni župan, ki je pošiljal po hišah občinskega briča z legitimacijami; a ne da bi bil ta povedal ljudem, zakaj je prišel, timveč pokazal jim je volilne liste ter naročil jim, da imajo priti brž k županu. Nihče ni mislil, da gre tje zarad volitve, marveč le zarad kake eksekucije, kacega davka, kake kazni itd. Na ta način so mu šli naši gimpeljčki na limanice — vsi — še celo poštenjaki, ki marajo za novi liberalizem toliko ko za miši v kleti. Se ve, da so se, ko so zvedeli, kaj so storili, pozneje kesali ter hudovali nad županom, kteremu so na ta na čin liste podpisali. Kdor pa zarad kake bo-lehnosti ni mogel priti v županovo pisarno, je bil prisiljen doma podpisati list, na kterem so bili nemčurski kandidati tiskani (!!). Tako se je zgodilo z neko obče spoštovano gospo.
Večina toraj ni vedela, da gre tu za kako volitev, iu je nemčurskemu županu vse izročila, da je storil, kar je sam hotel.
Se nekaj. Dva volilca iz kupčijskega raz reda sta bila že štiri dni poprej v Kranji tako preslepljena in vjeta; podpisala sta ne vede kaj in zakaj.
Glede na vse to vprašam: Ali je tako slepljenje ljudi postavno dovoljeno? Ali je tako početje še pošteno ?
lik Dolenjskega,. C. jan. Zadnjič je „Slovenec" nekaj omenil o ljudski šoli na Selili. Naj Vam danes naznanim, da po posredovanji g. okraj, glavarja v Novem mestu, je c. k. dvorni svetovalec Widmann uslišal prošnjo okraj, šolsk, sveta ter po okrajnem glavarju 27. grudna 1. 1. izročil pismeno dovoljenje (wird genehmigt), da sme duhovnik na ljudski šoli na Selih podučevati; za poduk mu je nakazanih 20 gld. na mesec iz normalnega šolskega zaklada.
Za šolski poduk od 15. maja do 10. septembra 1. 1. pa ni in ne bo menda nič nagrade dobil.
Ix ohližjii BSihnicc. 8. januarja. Slišal sem včeraj iz zanesljivega vira, da so sodraški magnati že zopet novo tožbo naredili zoper svojega fajmoštra.
Posodili so bili menda Sodražičani za svojo farno cerkev pred kaj časom opeke, iz ktere se je kor sozidal. Zdaj hočejo opeko nazaj od fajmoštra. Ta jim je pa ne more dati, razen če bi kor podrl, kar mu pa modri matadori gotovo ne bodo pustili, češ, „cerkev je naša". — I no, če je cerkev vaša, kaj se pa smešite pred svetom? Se menda bojite, da bi se morda vendar le kak prošnjik oglasiti utegnil za so-
draško faro, ktera bo blezo v kratkem razpisana po prostovoljni odpovedi mnogožaljenega in bolehnega g. fajmoštra? Za ta del bodite brez skrbi! — V starih časih so tod okoli ljudje Sodražičane imenovali „pasjeglavee," ne vem zakaj? a zdaj se jim ne sme več tako reči; hočejo le biti modroglavci, in da so tudi res, to kaže ravuo gori omenjena tožba.
Domače novice.
Ljubljana, 12. januarija
(fite» Vettteneck.) Ministerstvo šc do zdaj ni dalo nikakoršnega odgovora na interpelacijo v državnem tborn zarad tega človeka stavljeno.
(Zarad izida volitve v kupčijsko zbornico) so ustavoverci silno veseli in „N. fr. Prese' že piše, da vsled te zmage ustavoverci tudi v deželnem zboru dobe večino. Ker je v deželnem zboru dosedaj le 14 nemčurskih poslancev, bilo bi jih, če zmagajo tudi v obrtnijskem odseku, z zastopnikoma kupčijske zbornice 16. Iz omenjene opombe „N. fr. Pr." je razvidno, da bode deželni zbor kranjski kmalo razpuščen in da bodo nemčurji vso silo napeli, da razun dosedanjih dobe še kje kakega deželnega poslanca, ker le na ta način je mogoče priti do tolikanj zaželjene večine. Naj tedaj naši rodoljubi po deželi dobro pazijo in že zdaj mislijo in delajo na to, da nas nasprotniki naši zopet ne prehite. Ker skušnje pri sedanjih volitvah pričajo, da nam bode treba silne agitacije, če hočemo zmagati. Mnogo narodni stranki sicer vdanih ljudi je pri volitvah za kupčijske zbornico svoje liste pustilo nemčurskim agentom, samo da so se jih od-križali, ker so že do grla siti volitev. Ljudje pač niso pomislili, da ravno s tem, ker neni-čurjeni pripomorejo k zmagi, nam bodo na glavo nakopali nove volitve za deželni zbor, ker so tem sitnejše, ker imajo volilci dolga pota in veliko stroškov.
(Realkino poslopje), še le pred par meseci dodelano in izročeno deželi in mestu za realko, je, čeravno na videz krasno in velikansko, vendar tako slabo izdelano, da je treba že zdaj popravljati. Okna se nikjer ne dajo dobro zapirati, pri vratih so špranje, da bi lahko prst skoz nje vtaknil, streha pušča vodo, ki čez strope v sobe teče, dežne cevi, so popokale in po strehi ostajajo za žlebmi mlake. Po tem se vidi, kako je bilo vodstvo hranilnice loziroma g. Janežič) vganilo, ko je vsa mizarska, tesarska in ključarska dela na Du-naji naročevalo; zdaj bodo pač domači rokodelci pri poslopji vsako leto mnogo zaslužili, ko bo treba vednega popravljanja na stroške dežele in mesta ljubljanskega. Kako prav so iuieli slovenski poslanci v našem deželnem zboru, ko so se branili prevzeti poslopje pod pogoji, ktere jim je hranilnica stavila, to se že zdaj vidi. Tudi se po teh prostorih porabi mnogo premoga in drv več za kurjavo, kakor bi se mislilo; dozdaj je požganega že čez 1000 centov premoga, koliko pa drv, nam še ui znano; in vendar se po šolah učitelji in učeuci mraza tresejo. Ali tedaj to poslopje ni prav „danajsko darilo", kakor so se naš poslanci bali, da bo?
(Nemško gledišče) v Ljubljani, dasiravno je na moč slabo, ima ue le namen, vtrjevati in širiti tuj element v deželi, temveč tudi trositi med naše ljudstvo veri njegovi nasprotne ideje. Da je temu tako, to se razvidi iz včerajšnje „Laib. Ztg.", ktera omeni, da se bo na korist neke igralke ta teden igrala igra „Martin Luther". „Laib. Ztg." pravi, da ima ta igra v
sebi „zeitgemässe Ideen", — času primerne misli, in jo zavoljo tega priporoča občinstvu. Tedaj Lutrovi nazori so zdaj „zeitgemKss", in naloga vladnega lista je, za te nazore reklamo delati! Naša misel pa je, da naše občinstvo ne bo maralo za take „času primerne nazore", kakor ne mara za nemško gledišče sploh, kajti to je večidel prazno.
Razne reči.
Lor.
—	Umrl je 8. t. m. v Dobu č. g
renc Štupica, fajmošter v pokoju.
—	V nunskem samostanu v Loki je 9. t. m. umrla sestra Cecilija (Marička Lovša), hči starološkega organista, komaj 24 let stara. Za samostan je to britkazguba, ker ranjca je bila izurjena v muziki in izvrstna učiteljica ter zarad svoje otroške nedolžnosti, pohlevuosti in prijaznosti priljubljena vsem, ki so jo poznali. Edini njen brat je kapucin in je 8. decembra 1874 v Sta-i Loki, kjer oče vdovec živi, pel novo mašo. K. I. P.
—	Štajarsko vinotržko društvo je v glavni skupščini dne 27. dec. sklenilo, po nesodni likvidaciji se raziti. Dolga je 536.558 gld., premoženja pa za 540.G28 gld. Uzrok tega sklepa da je, ker niso mogli v zajem dobiti 200.000 gtd., da bi menjico podaljšali. Zvrše-vanje likvidacije prepustilo se je gg.: grofu Hen. Atemsu, grofu A. Brandisu in dr. Kocmutu.
—	Dober sad. Učitetj malega mesta je rekel svojemu učencu: „Zdaj si že zrastel, ko drevo, odrejen z mojo skrbjo, čas je, da do-našaš sad." „Saj sem vam že tako včeraj videl nesti jerbas jabelk", se oglasi součenec.
—	Raztresenost. Učenjak si je hotel skuhati za zajutrk jajce; da bi se predolgo ne kuhalo, vzame uro v roko ter gleda na njo; naenkrat se pa globoko zamisli. Prijatelj pri-šedši najde ga globoko v mislili, in v roki jajce, v vreli vodi pa — uro.
—	Tolažilo. Omilovali so nekje star-čeka, da si mora odreči toliko sladnosti prejšnjega življenja. „Zato pa zdaj tolikanj več zapovedujem", zavrne starček. „Kako je to?" „Slugi moram vsako reč najmanj šestkrat velevati, predno kaj stori".
—	Ne pogrešam ničesar. Znani komik Bekman se je zdravil v Karlovem Varu. Malo pred odhodom ga obišče zdravnik ter ga vpraša: „No, gospod Bekman, kako se kaj imate?" Lepa hvala, gospod doktor, jaz ne pogrešam ničesar, prav ničesar". Zdravnik je bil prav zelo vesel in Bekman je nadaljeval: „Vidite, gospod doktor, ko sem prišel sem, bučalo mi je po ušesih, to se še godi; bolele so me oči, bole me še sedaj; bolel me je že lodec, boli me še sedaj; vidite toraj, da ne pogrešam nič, prav nič".
—	Jožefov i bratje. Na vprašanje, koliko bratov je imel Jožef, odgovori nekdo: „Sest, enega pravega in deset polbratov.
Listnica opravništva.
G. Sk., župnik v St. D. na K.: Se bode že zgodilo.
G. Fr. P., kaplan v K.: Malo težko pač ker je žep poln praznega, pa naj si bode. Kadar se Vait bode boljše godilo, so spomnite na nas
G. A. II., župnik na K. : Za letos 2 gl. 50 kr.; za preteklo leto 7 gl. 50 kr.
G. A. L., župnik v S. : Lani prejeli 7 gl. Če sto imeli „Slov." od začetka, t. j. tudi četrt leta 1873, je ravno prav; če pa saino lansko leto, je 2 gl. preveč.
G. M. S.': Pesmi V. se menda dozdaj le pri izdavatelju dobivajo, Cena nam jo neznana,
G. M. Š., kaplan v St. L.: Zdaj vse poslali. Enako ime nas jo zapeljalo, da nismo pomote precej videli. Hvala, da ste se oglasili.
Pri tej priliki prosimo vse naročnike, da naj se le nemudoma oglasijo, kadar je kaka pomota. Nikdo se nam zato ue bo zameril. Mnogokrat sicer nismo krivi, pa pride naj nered, od koder hoče, mi ga bomo odstranili.
N. 13 : Naj popravimo tu malo preveliko pomoto v naši listnici 3. štev. Pisali smo: Kavno prav, zdaj nam saj ne uidete, ne pa: zdaj nas saj ne vidite. Drugo pomoto si vsak sam lahko razjasni.
—	2. Filip Šivic-evo iz Št. Vida (130 gl.) v Ipavi.
—	1. Jož. Tcater-jevo iz Potoške vasi (1670 gl.),
—	1. Jan. Crnivc-evo iz Ručice (1068 gl.), vse v Litiji. — 1. Jan. Debevc-evo iz Razdertega (4179 gl.), — 1. Jož. Koinar-jevo iz Razdertega (1540 gl.), obe Senožečah. — 1. Pet. Mejačevo iz Gmanjce (406 gl.) v Kamniku. — 1. Jan. Mer-šnik ovo iz Bitinj (1100 gl.), — I.Mart. Penko-vo iz Parij obe v Bistrici.
16. jau. 3. Jože Knific evo iz St. Valburge (390 gl.) v Kranju. — 3. Franc Potočnik ovo iz Studorja (390 gl.), — 3. Ant. Lebar-jevo iz Loke, obe v Loki. — 3. Ant. Tertil-ovo iz Senožeč (1175 gl.), — 3. Jan. Povk-ovo iz Senožeč (670 gl.), v Senožečah. — 2. Fr. Bratovž-evo iz Pod-griča (2042 gl.), — 2. Fr. Cikara-vo iz Ipave (520 gl.), obe v Ipavi. — 1. Ant. Miklič-evo iz Zagorice (3140 gl.) v Laščah. — 1. Tone Der-glin-ovo iz Laniš (5957 gl.), — 1. Mar. Ahčin-ove iz Šmarja (971 gl.), obe v Ljubljani.
'IVIfsradriK alftim-iir-
11. januarja.
Papirna renta 70.10. — Srebrna renta 75.60. — I8601etno državno posojilo 113.26. — Baukine akcije 1002 — KrediUie akcije 228.—. — London 110 60. — Srebro 104 50.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.89'/,. Denarutvene eene. 9. januarja.
Državni fondi. 6% avstrijska papirna renta . .
6% renta v srebru......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. 1., celi. . . , „ „ 1860. 1., petinke . ,
Eksekutivne dražbe.
15. jan. 3. Joža Kepec evo iz Podrečja v Kranji. — 3. Jernej Zoler-jevo iz Senožeč (400 gl.) v Senožečah. — 3. Mili. Kiiš-evo iz Knjcžaka, — 3. Jož. Boštjančič-evo iz Harij, — 3. Mat. Brumen-ovo iz Knježaka, vse v Bistrici. — 2. M. Pavli-jevo iz Lahovč (5047 gl.), = 2. Andr. Gre-goriu-ovo iz Trzina (978 gl.), — 2. Jere Ha-lupa-ve iz Stoba (430 gl.), — 2. Jere Lovša-ve iz Stoba (2312 gl.), vse v Kamniku. — 2. Tone Milavc-evo iz zgornje Planine (3100 gl.) v Planini
Zemljiščine odvezuice.
Stajarske po 5°/0......
Kranjske, koroške in primorske po 5°
Ogerske po 5°/0.......
Hrvaške in slavonske po 5°/u . , ,
Sedinograške po 5% .....
Delnice (akcije).
Nacijoualne banke......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke.....
Srečke (loži).
Kreditne Tržaške
n
Bndenske
Salmove
Palfti-jeve
Clary-jeve
St. Genois
Wiudiscbgrätz-ove
Waldstein-ove
po	100 gld.
„	100 .,
,.	50 „ „ 40 gld. ,, 40 „
,, 40 »
„ 40 „ „ 40 „ >■ 20 „ „ 40 „
k. d.
Srebro iu zlato.
Ces. cekini
Siebro
Denar, Blago. 70 — 70.10 76 40 i 75.50 104.75 105.25 112.75 (113.25
116__116.50
140.25 140.75
93.50	94.—
86 60	—.—
77.50	78,—
7'J 75	80 15
76 —	76 50
1003 1005 107 76 108.-227.75 >227.— '858.— ! 862.— 142 25 142.50
'166.75	167.25
107.-	107.50
52.—	51.—
26.—	25.50
32.—	33.—
24 —	25.-
26 25	26.50
26.50	26.50
22 —	23.50
22 50	23.50
j 5.24'/j 5.25'/, 8.95'/, S 641 104.80 104.'. 0
neodpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo
prelepih z oljnatimi barvami
tiskanih podob
cerkvenega in svetnega pomena.
Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani.
Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične za božična in novoletna darila. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih.
Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije".
(67-7)
Ferdinand Rudi.
Kateel Piccoli
(32-20)
..........pri angelja" v Linlillani, flunaisKa cesta,
priporoča slav. p. n. obeinatvu sledeče užc občno znane zdraviliške droge:
Ana theri nova ustna voda in zobni prah.
Ijenje moje ustne vode in mojega zobnega prabu, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojači zobuo meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da so brani zdravi duh sape in naravna barva zob, da Be zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamerom, ki jo zobni glazuri tako nevaren. Cena llašc ustne vode 60 kr., škntlju zobnega pralni 40 kr. lylfW^plf i 7 n.iflA i n l^nlrP Najboljši dozdaj znani želodčni libčr; pospeši cirkulacijo, IAICUC1V l/j UIII1C lil V OnC. olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom novo mož in novo življenje. Cena flaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici1,,
je pa izkušena istina, in vssk bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bodo vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejšo sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. 1'laša velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, SÄÄ
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Celin originalne flaše 80 kr.
Pravi Seidiilzev prah, t tncilt skatij;« 7 goid, p0samne so kr. Pravo borovniško žganje s soljo, t fla5H b0 kr<
Pagliano-sirup iz Florence, I naša 1 gold.
Vrul«! hni'lslPl'slfP liliif» (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda da koži nenadejano belost T Ulla IcillLilSlCl Siv t/ 1I1IJL> ;„ niebkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter naredi, da vidoma zginejo. Daljo so rabi, da se preženo pego in mozoli, iu se ozdravi naglo poke, ktero se narede zaradi suše ali ueglndka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad z» toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena fluše I golil. \ uročila nun a j Ljubljane nit zgoraj im enovane drage, kakor tudi na vsa druga zdravila se, če mogoče, o rračujočo pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. Stroške za embalažo in elispedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti,