Volonterji. Brez dvoma je, da preživlja vse naše šolstvo težko ;Krizo. Srednje šole se med le« tom rtducirajo, dasi bi se morale naravno kcncem ali pa vsaj v začetlku šolskega leta. Novi učnd načrti in važnie izpremembe v ustroju srednjdh šol se ravno tako. vrše med šolskim letom. Vse to povzroča velik nered in zmešnjave pri vzgoji in pouku, ki bi se morala vršiti mirno. in sbvarno tbrez vsakih večjih pneitresljajev zlasti že med začetim delom. Potem se pa čudijo, da so uspehi mi= nimalni in zaostajajo daleč za predvojno normalo! Osnovno šolstvo pa je v zadnjem času dobilo noivo kategorijo učiteljstva — voIoiij terje. Par sto uciteljskih abiturijentov in abi* turijen:tk v Sloveniji 6a'ka na službe, razredi so prazni, ali se pa mora vršiti radi pomanj« kanja- učnih oseb menjalni, ali pa> poldnevni pouk. Torej na eni strani učiteljstvo z izpiti brez službe, na drugi strani pa šole oziroma razredi brez učiteljstva. Talko zabtevajo —krediti. In da se ta velika vrzel vsaj deloma zamaši, so iznašli novo kategorijo — volon« terje. Tem se ne všteje zastonjKarska služ» bena doba ne v napredovanje, ne v pienzijo in niti ne za usposobljenostni izpit. Pač pa gicjijo lahko tihe nade, da se jih bode upo^ števalo pred vsemi drugimi takrat, ko bodo zopet na razpolago krediti. Tis'ii, '~.<\ so se izmislili to novo katego« rijo, pač niso prevdardli, kakšno občutno šikodo so s tem zadali šold, učiteljstvu, vo> lonterjem samim in obenem tudi zaušnico šolski upravi. Pa si oglejmo malo bliže to zadevo! Zastonjkarsko službo more opravljati le gmotno dobro situiran človek. Takih je pa med naraščajem v naši dobi jako malo. In od tega že itafc nizkega števila se jih bode bore malo oglasilo za tako tlačanstvo pod taiko sramotnimi pogoji. V prvi vrsti bi morda še prišli v poštev tisti, iKateri bi lahko nastopili itako mesto doma, če je seveda prosto. Učitelj začetnik pa naj bi nikoli ne nsstopil službe v domačem kraju! To bi mo= ral biti princip! Razlogov za to menda n; potreba posebej navajati. V interesu šo!e kakor njega samega je, da nastopi prvo služ-bo v tujem kraju, kjier je nepoznan in nihče ne ve. v kakih razmerah je živel doma in nima nobenih moralnih ali drugih obvez Tiapram nikomur izza^ dobe svojih študij. Le ta:ko more vršiti neovirano s-voj poklic mla« dini in sebi v svrho nadaljnje iziobrazbe v prid. Brez dvoma je. da se jih bode neikaj oglasilo za tako službovanje tudi izven do* mačega kraja in celo talkih, ki bodo preje« mali od doma nezadostno podporo za brano, stanovanje in obleko. Kaj bode preostalo tem revežem drugcga nego> str.adanje in sploh živeti in nastopati svojemu stanu neprimer= no. Takio si bodo nakopali že pri prvem ko< raku v izvrševanju svojega nelabkega po» klica kal bolezni, ,ki j.ih bode spremljala mor^ da vse življenje do preranega — groba. Mno? gi izmed njih se bodo mcrali zadolžiti, da bodo mogli vsaj za silo izhajati. Kaj se pa pravi imeti dolgove mlademu člove^ku ob že itak skromni plaoi. tega >tisti gospodje, !ki so pogruntali to kategorijo, ne vedo in niso itega nikoli okušali Dolg je breme, ki te tišoi k tlom toliko časa, dokler se ga ne dznebiš, a'i pa zapadeš ravnodušnosti. Če si pa posta! napram dolgovom enkrat že ravnodušen in brezbrižen, potem si izgubljen za celo živ« •ljenje. To je samo gmotna stran. Moralna pa ni nič boljša. Kako bode poučeval v razredu človek, ki ga tarejo gmotne slkrbd in z za» vestjo, da dela zastonj, to si lahka mislimo. Ako se volonterstvo za silo še obnesu morda pri pošti, ali pa v drugih poklicih, kjer se dela za mizo s peresom in papdrjem in kjer je res potrebna praksa. za izvrševanje bodo» čega poklica, se prav gotovo ne more oibne» sti v šoli, kjer se vrši delo z živimi dušami. Prd vzgoji in pouku mladine zagriešene na» pake se ne dajo. tako popraviiti, ka;:-;or na» pake V — aktih. Veldka napaka je tudi v tem, da se Ai od uprave same uvaja razlika in velika so* cialna krivica pri naših najmlajših tovariših "n tovarišicah. Lahko imaš najboljše zmož» iiosti, največ veselja do učiteljskega poklica, a mesta ne dobiš za to, .