Marmorna C«na 1 Din Leto lil. (X.), štev. 105 Maribor, petek 10. maja 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno, prejsman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredni&tvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglati po tarifu Oglat« tprejama tudi oglatnl oddelek .Jutra" w Ljubljani, PreSemova ulic« It. 4 V dobi jubilejev V Rumunji ie danes 10. tm. velika proslava 10-letnice ujedinjenja vseh Rumu-nov v Veliko Rumunijo, ki obsega poleg predvojne Rumunije tudi Bukovino in Komunistična revolucija GLASILO BERLINSKIH KOMUNISTOV NAPOVEDUJE ZA 1. AVGUST PRI-CETEK KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V NEMČIJI. BERLIN, 10. maja. Mesto policijsko ustavljenega glasila komunistov »Die Rote Fahne« je pričel sedaj izhajati list z naslovom »Das Rote Tempo«, ki je objavil v svoji prvi številki poziv na berlinski in ves nemški proletarijat. da naj se 1. avgusta v Berlinu in vseh večiih mer>',i Nemčije ■>’e'il<-ih ’........."''tič- nih demonstracij. List p-'-* ' "'is delavstvo, da naj se že sedaj pri- „ , „ ... xt o i t pravlja za boj na barikadah, ki pa te- Erdeljsko ter Besarabijo. Na Bolgarskem daj ne yeg ]{0nga] z neuspehom. pa prično jutri slovesni dnevi praznova- ^er je naprav}j0 delavstvo v bojih 1 nja, ki bodo trajali do 15. tm., proslava tisočletnice carovanja Simeona Velikega in petdesetletnice osvobojenja Bolgarije izpod turškega jarma. Obe državi sta naši sosedi, z Rumunijo smo potom Male antante in potom naše kraljice potomke iz rumunske kraljevske hiše, v tesnih prijateljskih zvezah, Bolgarija pa nam je na srcu kot slovanska država, ki bi se naj končno združila z našo v veliko Jugoslavijo. Zato naj tudi mi tema dvema jubilejema posvetimo nekaj vrstic. Prvo bolgarsko carstvo pod 1 vladanjem cara Simeona (893—927) maja dobro preizkušnjo in se bo po- služevalo enakih metod kakor berlinska policija. Prvi avgust naj bo pričetek komunistične revolucije v Nemčiji, bodoče demonstracije v Berlinu pa bodo tvorile signal za socijalno revolucijo na vsem kontinentu. MOSKVA, 10. maja. V Leningradu in vseh drugih večjih ruskih mestih se vrše velikanska zborovanja, ki se bavijo z dogodki 1. maja v Berlinu. Resolucije proklinjajo nemško socijalno demokracijo in pozivajo nemško delavstvo k novim demonstracijam proti »belemu terorju«. Bojeviti Tirolci PRI SNIMANJU FILMA O TIROLSKIH OSVOBODILNIH BOJIH L. 1809 JE PRIŠLO DO DEJANSKIH SPOPADOV, PRI KATERIH JE BILO 37 OSEB RANJENIH. 1NOMOST, 10. maja. Včeraj je delala neka nemška filmska družba v mestu kakor tudi zunaj mesta snimke je bila za ^ nai ^ predstavljal boje Ti-najsilnejša država na.vsem balkanskem ] rc'cev za svobodo 1. 1809. Pri snima-polotoku in je ta epoha, ki je najzname-j ™ sodelovalo več tisoč ljudi. Po nitejša v razvoju bolgarskega naroda, po ; uh^an je že v ranih jutranjih uraii pravici dobila ime »zlatega veka«. Bol- mrgolelo Hoferjevih strelcev v njiho- gari so ponosni na svojega velikega cara Simeona, ki pomeni zanje isto, kar Tomislav za Hrvate, knez Vaclav za Čehe, Vladimir za Ruse, Samo za Slovence. Proslava tisočletnice bi se imela vršiti že lani, vendar je bila preložen* na letos, ker je bila lani Bolgarija radf katastrofalnega potresa, ki je meseca aprila uničil cele pokrajine južne Bolgarske, v globoki žalosti. Glavni del proslave bo v Preslavi v šumenskem okraju vzhodne Bolgarije, kjer so razvaline prve bolgarske prestolice, po bogastvu izkopin imenovane »bolgarski Pompeji«. Tam bodo 12. tm. posvetili cerkev sv. Cirila in Metoda, ki se bo zvala »Zlata cerkev Simeona Velikega«. Drugi jubilej, proslava osvobojenja Bolgarske izpod turškega jarma, ki je sledilo ruski zmagi nad Turki v turško-ruski vojni 1877—1878, pa se bo slavil 14. tm. v Sofiji in tudi po vsej ostali državi na najslovesnejši način, zlasti v vseh krajih, ki imajo pomen za bolgarsko osvobodilno vojno. Po vseh večjih krajih države bodo ta dan velika narodna zborovanja, lia katerih bodo govorniki slikali pomen proslave. Skozi sofijske ulice bodo korakale tri zanimive zgodovinske povorke, predstavljajoče dobo cara Simeona, dobo osvobodilnih bojev, v tretji bo pa alegorično prikazan razvoj Bolgarske od osvobojenja do danes. Prirejenih bo tudi več razstav, arheološka z izkopinami iz Simeonove prestolice Preslave, ter več umetniških. Zaključek proslav bo 15. tm. Rumunski narod tudi za časa najhujše turški dobe nikdar ni izgubil svoje samostojnosti. Iz obeh kneževin Moldavske in Vlaške se je tekom stoletij razvila enotna rumunska država, ki si je izbrala 1. 1866 vladarja iz nemške knežje hiše Hohenzollem Sigmarlngen, Karla I. Leta 1881 je bila kneževina proglašena za kraljevino. V rusko-turški vojni se je borila na strani Rusije in dobila severno Dobrudžo. V drugi balkanski vojni (leta 1913 proti Bolgarski) se je postavila proti Bolgarski ter zasedla in dobila tudi južno Dobrudžo. V svetovni vojni je po kratki dobi nevtralnosti prevladala v vih slikovitih nošah, mesto pa je bilo vrh tega izpremenjeno v vojaško taborišče napoleonskih čet. Največja pozornost je bila posvečena zgodovin ski bitki na gori Isel. V to svrho so sodelovali čisto napoleonski uniformirani »Francozi«, deželni muzej pa je dal na razpolago vse razpoložljive stare kanone, ki so jih prepeljali na goro Isel. »Bitke« se je udeležilo nad 3000 oseb. Udeleženci so se tako silno vži veli v bojno psihozo iz leta 1809., da so zavzeli boji tako resno obliko, da je obležalo na bojišču 37 več ali manj težko ranjenih. Rešilni oddelek je imel celo popoldne čez glavo dela in je bilo treba izvršiti tudi več manj-nevarnih operacij. Večina »bojevnikov« ima polomljene roke ali noge dalje vreznine po obrazih itd. Nekemu »Francozu« je eksplodirala v žepu raketa in je njegovo stanje zelo res no. Najnovejša »Bitka na gori Isel« je v mestu predmet splošnega razgo vora in dovtipov na račun udeležen cev. mariborsko gledališče REPERTOAR: 3etek, 10. maja. Zaprto. Sobota, 11. maja ob 20. url »Tat« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje ge. Vike Podgorske In g. Hinka Nučiča. Nedelja, 11. maja ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan«. Ab. B. Premijera. 3ondeljek, 12. maja ob 20. uri »Kvartet Zika«, koncert ab. C. »Proces Mary Dugan«. Koncem tedna bo v našem gledališču interesantna premijera amerikanskega dela »Proces Ma-ry Dugan«. Vsa tri dejanja bo gledališka publika, ki predstavlja porotnike, napeto :n z zanimanjem sledila porotni obravnavi proti Mary Dugan, katero je obtožilo državno pravništvo umora nad svojim jubimcem, uglednim velefinančnikom in družinskim očetom. Obtoženko bo igrala gdč. Kraljeva, drž. pravnika g. Skrbinšek, zagovornika bosta gg. Grom in Rakuša, sodnik g. Rožanski itd. Prizori so jako napeti, in zlasti zanimivo je zasliševanje prič, izmed katerih bodo predvsem vzbujali 'pozornost: tri balerine (gdč. Udovičeva, ga. Savinova, gdč. Kuntnerjeva), dalje liftboy (g. Tovornik), policijski inšpektor Hunt (g. Rasberger). Interesantno in težko vlogo žene umorjenca bo postavila na oder ga. Bukšekova, v vlogi Francozinje Marie Ducrot nas bo prijetno iznenadHa ga. Zakrajškova, sodnega slugo bo tipično predstavljal g. P. Kovič. Pri predstavi bo nastopilo okoli 60 oseb. Režira g. Kovič. va. Državni predsednik Smetona mu je podelil vitežki red. milijonska nagrada KOVNO, 10. maja. Dosedanja preiskava in poizvedovanja za atentatorji na ministrskega predsednika Woldemarasa in njegovo spremstvo so ostali brez uspeha. Policija je aretirala 58 oseb, vendar pa jih je morala zopet izpustiti, ker se jim je posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Vlada je zato razpisala sedaj za erulra-nje zločincev nagrado v znesku 50.000 litevudov (milijon dinarjev). Nečak diktatorja^ bo najbiže ostal pri j tako| uvedla obsežno preiskavo, da življenju, ker se je operacija posrečila: do?ene< kdo je ddaJ t in po mnenju zdravnikov ni pričako- «111,0 vati nobenih komplikacij. Ordonančnl i" _____________________________ oficir diktatorja še ni podlegel poškod , ~ bani. kakor se je prvotno poročalo in faomini<e CMD obstoja celo upanje, da tudi on okre-1 6rozna pošiljka NIŠ, 10. maja. Dne 7. nmja je bil v Beogradu za nekega dr. IVvloviča v Nišu — ki pa sploh ne eksistira — oddan paket, ki je razširjal v prtljaž nem oddelku kolodvora neznosen smrad. Oblasti so zato zaboj odprle In našle v njem razkosano truplo moškega srednje starosti. Policija je Rumuniji antantofilska struja in 1. 1915 je izstopila aktivno na stran Rusije In antante proti centralnim silam. Z mirovnimi • pogodbami je dobila Bukovino in Erdeljsko in tudi narodna skupščina Besarabije, kjer je 70% Rumunov in 30% Rusov, je že 1. 1918 proglasila priključe-nje Rumuniji. San Velike Rumunije, ujedinjenja vseh Rumunov, je bil s tem izpolnjen. Ker pada priključenje posameznih pokrajin na razne dneve, je vlada določila za skupni narodni praznik 10. maj, ki igra v zgodovini Rumunije važno ulo-go: 10. maja 1866 je prišel knez Karl I. v glavno mesto Bukarešto, 10. maja 1877 je Rumunija proglasila svojo samostal-nost, 10. maja 1881 se je proglasila za kraljevino, 10. maj je torei simbol ujedi- njenja, napredka in razvoja Rumunije. S simpatijami spremljamo slavnostne dneve v obeh sosednih nam državah. Želimo jima tudi še zanaprej polni razvoj in napredek. Želimo, da ostane Rumunija zvesta in odkrita naša prijateljica in zaveznica. Želimo, da se Bolgarija povrne k svoji nekdanji slovanski politiki, koje pota je na žalost izgrešlla v svetovni vojni, želimo, da čimprej izginejo med njo in našo državo elementi nesporazumov in nepotrebnih konfliktov. Naj bi se ob proslavi 50 letnice osvobojenja spomnila, da je bila slovanska Rusija, ki jo je osvobodila, in naj bi končno preko sanjarij svojih makedonstvujuščih prešla na realno politiko slovanske in jugoslo-1 venske solidarnosti. Vožnja motociklista v — smrt. Včeraj se je na Muti pri Dravograda dogodila smrtna nesreča. Mladoporočeni motoc;’y*st Davorin Schober, star komaj 26 lef sin ugledne družine, se je s svojim motornim kolesom zaletel v največjem diru v debelo deblo nekega drevesa. Učinek je bil strašen: Schober si je razbil glavo ter zlomil nekaj udov. Poklicani rešilni avto iz Maribora je prispel na kraj nesreče in naložil ponesrečenca za transport v bolnico, revež je že spotoma podlegel težkim poškodbam. Karambol kolesarja In kolesarlce v maju, mesecu rož in ljubezni, je zelo idilična dogodivščina, če — se ne bi v take stvari vmešaval policijski stražnik. Na Betnavski cesti sta trčila pristaš starega cestnega reda (vozi levo!) Franček in Olgica, moderna kolesarska tekmovalka, ki vž za novi cestni red (vozi desno!). Sreča v nesreči je bila, da sta se le kolesi malenkostno pokvarili, a oba akterja sta ostala nepoškodovana. Vsled žalovanja za očetom-Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku tragično prominulega bivšega obč. svetnika Domitarša, katerega so — kakor smo poročali — po večdnevnem pogrešanju našli kot utopljenca v Dravi. Pokojnikovega sina, 26 letnega Ivana Domitarja, je tragična očetova smrt tako pretresla, da se mu je ob priliki pogreba vlila kri. Telefonsko pozvani rešilni oddelek je takoj prispel na pokopališče ter ga odpremll v bolnico. Kolesarske nesreče. Na Meljski cesti je padel s kolesa Stanko Strgar, nastavljenec vrtnarije Džamonia & drug. Pri padcu je dobil rane na levem očesu in na bradi. — Jur-šnik Hanika je padla s kolesa na Koroški cesti in se ranila na desnem kolena. — Obema je rešilni oddelek nudil prvo pomoč. — Maks Lhider Iz Pobrežja pa se je po nerodnosti zaletel v neki osebni avto. Sam je odletel z malenkostnimi poškodbami v bližnji jarek, a kolo se je po-, kvarilo, -Sfc5n> V MaTiSoTu, Hfie 10. V. 1929. Slavnostni dnevi mariborske Glasbene Matice manifestaciisko zborouanje Slavnostno' zborovanje, ki se je vršilo včeraj dopoldne v veliki dvorani Uniona, je pač najlepše pokazalo, kako velike simpatije uživa naša Glasbena Matica med občinstvom. Zasedeni so bili skoro vsi sedeži in polna je bila tudi galerija. Kumica društvenega prapora, gospa Zora dr. Ravnlkova, ustanovitelj Matice, skladatelj g. Oskar Dev, njen prvi predsednik g. dr. Rudolf Ravnik ter sedanji predsednik g. dr. Josip Tominšek in agilni predsednik pevskega zbora, g. Janko Arnuš, so bili iponovno predmet navdušenih ovacij. Poleg številnih zastopnikov domačih mariborskih oblasti so prihiteli na proslavo lOktnice naše Glasbene Matice tudi delegati pevskega društva »Kola« iz Zagreba, skladatelja Anton Lajovic in Emil Adamič iz Ljubljane ter zastopniki pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matico in učiteljskega pevskega zbora UJU iz Ljubljane. Matica je prejela dalje vse polno brzojavnih in pismenih pozdravov iz Slovenije, Hrvat-ske, Vojvodine in Beograda, iz Švice pa od »Baseler Lidertafel« iz Basela in od »Rechtsziela« iz Ziiricha. Po slavnostnem govoru neumornega predsednika g. dr. Tominška je kanonik g. dr. Makso Vraber blagoslovil prapor, ki ga je kumica gospa Zora dr. Ravniko-va z lepim nagovorom in med viharnimi ovacijami izročila potem prvemu praporščaku g. Antonu Severju v varstvo, pevski zbor pa je zapel himno »Dvigaj se prapor«. Slavnostno zborovanje je zaključila slovesna izročitev diplom sledečim častnim članom: predsedniku dr. Josipu Tominšku, ustanovitelju g. Oskarju Devu, prvemu predsedniku Matice, odvetniku dr. Rudolfu Ravniku, tajnici gdč. M. Rozmanovi in predsedniku pevskega zbora g. Janku Arnušu. • (Op. ured. Radi pomanjkanja prostora smo priobčili poročilo v skrčeni obliki, obširnejše pa je že v današnjem »Jutru«.) mladinski koncert •>Iaša Glasbena Matica se je ustanovila predvsem z namenom, da skrbi za glasbeno izobrazbo in glasbeni naraščaj in je torej od vsega začetka polagala no-sebno važnost na organizacijo dobre glas bene šole. Zategadelj je proslavo svoje desetletnice otvorila s šolskim koncertom, ki se je vršil v sredo 8. t. m. zvečer. Predvsem treba povdariti, koliko truda in nesebičnosti zahtevajo šolske prireditve zato, da morejo vsaj nekoliko u-metniško vplivati. Nepregledna je podrobnost dela in nikoli niso dovolj ocenjene težave, s katerimi se borijo učenci m učitelji, zato da zadobijo produkcije gotov umetniški značaj. Tembolj se je treba čuditi velikanskim uspehom, ki so prišli do izraza na tem mladinskem koncertu. Vsi nastopi gojencev, tako solistični kakor oni v manjših in večjih skupinah, nam pričajo o temeljitosti, s katero so se pripravili za javni nastop. Ako pa si še nekoliko natančneje ogledamo program šolskega koncerta, nam mora takoj jasno izstopati ogromnost pripravljalnega dela, ki je padlo na učitelje zlasti na šolskega ravnatelja J. Hladka. Pomislimo samo na silno energijo, ki je potrebna, zato da se poleg vodstvenih brig, rednih posameznih lekcij in brezštevilnih pevskih vaj za glavni koncert zmaguje še obsežni program mladinskega orkestra in zbora. To je delo, ki ga zmore le visok idealizem. Kakor se je proslava desetletnice radi večnih ovir nekaj zavlekla, spričo takega dela je zakasnitev stokrat opravičena. ?rvi del programa so izpolnili razni gojenci posameznih učiteljev. Sestri Anica in Lea Pečnik sta otvorili koncert z baletom iz Ponchiellijeve opere »La Gio-conda« v obdelavi za klavir štiriročno. Oba kakor tudi Vera Pertotova, ki je lepo odigrala Čajkovskega »Barkarolo«, in Vera Bobičeva, ki se je predstavila s Schytte-jevo »AndaluŠko Serenado«, so pričale o dobri klavirski foH svoje učite- ljice g.čne Finžgarjeve. Isto velja o go jencu Vilku Masten (iz Serajnikove violinske šole), ki je kmalu pregnal začetno razburjenost in se častno odrezal z Ru žič-Rosenbergovo »Jugoslovensko sere nado« ob skrbni klavirski spremljavi Ve re Pertotove. Vso pohvalo treba izreči tudi o raznih violončelistih iz Comelli-jeve šole. Njim na čelu stoji Oton Bajde, ki vabi iz svojega instrumenta v resnici plemenite tone. To je dokazal tako kot solist v Rombergovem »Divertimento op. 42« (spremljala ga je na klavirju Vera Bobičeva) in v kvartetu čelistov (Ot. Bajde, Rudolf Sič, Otmar Golob in Sofija Brečko), ki je strumno prednašal Klengelovo »Gavoto op. 33«. Ta del programa se je učinkovito zaključil z nastopom šolskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Schweigerja. Zbor šteje okoli 100 gojencev in gojenk, ki so bili izvrstno pripravljeni in nam utrdili upanje, da zborovo petje lahko računa na nove sveže moči, na bodoče nosilke naše lepe pesmi. Pod opreznim Schvvei-gerjevim vodstvom je zbor zapel dve Adamičevi noviteti: mično uspavanko »Spi, sinek moj« in živahnega »Slavič ka«, ki so ga morali na splošno zahtevo ponoviti. Zborovodji kakor tudi solistom so bili poklonjeni lepi šopki cvetic. V drugem delu je pod ravnateljevim vodstvom glavno ulogo igral šolski orkester, obstoječ iz 42 gojencev in gojenk, malih in velikih, in pomnožen z učitelji ter z drugimi glasbeniki (med njimi tudi nekaterimi vojaškimi godbeniki), zlasti za pihala. Orkester je sodeloval kar v štirih komadih večjega stila in je s svojo discipliniranostjo in složno igro pokazal, da je sposoben za marsikaj, ako vladata volja in ljubezen do dela in do umetnosti; kajti, ako se upošteva, da smo imeli pred seboj pač le šolsko prireditev, treba njene uspehe spričo take izvršbe le še posebno ceniti. Orkester je spremljal nadarjenega violinista gojenca Gerharda Brože (iz Serajnikove šole) v Svendse-novi »Romanci«, godalni orkester je sodeloval v kompliciranem Bachovem »Koncertu« za dve violini, ki sta ga smiselno podala gojenca Peter Škofič in Bo gomil Strajnar (iz Hladkove šole), in izvajal sam v Volkmannovi »Serenadi«, v kateri je violončelski solo priskrbel Oton Bajde. Po teh točkah, ki so vse žele močen aplavz s strani številne publike, je nastopil društveni predsednik dr. Josip Tominšek, ki je v primernih besedah ilu stroval vzgojni pomen glasbene šole in delavnost njenih učiteljev. Pri tej priliki je posebno omenil gda. Serajnika, ki deluje na šoli od njene ustanovitve sem in šolskega ravnatelja Jos. Hladko-Bohinj-skega. Obema sta bila poklonjena po en lep šopek in po eno krasno darilo, med tem ko jima je občinstvo burno aklami-ralo, zlasti kadar je majhen deček prinesel svoja voščila učitelju Serajniku. Po tem prijetnem intermezzu pa je prišla na vrsto zadnja in najmočnejša točka programa: Fibichova »Pomladanska romanca«. Zopet je nastopil prej omenjeni mladinski zbor, kompletiral se je orkester in pogled na oder je na mah obsege! ve-ličanstvenost žive slike. Izvajanje te točke je bilo tako, kakršno se ne sreča tako zlepa niti pri zrelejših kompleksih. Kot solista sta sodelovala gospa Slavica Plevnikova in g. Franjo Neraltf, ki sta bila oba v svojem elementu in mnogo pripomogla k mogočnemu celotnemu u-spehu. Po zadnjih akordih so se razlegali po dvorani frenetični aplavzi — najlepše zadoščenje za silen trud in napor vseh. K sklepu eno željo, eno skupno željo: Mladinski pevski zbor in orkester naj odslej ne sedita na lovorikah. Naj delata naprej, naj se smotreno vadita, da se pesem in naša glasba ohrani vedno živa in da človek more iz njih črpati vedno svežo in zdravilno duševno hrano, potrebno vsem, ki so blagega srca in vsem, ki jim srce potrebuje žlahtnosti. Gojenci In gojenke! Na tem mestu so padle preko vas le dobre besede. Ne domišljujte se zato. Pot do popolnosti je še dolga. Zmagali jo boste, ako Vas ne zapusti dobra volja. Torej na delo! V. M. Večerni slavnostni koncert je napolnil dvorano in bil v vsakem oziru na višku. Podrobnejše poročilo priobčimo jut* Maribtirgki k faemi MU Pevcem Glasbene Matice. Po brzojavnem poročilu pride predsednik »Nevena« v Novem Sadu, gosp. dr. B o r o t a, v nedeljo po častno diplomo, radi česar vabim vse pevke in pev ce, da se zberejo ta dan pred 9. uro v Matičnih prostorih. — Janko Arnuš. — Tlakovanje Meljske ceste. Mestni gradbeni urad je pričel z nadaljevanjem tlakovanja Meljske ceste med Krempljevo in Motherjevo ulico. Dela bodo trajala približno 3 mesece in bo za ves ta čas Meljska cesta zaprta za ves prevozni promet. Prost ostane le prehod po enem hodniku. Dovoz k posameznim hišam se bo po možnosti omogočal. Pre^ voz v smeri proti Št. Petru je po Tr stenjakovi in Motherjevi ulici. Vsi vozniki se opozarjajo na opozorilne napise in na navodila, ki jih bo dajalo nadzorno osobje. Kvartet Zika bo koncertiral v Mariboru v pondeljek, 13. maja v gledališču, ki je za take koncerte prav posebno primeren. Tudi pred par leti so Zikovci koncertirali v gledališču in je bila takrat splošna sodba, da je gledališka intimnost in akustika še povečala visoki umetniški užitek, katerega so 'nam nudili ti svetovnoznani u metniki. Opozarjamo, da velja ta koncert za abonma reda C, zato se ostalemu ob činstvu priporoča nabava vstopnic čim preje, da dobi sedeže po svoji želji. S tem koncertom zaključijo Zikovci svojo letošnjo turnejo po Jugoslaviji in se vrnejo nato na Češko. Zadnje gostovanje ge Podgorske in g. Nučiča v »Tatu* se bo vršilo v soboto, 11 maja v mariborskem gledališču. Mariborska vojaška godba priredi v nedeljo v parku koncert s sledečim sporedom: 1. V. Novak: Zmagoslavna koračnica. 2.) Meyerbeer: uvertura iz opere »Vzhodna zvezda. 3. Ma^ scagni: fantazija iz opere »Cavaleria ru' sticana. 4. Rendla: Tugovanka, srbski potpuri. 5. Svoboda: Ljubezen v prirodi. 6.) Fučik: Pozdrav iz Polabske ravnine (koračnica). — Sv. Pankracij na Kozjaku je brezdvomno ena najlepših razglednih točk ob severni meji naše domovine, o-sobito sedaj, ko se je po vseh bregovih zbudila pomlad in je priroda v najbuj-nejšem cvetju. Od postaje Brezno—Ribnica se gre čez most, potem zahodno po cesti do vasice Brezno. Najlepša pot je ob potoku Breznice do Kolešnikove gostilne, potem dalje ali skozi dolino naprej, ali pa za vrtom levo strmo navzgor in dalje do vasice Remšnik, ki leži 686 m nad morjem. Nemarkirana pot pelje tudi skozi Brezno in od šole naprej ter dalje strmo gori na vrh in po grebenih naprej do Remšnika. Tu gori se rabi s postaje 2'A do 3 ure. — Remšnik je prijazna vasica ter ima dve gostilni; Groglova je koj ob cerkvi, Kaiserjeva pa na nasprotnem grebenu. V poslednji je tudi žig in spominska knjiga SPD. Od gostilne Kaiser krenemo položno na sever po cesti naprej in od votlega hrasta s kapelico strmo po nemarkirani poti na grebena in k Sv. Pankraciju (960 m). Cerkev je še na naših tleh, koj poleg so pa postavljeni mejniki. Tu jo krasen razgled na Radel, Golico, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Pohorje, v Avstrijo od Eibis\valda notri do Gradca in drugo. Na to lepo razgledno točko izleti Zimskošportni odsek SPD v nedeljo, dne 12. majnika ob priliki tamo-šnjega žegnanja. Vabijo se vsi člani in prijatelji odseka, da se izletu priključijo v največjem številu. Odpeljemo se zjutraj ob 5.40 do postaje Brezno—Ribnica, povratek po dogovoru. Nekaj jestvin treba vzeti seboj! — Odbor. — Navijanje cen na živilskem trgu. Na današnjem trgu so poleg drugih vsakdanjosti prodajali večje partije žab-. ih krakov In importiranih ribic. Dočim so bile cene za žabice šc nekaj umerjene: —- lep venec krakov po Din 2.50, so prodajali ribice (sardele) po horendni ceni Din 16.— kilogram. Zagrebško tržno nadzorstvo je kratkomalo prepovedalo prodajanje tega blaga za večjo ceno, ka-cor Din 8.— za kg. Umestno bi bilo, da )i tudi naše tržno nadzorstvo energično poseglo vmer Poslovilni večer prirede oficirji mariborske garnizije v soboto, dne 11. t. m. ob 9. zvečer v union ski dvorani svojemu dolgoletnemu komandantu, g. generalu Dimitriju Spasiču. Vabljeni vsi prijatelji in znanci g. generala. — Knjižnica in Čitalnica prosvetnega odse* ka Delavske zbornice v Mariboru, dr. Verstovškova ulica št. 4, je ob ne* deljah in praznikih od maja do oktobra zaprta. — Vežbalno streljanje na golobe priredi strelski odsek SLD, sekcija Maribor, v nedeljo, dne 12. t. m. ob 16. uri na vojaškem strelišču. Uletova koča na Peci (1680 m) se otvori letos že za binkoštne praznike. Tokrat bo daroval Aljažev klub SPD sv. mašo. Sneg je že v toliko skopnel, da je dohod mogoč brez kakih pripomočkov- Velika vlomna tatvina. Včeraj je bila v Ciril Metodovi ulici med 12. in 14. uro izvršena drzna vlomna tatvina. Neznani vlomilci so se s ponarejenimi ključi vtihotapili v stanovanje Berte Kotovitz, vlomili omare in odnesli razne zlatnine v vrednosti okrog 10.000 Din. Vlomilci so izrabili čas, ko ni bilo nikogar doma in se je gospodinja nahajala pri znancih na obedu. Svedrovci so odnesli iz omare žensko zlato uro z briljanti vredno nad 1000 Din, briljantne u-hane, vredne 1000 Din; briljantno brožo vredno 600 Din, zlato verižico vredno 1000 Din ter razne zapestnice, prstane, ovratnice, zlatnike in tudi 700 Din gotovine. Zlikovci so vse stanovanje pustili nedotaknjeno, vlomili pa so tudi v sobo podnajemnika inž. L. Erlicha ter z dleti odprli miznico in omaro. Vendar se ni moglo ugotoviti, ali so tudi iz sobe podnajemnika odnesli kake dragocenosti, ker se trenutno ne nahaja v Mariboru. Tatvine je sicer osumljena neka oseba, ni pa izključeno, da so vlom izvršili isti vlomilci kakor dan poprej v Trubarjevi ul. št. 9. Policija je uvedla strogo preiskavo. — Brezsrčna mladina. Dva pobalina 17 letni Franjo 2. in 16 letni Štefan K. sta si sredi mesta — v Slovenski ulici dovolila grdo in okrutno šalo. Ujela sta goloba, ga za desno nogo privezala na vrv in pustila nekaj ur frfotati. Obupana ptica si je kajpak zlomila desno nogo ter si peruti oškodovala do krvi, ki je brizgala po stenah hodnika. Policijski stražnik je oba pokvarjena mla deniča prijavil, okrvavljenega golobčka pa izročil neki dobrosrčni stranki v varstvo. Razume se, da bosta oba brezsrčna fantalina primerno kaznovana. — Muha ustavila avtomobil! »Zopet raca!« bo rekel kakšen nergač in vendar je res! Osebni avtomobil, ki je peljal 6 izletnikov po Koroški cesti, je moral med Bresternico in Selnico sredi ceste — obstati... Kaj se je zgodilo?. Šofer, posvečen v najmanjšo tajnost av-tomobilovega »drobovja«, si je razbijal glavo, splezal parkrat pod avto, vendar ni mogel najti defekta... »Poglejmo raz-plinjevalec!« je zagostolela mlada potnica in v hipu so akceptirali njen predlog. Ubogljivost je bila kronana z uspehom: V drobni cevki je tičala muha, katere telesce je preprečilo kapljanje olja in tudi nadaljno funkcijo motorja. Res čuden, a resničen slučaj! — Drzen vlom pri belem dnevu. V stanovanje Jakoba Cehtl-a v Trubarjevi ulici 9 je včeraj vlomil neznan nepridiprav. S ponarejenimi ključi je odprl stanovanje ter iz nezaklenjenih omar odnesel: 8 m belega platna, 2 m temnega blaga za letne bluze, 3 rjuhe z monogra-mom A. C., 3 moške ovratnike, 1 kompletno moško sivo obleko, vredno 750 3in, novo moško obleko, vredno preko 1000 Din ter še razne malenkosti. Skupna škoda znaša 2000 do 3000 Din. Vloma je osumljena neka priletna žena, a raz-ventega še neki ključavničar. Policija je na delu, da izsledi predrznega vlomilca. Na Clrll-Metodarski slavnosti v soboto U. tm. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma sestanek vseh prijate-jic in prijateljev narodno-kulturnega in nnrodno-obrambi|',o,:» delal Zmaga Epikurejcev KONSUM MESA PADA, ČEPRAV SE ČISTO VEGETARIJANSTVO NI OBNESLO. — VITKA LINIJA ODKLANJA MESO. — ŽRTVE UGODNOSTI IN UDOBNOST!. x:)red štiridesetimi leti so bratje Childs pričeli preplavljati Ameriko s prvovrstnimi restavracijami in hoteli. Njih ime se je bleščalo v vseh večjih mestih in zaslovelo po vsem kontinentu. Marljivost in podjetnost bratov je večala njih premoženje, kije v nekaj letih narastlo v ogromno bogastvo. Stodvajset restavracij je nosilo njih ime in veljalo za najboljše restavracije v Združenih državah’ Razsežnost podjetja je zahtevala gibljivo upravo in bratje so osnovali velik hotelski koncern. Samuel in Willi-am Childs sta bila zagovornika zdrave, lahke hrane. Spoštovala sta sveže mleko, sir, jajčne jedi in zelenjavo, dočim je mlajši brat zagovarjal izključno vegetarijansko hrano m se je trudil, da pridobi publiko, da bi se popolnoma odrekla uživanju mesne hrane. Na Childsovih jedilnih listih so bile stalno zabeležene tajinstyene for-rnule, ki so označevale, koliko kalo-rij in vitaminov vsebuje ta ali ona hrana, tako da so se gostje prehranjevali prav na znanstven način. Restavracije so sicer nudile tudi mesno hrano, toda vegetarijanski izreki, ki so viseli po stenah, so goste prepričevali o koristnosti uživanja vegetarijanske hrane. Začetkoma je posel prosperiral v splošno zadovoljstvo, toda polagoma je novost izgubila na pomenu in navdušenje gostov se je polagoma ohlajalo, posli bratov Childs pa so nazadovali z vsakim dnem. Odjemalci, ki so uživali tudi mesno hrano, a jih Childsova kuhinja ni mogla spreobrniti v popolne vegetarijance, so se zatekli h konkurenci, ki je po stari navadi nudila mehko teletino, svinjsko bržolo, dunajske zrezke, ocvrt krompir in druge^do-brote mesne kuhinje. Delničarji Child sovih podjetij so čutili vedno bolj, da se konjunktura spreminja, kajti dividende so postajale z vsakim letom manjše. Pričeli so naskakovati upravo, ki n! skrbela v zadostni meri, da bi se zaslužek zopet zvišal. \Villiam, ki je po smrti svojih bratov sam vodil ogromno podjetje, se je branil na vse mogoče načine, da bi njegovi vegetarijanski principi ne izgubili na veljavi. Toda družabniki niso mirovali. Sklicali so občni zbor in svečano odstavili ustanovitelja in _ glavnega ravnatelja ogromnega podjetja, ki je i —— zaslovelo po vsej Ameriki. Tako je nehvaležna dežela zrušila najkrepkej-ši steber — velesilo ameriškega vegetarijanstva. Epikurejci pa so slavili zmago nad pristaši naravnega higijen skega življenskega načina. Childs je brez vsakršnega odpora položil orožje, ko je videl, kako daleč sega nehvaležnost človeškega rodu, kateremu je hotel koristiti. Sedaj nudijo Kako se je angleški nauinar izmazal iz hude smole Captain Wilson je bil za časa izbruha svetovne vojne dopisnik londonskega lista »Daily Mail« v Bruslju. Nekega dne je dobil brzojavni poziv, da vpošlje film več groznih in na moč pretresljivih poročil. Pa je bila suša in primernih dogodkov ni mogel zlepa najti. Odgovoril je svojemu listu, da je sicer v veliki zadregi, pač pa se hoče potruditi, da bo pripovedoval mične povesti o beguncih. Vsedel se je in začel pesniti: V Courbeck Loo, majhnem mestecu, kjer se zelo dobro in poceni živi, so Childsove restavracije zopet najraz- se prikazali I1uni (t. j. Nemci), ki so henejso mesno hrano, delnice pa so z ognjem in mečem vse pokončali, se preko noci dvignile m so v ame- žalo, nad vse ljubko dekletce je joka-riskem trgovskem svetu zopet važen j0 v goregj hiši. Rešili so ga na iz-paP|r- ..... redno čudežen način, katerega bom Mnogo pa se na drugi strani pri- podrobno opisal v eni prihodnjih šte-tozujejo tvorničarji mesnih konzerv | viik. Dekletce je v mojem varstvu... Čim je izšla ta Cpt. Wilsonova raca, je prejel ekspresno pismo od glavne uprave lista v Londonu, da naj predmetno dekletce nemudoma pošlje v London, kamor je prispelo preko 5000 ponudb glede adoptiranja rešene deklice. Naslednje dni je kar deževalo paketov z otroškim perilom in'sama kraljica Aleksandra je uredništvu ne-le izrazila svoje kraljevsko sočutje, ampak je celo poslala zavoj najizbornejšega perila. Capt. VVlIson je bil kajpak v silni zadregi. Vendar ni mogel odgovoriti svojemu listu, da je to čudežno dete plod njegovih od dolgočasja se razkrajajočih možgan. Ves obupan je premišljeval, kako bi in tarnajo, da je konzum mesa nazadoval za polovico, dočim se je konzum salate dvignil dvakrat ali celo trikrat. Mesa jedo Amerikanci vedno manj, vedno pa je večje povpraševanje po močnatih jedilih, prikuhah, zelenjavi, mleku in sadju. Hudomuš-r.eži trdijo, da so temu krive predvsem ženske, ki propagirajo vitko linijo in se ne plašijo stradanja, ki je baje najsigurnejše sredstvo za ohranitev vitke postave. Tudi v tem je nekaj resnice-Toda prizadevanja odprave odebe,-lelosti naletijo čestokrat na odpor, ki ga v večini slučajev zakrivijo oziro ma povzroče stremljenja po čim ve- čji ugodnosti,in udobnosti, lako^so n. se izmotal iz te smole. In domislil si pr. v mestecu Louisville v državici Kentucky zgradili nove tržnice, ki nikakor ne bodo doprinesle k hujšanju žensk, ki je v smislu letošnje mode še vedno nujno' potrebno. Tržnice so zgrajene tako, da vozijo med mesnimi, zelenjadnimi in sadnimi stojnicami avtomobili. . Dame, ki se hočejo oskrbeti s potrebnimi surovinami za kuho, se pripeljejo v tržnice. sežHo je zvijačo, podobno prvi. Naprosil je zdravnika/kateremu je bila poverjena skrb nad begunci ter se z njim domenil, naj napiše uradno poročilo, da je slavno dete umrlo za tako nalezljivo boleznijo, ki ne dovoljuje niti javnega pogreba. In poročilo je vžgalo. Z ogromno zalogo perila in pod protektoratom same kraljice pa- je zdaj na levo, zdaj na drsno in pola- podjetna Lady Northo!'uova ustano- goma napolnijo svoje košare s potre- vila slovito najdenišničo... bno robo. Ob izhodu jih ustavi portir, ki pregleda tržne k''*— ra- čun, prevzame denar in račUn potrdi. Ne da bi izstopila iz avtomobila, potuje dama zopet svojo pot in sede za štedilnik, krog katerega poti kuharica. Ni torej čuda, da tako skrbno preganjamo odebelelost, sicer bi se morali razlesti od same komoditete, ki jo uganjamo na podlagi neprestanih izumov, ki izpodrivajo drug dru gega. Pogrešane ladje Skoro nemogoče se zdi človeku, da dandanes kljub silnemu razvoju tehnike izgine vsako leto do 300 parnikov, ne da bi se kaj zvedelo o njihovih posadkah in vzrokih katastrofe. Oceani ne vračajo svojih žrtev in edine priče nesreč leže na dnu morja. Da je število vsako leto na skrivnosten način izginulih ladij tako veliko. je razvidno iz statistike, ki jo je objavil neki angleški list. Ta statistika tudi dokazuje, da ne gre v vseh slučajih za male ladje, ampak da so med žrtvami oceanov tudi razmeroma velike, z vsemi modernimi sredstvi opremljene ladie. Pred kratkim pa se je pripetila v nekem ameriškem pristanišču nezgoda, ki bi mogla pojasniti marsikatero zagonetno nesrečo ladij. V pristanišču se je vsidrala ladja z bencinskim tovorom. Vsled kratkega stika je nastal na ladji požar, bencinski tanki so zleteli v zrak in ladja se je v nekaj minutah potopila s posadko vred, ki je še spala. Le par oficirjev, ki so 'meli svoje kabine na poveljniškem mostu, se je moglo rešiti z naglim sko kom s krova. Na podoben način se je uajbržc pred leti potopil tudi 10.000 tonski Parnik »Cvklops«. ki je imel premog na krovu. Marsikatere nesreče povzroče gotovo tudi nepravilno in ne-Priinerfio zloženi tovori. Tako sc je Pred kratkim zgodilo, da je pričel neki Parnik na morju nenadoma pokati. K sreči je bil v bližini obale in so ga rcogii §e pravočasno spraviti v pri- Balzamirano truplo u koučegu Na madridskem kolodvoru so našli koncem preteklega tedna kovčeg ostanki strašno razmesarjenega moškega trupla. Roke in noge so bile odrezane od trupla in zašite v posebne vreče. Umorjenec je bil bogati trgO' vec Casada iz Barcelone. Ko so ga | zadnjič videli, je imel pri sebi veliko vsoto denarja. Policija je aretirala stanišče. Ladja je bila čisto napačno I slugo in še nekega njego- etovorjena in sta bila prednji in zadnji del veliko preveč obremenjena. Darilo za duanajstega otroka vega prijatelja, ker je prepričana, da gre za roparski umor. Razmesarjeno truplo je bilo balzamirano in stlačeno v kovčeg, ki je bil že meseca decembra odposlan iz Barcelone v Ma drid- Kovčeg je ležal od tedaj v kolodvorskem skladišču in se nihče n Padanje rojstev povzroča Francozom že dolga leta velike skrbi in je zmenil zanj. Ker pa se le predolgo ni država, da prepreči to opasnost za nikdo javil kot njegov lastnik, so kov francoski narod, priznala vsem z čeg končno odprli in prišli tako na ctroci bogato obdarjenim družinam sled strašnemu, Še vedno nepojas lepe denarne nagrade. V Italiji je iz-1 njenemu zločinu, dal Mussolini poseben proglas na nared, v katerem nastopa proti umetnemu splavljanju. V novejšem času pa je začela tudi že Pruska skrbeti, ka' ko bi dvignila število rojstev v deželi. Pruska vlada je prišla pri tem na ori ginalno idejo. Vse rodbine bodo dobile pri rojstvu dvanajstega otroka od ministrstva za no rodno zdravstvo krasen porcelanast krožnik, vreden okoli 4000 Din, revnejši starši pa vrli tega še poseben vzgojni prispevek v znesku 2000 Din. Toda. kaj naj pri čno tako velike družine s takim porcelanastim krožnikom, tega menda niti pruska vlada ne ve. Zato je vsekakor zelo dvomljivo, da bo pruska vlada s tem sredstvom dosegla povišanje rojstev v deželi. Oče in snubec. Društuo za razširjanje pri prostega žiuljenja V Franciji razvija že nekaj časa dru štvo za razširjanje preprostega življenja veliko popagando. V Villenesu ob Seini je bila ustanovljena kolonija tega društva, ki šteje že okrog 500 članov. So to sami antialkcholiki in vegetarijanci, imajo vrh tega na sebi čim manj obla čUnih predmetov. To gibanje je priče dr. Andrej Durville, ki prirejo vsako ne deljo »posebne igre za krepitev zdravja pri katerih sodelujejo vsi člani organi zacije. Sedaj sc oblačijo ti kolonisti sa' mo v kopalne obleke, pričakovati pa je da bodo končno opustili tudi to, ker so vsi zagriženi pristaši popolne golote, Ali se bo posrečilo prodreti temu gibanju tudi med široke sloje naroda, pa je seveda veliko vprašanje. Policija za en Oče: »Torej Vi hočete posuti moj krat še ni ukrenila nobenih ukrepov ZQt?« preti razširjanju tega gibanja, na katero Snubec: »To nc, toda če Poročim I gledajo Parižani sicer s posmehom in de Vašo hčer, postane to pač neizogibni'| lajo na račun čbnov organizacije vse možnost«. mogoče dovtiue. Speri NEDELJSKA ŠPORTNA SENZACIJA. ISSK Maribor : SK Rapid Dočim bo moštvo ISSK Maribora nastopilo v finalni tekmi proti Primorju v jubljani, bo istočasno v Mariboru odigrala reprezentančna enajstorica odločilno tekmo z Rapidovim moštvom, ki j« izzvalo okrožnega prvaka, da se je ponovno odločil za konkurenco, v kateri se naj definitivno odloči vprašanje prestiža in prvenstva v mariborskem športu. ISSK Maribor je sestavil najsolidnejše moštvo, ki ga zmore naša športna oblast: vratar nadsvetnik inž. Černe, branilca dr. V a n k m u 11 e r in G o 1 u-ovič, krilci: dr. Stamol, dr. Ko-ačec in Košir, fonvard: ravnatelj Vodeb, ravnatelj Gračner, ravnatelj Barle, magistratni svetnik Ro* o š e k in major M i č i <5. »Rapida« ne tarejo nikake skrbi. Nominiral je težko artiljerijo, ki naj varuje oves črno-modrih barv. V goalu nastopi urar Peteln, branilca: restavrater albwidl in Artur Paternolli, krilci: avbenik Kiffmann, dr. Brandstatter, trgovec Hofer; napad: ravnatelj Hermann tovarnar Pirich, inž. Fuhrer, trgovec elber in trgovec Budefeld. Sodniško funkcijo sta nasprotnika sporazumno zaupala ravnatelju Tomanu, ot stranska sodnika pa bosta fungirala dr. Ravnik in dr. Blanke. Z ozirom na resnost srečanja, bosta vršila službo na igrišču ravnatelj Pogačnik in inž. Eylert. Za nemoten potek pa e poskrbljeno tudi s strani oblasti. Pričetek ob 16. uri. SK Železničar : Concordia (Zagreb) 2:2 (2:1). Včeraj je gostovalo v Mariboru moštvo zagrebške Concordie, ki se je moralo' zadovoljiti z neodločnim rezultatom. Nastopilo je z več rezervami in predvs-clo šibko igro brez vsakršnega sistema. Ugajali so srednji napadalec, desna zveza in levo krilo, v obrambi pa levi branilec. i Železničarji so sicer igrali požrtvovalno, niso pa dosegli običajne forme, ker )i sicer morala Concordija spričo svoje igre kapitulirati z občutnejšo diferenco. V bodoče bi bilo želeti, da draga zagrebška moštva pri svojih gostovanjih' tudi nekaj pokažejo, ne pa da odhaja občinstvo razočarano z igrišč. Sodil je dobro g. dr. Planinšek Zveza kolesarskih društev za maribor* sko oblast poziva vsa kolesarska društva, da se v čim večjem številu udeležijo sprejema graških in celovških motociklistov in ko-esarjev, ki prirede v nedeljo 12. t. m. zlet v Maribor in na Falo. Na meji v Št. liju jim bo vodstvo zveze priredilo sprejem. Dirkači naj prisostvujejo sprejemu v Št. liju ob 8. zjutraj, dočim se naj ostalo članstvo zbira ob 9. dop. pri »Dreisigerju« v Lajteršperku, od koder je potem skupen odhod v mesto. Ob 13. zbirališče vseh vozačev na Glavnem trgu in izlet na Falo. Za pešce bodo vozili avtobusi ob pol 14. z Glavnega trga. Zlatarski sportski klub v Mariboru. V nedeljo 12. t. m. gostujejo prvič v Mariboru športniki iz Zlatarja in odigrajo v Ljudskem vrtu z Rapidom teniški turnir. Gostje so odlične kvalitete in zaslužijo popolno pozornost. Edison išče naslednika Charles Edison, sin znamenitega izumitelja, je izjavil novinarjem, da njegovega očeta sedaj najbolj skrbi vprašanje, kako bi našel mlado moč, ki bi mogla nadaljevati njegovo delo na polju iznajdb in izumov. Izbral bo svojega naslednika baje prihodnje leto. Guvernerji 48 držav Severne Ameri-ke bodo določili vsak po enega kandidata iz svoje države. Od teh si bo Edison enega izbral za svojega nasled r.ika, napraviti pa bo moral poprej še poseben izpit. Kandidat, ki bo na ta način izbran, bo moral potem na politehniko. da tamkaj še štiri leta nadaljuje študije. Vest je Vsekakor precej amerikanski stilizirana, kajti, kakor je znano, se talenti ne delajo, temvei. rodijo in bo torej Edison gotovo zelo težko dobil sebi vrednega naslednika. MarffMH V E C P R N! K JuTti —Tf T1VHI’ ^rl rHWUHBBtfMV