Pripdmnje k odločbi c. kr. najvišjega sodišča z dne 10. marcija 1891, k št. 151 in 284 Praes. ex 1890, v knjigi judikatov št. 123.
Velevažna ta odločba-) izreka načelo, da je renska in po-znejšnja konvencijska veljava (konvencijski denar), katera je pred dobo fin. patenta z dne 20. febr. 1811, št. 929 zb. pr. zak., bila običajna v avstrijskih kronovinah, premenila se zaradi določeb v §§ 8., 9., 12. in 13. napominanega patenta v dunajsko veljavo (Wiener- (Landes-) Wahrung, Einlosscheine, Anticipativscheine), tako da je ta kovinski denar preračunati kakor dunajsko veljavo po smislu § 5. ces. nar. z dne 27. aprila 1858, št. 63 drž. zak. in § 3. ces. nar. s 27. aprila 1858, št. 64 v avstrijsko veljavo po razmerji 100 gld. konv. den. = 42 gld. avstr. velj., ne pa po razmerji 100 gld. konv. den. = 105 gld. avstr. velj.; in da je poslednje navedeni preračun (100 gld. konv. d. = 105 gld. avstr. velj.) uporaben le na tist konvencijski denar, ki se je s patentom z dne 1. junija 1816, št. 1248 zb. pr. zak. in dv. dekr. z dne 25. okt. 1817, št. 1382, zopet uvel v promet.
Ne pripisujem si moči, da bi se temu načelu odločno uprl, a kritika o tej odločbi najvišjega sodišča vidi se mi umestna. Ni moj namen razmotrivati prejšnje judikature sodišč in omenjam le kot znano, da je najvišje sodišče do leta 1875. držalo se načela, izraženega v navedenem judikatu, da je pa nasprotno pot krenilo z odločbo z dne 8. januv. 1876 (št. 10353 Gl. Ung.), potem
*) Objavljena v „Verorclnungsbl. d. k. k. Justizmin." 1891, kos VIL, slove po besedi: „Die Umrechnung der in der Zeit ver dem Jahre 1799. entstandenen Forderungen, insoweit dieselben nach dem 1. November 1858 zur Zahlung zu kommen haben, bat nach § 5 der kaiserUchen Verordnung vom 27. April 1858, Nr. 6.3 R G. BI. nach dem Vcrhaltnisse von hundert Gulden Wienerwahrung zu zwei und vierzig Gulden der neuen osterrei-chischen Wahrung zu geschehen."
9
—   130  —
pa z odločbo z dne 15. januv. 1890, št. 14696 ex 1889 (št. 148 rep. izrekov ex 1890) zopet povrnilo se na prejšnjo pot.
Hočem pa v nastopnem navajati in razmotrivati mnenja odločilnih pravnikov iz dobe, ko je fin. patent z dne 20. febr. 1811 stopil v pravno moč. Priobčil je ta mnenja prof Pfaff v „Jur. Blatter", št. 24.-28. 1. 1882, v člankih z naslovom „Eine Episode aus der Geschichte des oesterr. Papiergeldes."
Gotovo so nazori pravnikov in to članov komisije za ju-stične reči ter zastopnikov vlade, kateri so početkom tega stoletja sodelovali v zakonodavstvu, nazori ob imenovanem patentu važni tudi še sedaj za pravo pojmovanje patenta, važni tembolj, ker se — meni vsaj se vidi tako — nikakor ne zlagajo s tezo, na katero je najvišje sodišče postavilo navedeno novo načelo, namreč da je s patentom z dne 20. febr. 1811 premeni! se konv. denar v dunajsko veljavo. Opomniti pa je takoj, da komisija za justične reči ni sodelovala pri tem patentu, nego izšel je, ne da bi bila najmanj nanj vplivala. Umevno je torej, zakaj je komisija odločno pobijala drakonične odločbe patentove ter branila proti njemu pravo in pravice državljanov.
Fin. patent z 20. febr. 1811 provzročil je, združen z neugodnimi vnanjimi vplivi, jako nevarno financijalno stanje. Novi papirni denar (Einlos-Anticipativscheine) ni imel nikake fundacije in zategadelj padala je njegova vrednost v primeri s kovanim denarjem bolj in bolj ter kmalu ga je zadela ista usoda, kakeršna prejšnje „bankovce" (Bancozettel), za katere je bil padel kurz celo na 1200 : 100. Sploh se je čutila potreba, uvesti zopet konvencijski denar. To se je najprvo zgodilo s patentom z dne 1. junija 1816, št. 1248 zb. pr. zak., kateri dovoljuje sklepati pismene pogodbe na konvencij sko veljavo. Za tem je izšel d v. dekr. z dne 25. okt. 1817, štev. 1382, ki dovoljuje tudi pri ustnih pogodbah konvencijsko veljavo.
V tem času bila so posvetovanja med tedanjim državnim ministrom Stadionom ter dvorno justično komisijo in med člani te komisije samimi. In mnenja, ki so se razodevala pri teh posvetih, priobčuje prof Pfaff.
Tu pridejo najprvo razprave, katere so bile pred patentom z dne 1. junija 1816, št. 1248 zb. pr. z.
-  131  -
9*
S kabinetnim listom iz Milana z dne 1. marcija 1816 obvestil je cesar tedanjega predsednika komisiji za justične reči, pl. Haan-a, da je odobril državnega ministra Stadion-a predlog, po katerem se prenareja določba §-a 9. patenta z dne 20. febr. 1811, (da je vse pogodbe sklepati le v dunajski veljavi in da so vse druge pogodbe neveljavne — razen tistih, ki se sklepajo na določeno vrsto kovanega denarja), in da mora nameravani zakon sestaviti dvorna komisija za justične reči, sporazumljena s finančno upravo. Komisiji se je bilo izjaviti, je li pomislekov kaj s pravnega stališča, ako bi se zakon tako-le glasil: „Vom Tage der ge-genwartigen Kundmachung an ist es Jedermann gestattet, in schriftlichen Urkunden Vertrage auf Couvenzionsmiinze oder Pa-piergeld abzuschliessen. Fiir den Verkehr, welcher sich auf mund-liches Uebereinkommen griindet, behalt jedoch vorderhand der § 9 des Patentes vom 20. Febr. 1811 noch seine volle Wirksam-keit." Referent v juristični komisiji določen je bil baron Locella; posvetovanje je bilo dne 2. majnika 1816 in predsednik je do-tični zapisnik s pismenimi predlogi referenta in drugih svetnikov uposlal drž. ministru.
Referent Locella navaja poleg drugega v svojem referatu: Einem rechtlichen Bedenken unterlag es nie, zu gestatten, dass jedermann Vertrage auf Convenzionsgeld abschliesse, indem diese Valuta, in ihrem Werte gesetzlich bestimmt, uberall geltend ist und in den osterreichischen Staaten durch den Einfluss widriger Ereignisse zwar in der Tat aus dem Umlaufe gekommen, aber nicht durch Gesetze aus dem Umlaufe gesetzt ¦war. Als der 8. Paragraf des Finanzpatentes be-stimmte, dass Wiener-\Vahrung die einzige Valuta sein soli, war Conven-zionsmiinze vorlangst nicht mehr im Umlaufe. Das Verbot des 9. Paragrafes des Finanzpatentes, Vertrage auf Convenzionsmunze zu schhessen, beruhte demnach lediglich auf politischen Riicksichten und es kann die Aufhe-bung desselben in rechtlicher Beziehung nicht dem mindesten Anstande unterliegen.
Konvencijski denar torej je bil tudi še pozneje veljaven, čeprav ga je odločno prepovedal patent z dne 20. febr. 1811. (Predsednik Haan v svojem predlogu celo naglasa, da se tudi za časa patenta sklepajo še vedno pogodbe na konv. denar.) Prepoved konv. denarja snuje se iz političnih, namreč financijalnih ozirov. Država je potrebovala denarja, a ker ga ni bilo, naredila je papirni denar — po poti, ki takrat uže davno ni bila več nenavadna — brez najmanjše fundacije. Prepovedati konv. denar in
—  132  —
zajedno uvesti prisilni kurz papirnega denarja (in bistveno je zapoved, da je v prometu le papirni denar dopusten, prisilni kurz, to vzlic argumentaciji najviš. sodišča) ni drugega, nego davek, čigar pobiranje je jako jednostavno, kateri pa mora občutno pritisniti na kapital.
Votant dvorni svetnik Gartner naglasa v svojem poročilu:
HorendieEinlosungsscheincauf, dieeinzigecursircnde Valuta zu sein, und erhalt die klingende Miinze wieder wie ehemals gesetzlichen Umiauf, so kann der Schuldner sein vor dem 16. Marz 1811 (dan, ko je stopil pat. z 20. feb. 1811 v pravno moč) gegebenes Versprechen in cursirender klingender Miinze zuzahlen, erfiillen, und es bleibt kein Grund ihn von der Erfiillung desselben loszuzahlen.
Pač tehtovit argument-, da se konvencijski denar ni premenil v dunajsko veljavo,*) da njegove notranje vrednosti ni absorbo-vala dunajska veljava!
Vsi člani justične komisije pa so menili, da je konvencijsko veljavo uvesti tudi za ustne pogodbe, a ne samo za pismene.
Stadion odgovoril je potem Haan-u z listom z dne 11. majnika 1816, da just. komisija ne more pravnega vprašanja v tej reči rešiti soglasno s financijalnim vprašanjem, ako le-tega ne pozna (Stadion namreč poprej ni naznanil nikakih razlogov za nameravano prenaredbo §-a 9. pat. z 20. febr. 1811) in zato povabi komisijo na ustno posvetovanje. To je bilo v seji dne 16. majnika 1816 in sicer tajno; finančno ministerstvo je zastopal dv. svetnik pl. Kubeck.
Velevažno je, kar je v tej seji razložil ta vladni zastopnik. Povedal je namreč, da namerja vlada to-le:
n) die Basis des Patentes vom Jahre 1811, das bloss Papiergeld circuliren solle, wird ganz aufgegeben;
b) die neue Basis ist: dass gar kein Papiergeld circuliren solle (die Creditzeichen sollen nicht Geld werden, sondern nur die Natur an den Inhal)er gestellter Wechsel haben);
c) der Uebergang von dem dermaligen Zustande der Geldcirculation zu dem neuen kann nicht plotzlich und auf einen Schlag geschehen; man wird daher
d) zvvischen dem Ende des dermaligen Zustandes und dem Anfange des neuen einen kurzen Zwischenraum eintreten lassen, binnen welchem Papier- und Metallgeld neben einander cursiren;
') Tukaj bodi omenjeno, da so „dunajsko veljavo" po propisu patenta tvorili „EinIosungsscheine" in poznejšnji „Anticipativscheine", do 31. janu-varija 1812 pa tudi prejšnji „bankovci" umanjšani na ',5 vrednosti.
—   133   —
c) blos fiir diese Zwischenporiode ist diejenige gesetz-liche Abiinderung des § 9 des Patentes vom 20. Febr. 1811 be-rechnet, iiber deren Textirung die k. li. Hnfkommission in Justizgesetzsachen befragt worden ist;
/) die ad b bemerkte neue Basis fiihrt die Nothwendigkeit herbei, nicht nur mehr andere, die Privatverhaltnisse betreffende Verfiigungen des Patentes vom 20. Febr. 1811 abzuandern, sondern auch damit gesetzliche Bestimmungen tiber die aus der Ijevorstehenden Finanzoperation hervor-gehenden Fragen des Privatrechtes, besonders in Beziehung auf die Art, wie nach Ablauf der Zvrischenperiode die vor dem Anfange derselben entstandenen Rechtsverbindlichkeiten zu erfiillen seien, in Verbindung zu setzen.
g) Das Finanzministerium gedenkt die Verfertigung des Entwurfes zu dem Gesetze, wodurch die Privatrechtsverhaltnisse in allen diesen Be-ziehungen und im gehorigen Zusammenhang mit dem neu angenommenen Finanzgrundsatz festgestellt und regulirt werden sollen, der k. k. Hofcom-mission in Justizgesetzsachen zu uberlassen.
/() Dieses Gesetz soli vvahrend der Zwischenperiode entworfen und am Ende derselben promulgirt werden.
Poraenito je torej obljubila tu vlada, papirnemu denarju dati realno podlogo (glej točko b). Storila je to nekoliko uže leta 1816, ko je oživotvorila „Nacijonalno banko". Definitivno in čisto na novi podlagi pa je rešila to vprašanje z „denarsko pogodbo" (Miinzvertrag) z dne 24. januvarija 1857, št. 101 drž. zak.
Za vprašanje pa, je li pravni značaj konv. denarja s pat. z dne 20.' febr. 1811 premenil se v dunajsko veljavo, važen je odstavek vladne izjave. Da le-tu omenjenim pravnim zavezam, nastalim pred obečano prehodno dobo, pripadajo gotovo tudi tiste zaveze, ki so nastale pred patentom z 20. febr. 1811 v konven-cijskem denarji, to izhaja uže iz tega, ker ta vladna izjava omenja sploh vseh zavez, a ne samo takih, ki so se sklenile za vlade finančnega patenta, bodisi v papirnem denarji ali pa „per illicitum" v konvencijskem denarji, ker nadalje obeča prenaredbo določil v pat. z dne 20. febr. 1811, nanašajočih se na zasebno-pravne razmere, torej uprav tistih, ki zadevajo plačilo tirjatev, nastalih pred tem patentom, in naposled, ker je ta izjava odgovor na predlog justične komisije, kateri poleg drugega tudi določa, da morajo pogodbe, pred finančnim patentom v konvencijskem denarji sklenjene, stopiti v prejšnji stan. Vlada je torej obljubila, da bode pravno razmerje pogodeb, sklenjenih pred dobo fin. patenta z dne 20. febr. 1811 v konv. denarji, rešila z zakonom, a priznala je tako.
—   134   —
') Za plačila tirjatev, ki so nastale v času od 1799. do 14. marcija 1811 v banko-lističih, določa se v § 13. in 14. pat. z 20. nov. 1811 posebna lestvica (skala), ki za vsak mesec vsakega teh let kaže kurz banko-lističev proti konv. denarju, n. pr. julija meseca 18(>2.1. kurz 120 banko = 100 konv. Posojilo n. pr. v znesku 400 gld. banko, ki je v tem meseci nastalo, plačati je glede na to, da fin. pat. izreka „Einl6sungsscheine" jednakovredne
da se pravni značaj pogodeb, pred to dobo v konv. denarji sklenjenih, ni premenil, ali z drugimi besedami, da fin. patent konv. denarja ni premenil v dunajsko veljavo; kajti drugače bi o kakem pravnem razmerji sploh ne mogel biti govor. Stadion sicer pozneje oporeka z dopisom z dne 21. majnika 1816 justični dvorni komisiji, da bi nameraval tak zakon, kakeršnega je razvil vladni zastopnik Kubeck, ali iz diplomatičnega tega dopisa razvidno je, da ga odvračajo zgol financijalni oziri.
Potem izšel je patent z dne 1. junija 1816, št. 1248 zb. pr. zak., ki dovoljuje sklepati pismene pogodbe na konvencijsko veljavo. S tem patentom in dv. dekr. z dne 25. okt. 1817, št. 1382 (ki je dopustil konv. veljavo tudi pri ustnih pogodbah), potem z delovanjem Nacijonalne banke, ki je od početka (1. 1816) pa do 1820. 1. s svojo fundacijo v kovinah spravila 50,621.000 gld. papirnega denarja iz prometa, ter po kurzu sprejemala papirni denar, plačevala pa — vsaj deloma — v kovinah, doseglo se je, da je kurz papirnega denarja v primeri s konv. den. postal stalen (250 gold. dun. velj. = 100 gold. konv. den.), tako da so se denarne razmere zdatno zboljšale.
Toda neposredno po izdanem patentu z dne 1. jun. 1816, št. 1248, bile so te razmere še prav tako neugodne, kakor poprej, in vlada je še jedenkrat poskusila rešiti pravno vprašanje starih tirjatev. Cesar izdal je grofu Stadionu ta-le kabinetni list:
Lieber Graf Stadion! Ich vemehme, dass die Privatgeldverhalt-nisse und die Gerichtshofe sich in Ansehung derselben jetzt mehr als jemals in einer schwankenden Ungewissheit befinden, so dass am Ende gesetzlose Willkiir einzureissen drohet. Da die Voraussetzungen des Finanzpatentes, dass die Einlosungssch eine das Metall-geldwirklichvorstellen,nichteingetroffensind... so erhalten die Glaubiger dermal fiir Gold und Silber, oder fiir alte Posten nicht einmal einen kleinen sicheren Rest, nach der Scala') des Fin. Patentes vem Jahre 1811, indem das surrogirte Papiergeld das Schicksal des vorigen hat, somit der Glaubiger kaum den 8., 9. oder 10. Theil des Geliehenen erhalt.
-   135   —
s konv. denarjem, po tem kurzu, torej 400 gld. banko = 320 Einl.-Sch. In ker imajo Einl.-Scheine n. pr. 1. 1815 in 1816 proti konv. denarju mnogo manjšo vrednost, jasno je, da trpi veliko škodo upnik, ki je meseca julija 1802 posodil 400 gld. banko = 320 konv. in dobi plačilo leta 1815 ali 1816 za to tirjatev 320 Einl.-Sch. Isto velja tudi za tirjatve sklenjene v konv. den. Ako je leta 1802 kedo posodil 320 konv. den., dobi 1805. leta 320 gld. v Einl.-Sch., a trpi izdatno škodo, ker so ti v primeri s konv. den. mnogo manj vredni.
') Minister torej ne piše, da se je konv. denar premenil v dunajsko veljavo,
\Vcnn anch iibrigens die Ervvartung gehegt wird, dass das Papiergeld sich nach Jahren ganz dem Metalle annahern werde, so leiden doc h in der Zwischenzeit die Glaub iger den empfindlichsten Nachteil . . . Dieser Gegenstand verdient die reif-lichste Beratung der Staatsverwaltung, -vvelche zumSchutze des Eigen-tums jeder Art verpflichtet ist. Sie haben demnach diese Beratung, wenn sie noch nicht gepflogen worden ware, ohne Verzug zu veranlassen, und mir dann das Resultat derselben ungesiiumt gutachtlich vorzulegen.
Schonbrunn 16. August 1816. Fram
Jasno in določno izraža ta kab. list, da imajo tisti upniki, katerim je tirjatev v konv. denarji nastala še pred fin. patentom z dne 20. febr. 1811, še vedno pravico do plačila tirjatve v isti vrednosti, kakeršno so zadobili, da je to njihovo pravico fin. patent ter neugodni razvoj dunajske veljave pač alteriral, a je ni razrušil, in da je pomagati tem upnikom, ker trpijo veliko krivico.
Tudi to je torej važen dokaz, da se konv. denar ni premenil v dunajsko veljavo.
Stadion se je zaradi tega cesarskega ukaza obrnil z noto dne 11. septembra 1816 do just. dv. komisije in povedal jej svoje mnenje, kako bi bilo moči po smislu ces. ukaza pomagati iz žalostnih denarnih razmer. Ta nota razjašnjuje tudi pravno razmerje med tirjatvami, ki so nastale pred dobo fin. patenta z dne 20. febr. 1861, in pa dunajsko veljavo. Govoreč o teh tirjatvah pravi:
Die Skala beruht oifenbar auf der Voraussetzung, dass das damals in den Umiauf gesetzte Papiergeld mit der Convenzionsmiinze ganz gleichen ¦VVerth habe, und eigentlich als einzige Staatswahrung an die Stelle derselben trete.') Diese Voraussetzung hat sich in Beziehung auf das Werts-verhaltnis des Papiergeldes zur Miinze nicht bewahrt und hiedurch geschieht es, dass in Ansehung der in dieser Periode (namreč pred pat. 20. februva-rija 1811)  eingeschlossenen Rechtsgeschafte  ein gewaltsamer Zustand
—   136  —
eingetreten ist, weil die stipulirten Geldleistungen nach einer unrichtig gevvordenen Voraussetzung grosstenteils sogar in Ziffer verandert wurden. Das, was geschah, ist in seiner Folge ebensoviel, als wenn die Staatsver-waltung zu Gunsten der Schuldner nach einem beliebigen Gesetze die rechtmassige Forderung herabgesetzt hatte. In Beziehung aiif diese Periode sind die Verletzungen empfindlich und fiir sle scheint mir eine Ab-hilfe nothwendig. Diese Abhilfe kann ich mir nicht anders denken, als ¦wenn die der Skala zu Grunde liegende Voraussetzung verwirklichet, und als Grundsatz aufgestellt wurde, dass die Skala auf Convenzionsmiinze berechnet, der Schuldner jeder Art also gehalten sein soli, die skalamassige Summe in Miinze oder im Papiergelde nach dem zur Verfallzeit be-stehenden jeweiligen Wert derselben zur Miinze zu entrichten,')
Stadion sicer v svoji noti nadalje utemeljuje, da je takov pomoček glede na financijalno stanje neizveden in stavlja svoj predlog samo za slučaje, da dolžnik sam upniku odpove, ali pa če se dekretuje, da za naprej noben upnik ni dolžan sprejeti proti svoji volji plačila. Ali to je tukaj brez pomena. Prvi organ vlade, in to je poglavitno, priznava, da imajo upniki, katerih tirjatev je nastala pred dobo fin. patenta, pravico tirjati v isti vrednosti, kakeršno so zadobili. Iz tega in ker ta državnik navaja, da je dunajska veljava stopila le na mesto konv. denarja, pa izhaja, da se konv. denar tudi po njegovem mnenji ni premenil v dun. veljavo.
_ (Konec prih.) J. Kavcnik.
') Za posojilo meseca julija 1802. torej v znesku 400 gld. banko = 320 konv. d. ali pa za posojilo 320 gld. konv. den. moral bi upnik po predlogu Stadionovem dobiti 320 gld. konv. den. ali pa po kurzu preraCunjeni višji znesek v Einl.-Sch., a ne več samo 320 gld. Einl.-Sch.