Leto XXII., št. 99
Ljubljana, petek 1, maja 1942-XX
Cena cent. 70
(Jpravtuirvo; Ljubljana. Puccioijeva olici 9.
Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 tnserai.ru oddelek : Ljubljana Puccinijeva oli-
ca 5 - Telefon fa. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poSrno-čekovnem zavodu fa. 17.749. za ostale kraj» Italiie Sri-Tizio Confi Con Post No 11-311?
IZKLJUČNO MsiUPblVO za oglase iz Ki.
Italije tn inozemstva Ima Uninnp PuKhlirifi Iraliana S A MILANO
i * b a i a «nk dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 12.—^ za inozemstvo pa Lir 22.80
Uredoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica faev. 5. telefon faev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi se oe vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub.
blicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblichi Italiana S. A. MILANO
Efficace attacco contro 11 porto di Tobruk
In ripetute azioni di bombardamento su Malta le unità aeree hanno conseguito vasti effetti distruttivi
Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 30 aprile 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 698:
Snl fronte Cirenaico vivace attività di nostre pattuglie esploranti, ostacolata dal violento ghibli.
Nostri velivoli hanno attaccato con successo il porto di Tobruk e mitragliato concentramene nemici di automezzi ad ovest della piazza. Un Curtiss é stato abbattuto dalla caccia tedesca.
Forti unità aeree italiane e germaniche hanno effettuato ripetute azioni di bombardamento su Malta conseguendo vasti effetti distruttivi.
Un ricognitore della R. Marina di scorta ad un convoglio nel Mediterraneo centrale respingeva vittoriosamente l'offesa di tre Bristol-Blenheim, colpendone gravemente uno. Il nostro apparecchio, danneggiato nel corso dello scontro, ritornava alla base con tre feriti a bordo.
Učinkovit napad na luko v Totaku
V ponovnem bombardiranju Malte so letalske edmice dosegle obsežne rušilne učinke
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. aprila naslednje 698. vojno poročilo:
Na cirenaiškem bojišču živahno delovanje naših izvidniških patrol, ki ga je oviral silovit peščeni vihar.
Naša letala so z uspehom napadla pristanišče v Tobruku in obstreljevala s strojnicami sovražna zbirališča avtomobilskih vozil zapadno od trdnjave. Nemški lovci so sestrelili eno letalo tipa Curtiss.
Nemške in italijanske edinice so izvršile ponovno bombardiranje na Malti in dosegle obsežne uničevalne učinke.
Izvidniško letalo Kr. mornarice, ki je spremljalo neki konvoj v srednjem Sredozemlju, je zmagovito zavrn'lo napad treh letal Bristol-Blenheim in eno izmed njih težko zadelo. Naše letalo, ki je bilo poškodovano med spopadom, se je vrnilo na oporišče s tremi ranjenci na krovu.
Japonci ogražajo birmansko cesto
Japonci so vdrli v mesto Lašio
Curih, 30. apr. a. Japonske prednje straže so vdrle v predmestje Lašia, ki predstavlja zaključno postajo železnice iz Man-"Äalaya in izhodišče birmanske ceste. Ta velik uspeh so Japonci dosegli po srditi kitki v odseku Mansama. kakih 100 km južnovzhodno od mesta Hajkova. ki leži ob omenjeni železnici. Japonske čete so s svojim drznim naskokom popolnoma presenetile sovražnika, ki je že mislil, da lahko počiva na skromnih uspehih, ki jih je izvo-i?val s protinapadom na področju Kaun-Japonska akcija je odprla ves bok an-gleško-kitajske razvrstitve in je japonskim prednjim stražam, ki so štele kakih 5000 mož, odprla možnost za neprekinjeno napredovanje vse do predmestja Lašia. Mesto Lašio. ki je v vojnem pogledu zadobilo izreden pomen prav zadnje tedne, je sedaj spremenjeno v pravo morje plamenov. Ogromna skladišča potrebščin vseh vrst, ki so se tu raztovarjale za nadaljnji prevoz po birmanski cesti v Cungking, so spremenjena v pepel, kar velja tudi za večino poslopij v mestu. Japonsko letalstvo je namreč v zadnjih dneh neprestano bombardiralo mesto. Ko so Britanci spoznali, da je mesto izgubljeno, so mirno pustili divjanje ognja, ker so bržkone želeli mesto popolnoma uničtL Popolnoma opustošenj je tudi mestece Maj Jov, bivša začasna prestolnica Birme. Na vsem področju prodirajo japonske oklopne kolone brez ovir. Generala Alexander in Stillwell sta odredila splošen umik in prepustila usodi številne oddelke, ki so se znašli v obupnem
položaju
Po padcu Lašia, ki pomeni resno ogra-žanje Mandalaya in po prekinitvi zveze, po kateri je maršal Cangkajšek še prejemi pomoč, je položaj Angležev v Birmi zares obupen. Po izsledkih izvidniških poletov pa je japonsko vrhovno poveljništvo mnenja, da bo sovražnik skušal nuditi poslednji obupni odpor v severni Birmi. (Ultimo Notizie.)
Bangkok, 30. aprila, s. Vesti iz Cungkin-ga kažejo, da so japonske sile že prodrle do predmestij Lašia.
Okupacija otokov južnozapadno od Sumatre
Tokio, 30. apr. (Domei) Vojni poročevalec lista »Niči Niči« javlja z vojnega področja na otoku Sumatri, da so japonski oddelki, ki so zaposleni z očiščevalnimi operacijami na otočju Mentavei pred centralnim zapadnim delom otoka Sumatre dovršili svoje operacije na severnem in južnem otoku Pagai. Severni otok Pagai je bil 19. aprila trdno v japonski posesti, do-čim so bile operacije na južnem Pagaiu zaključene 20. aprila. Japonske čete so se 16 aprila izkrcale tudi na otoku Nias, ki leži v isti otočni vrsti. Po izkrcanju prvih japonskih oddelkov so sledile ogorčene borbe tako na tem otoku kakor tudi na vseh drugih otokih, ki spadajo v to otoč-no skupino, za katero velja splošno ime Mentavei. Po pet dni trajajočih borbah so bili otokj Mias. Siberut Sipora, severni in južni Pagai čvrsto pod japonsko kontrolo.
Japonsko izkrcanje
na otoku Mindanao
Tokio, 30. apr. (Domei.) Z bojišča na Filipinskem otočju javljajo, da so se japonske čete v četrtek zgodaj zjutraj izkrcale na zapadni otali otoka Mindanao v zalivu II-lana ter so takoj razvile operacije v smeri proti mestu Cottabato. Japonski oddelki so se. izkrcali na neki točki več kilometrov ju-gozapadno od mesta Cottabato in so po šti-riurnih bojih, v katerih so zlomili sovražnikov odpor, okupirali mesto. Drugi oddelek japonskih čet se je izkrcal približno 15 km severno od me&ta Cottabato. Tudi ta oddelek je takoj po izkrcanju prešel v napad. Poročilo s tega vojnega področja javlja, da je mesto Cottabato v plamenih.
Ukinitev suženjstva na Javi
Tokio, 30. apr. (Domei.) Nedavno ie bi<1o m otoku Javi osvobojenih suženjstva 200 tiscč mdonezilkih domačinov, ki so po
starem veljavnem sistemu zasebne zemljiške posesti doslej tlačanili na otoku Javi. Kakor javlja posebni dopisnik lista »Asa-hi«. so japonske oblasti izvedle temeljito reformo stoletja starega plantažnega sistema, ki ga je uvedla še svoječasna Vzbodno-indijska družba kot prednica nizozemsko-indijske vlade, da se je mogla izogniti finančnim težavam, v katere Je zabila. Vzhodnoindi jf>ka družba je namreč prodajala obsežna zemljišča posameznim zasebnikom, predvsem Angležem. Nizozemcem in Kitajcem, ki jim je bila poleg tega priznana še upravna pravica in privilegij pobiranja davkov kakor tudi pravica izvrševanja policijske službe na svojem ozemlju. Vsa zasebna posest, odobrena od Vzhodno-indijske družbe in potrjena kasneje od nizozemske vlade, bo sedaj oddana v najem, s čimeT bo1 odpadlo tlačanstvo na njej zaposlenih domačinov, vsa zemljiška podjetja, ki so imela na Javi zemljo v najemu, pa bodo postavljena pod japonsko upravo.
Sodelovanje Filipincev z japonsko upravo
Manila, 30. apr. s. General Homa, vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Filipinih, je za rojstni dan mikada objavil proglas, v katerem povzdiguje kreposti vladarja, oficirjev in japonskih vojakov, ki so bile odločilne za odstranitev angleško-ameriškega vpliva na Filipinih. Homa pripominja, da bodo Filipinci gotovo razumeli pomen sedanje vojne in solelovali z japonskimi silami pri obnovi Filipinskega otočja. Istočasno je Jorda Vargas, šef filipinske uprave izjavil, da so Filipinci z iskrenim navdušenjem praznovali rojstni dan japonskega vladarja, zagotavljajoč, da bodo sodelovali tudi pri ustvaritvi splošnega skupnega napredka na prostoru Velike vzhodne Azije.
Amnestija na Japonskem
Tokio, 30. apr. a. s. Pravosodni minister je izjavil, da je bila ob priliki rojstnega dne japonskega vladarja izdana amnestija, ki je je bilo deležnih 226 jetnikov.
Zastopstvo ameriških
interesov na Japonskem
Buenos Aires, 30. apr. d. V argentinskem zunanjem ministrstvu je bilo v sredo zvečer objavljeno, da je argentinska vlada zastopstvo interesov Kanade in Zedinjenih držav na Japonskem prepustila Švici. Obvestilo argentinskega zunanjega ministrstva ne navaja nobenega razloga za to odločitev.
Zakaj je Cripps doživel neuspeh v Indiji
ženeva, 30. apr. s. List »La Suisse« piše v zvezi z izjavami, ki jih je v torek podal v spodnji zbornici sir Stafford Cripps, da je Crippsova misija v Indiji doživela neuspeh iz dveh razlogov: Zaradi vmešavanja Anglije med muslimane in Inde, pa zaradi tega, ker angleška vlada ni hotela dati In-dom zadostne oblasti v novi vladi, ki jo je hotela ustvariti v Indiji. Poseg Velike Britanije v borbo med velikimi verskimi skupinami je zelo ostro obsodil Pandit Nehru kot šef kongresa, prav tako pa tudi predsednik muslimanske zveze, Pandit Nehru je izrazil tudi svoje presenečenje, ker se hoče angleška vlada uveljaviti kot razsodnik v notranjih zadevah Indije, med tem ko je predsednik muslimanske zveze očital angleškemu načrtu, da neti notranje indijske razprtije, namestu, da bi nanje vplival blažilno. Glede nove indijske vlade so si bili zastopniki vseh indijskih struj edini, da oblika vlade, kakršno je ponudil London, ni bila sprejemljiva, ker bi Indijcem ne dala zadostne dejanske oblasti, ki bi ostala v rokah vrhovnega poveljnika britanskih oboroženih sil v Indiji. Po poslednji izjavi Nehruja, ki je med drugim dejal, da ne bo indijski kongres predložil nikakega novega predloga britanski vladi in da se sir Stafford Cripps zelo moti. ako misli, da se je položaj v Indiji po njegovem obisku zbolj-šal, se lahko smatra, zaključuje Švicarski list, da je torkova razprava v spodnji zbornici pomenila zaključek razprav o indijskem vprašanju.
LETALSKI NAPADI NA ANGLIJO
Mesto Norwich ponovno bombardirano — šest sovražnikovih ladij
potopljenih ob ameriški obali
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so bili lastni napadi in sunki udarnih čet uspešni. Posamezni slabejši napadi sovražnika so bili odbiti. Z letalskimi napadi na železniške naprave in prometne zveze v sovjetskem zaledju so bile povzročene občutne izgube železniškega parka.
Na fronti na Laponskem so se na področju pri Murmansku izjalovili sovražnikovi napadi s hudimi krvavimi izgubami za nasprotnika.
V	severni Afriki se je razvijala na obeh straneh zaradi močnih peščenih viharjev Ie manjša izvid niška delavnost.
Na vzhodnem Sredozemskem morju je potopila nemška podmorn'ca transportno jadrnico angleške oskrbovalne službe.
Letališča na otoku Malti so bila podnevi
in ponoči učinkovito bombardirana.
Podmornice so potopile ob vzhodni obali Severne Amerike 6 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 33.000 br. reg. tonami in so s torpednim zadetkom poškodovale nadaljnjo veliko ladjo.
Povračilni napadi nemškega letalstva proti Angliji so se nadaljevali. V noči na 30. april so napadli oddelki bojnih letal ob dobri vidnosti angleško mesto Norwich. V mestnem središču in industrijskih napravah so bili opaženi obsežni požari in močne eksplozije.
Pri sovražnem letalskem napadu na pariška predmestja je bila povzročena večja škoda na poslopjih, kakor tudi izgube med civilnim prebivalstvom.
Posamezna angleška letala so podvzela mot'lne polete nad severno nemško obalno področje. Sestreljeni sta bili dve angleški letali.
Pregled položaja na vzhodnem bojišču
Izkušnje v preteklih bojih bodo znatno izpremenile
način bojevanja
Berlin. 30. apr. Svetovna javnost pričakuje z naraščajočo napetostjo bližnje vo-like vojaške dogodke na vzhodnem bojišču. Povsod se postavljajo vprašanja: Kako bodo šle nemške in kako sovjetske čete v to veliko odločitev. Po sodbi strokovnjakov v Berlinu je mogoče temu vprašanju postaviti naslednje temeljne ugotovitve:
1.	Visoko na severu so finske čete prav dobro prestale zimo in so prav v zadnjih tednih na vročem bojišču ob reki Svir dosegle pomembne uspehe. Ti boji predstavljajo tudi po berlinskem mnenju začetek večjih akcij, saj so si tamkajšnje finske in z njimi se boreče nemške čete pridobile boljše izhodne postojanke, ki bi jim utegnile postati ogromnega pomena, ako bi kasneje nemške čete južno od Ladoške-ga jezera zopet začele prodirati v smeri proti Oneškemu jezeru.
2.	Sovjetskim četam v Petrogradu, ki so že več kakor pol leta popolnoma obkoljene, ne pripisujejo v nemških krogih nikakega pomena za ofenzivne akcije. Nasprotno celo mislijo, da pomenijo te sorazmerno še precej močne čete za sovjetsko vojno vodstvo prej breme kakor pomoč, kajti zdi se izključeno, da bi bile te čete po svoji oborožitvi in svoji bojni morali še uporabljive za premikalne boje. Domnevajo tudi. da je izmed štirih milijonov prebivalcev in vojakov, kj so obkoljeni v Petrogradu, v poslednjih 6 mesecih umrlo nad en milijon. Tudi dovoz živilskih potrebščin v to ogromno trdnjavo, ki je v zimskem času bil delno še mogoč, je sedaj zopet v tolikšni meri oviran, da bo fizična odpornost obkoljencev podvržena v nadaljnjem poteku nevzdržni preizkušnji.
3.	V severnem odseku vzhodnega bojišča in na srednjem področju so se v zimskih mesecih vršili najhujši boji. Bojišče se je tu razširilo na sorazmerno zelo velik in globoko razčlenjen prostor. Boji zadnjih tednov pa so že povzročili spremembo celokupnega položaja v korist nemških čet.
4.	Na južnem bojišču je sedaj v splošnem dobro vreme, vendar je vodovje vseh rek tako narasti o, da so velika ozemlja pod vodo in neprehodna. Tamkaj v zadnjem času angažirani večji nemški oddelki so že izvojevali nekatere krajevne uspehe in si s tem zagotovili boljša izhodišča za bližnje boje.
5.	Na Krimu drži obroč okoli pomorske trdnjave Sevastopolj tamkajšnje sovjetske oborožene sile, med tem ko so bili doslej vsi napadalni poizkusi sovjetskih čet na polotoku Kerču odbiti. Sedanje boljše vremenske razmere pa so v vseh odsekih tega bojišča omogočili nemškim in zavezniškim četam znatno zboljšanje položaja.
Iz tega skupnega pregleda položaja na vzhodnem bojišču pa izvajajo zopet v Berlinu naslednje zaključke:
Nemško vrhovno poveljn'!štvo, ki ima za sabo bogate izkušnje iz premikalne vojne v poletju 1941, iz velikih bitk proti žepom, kakor tudi iz dobe zimskih bojev in pozicijske vojne, je vse te izkušnje stoodstotno izkoristilo in svoje priprave za bližnje boje postavilo na ta temelj Razen tega se doznava. da se vrhovno poveljništvo ravna v vseh svojih nadaljnjih načrtih po teh izkušnjah. Že pripravljene nemške ofenzivne armade so izredno dnbro izvežbane in tako oborožene da bodo lahko premagale tudi največje naravne težave in celo na jezera razširjene ruske reke.
Na drugi strani so v Berlinu mnenia. da postaia za sovražnika vedno boli kočljivo vprašanje dobave vojnih potrebščin. V Ameriki poudariajo n. pr. sedai, da bodo posamezna boiišča odslej oskrbovana te najbližjih arzenalov. kar pomeni, da bo morala nuditi nadaljnjo pomoč Rusiji predvsem Angli i a. in sicer preko stalno ogroženih luk Murmansk in Arhangelsir. Anglija pa je trenutno komai v položalu. da bi redno oskrbovala z vojnimi potrebščinami Afriko in Indijo med tem ko mora Amerika skrbeti predvsem ra Avstralijo. Zato ne bo mogla Sovjetska zveza v kratkem računati na večie dobave in ji bo kmalu ostal na razpolago samo še lastni proizvajalni anarat. (Pester Lloyd.)
ter pravi, da Amerika Moskvi m dobavila še niti tistega vojnega materiala, ki ga je nujno zahtevala v oktobru lanskega leta. List pravi, da je Washington sicer vedno obljubljal izpolnitev sovjetske zahteve in da je bilo res poslanih nekaj ladij vojnih potrebščin proti sovjetskim lukam, da pa
so se po japonskem napadu na Pearl Harbour razmere popolnoma spremenile in so bile Zedinjene države prisiljene izdati prepoved izvoza gotove vrste blaga v inozemstvo. Iz vsega pisanja tednika »Life« je razvidno, da si Sovjetska zveza z ameriškimi obljubami dobav vojnih potrebščin niti sedaj niti v bodoče ne bo mogla mnogo pomagati.
Buenos Aires, 30. apr. s. Med Rcosevel-tom in severnoameriškimi vojaškimi oblastmi je nastal čuden spor. Doslej so severnoameriški vojaški poveljniki na vse načine zavirali pošiljanje vojnih potrebščin v Rusijo, ker so smatrali, da jih dcJo rabile same Zedinjene države. Roosevelt, ki je zelo v skrbeh za usodo Rusov, je sedaj poslal energični, odločni pismi vojnemu in mornariškemu ministru ter je zahteval, naj ne glede na lastne vojaške potrebe pospešijo izvoz vojnih potrebščin v Sovjetsko zvezo.
Film o bojih rumunske vojske
Bukarešta, 30. apr. d. V srelo zvečer so prvič predvajali v Bukarešti rumunski vojaški film »Sveta vojska«, ki prikazuje prizore borbe rumunske vojske proti boljševizmu. Krstni predstavi je prisostvoval kralj Mihael s kialjico-materjo Heleno. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade in člani diplomatskega zbora držav, ki vzdržujejo diplomatske stike z Rumunijo.
Razmah letalske vojne na zapadu
Nemški odgovori na angleške napade
Pomanjkljiva
pomoč Moskvi
Lizbona, 30. apr. d. Ameriška tedenska revija »Life« se bavi v posebnem članku z ameriško pomočjo Sovjetski zvezi in pri tem ugotavlja, da ameriška pomoč »ne prihaja o pt'ftveip času v Sovjetsko zvezo«.
Berlin, 30. aprila. Letalska vojna se je ob Rokavskem prelivu zopet razvnela z vso silovitostjo. V sončnem zatonu prelete eskadre bombnikov v nekaj minutah morsko ožino na svojem poletu proti določenim ciljem, odlagajoč svoje smrtonosno strelivo. Proti zori se lovci in lahki bombniki spuščajo v medsebojne borbe in poskušajo napade na najbližje cilje ob obali. Bilanca vseh teh napadov in spopadov je slej ko prej ugodna za Nemce, kakor dokazujejo številke sestreljenih in uničenih sovražnih letal.
Kakor že L 1940. ko so po več tednih potrpežljivega čakanja začela svoje znane napade na angleška mesta, so nemška letala tudi sedaj začela izvajati represalije zaradi zločinske letalske strategije Churchilla. Mesto Bath je doživelo prvo tako povračilo in je skoro povsem izginilo s površja. Za njim so prišla na vrsto še diriga mesta in to se bo ponavljajo kakor 1. 1940, ko je bila letalska ofenziva nad Anglijo strahovita. Zaradi nemških represaHj so se tedaj Angleži odrekli svojim napadom na odprta nemška mesta, med tem ko je tudi maršal Göring polagoma zavrl nemško protiofenzivo. Ogromna množica nemških letal je ostala v pričakovanju nadaljnjih navodil tik pred izbruhom vojne z Rusijo, med tem ko so ostanki angleškega letalstva zdravili svoje rane na varnem. Njihovo delovanje ni prenehalo morda za-
radi b'stroumnosti ali plemenitosti, temveč samo zaradi jeze brez močL Odtlej so imeli Angleži dovolj časa da zopet urede svoje letalske vrste. In tako se je koncert v zraku ponovil, kajti od meseca februarja tega leta so britanski letalci z izgovorom. da morajo ustvariti znamenito drugo bojišče, začeli zopet bombardirati nezavarovana in odprta mesta, k: so brez vsakršnega vojaškega in industrijskega pomena. Mesto Lübeck je zgovorna priča tega britanskega junaštva. Angleška pobuda je v dvojnem smislu zločinska, prvii zato. ker je naperjena samo proti nebra-njenim nemškim krajem, drugič pa zato, ker je Churchill mislil, da nemško letalstvo. ki je že zaposleno na vzhodnem iri Afriškem bojišču, ni v stanju, da bi vračalo udarec z udarcem.
Ta letalska vojna, ki prinaša smrt ženam in otrokom in ki uničuje umetniški in druge spomenike v mestu, je seveda brez vsake koristi. Od porušenja Lübecka Angleži gotovo ne morejo pričakovati zmage v tej vojni, med tem ko jim Nemci z uničenjem Batha in drugih mest viriejo vse v stoti meri. Po pisanju lista »Berliner Zeitung am Mittag« je Churchill še enkrat pozval angleško letalstvo v zelo nevarno pustolovščino, ki se je prvič že končala s strahovitimi angleškimi izgubami letal in pilotov. (Stampa Sera.)
Vojna na morju
Lizbona, 30. apr. d. Iz Willemstada javljajo, da je tjakaj dospelo 23 preživelih članov posadke ameriškega transportnega parnika, ki je bil torpediran na Atlantskem oceanu. S potopljene ladje, katere imena poročilo ne navaja, pogrešajo še 2 častnika in 8 mornarjev.
Ameriški poslanik Leahy prispel v Lizbono
Lizbona, 30. apr. d. S poučene strani se je zvedelo, da pričakujejo v Lizboni danes prihod ameriškega poslanika pri francoski vladi v Vichyju admirala Leahyja, ki se preko Lizbone vrača v zedinjene države. Ameriški poslanik bo dospel v Lizbono s posebnim vlakom, s katerim bo prepeljana v Zedinjene države tudi krsta s truplom Leahyjeve soproge, ki je nedavno umrla v Vichyju. Krsta bo prepeljana iz Lizbone v Ameriko s parnikom »Cabo de Buena Es-peranza«, s katerim bodo v Lizbono prispeli tudi nemški diplomatski predstavniki iz južnoameriških držav. Admiral Leahy sam bo odpotoval iz Lizbone z letalom.
Buenos Aires, 30. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriški zunanji minister Cordell Hull včeraj v razgovoru s predstavniki tiska označil odnošaje mei Zedi-njenimi državami in Francijo za zelo kočljive. Kot vzrok je navedel razne informacije, ki »aj bi jih ameriška vlada dobila od svojega poslanika v Vichyju.
Volitve na Japonskem
Tokio, 30. apr. (Domei.) Na Japonskem pojde danes na volišče 15 milijonov volilnih upravičencev, da izvolijo 466 članov novega parlamenta. Te volitve so prve po izbruhu velike vzhodnoazijske vojne. Volanih kandidatov je 1079 ali približno 2 ln pol krat toliko, kolikor je mandatov. Volišča v 122 volilnih okrožjih so olprta od 7. zjutraj do 18. Rezultat z večine volišč, vštevši volišča v tokijski prefektuii, bo znan že jutri, dočim bodo rezultati iz preostalih oddaljenejših volilnih okrožij bržkone objavljeni že pojutrišnjem.
Omejeno praznovanje X. maja v Nemčiji
Berlin, 30. apr. d. Uradno je bilo objavljeno, da bo v Nemčiji letos opuščeno običajno izobešanje zastav za 1. maj, ki se v Nemčiji fidivi kot narodni praznik. Tudi
običajno okraševanje poslopij in javnih zgradb bo to leto izostalo.
Protiboljševiško razpoloženje v Turčiji
Tokio, 30. apr. d. Vodilni tokijski list »Asahi« objavlja zelo zanimiv pregled o splošnem položaju na Bližnjem vzhodu in ugotavlja predvsem, da je Turčija danes pred nevarnostmi, ki jo neizogibno tirajo k zmerom tesnejšemu zbliževanju s silami osi. Zadnji čas so bile vojaške sile Sovjetske zveze v Iranu ojačene od dveh na pet divizij in pretežni del sovjetskega vojaštva je bil koncentriran v bližini turške meje. Istočasno ima tudi Velika Britanija zbranih v Siriji več sto tisoč vojaštva, ki samo čaka ugodnega trenutka za napad na Turčijo. V takih okoliščinah, poudarja »Asahi«, pač nikogar ni presenetilo, če so dobili odnosi med Turčijo na eni strani ter mei Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo na drugi strani značaj konstantne napetosti. Britanski veleposlanik v Ankari si je ponovno prizadeval zanikati, da bi imela Velika Britanija kake agresivne načrte napram Turčiji in da bi med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo obstojali kaki skupni načrti, ki naj bi ogražali Turčijo. Navzlic temu si je Turčija prav dobro zapomnila usodo, ki je doletela sosedni Iran, zaradi česar britanskim zatrjevanjem ne pripisuje več kot le najmanjšo vrednost, še bolj napeti so odnošaji med Turčijo in Sovjetsko zvezo, ki namreč samo čaka na priložnost za napad. Tudi zadnji poizkušeni atentat na nemškega veleposlanika Papena v Ankari kaže na resnično sovjetsko stališče do Turčije. »Asahi« zaključuje svoj pregled s pripombo, da so vsa ta dejstva pripomogla k temu, da se je v Turčiji razvila protiboljševiško razpoloženje.
Zatemnitev nebotičnikov
Stockholm, 30. apr. s. Ameriške oblasti so odredile, da se morajo nebotičniki vzdolž zapadnih obal Zedinjenih držav ponoči zatemniti od 10. nadstropja navzgor, da ne bi svetloba iz nebotičnikov kazala japonskim letalskim silam poti za njihov« operacije.
Avtobus padel v prepad
Santiago da Chile, 30. apr. s. Na cesti proti Valparalsu se je zgodila huda avto« mobilska nesreča, Večji avtobus je zdrknil v prepad. Trije potniki so bili ubiti, II jih jg ranjenih.
Rooseveltovi načrti za pobijanje inflacije
Odpor proti maksimiranju plač
Lizbona, 30. apr. d. Kakor je bilo že objavljeno. je Roosevelt predložil kongresu obširen načrt o štednji na vseh področjih gospodarskega življenja, ki na; bi Zedinjene države rešila pred grozečo inflacijo. Med drugim določa ta načrt, da bi se plače maksimirale na največ 25.000 dolarjev na leto. kolikor bi smel v najskrajnejšem primeru prejemati kateri koli Američan v kakršni koli službi. Dopisnik španske poročevalske agencije javflja v zvezi s tem iz New Yonka, da je Rooseveltov načrt štednje naletel na najostrejšo opozicijo v vseh krogih ameriškega prebivalstva. Omenjeni dopisnik piše med drugim, da »e bodo na debelo silužeči direktorji v ameriških vojnih industrijah, ki prejemajo na leto po več ko pol milijona dolarjev plače, pač težko zadovoljili s 25.000 dolarji. Dopisnik pripominja. da sri bo bržkone tudi sam predsednik Roosevelt, čigar službena plača znaša na leto 75.000 dolarjev, prizadeval doseči. da kakor koli ne bo preveč prikrajšan. Ameriško delavstvo zlasti protestira proti nameravani stabilizaciji mezd z utemeljitvijo. da so se cene posameznih živil od decembra. ko je Amerika stopila v vojno, deloma povišale do 110%. Najhujša opozicija pa je Rooseveltu zrasla v taboru poljedelcev. ki smatrajo, da bodo oni glavne žrtve Rooseveltovega načrta o štednji. Ameriški poljedelci pravijo, da so izgubljali že prej v miru in bodo sedaj v vojni po Rooseveltovem načrtu prisiljeni k še večjim žrtvam. Koliko utegne Rooseveltov načrt preprečiti grozečo inflacijo, bo pokazal šele čas. pripominja španski dopisnik, ki ugotavlja, da je doslej šele samo beseda inflacija izginila iz Rooseveltovega besednega zaklada. V vsej svoji izjavi pred senatom. v kateri je Roosevelt zagovarjal svoj načrt štednje, namreč niti enkrat ni padla beseda inflacija.
Lizbona, 30. apr. d. V zvezi z Roosevel-tovim predlogom o maksimiranju plač ugotavljajo v poučenih washingtonskih krogih, da je v Zedinjenih državah najmanj 5000 ljudi, ki imajo več kakor 25.000 dolarjev dohodkov na leto, kolikor naj bi znašal od Roosevelta predlagani maksimum za osebo, dokler traja vojna. V washingtonskih krogih ironično pripominjajo, da je med temi 5000 tudi sam predsednik Roosevelt, čigar predsedniška plača znaša. 75.000 dolarjev na leto. ne upoštevajoč velike dohodke, ki jih prejema iz zasebnih podjetij. Še srečnejša pa je Rooseveltova soproga, katere dohodki visoko presegajo dohodke njenega moža.
Mehika pod washingtonskim varuštvom
Buenos Aires, 30. apr. List »El Pampero« piše, da ge tudi Mehika vedno bolj usužnjuje severnoameriškemu imperializmu. Britanska agencija Reuter, ki je komaj pred dnevi objavila vest o velikih vojnih pripravah v Mehiki, v Manzanillu, Ensenari, Salini in Fronteri, je objavila včeraj, da je šef mehiške vojske general Sanchez izjavil, da je mehiška vojska pripravljena, da se postavi na stran severnoameriške vojske v vojni za obrambo demokracij. V tem smislu je generai Sanchez brzojavil šefu ameriškega generalnega štaba generalu Marshallu, ki je odgovoril svojemu tovarišu z izrazi zadovoljstva, ker so mehiške oborožene sile pripravljene za vstop v borbo na strani Zedinjenih držav, s čimer si je Mehika pridobila prvenstvo med republikami la»-tinske Amerike in s tem pokazala svojo pripravljenost, da izvede sklepe konference v HavanL (Piccolo.)
Vznemirjenje med egiptskim prebivalstvom
Angleži pripravljajo porušenje važnih naprav za primer
poraza
Ankara, 30. apr. Po zelo ostri zimi, ki se je to pot pojavila tudi na področjih, kjer se doslej ni uveljavljala, kakor n. pr. v državah Srednjega vzhoda, se sedaj v vseh deželah sredozemskega vzhoda pričakujejo bližnji vojni dogodki z naraščajočo zaskrbljenostjo. Lahko bi rekli, da se tu nihče ne veseli nastopa pomladi, temveč se nasprotno vsi čutijo po sili razmer povezane z usodo britanskega imperija, kar predstavlja seveda vedno večjo nevarnost. Prav ta usodna povezanost z britanskim imperijem, ki razpada, je razlog za naraščajočo vznemirjenost Srednjega vzhoda.
Zaskrbljenost, ki se poraja iz zavesti lastne nemoči, pa še prav posebno mori Egipčane. Egiptskemu narodu, zlasti pa njegovim vodilnim krogom, so dogodki poslednjih tednov na Pacifiku in na vzhodnem področju Indijskega oceana pokazali neizbežen razpad angleške moči. Prav zaradi tega se sedaj prvič v zgodovini pojavlja privid uničenja britanskih postojank tudi na sredozemskem vzhodu. Jasno je, da so zaključki, ki jih na tej osnovi delajo v Egiptu, vse prej kakor razveseljivi. Kar pa jih straši za bodočnost, ni toliko novi red, ki bi po izgonu Angležev nastopil tudi tu po kaosu britanske dediščine, temveč umik Angležev. Geslo angleške propagande, da je treba povsod za seboj pustiti opustošenje, je močno vplivalo na vse narode Bližnjega vzhoda in jih globoko pretreslo, zlasti pa Egipčane, ki bi bili bolj kakor katerikoli drugi narod izpostavljeni v primeru angleškega poraza na tem področju. Zlasti se boje, da bi se tu ponovilo, kar se je že pojavilo v vzhodni Aziji, da bi se
namreč rdeči tudi tu poslužlll pustošenja in uničevanja.
V Egiptu so politiki, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ponovno skušali obrniti pozornost naroda in vlade na nevarnost, ki preti Egipčanom zaradi angleške šibkosti, in so zahtevali, naj bi se odgovorne egipt-ske oblasti potrudile, da dosežejo primerna jamstva. Vsa ta razmotrivanja so postala v Egiptu posebno pereča,' ker je javnost zvedela za nekatere angleške načrte v primeru poraza, kakor n. pr. za načrt o uničenju nilskih nasipov in drugih naprav življenjskega pomena za Egipt. Tako je bilo mogoče ugotoviti, da so Angleži v mnoge zgradbe življenjskega pomena že položili razstreliva, kar jasno dokazuje njihov namen, da se pripravijo za vse možnosti, obenem pa v primeru skrajne potrebe žrtvujejo tudi Egipt s prebivalstvom. Jasno je namreč, da bi porušenje nilskih nasipov pomenilo za Egipt poplavo vsega egiptskega ozemlja, kar bi imelo za nadaljnjo posledico pomanjkanje hrane in lakoto.
Razume se samo po sebi, da britanskim gospodarjem ni prav nič ljubo, ker so odgovorne egiptske osebnosti začele opozarjati prebivalstvo na to nevarnost. Kjer so Angleži še gospodarji dežele, so se morali vsi, ki so opozarjali na to nevarnost, takoj po-skriti.. Na čelu teh pogumnih Egipčanov je bil tudi bivši predsednik vlade in kraljev svetovalec Ali Maher paša, ki je bil, kakor znano, pred kratkim aretiran skupno z več drugimi osebnostmi, ki so prav tako opozarjale na omenjeno nevarnost. (Ultime notizie.)
Plug v Ljubljani
Ljubljana, 30. aprila
Bili so časi, ko smo požirali Benedikovo povest o slavnem Juriju Vegi, kako se je s vojimi talenti in pridnostjo ta kmečki sin popel »Od pluga do krone« barona. Tedaj so bili pač taki časi, da je kmet hrepenel s polja priti do gospoda v cerkvi ali kancli-ji, vsaj pa do mestnega obrtnika ali trgovca. Tola doživeli smo take čase, da tudi gospodje, ki imajo morda še uvezeno krono v robčku, hrepene po kmečkih pridelkih in begajo po deželi za krompirjem, fižolom, jajci in mastjo. Spet spoznavamo, da je prvi stan — kmet, ki nas hrani in živi v potu svojega obraza. Pa smo se tudi meščani naučili vrtnariti ter nazadnje še kmetovati, da smo se naposled tudi v Ljubljani od kmeta samega začeli učiti pridelovanja kruha in živeža. Kar po vrsti smo začeli kmetovati, da naposled ne bo v Ljubljani mogoče najti neobdelane zemlje.
že zadnja leta smo s spoštovanjem začeli gleiati soobčane po priključenih vaseh. Mestna uprava si je prizadevala za ohranitev naših kmetij in tudi vaških tradicij, zlasti pa za povzdigo našega kmetijstva v mestni občini sami. Ko so se pa po Evropi začeli nemirni časi, so v naših dnevnikih obenem s poročili z bojišč začeli izhajati tudi članki, kako naj pridelujemo zelenjavo in po vrt nino, sedaj pa čitamo že dolge članke o pridelovanju krompirja ter o rešilnem odkritju neprecenljivega topin am-burja, ki ga nekaj stoletij in še sedaj pozna dolenjski kmet po imenom »papeška repa« ter povsod sadi za krmo prašičev, gospoda po gradovih in palačah pa to krmo pripravlja kot deliktano »zemeljsko artičo-ko«. Zaradi plehkega okusa je namreč pa-peško repo s kmečke mize že pred 100 leti popolnoma spodrinil krompir, čeprav se je zelo počasi in težko uveljavil, da ga je naš kmet začel saditi povsod. Danes pa že meščani pridelujemo krompir in se pulimo zanj.
Kjer so bile prej pisane preproge samega cvetja in naposled spet moderne, lepo pristrižene zelene trate, tam so bile predlanskim že grede s solato, kolerabo, rdečo peso, grahom, paradižnikom in visokimi prekljami fižola. Lani so že njivice krompirja odrivale zelenjavo, letos pa že kar na celem orjemo. Marsikak orač nas spominja na cesarja Jožefa II. pri plugu. Skratka, nikdo se več ne sramuje in vsak se blagruje, če more zastaviti plug.
Ko spet posije sonce, bo plug zarezal brazde v samo srce bele Ljubljane — v žametno zeleno preprogo Zvezde! Mestna vrtnarija bo vse trate po Zvezdi zasadila z nizkim fižolom — medaljonom.
to je sedaj odgovarjajo
Divji kostanj ali fižol — vprašanje! Kako nam sedaj tisti, ki so objokovali trhle divje kostanje ob slovesu od Zvezde. Stara Ljubljana je pač skrbna in se zna prilagoditi zahtevam časa.
že lani je mestna občina ljubljanska razdelila veliko svojih zemljišč za obdelovanje manj premožnim slojem, a tudi sama je obdelala toliko sveta kakor nikdar prej. S pridelki je vso zimo zalagala in še zalaga svoje socialne zavode, predvsem pa kuhinji v stari cukrarni in v Delavskem domu. Letos je mestni gospodarski urad razdelil vse lanske parcele in še več, prav tako sta pa mestni kmetijski referent in mestna vrtnarija poskrbela za povečanje poljskih kultur zelenjave, sočivja, krompirja, fižola in drugih pridelkov.
Na Valvasorjevem trgu in pred banovin-sko hranilnico bo 20 družin iz opere obde-
lovalo grede in prosilo Boga za dobro letino. Ves park na Rimskem trgu bo občina delila manj premožnim, prav tako pa tudi ves mestni svet za rimskim zidom, enako ves Ambrožev trg, a parka na Hrvatskem trgu ni mogoče zasaditi zaradi pregostega drevja.
Ob Gradaščici na Mlrju sosedje že obdelujejo mestni svet, prav tako je razdeljen že Marmontov trg in zemljišče okrog Ko-lezije ter ob remizi električne cestne železnice. Tudi otroško igrišče pri cerkvi v Mostah ter zemljišče pri gasilskem domu v Mostah je že oddano. Prav tako so že oddane lepe trate prei Žalami.
V Tivoliju nas bo za Jakopičevim paviljonom v velikih rondo jih, kjer smo prejšnja leta občudovali čudovito barvane flok-se in druge cvetlice, letos mikalo zelje in hodili bomo gledat, kako naglo rasto ohrovt, karfiola, rdeče zelje, por, zelena, rdeča in navadna pesa poleg slavne ljubljanske ledenke in parizarice še nizki fižol. Na pol hektarja velikem nekdanjem igrišču Atene je že posejan oves poleg detelje za krmo kuncev, koz in konj mestne vrtnarije. V Tivoliju je tudi postaja za pridobivanje čistega travnega semena, za velesej-mom so pa posejali oves, grašico in koruzo za svežo krmo, razen teh je pa tuli zasajen velik Sortiment krompirja, da bomo jeseni videli, katera vrsta najbolje uspeva. Nekdanji šolski vrt in sosednja parcela za Kolezijo, prav tako pa mestna posestva pri Kolmanovem gradu so letos samo za poljsko pridobivanje zelenjadi in po vrtnine. Kar je v Tivoliju še trave, mora ostati za krmo konj, koz in kuncev.
Velik del Ljubljančanov se bo letos naučil ceniti vrtnarje in spoštovati kmetovanje. Namesto po dragih letoviščih bomo letos obnavljali svoje moči po gredicah in njivicah. Spet se bomo navezali na mater zemljo in spet bomo upoštevali kmečko delo. Naj nam Bog da dobro letino!
Dovoljena prodaja vina z nizkim odstotkom alkohola
Rim, 30. aprila, s. Službeni list je objavil dekret, ki dopušča do 14. novembra prodajo in potrošnjo vina z nižjim odstotkom alkohola. Za rdeče vino se procent zniža na 9, pri belem na 8 odstotkov. Prav tako se dovoljuje produkcija in prodaja vermuta s 15 odstotki alkohola.
Angleški „rdeči škof"
Lizbona, 30. apr. d. Londonski list »Daily Herald« se v nekem svojem članku bavi s prav značilnim dejstvom, da nadškof Can-terburyjski od pristojnih angleških oblasti nima dovoljenja, da bi smel še govoriti po angleškem radiu, ker je osumljen kot »rdeči škof«. Sedaj se je Canterburyjskemu nadškofu na neki način posrečilo, nadaljuje »Daily Herald«, da lahko preko angleškega državnega telefona govori v ameriškem radiu. Tako se je v enem svojih zadnjih govorov preko ameriških radijskih postaj »rdeči škof« zavzemal za to, da bi Anglija še bolj podpirala Sovjetsko zvezo, in se je pri tem izrazil, češ, da odločitev o porazu ali zmagi zaveznikov ne bo padla v Angliji, marveč na vzhodnem bojišču. »Daily Herald« ugotavlja, da je naravnost smešno, če sme »rdeči škof« govoriti zavezniškim Američanom, ne sme pa se po radiu oglasiti svojemu lastnemu narodu.
Znan zgodovinar umrl
Saint Brteux, 30. aprila, s. Tu je umrl
znatìi zgodovinar Carlos Seignogos, ki je svoj čas predaval zgodovino na Sorboni. Dosegel je starost 88 let.
Hudi viharji ob Španiji
Madrid, 30. apr. s. Na Kantabrijskem morju je nastal vihar, v katerem se je moralo mnogo ladij umakniti v zunanjo luko Bilbaa. V bližini Ansdcorria je viharno morje vrglo ribiški čoln s 7 ljudmi ob pečine. šest ribičev se je rešilo. V bližini Ondarroa se je potopila ribiška motorna ladja. Utonili so štirje ribiči.
Zboljšanje železniškega prometa s Turčijo
Carigrad, 29. apr. Nekateri listi poročajo, da bo 1. junija v vsem obsegu vzpostavljen železniški promet med Turčijo in ostalo Evropo. V zvezi s tem pišejo, da bo most preko reke Arda dokončan 10. maja, most preko Marice pa 20. maja. Prihodnji mesec bodo uvedena večja izboljšanja v železniškem in cestnem prometu na vsem evropskem jugovzhodu, zlasti pa med Bolgarijo in Turčijo. S 1. majem bo zopet uveden orient-ekspress iz Lausan e do Sofije, ker bodo v maju dokončana popravila na doslej prekinjenem delu železniške proge med obema državama. V skladu s sporazumom, ki je bil sklenjen pred enim letom, je turška železniška direkcija prevzela oni del železnice, ki vodi preko bivšega grškega ozemlja v zapadnl Traciji, v svojo upravo. (Ultime notizie.)
Izpremembe rajonov za razdeljevanje mleka
Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata za ljubljansko pokrajino objavlja:
Z dnem 1. maja se rajoni za razdeljevanje mleka izpremene kot sledi:
Rajon mlekarne Klavs Alojzija, Stari trg Ila, ki bo ukinjena, se razdeli takole:
Stari trg od začetka do incl. 11 a in Vodna steza se priključita mlekarni Strle Frančiška, Stari trg 17.
Mestni trg leva stran, t. j. od št. 1 do inkl. 13 se priključi mlekarni Brožič Alojzija, Pred Škofijo 21, desna stran, t. j. št. od inkl. 14 do 26 pa se priključi mlekarni Balantič Ivanka, Cankarjevo nabrežje.
Ulica sv. Marka (prej Suvoborska) od Staničeve do konca se prenese od mlekarne Penko na mlekarno Režek Minka, Janševa ulica 2.
Parmova (prej Kobaridska) ulica: del med Costovo in Bežigradom se prenese od mlekarne Glavan na mlekarno Vidic Stanislava, Staničeva ulica 2.
Vilharjeva ulica do Robbove (vštevši železniške barake) se prenese od mlekarne Kobe na mlekarno Glavan Marija, Bleiweisova (prej Tyrševa) 37 a.
Celjska ulica se prenese od mlekarne Kerne na mlekarno Penko Ivanka, Bleiweisova 69.
Korytkova olle» med Holzapflovo in Bohoričevo se prenese od mlekarne Rojšek na mlekarno Krašna Terezija, Bohoričeva št. 16.
Gradišče od Gregorčičeve do konca se
definitivno priključi mlekarni Babič Alojzije, Gregorčičeva 4.
Križevniška ulica se prenese od mlekarne Zorko na mlekarno Vokač Roža, Breg 8.
Nabavne knjižice za mleko, ki so jih stranke prejele v mlekarnah, kamor so do-zlaj pripadale, ostanejo v veljavi, pač pa naj jih nove mlekarne opremijo s svojimi štampiljkami.
V razglasu z dne 1. aprila t. 1. je bil pomotoma izpuščen rajon Kobe Marija, Vilharjeva cesta 35. V ta rajon spadajo: Belokranjska, Črtomirova, Endliharjeva, Hac-quetova, Kokaljeva, Kralja Matjaža, Novakova, Pesjakove in Vilharjeva oi Robbove do konca.
Dostava mleka iz občine Devica Marija v Polju
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajina objavlja:
Z dnem 1. maja bo ukinjena direktna dostava mleka iz občine Devica Marija v Polju. Stranke, ki so dosed-aj imele rrriekari-ce iz te občine dobe Nabavne knjižice za mleko v svojih rajonskih mlekarnah.
Knjižice so bile spisane in izdane na podlagi prijav, ki so jih napravili produ -centi — direktni dobavitelji v mesecu oktobru ti. Stnanke. ki jih producenti tedaj niso prijavili ali so prijavMi pomanjkljive naslove, knjižic ne dobe v mlekarnah, ampak naj pridejo osebno ponje v urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi ulici 10.'
Gibanje zaposlenosti
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je izdal statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu marcu, ki se nanaša tako na zavarovance zavoda samega kakor tudi na zavarovance bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD) in bolniške blagajne »Merkurja«.
V primeri z januarjem, ko je zaradi ostre zime število zavarovancev padlo za preko 2000 in s februarjem ko je nazadovalo za 872, se je v marcu skupno število skrčilo le še za nadaljnjih 342 delavcev in nameščencev, tako da je bilo vsega zavarovanih 26.656 delavcev in nameščencev. Pri posameznih ustanovah je bilo v marcu naslednje število zavarovancev:
stanje v razlika naspr. marcu prej. mesecu Zavod za soc. zav. 22.064	—283
boln. bi. TBPD	4.500	— 57
boln. bi. »Merkur« 92	— 2
skupaj	26.656	—342
V	nasprotju s prejšnjimi meseci, ko je nazadovalo predvsem število moških zavarovancev, je bilo v marcu nazadovanje pri ženskah večje. V marcu je bilo zavarovanih 15.867 moških (za 131 manj nego v prejšnjem mesecu) in pa 10.789 žensk (—211). Odstotek bolnikov je nazadoval od 3.17% v februarju na 2.90% v marcu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki ustreza približno dejanskemu zaslužku, je pri vseh treh skupinah povprečno narasla od 20.98 na 21.67 lire; torej za 0.69 lire ali za 3.3%. Sorazmerno najbolj se je povečala povprečna" dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih Zavoda za socialno zavarovanje, pri katerih je narasla od 18.96 na 19.70 lire. torej za 0.74 lire ali za 3.9%, medtem ko se je pri zavarovancih bolniške blagajne TBPD dvignila od 30.49 na 30.96 lire, torej za 0.47 lire ali za 1.5%.
V	zadnjih dveh mesecih, to je v februarju in marcu, se je povprečna dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih Zavoda za socialno zavarovanje dvignila za 7.5%, pri zavarovancih TBPD pa za 3.2%. V januarju je bilo povišanje povprečne dnevne zavarovane mezde še večji, zlasti pri zavarovancih TBPD, toda ta mesec se ne more vključiti v primerjavo, ker je bilo
v januarju povečanje v znatni meri posledica uvedbe novih plačilnih razredov bolniškega zavarovanja, kar je zlasti pri delavcih in nameščencih z najvišjimi prejemki povzročilo prehod v nove najvišje mezdne razrede. Zato znatnejše povišanje povprečne dnevne zavarovane mezde v tem mesecu ne ustreza dejanskim razmeram.
Skupna dnevna zavarovana mezda (povprečni dnevni zavarovani zaslužek) vseh zavarovancev je znašal v marcu 577.400 lir, nasproti 566.350 lir v februarju, kar znaša za ves mesec okrog 15 milijonov lir odnosno (za 1.4 milijona lir več nego v prejšnjem mesecu). Prispevki za bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje, za Pokraijnsko delavsko, Pokrajinski namestitveni urad, za Inšpekcijo dela in za družinske doklade so znašali približno 23%, kar ustreza mesečnemu znesku 3.5 milijona lir.
Zaposlenost v posameznih strokah
Zastoj gradbene delavnosti v zimskih mesecih, ki je zlasti v januarju in februarju povzročil nazadovanje skupnega števila zavarovancev, je trajal tudi še v marcu. Pri gradnjah nad zemljo, kjer je bilo po končani zimi zabeleženo povečanje zaposlitve in je število zavarovancev naraslo na 85 na 347. pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb pa je bilo zaradi vremena, ki je otežkočalo dela na prostem, zabeleženo še nadaljnje zmanjšanje za 60 na 1153 in pri industriji gradbenega materiala za 34 na 816. Nazadovanje je zabeleženo tudi še v kovinski industriji za 167 na 1545, v tekstilni industriji za 68 na 1086. v oblačilni industriji za 21 na 1285, v usnjarski industriji za 25 na 278 in v čevljarski industriji za 49 na 658. Pomembnejše povečanje je bilo zabeleženo v gozdno-žagarski industriji, in sicer za 179 na 1519, medtem ko je v industriji za predelovanje lesa še nazadovalo za 81 na 860. Povečanje je zabeleženo tudi v kemični industriji za 7 na 363 ln pri občinskih obratih za 43 na 1260. Končno se je v trgovini zmanjšalo število zavarovancev za 71 na 2999. v grafični stroki za 16 na 603 ter v živilski stroki za 22 na 1017. število zavarovancev pri denarnih in zavarovalnih zavodih se je povečalo za 11 na 1505. pri hišni služinčadi pa je btlo zabeleženo le nebistveno povečanje.
Gospodarske vesti
= Prepoved izdelovanja hladilnih omar, bojlerjev in električnih peči. Iz Rima poročajo, da je z ministrskim odlokom, ki je objavljen v »Uradnem listu« Kraljevine, od 1. maja 1942 prepovedano izdelovanje naslednjih predmetov, izdelanih v celoti ali deloma iz kovin kakršne koli vrste: hladilne omare za domačo porabo (obseg do 150 litrov), električni bojlerji (za segrevanje vode v kopalnicah), bojlerji na plin in na kurjavo z lesom, grelci za domačo uporabo z zmogljivostjo nad 1 liter, električne peči in električni kuhalniki, kadi za kopalnice in radiatorji. Prodaja predmetov, omenjenih v tem seznamu, in izdelanih pred 1. majem, je dovoljena do 1. julija 1942.
= Prodaja vina za normalno potrošnjo dovoljena do 14. novembra. V rimskem »Uradnem listu« Kraljevine je objavljen ministrski odlok, ki dovoljuje do 14. novembra t. 1. prodajo vina za neposredno potrošnjo. Vino mora imeti najmanj 9% alkohola, če je rdeče, in najmanj 8%, če je belo. Iz te določbe so izvzeta vina, pridelana na temelju ministrskih odlokov z dne 15. oktobra 1941 in 21. novembra 1941, za katerih pridelovanje so bile določene posebne ugodnosti. Ves čas do 14. novembra 1942 je dovoljena prodaja vermuta z vsebino najmanj 15% alkohola za normalni pelinovec in 17.5% za suhi pelinovec ter prodaja vinskih aperitivov z vsebino najmanj 15% alkohola. Te določbe se ne nanašajo na količine vina, pelinovca in vinskih aperitivov, ki so bile vskladiščene pri prodajalcih na dan 29. aprila, ko je omenjeni ministrski odlok stopil v veljavo.
= večji italijanski uvoz iz Slovaške. Med Italijo in Slovaško je bil lani v decembru sklenjen sporazum o kontmgentih za leto 1942., pri čemer je bila vrednost medsebojne trgovine določena na 400 milijonov ks. Kakor smo že včeraj poročali, se je v prvem letošnjem četrtletju promet znatno povečal. Slovaški uvoz iz Italije se je povzpel na 111 milijonov ks (lani 55). slovaški izvoz v Italijo pa na 70 milijonov lani 23). Ker so bile italijanske dobave Slovaški večje nego slovaške dobave Italiji, je nastal klirinški saldo v korist Italije, ki znaša sedaj 55 milijonov ks. Kakor poročajo iz Bratislave bo sedaj Slovaška ta saldo izravnala z večjim izvozom blaga v Italijo. Zato bo v kratkem prišlo do gospodarskih pogajanj med obema državama, pri katerih bodo določeni dodatni kontingenti za izvoz slovaškega blaga v Italijo, obenem pa se bodo pogajanja nanašala na stabilizacijo medsebojnih cen. Sklenjena je že slovaško-italijanska železniška tarifa, ki bo stopila v veljavo 1. junija.
= Bilanca avtomobilske tvornice FIAT. Družba Fiat (Fabrica Italiana Automobili Torino) je objavila letno poročilo za preteklo leto, ki izkazuje kosmate dohodke v višini 188.5 milijona Ur (prejSnje leto 157.4); po odbitku večjih stroškov in davkov je izkazan čisti dobiček v višini 59.1 milijona lir (55.1) in bo družba na nespremenjeno glavnico 400 milijonov lir izplačala kakor zadnja leta 10«/» dividendo. Vrhu tega pa se bo znesek prenosa na novi račun povečal od 15.2 na 37 milijonov lir. Skupne rezerve so narasle že na 44«/» delniške glavnice. Po končani izgraditvi nove tvornice znaša bilančna vrednost industrijskih naprav 273 milijonov lir nasproti 203 odnosno 141 milijonov v pre-šnjih dveh letih. Zaloge znašajo 487 milijonov Ur (410), debltorji pa so se povzpeli 1136 na milijonov (669), kreditoorji na 1506 milijonov Ur (1162) in dolgovi pri bankah na 146 miUjonov (68). Verjetno je, da bo družba v doglednem öaau z valorizacijo tihih rezerv in morda tudi z novim vplačilom povišala glavnico, ki je oetala v zadnjih desetih letih nespremenjena. Poleg avtomobilov izdeluje podjetje tudi železniški material, motorje in druge potrebščine za letate ter ladijske mo-
torje in je lani uspešno zgradila ogromen ladijski motor za 21.000 konjskih sil. Družba ima tudi svojo jeklarno.
= Dalmantinske tvornice cementa otvar-jajo podružnice v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so cementne tvornice iz onega področja Dalmacije ki je priključeno Italiji, pričele v Zagrebu ustanavljati svoje podružnice, in sicer v zvezi s predvidenimi znatnimi dobavami cementa, ki je potreben za izvršitev velikopoteznih javnih del na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini. Doslej sta otvoriU podružnici cementni tvornici Adria-Portland in Dal-matia.
= Poenostavljenje odtegljajev' pri delavskih plačah v Nemčiji. Da se zmanjša obremenitev industrijskih podjetij s čisto birokratskim delom in se na ta način pridobijo potrebne dodatne delovne moči za potrebe produkcije, so bili že lani ob koncu leta poenostavljeni številni odtegljaji pri delavskih plačah, tako da je bilo določenih vsega 5 vrst odtegljajev. Sedaj pa je nemški finančni minister šel še korak naprej. Osebni davek (Bürgersteuer), ki so ga občine pobirale kot nekako občinsko dohodnino, je odslej vključen v osebno dohodnino, ki jo pobira država in ki se nekoliko zviša, zato pa odpade pobiranje in posebno odkazovanje občinskega osebnega davka. Tudi odtegljaji za socialno zavarovanje so združeni v en sam odtegljaj. V bodoče bodo podjetja odtegovala le dva odtegljaja, in sicer enega za davek in drugega za socialne dajatve. Ni pa izključeno, da bosta tudi te dva odtegljaja še združena v en sam odtegljaj.
— Bolgarija je uvedla obvezno brezgotovinsko plačilo pri večjih zneskih. Bolgarski ministrski svet je izdal dve važni uredbi, ki naj pripomoreta k zmanjšanju obtoka bankovcev. Med bankami so plačila v gotovini prepovedana in je treba vse terjatve med bankami obračunati. Trgovinske tvrdke smejo plačila v zneskih preko 100.000 levov izvršiti samo s čeki. Tudi plačilo davkov in carin, ki presega v posameznem primeru 30.000 levov, morajo trgovinske tvrdke izvršiti z nakazili ali s čeki. Državne ustanove in samouprave bodo plačila za dobave, ki presegajo 30.000 levov, izvršila z nakazili. Bolgarsko finančno ministrstvo pričakuje, da bo na podlagi teh ukrepov možno znižati obtok bankovcev. V teku lanskega leta se je obtok bankovcev povečal od 6.5 na 13.5 milijarde levov, kar je bilo deloma v zvezi z zamenjavo valute v priključenih pokrajinah. Najvišje stanje je obtok dosegel v začetku januarja t. 1., ko se je povzpel na 13.7 milijarde levov. 2e prvi ukrepi, ki jih je v januarju izvršila bolgarska vlada, so pripomogli k temu, da se je obtok bankovcev skrčil do konca februarja na 12.4 milijarde, potem pa se je začel zopet dvigati in je znašal 7. aprila 13.3 milijarde.
= Blokirana švicarska dobroimetja v inozemstvu. Nemška trgovinska zbornica za Švico objavlja v svojem letnen- poročilu za preteklo leto podrobnosti o blokiranih švicarskih dobroimetjih v inozemstvu. še pred izbruhom vojne na Pacifiuu so Zedinjene države blokirale med drugim tudi vsa švicarska dobroimetja. švicarska javnost je v tej zvezi pokazala veüko re-zerviranost v upanju, da bodo Zedinjene države vendar pristale na kakšne koncesije glede transfera teh dobroimetij. Doslej pa so ta prizadevanja ostala brez uspeha. Gre za ogromno vsoto dobroimetij, ki se ceni na okrog 6 milijard švicarskih frankov, to je dvakrat več, kakor znaša ves švicarski obtok bankovcev. Pri tem znesku je znatno udeležena švicarska Narodna banka, ki ima v Zedinjenih državah blokirane velike zneske zlata in deviz. V tej zvezi pa je tudi upoštevati, da ima poleg tega Švica znatna dobr»o-lmetja v Južni Ameriki, glede teh dobroimetij je tudi dvomljivo, ali se dajo tr feriratL
Ponovitev posnetka
»JUTRO« št 99
2 -
Petek, 1. V. 1942-XX:
Rooseveltovi načrti za pobijanje inflacije
Odpor proti maksimiranju plač
Lizbona, 30. apr. d. Kakor je bilo že objavljeno. je Roosevelt predložil kongresu obširen načrt o štednji na vseh področjih gospodarskega življenja, ki na; bi Zedinjene države rešila pred grozečo inflacijo. Med drugim določa ta načrt, da bi se plače maksimirale na največ 25.000 dolarjev na leto. kolikor bi srmei v najskrajnejšem primeru prejemati kateri koli Američan v kakršni koli službi. Dopisnik španske poročevalske agencije javlja v zvezi s tem iz New Yorka. da je Rooseveltov načrt šted-nje naletel na naj ostrejšo opozicijo v vseh kiogih ameriškega prebivalstva. Omenjeni dopisnik piše med drugim, da se brdo na debelo služeči direktorji v ameriških vojnih industrijah, ki prejemajo na leto po več ko pol milijona dolarjev plače, pač težko zadovoljili s 25.000 dolarji. Dopisnik pripominja. da sii bo bržkone tudi sam predsednik Roosevelt, čigar službena plača znaša na leto 75.000 dolarjev, prizadeva! doseči. da kakor koli ne bo preveč prikrajšan. Ameriško delavstvo zlasti protestira pToti nameravani stabilizaciji mezd z utemeljitvijo. da so se cene posameznih živil od decembra, ko je Amerika stopila v vojno, deloma povišale do 110%. Najhujša opozicija pa ie Rooseveltu zrasla v taboru poljedelcev. ki smatrajo, da bodo oni glavne žrtve Rooseveltovega načrta o štednji. Ameriški poljedelci pravijo, da so izgubljali že prej v miru in bodo sedaj v vojni po Rooseveltovem načrtu prisiljeni k še večjim žrtvam. Koliko utegne Rooseveltov načrt preprečiti grozečo inflacijo, bo pokazal šele čas. pripominja španski dopisnik, ki ugotavlja, da je doslej šele samo beseda inflacija izginila iz Rooseveltovega besednega zaklada. V vsej svoji izjavi pred senatom. v kateri je Roosevelt zagovarjal svoj načrt štednje, namreč niti enkrat ni padla beseda inflacija.
Lizbona. 30. apr. d. V zvezi z Roosevel-tovim predlogom o maksimiranju plač ugotavljajo v poučenih washmgtonskih krogih, da je v Zedinjenih državah najmanj 5000 ljudi, ki imajo več kakor 25.000 dolarjev dohodkov na leto, kolikor naj bi znašal od Roosevelta predlagani maksimum za osebo, dokler traja vojna. V washmgtonskih krogih ironično pripominjajo, da je med temi 5000 tudi sam predsednik Roosevelt, čigar predsedniška plača znaša 75.000 dolarjev na leto. ne upoštevajoč velike dohodke, ki jih prejema iz zasebnih podjetij. Še srečnejša pa je Rooseveltova soproga, katere dohodki visoko presegajo dohodke njenega moža.
Mehika pod washingtonskim varuštvom
Buenos Aires, 30. apr. List »El Pampero* piše, da se tudi Mehika vedno bolj usužnjuje severnoameriškemu imperializmu. Britanska agencija Reuter, ki je komaj pred dnevi objavila vest o velikih vojnih pripravah v Mehiki, v Manzanillu, Ensenari, Salini in Fronteri, je objavila včeraj, da je šef mehiške vojske general Sanchez izjavil, da je mehiška vojska pripravljena, da se postavi na stran severnoameriške vojske v vojni za obrambo demokracij. V tem smislu je generai Sanchez brzojavil šefu ameriškega generalnega štaba generalu Marshallu, ki je odgovoril svojemu tovarišu z izrazi zadovoljstva, ker so mehiške oborožene sile pripravljene za vstop v borbo na strani Zedinjenih držav, s čimer si je Mehika pridobila prvenstvo med republikami la>-tinske Amerike in s tem pokazala svojo pripravljenost, da izvede sklepe konference v Ha vani (Piccolo.)
Vznemirjenje med egiptskim prebivalstvom
Angleži pripravljajo porušenje važnih naprav za primer
poraza
Ankara, 30. apr. Po zelo ostri zimi, ki se je to pot pojavila tudi na področjih, kjer se doslej ni uveljavljala, kakor n. pr. v državah Srednjega vzhoda, se sedaj v vseh deželah sredozemskega vzhoda pričakujejo bližnji vojni dogodki z naraščajočo zaskrbljenostjo. Lahko bi rekli, da se tu nihče ne veseli nastopa pomladi, temveč se nasprotno vsi čutijo po sili razmer povezane z usodo britanskega imperija, kar predstavlja seveda vedno večjo nevarnost. Prav ta usodna povezanost z britanskim imperijem, ki razpada, je razlog za naraščajočo vznemirjenost Srednjega vzhoda.
Zaskrbljenost, ki se poraja iz zavesti lastne nemoči, pa še prav posebno mori Egipčane. Egiptskemu narodu, zlasti pa njegovim vodilnim krogom, so dogodki poslednjih tednov na Pacifiku in na vzhodnem področju Indijskega oceana pokazali neizbežen razpad angleške moči. Prav zaradi tega se sedaj prvič v zgodovini pojavlja privid uničenja britanskih postojank tudi na sredozemskem vzhodu. Jasno je, da so zaključki, ki jih na tej osnovi delajo v Egiptu, vse prej kakor razveseljivi. Kar pa jih straši za bodočnost, ni toliko novi red, ki bi po izgonu Angležev nastopil tudi tu po kaosu britanske dediščine, temveč umik Angležev. Geslo angleške propagande, da je treba povsod za seboj pustiti opustošenje, je močno vplivalo na vse narode Bližnjega vzhoda in jih globoko pretreslo, zlasti pa Egipčane, ki bi bili bolj kakor katerikoli drugi narod izpostavljeni v primeru angleškega poraza na tem področju. Zlasti se boje, da bi se tu ponovilo, kar se je že pojavilo v vzhodni Aziji, da bi se
namreč rdeči tudi tu poslužili pustošenja in uničevanja.
V Egiptu so politiki, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ponovno skušali obrniti pozornost naroda in vlade na nevarnost, ki preti Egipčanom zaradi angleške šibkosti, in so zahtevali, naj bi se odgovorne egiptske oblasti potrudile, da dosežejo primerna jamstva. Vsa ta razmotrivanja so postala v Egiptu posebno pereča,1 ker je javnost zvedela za nekatere angleške načrte v primeru poraza, kakor n. pr. za načrt o uničenju nilskih nasipov ln drugih naprav življenjskega pomena za Egipt. Tako je bilo mogoče ugotoviti, da so Angleži v mnoge zgradbe življenjskega pomena že položili razstreliva, kar jasno dokazuje njihov namen, da se pripravijo za vse možnosti, obenem pa v primeru skrajne potrebe žrtvujejo tudi Egipt s prebivalstvom. Jasno je namreč, da bi porušenje nilskih nasipov pomenilo za Egipt poplavo vsega egiptskega ozemlja, kar bi imelo za nadaljnjo posledico pomanjkanje hrane in lakoto.
Razume se samo po sebi, da britanskim gospodarjem ni prav nič ljubo, ker so odgovorne egiptske osebnosti začele opozarjati prebivalstvo na to nevarnost. Kjer so Angleži še gospodarji dežele, so se morali vsi, ki so opozarjali na to nevarnost, takoj po-skriti.. Na čelu teh pogumnih Egipčanov je bil tudi bivši predsednik vlade in kraljev svetovalec Ali Maher paša, ki je bil, kakor znano, pred kratkim aretiran skupno z več drugimi osebnostmi, ki so prav tako opozarjale na omenjeno nevarnost. (Ultime notizie.)
Plug v Ljubljani
Ljubljana, 30. aprila
Bili so časi, ko smo požirali Benedikovo povest o slavnem Juriju Vegi, kako se je s vojimi talenti in pridnostjo ta kmečki sin popel »Od pluga do krone« barona. Tedaj so bili pač taki časi, da je kmet hrepenel s polja priti do gospoda v cerkvi ali kancli-ji, vsaj pa do mestnega obrtnika aia trgovca. Toda doživeli smo take čase, da tudi gospodje, ki imajo morda še uvezeno krono v robčku, hrepene po kmečkih pridelkih in begajo po deželi za krompirjem, fižolom, jajci in mastjo. Spet spoznavamo, da je prvi stan — kmet, ki nas hrani in živi v potu svojega obraza. Pa smo se tudi meščani naučili vrtnariti ter nazadnje še kmetovati, da smo se naposled tudi v Ljubljani od kmeta samega začeli učiti pridelovanja kruha in živeža. Kar po vrsti smo začeli kmetovati, da naposled ne bo v Ljubljani mogoče najti neobdelane zemlje.
2e zadnja leta smo s spoštovanjem začeli gl e iati soobčane po priključenih vaseh. Mestna uprava si je prizadevala za ohranitev naših kmetij in tudi vaških tradicij, zlasti pa za povzdigo našega kmetijstva v mestni občini sami. Ko so se pa po Evropi začeli nemirni časi, so v naših dnevnikih obenem s poročili z bojišč začeli izhajati tudi članki, kako naj pridelujemo zelenjavo in po vrtnino, sedaj pa čitamo že dolge članke o pridelovanju krompirja ter o rešilnem odkritju neprecenljivega topinam-burja, ki ga nekaj stoletij in še sedaj pozna dolenjski kmet po imenom »papeška repa« ter povsod sadi za krmo prašičev, gospoda po gradovih in palačah pa to krmo pripravlja kot deliktano »zemeljsko artičo-ko«. Zaradi plehkega okusa je namreč pa-peško repo s kmečke mize že pred 100 leti popolnoma spodrinil krompir, čeprav se je zelo počasi in težko uveljavil, da ga je naš kmet začel sadita povsod. Danes pa že meščani pridelujemo krompir in se pulimo zanj.
Kjer so bile prej pisane preproge samega cvetja in naposled spet moderne, lepo pristrižene zelene trate, tam so bile predlanskim že grede s solato, kolerabo, rdečo peso, grahom, paradižnikom in visokimi prekljami fižola. Lani so že njivice krompirja odrivale zelenjavo, letos pa že kar na celem orjemo. Marsikak orač nas spominja na cesarja Jožefa II. pri plugu. Skratka, nikdo se več ne sramuje in vsak se blagruje, če mare zastaviti plug.
Ko spet posije sonce, bo plug zarezal brazde v samo srce bele Ljubljane — v žametno zeleno preprogo Zvezde! Mestna vrtnarija bo vse trate po Zvezdi zasadila z nizkim fižolom — medaljonom.
Divji kostanj ali fižol — to je sedaj vprašanje! Kako nam sedaj odgovarjajo tisti, ki so objokovali trhle divje kostanje ob slovesu od Zvezde. Stara Ljubljana je pač skrbna in se zna prilagoditi zahtevam časa.
že lani je mestna občina ljubljanska razdelila veliko svojih zemljišč za obdelovanje manj premožnim slojem, a tudi sama je obdelala toliko sveta kakor nikdar prej. S pridelki je vso zimo zalagala in še zalaga svoje socialne zavode, predvsem pa kuhinji v stari cukrarni in v Delavskem domu. Letos je mestni gospodarski urad razdelil vse lanske parcele in še več, prav tako sta pa mestni kmetijski referent in mestna vrtnarija poskrbela za povečanje poljskih kultur zelenjave, sočivja, krompirja, fižola in drugih pridelkov.
Na Valvasorjevem trgu in pred banovin-sko hranilnico bo 20 družin iz opere obde-
lovalo grede in prosilo Boga za dobro letino. Ves park na Rimskem trgu bo občina delila manj premožnim, prav tako pa tudi ves mestni svet za rimskim zidom, enako ves Ambrožev trg, a parka na Hrvatskem trgu ni mogoče zasaditi zaradi pregostega drevja.
Ob Gradaščici na Mirju sosedje že obdelujejo mestni svet, prav tako je razdeljen že Marmontov trg in zemljišče okrog Ko-lezije ter ob remizi električne cestne železnice. Tudi otroško igrišče pri cerkvi v Mostah ter zemljišče pri gasilskem domu v Mostah je že oddano. Prav tako so že oddane lepe trate prel Žalami.
V Tivoliju nas bo za Jakopičevim paviljonom v velikih rondojih, kjer smo prejšnja leta občudovali čudovito barvane flok-se in druge cvetlice, letos mikalo zelje in hodili bomo gledat, kako naglo rasto ohrovt, karfiola, rdeče zelje, por, zelena, rdeča in navadna pesa poleg slavne ljubljanske ledenke in parizarice še nizki fižol. Na pol hektarja velikem nekdanjem igrišču Atene je že posejan oves poleg detelje za krmo kuncev, koz in konj mestne vrtnarije. V Tivoliju je tudi postaja za pridobivanje čistega travnega semena, za velesej-mom so pa posejali oves, grašico in koruzo za svežo krmo, razen teh je pa tuli zasajen velik Sortiment krompirja, da bomo jeseni videli, katera vrsta najbolje uspeva. Nekdanji šolski vrt in sosednja parcela za Kolezijo, prav tako pa mestna posestva pri Kolmanovem gradu so letos samo za poljsko pridobivanje zelenjadi in povrtnine. Kar je v Tivoliju še trave, mora ostati za krmo konj, koz in kuncev.
Velik del Ljubljančanov se bo letoe naučil ceniti vrtnarje in spoštovati kmetovanje. Namesto po dragih letoviščih bomo letos obnavljali svoje moči po gredicah in njivicah. Spet se bomo navezali na mater zemljo in spet bomo upoštevali kmečko delo. Naj nam Bog da dobro letino!
Dovoljena prodaja vina z nizkim odstotkom alkohola
Rim, 30. aprila, s. Službeni list je objavil dekret, ki dopušča do 14. novembra prodajo in potrošnjo vina z nižjim odstotkom alkohola. Za rdeče vino se procent zniža na 9, prj belem na 8 odstotkov. Prav tako se dovoljuje produkcija in prodaja vermuta s 15 odstotki alkohola.
Angleški „rdeči škof"
Lizbona, 30. apr. d. Londonski list »Daily Herald« se v nekem svojem članku bavi s prav aiačilnim dejstvom, da nadškof C anter buryjski od pristojnih angleških oblasti nima dovoljenja, da bi smel še govoriti po angleškem radiu, ker je osumljen kot »rdeči škof«. Sedaj se je Canterburyjskemu nadškofu na neki način posrečilo, nadaljuje »Daily Herald«, da lahko preko angleškega državnega telefona govori v ameriškem radiu. Tako se je v enem svojih zadnjih govorov preko ameriških radijskih postaj »rdeči škof« zavzemal za to, da bi Anglija še bolj podpirala Sovjetsko zvezo, in se je pri tem izrazil, češ, da odločitev o porazu ali zmagi zaveznikov ne bo padla v Angliji, marveč na vzhodnem bojišču. »Daily Herald« ugotavlja, da je naravnost smešno, če sme »rdeči škof« govoriti zavezniškim Američanom, ne sme pa se po radiu oglasiti svojemu lastnemu narodu.
yf«an zgodovinar umrl
Saint Brieux, 30. aprila, s. Tu je umrl mani zgodovinar Carlos Seignogos, ki je svoj čas predaval zgodovino na Sorboni. Dosegel je starost 88 let.
Hudi viharji ob Španiji
Madrid, 30. apr. s. Na Kantabrijskem morju je nastal vihar, v katerem se je moralo mnogo ladij umakniti v zunanjo luko Bilbaa. V bližini Anaconda je viharno morje vrglo ribiški čoln s 7 ljudmi ob pečine. šest ribičev se je rešilo. V bližini Ondarroa se je potopila ribiška motorna ladja. Utonili so štirje ribičL
ZboljSanje železniškega prometa s Turčijo
Carigrad, 29. apr. Nekateri listi poročajo, da bo 1. junija v vsem obsegu vzpostavljen železniški promet med Turčijo in ostalo Evropo. V zvezi s tem pišejo, da bo most preko reke Arda dokončan 10. maja, most preko Marice pa 20. maja. Prihodnji mesec bodo uvedena večja izboljšanja v železniškem in cestnem prometu na vsem evropskem jugovzhodu, zlasti pa med Bolgarijo in Turčijo. S 1. majem bo zopet uveden orient-ekspress iz Lausan e do Sofije, ker bodo v maju dokončana popravila na doslej prekinjenem delu železniške proge med obema državama. V skladu s sporazumom, ki je bil sklenjen pred enim letom, je turška železniška direkcija prevzela oni del železnice, ki vodi preko bivšega grškega ozemlja v zapadni Traciji, v svojo upravo. (Ultime notizie.)
Izpremembe rajonov za razdeljevanje mleka
Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata za ljubljansko pokrajino objavlja:
Z dnem 1. maja se rajoni za razdeljevanje mleka izpremene kot sledi:
Rajon mlekarne Klavs Alojzija, Stari trg Ila, ki bo ukinjena, se razdeli takole:
Stari trg od začetka do incl. 11 a in Vodna steza se priključita mlekarni Strie Frančiška, Stari trg 17.
Mestni trg leva stran, t. j. od št. 1 do inkl. 13 se priključi mlekarni Brožič Alojzija, Pred škofijo 21, desna stran, t. j. št. od inkl. 14 do 26 pa se priključi mlekarni Balantič Ivanka, Cankarjevo nabrežje.
Ulica sv. Marka (prej Suvoborska) od Staničeve do konca se prenese od mlekarne Penko na mlekarno Režek Minka, Janševa ulica 2.
Parmova (prej Kobaridska) ulica: del med Costovo in Bežigradom se prenese od mlekarne Glav an na mlekarno Vidic Stanislava, Staničeva ulica 2.
Vilharjeva ulica do Robbove (vštevši železniške barake) se prenese od mlekarne Kobe na mlekarno Glavan Marija, Blel-weisova (prej Tyrševa) 37 a.
Celjska ulica se prenese od mlekarne Kerne na mlekarno Penko Ivanka, Blei-welsova 69.
Korytkova olle» med Holzapflovo in Bohoričevo se prenese od mlekarne Rojšek na mlekarno Krašna Terezija, Bohoričeva št. 16.
Gradišče od Gregorčičeve do konca se
definitivno priključi mlekarni Babič Alojzije, Gregorčičeva 4.
Križevniška ulica se prenese od mlekarne Zorko na mlekarno Vokač Roža, Breg 8.
Nabavne knjižice za mleko, ki so jih stranke prejele v mlekarnah, kamor so do-zlaj pripadale, ostanejo v veljavi, pač pa naj jih nove mlekarne opremijo s svojimi štampiljkami.
V razglasu z dne 1. aprila t. 1. je bil pomotoma izpuščen rajon Kobe Marija, Vilharjeva cesta 35. V ta rajon spadajo: Belokranjska, Črtomirova, Endliharjeva, Hac-quetova, Kokaljeva, Kralja Matjaža, Novakova, Pesjakcve in Vilharjeva ol Robbove do konca.
Dostava mleka iz občine Devica Marija v Polju
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajina objavlja:
Z dnom 1. maja bo ukinjena direktna dostava mleka iz občine Devica Marija v Polju. Stranke, ki so dosedaj imele mlekarice iz te občine dobe Nabavne knjižice za mleko v svojih rajonskih mlekarnah.
Knjižice so bile spisane in izdane na podlagi prijav, ki so jih napravili producenti — direktni dobavitelji v mesecu oktobru hI. Stranke. ki jih producenti tedaj niso prijavili ali so prijavili pomanjkljive nasilove, knjižic ne dobe v mlekarnah, ampak naj pridejo osebno ponje v urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi uiici 10.
Gibanje zaposlenosti
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je izdal statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu marcu, ki se nanaša tako na zavarovance zavoda samega kakor tudi na zavarovance bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD) in bolniške blagajne »Merkurja«.
V primeri z januarjem, ko je zaradi ostre zime število zavarovancev padlo za preko 2000 in s februarjem ko je nazadovalo za 872, se je v marcu skupno število skrčilo le še za nadaljnjih 342 delavcev in nameščencev, tako da je bilo vsega zavarovanih 26.656 delavcev in nameščencev. Pri posameznih ustanovah je bilo v marcu naslednje število zavarovancev:
stanje v razlika naspr. marcu prej. mesecu Zavod za soc. zav. 22.064	—283
boln. bi. TBPD	4.500	— 57
boln. bi. »Merkur« 92	— 2
skupaj	26.656	—342
V	nasprotju s prejšnjimi meseci, ko je nazadovalo predvsem število moških zavarovancev, je bilo v marcu nazadovanje pri ženskah večje. V marcu je bilo zavarovanih 15.867 moških (za 131 manj nego v prejšnjem mesecu) in pa 10.789 žensk (—211). Odstotek bolnikov je nazadoval od 3.17% v februarju na 2.90% v marcu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki ustreza približno dejanskemu zaslužku, je pri vseh treh skupinah povprečno narasla od 20.98 na 21.67 lire; torej za 0.69 lire ali za 3.3%. Sorazmerno najbolj se je povečala povprečna" dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih Zavoda za socialno zavarovanje, pri katerih je narasla od 18.96 na 19.70 lire, torej za 0:74 lire ali za 3.9%, medtem ko se je pri zavarovancih bolniške blagajne TBPD dvignila od 30.49 na 30 96 Ure, torej za 0.47 lire ali za 1.5%.
V	zadnjih dveh mesecih, to je v februarju in marcu, se je povprečna dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih Zavoda za socialno zavarovanje dvignila za 7.5%, pri zavarovancih TBPD pa za 3.2%. V januarju je bilo povišanje povprečne dnevne zavarovane mezde še večji, zlasti pri zavarovancih TBPD, toda ta mesec se ne more vključiti v primerjavo, ker je bilo
v januarju povečanje v znatni meri posledica uvedbe novih plačilnih razredov bolniškega zavarovanja, kar je zlasti pri delavcih in nameščencih z najvišjimi prejemki povzročilo prehod v nove najvišje mezdne razrede. Zato znatnejše povišanje povprečne dnevne zavarovane mezde v tem mesecu ne ustreza dejanskim razmeram.
Skupna dnevna zavarovana mezda (povprečni dnevni zavarovani zaslužek) vseh zavarovancev je znašal v marcu 577.400 Ur, nasproti 566.350 Ur v februarju, kar znaša za ves mesec okrog 15 miUjonov Ur odnosno (za 1.4 milijona lir več nego v prejšnjem mesecu). Prispevki za bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje, za Pokraijnsko delavsko. Pokrajinski namestitveni urad, za Inšpekcijo dela in za družinske doklade so znašali pribUžno 23%, kar ustreza mesečnemu znesku 3.5 milijona lir.
Zaposlenost v posameznih strokah
Zastoj gradbene delavnosti v zimskih mesecih, ki je zlasti v januarju in februarju povzročil nazadovanje skupnega števila zavarovancev, je trajal tudi še v marcu. Pri gradnjah nad zemljo, kjer je bilo po končani zimi zabeleženo povečanje zaposlitve in je število zavarovancev naraslo na 85 na 347. pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb pa je bilo zaradi vremena, ki je otežkočalo dela na prostem, zabeleženo še nadaljnje zmanjšanje za 60 na 1153 in pri industriji gradbenega materiala za 34 na 816. Nazadovanje je zabeleženo tudi še v kovinski industriji za 167 na 1545, v tekstilni industriji za 68 na 1086. v oblačilni industriji za 21 na 1285, v usnjarski industriji za 25 na 278 in v čevljarski industriji za 49 na 658. Pomembnejše povečanje je bilo zabeleženo v gozdno-žagarski industriji, in sic«* za 179 na 1519, medtem ko je v industriji za predelovanje lesa še nazadovalo za 81 na 860. Povečanje je zabeleženo tudi v kemični industriji za 7 na 363 ln pri občinskih obratih za 43 na 1260. Končno se je v trgovini zmanjšalo število zavarovancev za 71 na 2999, v grafični stroki za 16 na 603 ter v živilski stroki za 22 na 1017. število zavarovancev pri denarnih in zavarovalnih zavodih se je povečalo za 11 na 1505. pri hišni služinčadi pa je bilo zabeleženo le nebistveno povečanje.
Gospodarske vesti
= Prepoved izdelovanja hladilnih omar, bojlerjev in električnih peči. Iz Rima poročajo, da je z ministrskim odlokom, ki je objavljen v »Uradnem listu« Kraljevine, od 1. maja 1942 prepovedano izdelovanje naslednjih predmetov, izdelanih v celoti ali deloma iz kovin kakršne koli vrste: hladilne omare za domačo porabo (obseg do 150 litrov), električni bojlerji (za segrevanje vode v kopalnicah), bojlerji na plin in na kurjavo z lesom, grelci za domačo uporabo z zmogljivostjo nad 1 liter, električne peči ln električni kuhalniki, kadi za kopalnice in radiatorji. Prodaja predmetov, omenjenih v tem seznamu, in izdelanih pred 1. majem, je dovoljena do 1. julija 1942.
—- Prodaja vina za normalno potrošnjo dovoljena do 14. novembra. V rimskem »Uradnem listu« Kraljevine je objavljen ministrski odlok, ki dovoljuje do 14. novembra t. 1. prodajo vina za neposredno potrošnjo. Vino mora imeti najmanj 9% alkohola, če je rdeče, ln najmanj 8%, če je belo. Iz te določbe so izvzeta vina, pridelana na temelju ministrskih odlokov z dne 15. oktobra 1941 in 21. novembra 1941, za katerih pridelovanje so bile določene posebne ugodnosti. Ves čas do 14. novembra 1942 je dovoljena prodaja vermuta z vsebino najmanj 15% alkohola za normalni pelinovec in 17.5% za suhi pelinovec ter prodaja vinskih aperitivov z vsebino najmanj 15% alkohola. Te določbe se ne nanašajo na količine vina, pelinovca in vinskih aperitivov, ki so bile vskladiščene pri prodajalcih na dan 29. aprila, ko je omenjeni ministrski odlok stopil v veljavo.
= Večji italijanski uvoz is Slovaške.
Med Italijo in Slovaško je bil lani v decembru sklenjen sporazum o kontingentih za leto 1942., pri čemer je bila vrednost medsebojne trgovine določena na 400 milijonov ks. Kakor smo že včeraj poročali, se je v prvem letošnjem četrtletju promet znatno povečal. Slovaški uvoz iz Italije se je povzpel na 111 milijonov ks (lani 55). slovaški izvoz v Italijo pa na 70 milijonov lani 23). Ker so bile italijanske dobave Slovaški večje nego slovaške dobave Italiji, je nastal klirinški saldo v korist ItaUje, ki znaša sedaj 55 miUjonov ks. Kakor poročajo iz Bratislave bo sedaj Slovaška ta saldo izravnala z večjim izvozom blaga v Italijo Zato bo v kratkem prišlo do gospodarskih pogajanj med obema državama, pri katerih bodo določeni dodatni kontingenti za izvoz slovaškega blaga v Italijo, obenem pa se bodo pogajanja nanašala na stabilizacijo medsebojnih cen. Sklenjena je že slovaško-italijanska železniška tarifa, ki bo stopila v veljavo 1. junija.
= Bilanca avtomobilske tvornlce FIAT. Družba Fiat (Fabrica Italiana Automobili Torino) je objavila letno poročilo ra preteklo leto, ki izkazuje kosmate dohodke v višini 188.5 milijona Ur (prejšnje leto 157.4); po odbitku večjih stroškov in davkov je izkazan čisti dobiček v višini 59.1 milijona lir (55.1) ln bo družba na nespremenjano glavnico 400 milijonov lir izplačala kakor zadnja leta 10«/, dividendo. Vrhu tega pa se bo znesek prenosa na novi račun povečal od 15.2 na 37 milijonov Ur. Skupne rezerve so naraSle že na 44«/» delniške glavnice. Po končani izgraditvi nove tvornlce znaša bilančna vrednost industrijskih naprav 273 miUjonov Ur nasproti 203 odnosno 141 miUjonov v pre-Snjih dveh letih. Zaloge znašajo 487 milijonov Ur (410), debitorji pa so se povzpeli 1136 na milijonov (669), krediborji na 1506 miUjonov Ur (1162) in dolgovi pri bankah na 146 miUjonov (68). Verjetno je, da bo družba v doglednem «ami z valorizacijo tihih rezerv in morda tudi z novim vplačilom povišala glavnico, ki je ostala v zadnjih desetih letih nespremenjena. Poleg avtomobilov izdeluje podjetje tudi železniški material, motorje in druge potrebščine za letala ter ladijske mo-
torje in je lani uspešno zgradila ogromen ladijski motor za 21.000 konjskih al. Družba ima tudi svojo jeklarno.
= Dalmantinske tvornlce cementa otvar-jajo podružnice v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so cementne tvornice iz onega področja Dalmacije ki je priključeno Italiji, pričele v Zagrebu ustanavljati svoje podružnice, in sicer v zvezi s predvidenimi znatnimi dobavami cementa, ki je potreben za izvršitev velikopoteznih javnih del na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini. Doslej sta otvoriU podružnici cementni tvornici Adria-Portland in Dal-matia.
= Poenostavljenje odtegljajev pri delavskih plačah v Nemčiji. Da se zmanjša obremenitev industrijskih podjetij s čisto birokratskim delom in se na ta način pridobijo potrebne dodatne delovne moči za potrebe produkcije, so bili že lani ob koncu leta poenostavljeni številni odtegljaji pri delavskih plačah, tako da je bilo določenih vsega 5 vrst oltegljajev. Sedaj pa je nemški finančni minister šel še korak naprej. Osebni davek (Bürgersteuer), ki so ga občine pobirale kot nekako občinsko dohodnino, je odslej vključen v osebno dohodnino, ki jo pobira država in ki se nekoliko zviša, zato pa odpade pobiranje in posebno odkazovanje občinskega osebnega davka. Tudi odtegljaji za socialno zavarovanje so združeni v en sam odtegljaj. V bodoče bodo podjetja odtegovala le dva odtegljaja, in sicer enega za davek in drugega za socialne dajatve. Ni pa izključeno, da bosta tudi te dva odtegljaja še združena v en sam odtegljaj.
— Bolgarija je uvedla obvezno brezgotovinsko plačilo pri večjih zneskih. Bolgarski ministrski svet je izdal dve važni uredbi, ki naj pripomoreta k zmanjšanju obtoka bankovcev. Med bankami so plačila v gotovini prepovedana in je treba vse terjatve med bankami obračunati. Trgovinske tvrdke smejo plačila v zneskih preko 100.000 levov izvršiti samo s čeki. Tudi plačilo davkov in carin, ki presega v posameznem primeru 30.000 levov, morajo trgovinske tvrdke izvršiti z nakazili ali s Čeki. Državne ustanove in samouprave bodo plačila za dobave, ki presegajo 30.000 levov, izvršila z nakazili. Bolgarsko finančno ministrstvo pričakuje, da bo na podlagi teh ukrepov možno znižati obtok bankovcev. V teku lanskega leta se je obtok bankovcev povečal od 6.5 na 13.5 milijarde levov, kar je bilo deloma v zvezi z zamenjavo valute v priključenih pokrajinah. Najvišje stanje je obtok dosegel v začetku januarja t. 1., ko se je povzpel na 13.7 milijarde levov. 2e prvi ukrepi, ki jih je v januarju izvršila bolgarska vlada, so pripomogU k temu, da se je obtok bankovcev skrčil do konca februarja na 12.4 miUjarde, potem pa se je začel zopet dvigati in je znašal 7. aprila 13.3 milijarde.
= Blokirana švicarska dobroimetja v
inozemstvu. Nemška trgovinska zbornica za Švico objavlja v svojem letnen- poročilu za preteklo leto podrobnosti o blokiranih švicarskih dobroimetjih v inozemstvu. Še pred izbruhom vojne na PacifiKu so Zedinjene države blokirale med drugim tudi vsa švicarska dobroimetja. švicarska javnost je v tej zvezi pokazala veUko re-zerviranost v upanju, da bodo Zedinjene države vendar pristale na kakšne koncesije glede transfera teh dobroimetij. Doslej pa so ta prizadevanja ostala brez uspeha. Gre za ogromno vsoto dobroimetij, ki se ceni na okrog 6 mUijard švicarskih frankov, to je dvakrat več, kakor znaša ves švicarski obtok bankovcev. Pri tem znesku je znatno udeležena švicarska Narodna banka, ki ima v Zedinjenih državah blokirane velike zneske zlata in deviz. V tej zvezi pa je tudi upoštevati, da ima. poleg tega Švica znatna dobroimetja v Južni Ameriki, glede teh dobroimetij je tudi dvomljivo, ali se dajo tr ferirati.
— >JUTRO« št. 99
- 3
Petek, 1. V. 1942-XX
KULTURNI PREGLED Se o pisavi tujih imen
Kako se pišejo tuja imena v našem književnem jeziku, je tako jasno, da o tem že dolgo ni več diskusije. Osamel; predlogi, da bi sprejeli fonetično pisavo, so bili po vsej pravici zavrnjen:, ker bi rabo tujih imen samo bolj zamotali kakor poenostavili, zakaj književni jezik je dandanes v večji meri jezik očj kakor ušes in res ni povoda, da bi izvirno obliko spreminjali v naše fonetične znake, ki nit; niso zadostni za vsa tuja imena. Hrvatje, pri katerih se je začel — pod vplivom cirilice — nekoliko uveljavljati ta način pisave, so ga še pred uvedbo novega stanja odločno odpravili.
Drugo, bolj sporno vprašanje se tiče pregibanja tujih imen. Kako je, postavimo, genitiv imena Monet? Tisti, ki dobro poznajo izgovarjavo. vedo. da ne rečemo v rodilniku Moneta, marveč Moneja. Toda z druge stranj jih zvestoba izvirni obliki moti. da bi odpahnili t, zato pišejo Monet-ja, čeprav ta oblika tudi grafično ni lepa. Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis ie skušal uvesti red in je postavil pravilo, da se sklanjatev tujih lastnih imen (v kolikor ne gre za slovanska ali staroklasična) ravna po tuji pisni osnovi, ne pa po izteki- v odvisn h sklonih sklanjamo po slovenskih zgledih istega spola. Tako torej ne pišemo Monetja, marveč Moneta. Mo-netov; ne Baudelairea. marveč Baudelaira, Baudelairov, ne Flaubertja, marveč Flauberta itd. V tem pogledu je pregibanje tujih, zlasti francoskih lastnih imen pri nas še vedno neenotno. Velik del naših piscev ima še vedno pred očmi samo glasovno osnovo. Pisava italijanskih imen je znatno bolja, to pa zato, ker se v večini primerov končujejo na samoglasnik in jih naš pisec največkrat sam sklanja po našem načinu, torej na pr. D' Annunzi j a, D' An-nunzijevi spisi, pesmi Leopardija itd.
Za rabo mednarodnih strokovnih označb latinskega in grškega izvora je dr. Mirko Cernič v svojem »Kliničnem besednjaku« postavil zelo preprosto in najlaže uporabno pravilo: da vzamemo mednarodni ter-minus technicus v imenovalniku ednine kot slovensko besedo ter jo po slovenskih slovničnih načelih spólimo in sklanjamo. Potemtakem bi pisali: v »Proteusu« (in ne v »Proteju«) je izšla ...
Ce hočemo doseči zaželeno enotnost v rabi tujih imen. je potrebno, da se večkrat opozarja na ta pravila, ki so zanesljiva pot k poenotenju našega pravopisa.
Zupančičev načrt
mesta Ljubljane
Marsikaj je že bilo povedano o novem načrtu mesta Ljubljane, ki ga je izdelal tehnik Miljutin Zupančič. Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz izrečem svoje mnenje o načrtu.
Ni dvoma, da se je čutila potreba po novem načrtu Ljubljane. Vsako večje mesto redno izdaja načrte in sicer v krajših presledkih kakor je običaj pri nas. Mesto je živo telo, raste iz leta v leto in se vedno spreminja. Kar je bilo včeraj novo, je danes staro. Načrt: mest b; se morali izdajati vsaj vsakih pet let. da bi zadostili tistemu, kar od njih zahtevamo in pričakujemo, t. j. da nam vedno točno pokažejo dejansko stanje. Ni to potrebno samo tujcu, ki je prvič v mestu, potrebno je tudi domačinu. Malo je danes ljudi v Ljubljani, ki bi vedeli za vse ulice, ker je Ljubljana danes že tako velika, da mnogo ljudi po mesece ne pr'de iz enega mestnega okraja v drugega. Končno zahteva tudi ugled mesta samega, da ima dostojen načrt in da lahko z njim postreže tujcu, ki se mudi v njem. Razveseljivo je, da je to spoznal g. Zupančič, ki je med našimi najmlajšimi in da je imel toliko poguma in optimizma. Načrt je v tehničnem pogledu uspel zelo dobro. Risan je skrbno, barve so decentne in dobro izbrane. Glavno pri vsakem načrtu je. da so imena ulic dobro čitljiva, kar se temu načrtu ne more oporekati. Izdelan je na najboljšem papirju in lahko služi ne le samo za praktično rabo. temveč tudi kot okras vsakemu prostoru. Oblika in razdelitev prostora sta zelo posrečena, tako da je načrt tudi v lepotnem pogledu skoraj brezhiben.
Knjižica je primerna načrtu in zelo dobro urejena. Je delo g. Staneta Vadnjala, ki jo je uredil v praktičen priročnik, tako da dostojno izpopolnjuje načrt. 2e zunanja oprema je lična in dokazuje, da naše publikacije niso zastonj na glasu glede okusne opreme. Osnutek za naslovno stran je efektno izdelal g. Zupančič in tudi tu ni zatajil samega sebe.
Lahko smo zadovoljni, da je sedaj izšlo delo. ki bo koristilo našemu gospodarstvu. Izdaja tega načrta pa ni le gospodarskega, temveč tudi kulturnega pomena. Glavno je. da je zamašena vrzel, ki je bila zaradi pomanjkanja načrta iz leta v leto večja.
Geom. I. S.
ZAPISKI
Velika sezona v genovski Operi
Genova, aprila.
Opera Cario Felice v Genovi se je odprla s 1. marcem ter ima letos zelo uspešno sezono. Dala je že lepo število predstav s samimi odličnimi gosti. Tako je bil predvsem na sporedu Verdijev »Ples v operi«, kjer je pel Benjamino Gigli. Nato je prišla na vrsto Mascagnijeva opera »Prijatelj Fric«, ki je zdaj doživela premiero tudi v Ljubljani. V tej operi je v Genovi gostoval Malipiéro. V »Rigolettu« so gostovali kar trije slavni prominenti: pri-madona Toti dal Monte, Lauro Volpi in Lino Becchi, ki je bil res na redki višini. Slednji je gostoval še v operi »Don Giovanni« :n '<Dekle z zlatega zapada«. Za mladino je bila uprizorjena Heindlova opera »Janko in Metkam. Zdaj uprizarjajo »Res-sorezione« z Aleksandrom Zilianijem. Predstave se odlikujejo zlasti po lepi sce-neriji in izbranih kostumih.
Genovska opera je v primeri z milansko majhna, je pa zelo elegantna. Bileterji in bil.ieterke nastopajo dosledno v rokokoj-skih livrejah. Predstave so popoldanske, zato eleganca v pogledu toalet ne pride toliko do veljave kakor druga leta.
Izreden uspeh Gotovčevega »Era« v Benetkah. Te dni je v beneškem gledališču »La Fenice« gostovala zagrebška opera z znanim Gotovčevim delom »Eros z onega sveta« in je dosegla s to reprezentativno hrvatsko komično opero velik uspeh. »Le
Ultime Notizie« so priobčile dopis iz Benetk in se pr: tem spominjajo »uspešne vprizoritve te opere 1. 1938 v Triestu in v Fiumi ob gostovanju slovenske opere iz Ljubljane in prve vprizoritve v italijanščini ob priliki operne sezone EIAR-a v Turinu. Beneško predstavo zagrebške Opere je vodil sam skladatelj Jakov Gotovac. Poroč:l<* posebej omenja vloge, ki so jih peli Josip Križaj, Marijana Radev, Nada Tečič, Josip Gostič in Milan Pichler. Nato pa dostavlja: Večer označuje vprav triumfalen uspeh. Pred začetkom predstave je godba graia Kraljevsko koračnico in »Giovinezzo«. nato pa hrvatsko državno in ustaško himno. — Z isto opero so hrvatski gostje nastopili 27. aprila v Firenzah. 30. apri a pa v rimski Kr. Operi.
Mladinski festival v Weimarju. Nemška Schillerjeva zveza, ki jo je pred 30. leu ustanovil prof. Adolf Bartel, je sklenila, da priredi letos v Goethe-Schillerjevem Weimarju festival za mladino. Združen bo s sestankom Hitlerjeve mladine iz vse države. Program slavnostnih iger bo obsegal Schillerjeve »Razbojnike«, I. del Goe-thejevega »Fausta« in »Ifigenijo na Tavridi« ter Wagnerjeve »Mojstre pevce«.
Največji si war latinskega jezika. Pri knjigarni torinsdee »La Stampa« je izšla nova izdaja šest knjig (več kakor 5700 str.) obsegajočega slovarja »Lexicon totius lati-n i ta t is«. ki obsega poleg leksikona še »ono-masticon« in več dodatkov ter vsebuje podatke o vsem kar se tiče latinskega jezika in njegovih literarnih zakladov
#	Dva odükovanca z vitežkim križcem padla na vzhodni fronti. Poveljnik pehotne divizije generalmajor Gerhardt Berthold iz Schneeberga na Saškem je v hudih bojih padel na srednjem odseku vzhodne fronte. Ze v vojni na Poljskem se je general Berthold odlikoval kot poveljnik pehotnega polka. — 15. aprila je padel na ruskem bojišču poveljnik polka branden-burških strelcev podpolkovnik Abbrecht Erdmann. Tudi on se je že odlikoval v vojni na Poljskem, za svoje napore v boju proti boljševizmu pa je septembra prejel vitežki križec. Velika njegova zasluga je bila hitra zasedba važnega železniškega in cestnega križišča Porhov.
♦	Neprijetnosti loterije. Iz Abbazije poročajo o nesreči neke ljubiteljice loterije, ki so se ji sanjale številke za terno in ki jih je ženska takoj zjutraj vestno zabeležila. Ko je popoldne šla v Fiume, je stavila številke 31, 72 in 57 na Bari ter listek položila v kuhinjo na omaro. Listek je ležal tam ves teden, v soboto zjutraj pa je zapihal silen veter in odnesel loterijski listek na dvorišče, žena je planila za listkom, toda prehitel jo je domači petelin, ki je morda lačen ali zaradi čudaštva planil po listku, ga raztrgal na tri kose in pozobal. preden je žena utegnila preprečiti nesrečo. Kakor nalašč je ljubiteljica loterije drugi dan videla, da je res zadela terno in da so bile v Bariju izžrebane vse tri njene številke. V jezi je takoj obsodila petelina na smrt ter ga zaklala, toda nesreča se ni dala več popraviti. Juha in pečenka sta bili le majhen nadomestek za 6000 lir, ki jih je ženska na ta način izgubila.
*	Tečaj italijanščine v Logatcu. V nekaj dneh bo na sedežu občinskega »Dopolavoro« v Logatcu pričel tečaj italijanskega jezika, izključno za tukajšnje dopola-voriste. Pouk se bo vršil trikrat na teden v večernih urah. Dopolavoristi, ki se žele udeležiti navedenega tečaja, so vabljeni na sedež radi vpisa med 17. in 19. uro dnevno.
*	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v ponedeljek 4. maja. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisni ca. Učnina nizka! Vpisovanje dnevno. Informacije prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. Vpiše se lahko vsakdo.
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Po dolgem trpljenju je preminila soproga gimnazijskega ravnatelja ga. Marija Kadunčeva. Za njo žalujejo soprog Franc, sinovi Slavko, Vlado in Branko ter številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo zemlja lahka! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Vreme je mrzlo in neprijazno. April ima pravico, da jo zagode z vremenom in res si jo je v polni meri privoščil. Prav toplim dnevom v sredini meseca je sledilo mrzlo in deževno vreme. V sredo so med dežjem začele naletavati mokre snežinke in je od jutra do večera z majhnimi presledki med dežjem snežilo. V mestu in bližnji okolici sneg ni napravil škode, čeprav je nekatero sadno drevje, zlasti češnje, že v polnem cvetju. Iz oddaljenejših krajev nimamo še poročil, koliko je zapadlo snega, zasneženi hribi pa dajejo slutiti, da ga je bilo preveč tudi v dolini. Včeraj je vse dopoldne po malem rosilo, čeprav je ozračje tako hladno, da so nekateri že v sredo napovedovali izboljšanje vremena. V minulem mesecu je bilo 14 deževnih dni in je padlo okoli 90 mm dežja.
u— Sladkor za mesec maj bodo ljubljanski trgovci dobili že od 1. majnika dalje pri svojih grosistih. Maščobe in milo bodo pa razen onih, ki so člani Gospodarske zadruge in Skupne nabavne in prodajne zadruge, dobili v mestnem preskrbovalnem uradu po naslednjem razporedu: v petek 1. maja z začetnicami P do S, v soboto 2. maja š do 2, v ponedeljek 4. maja A do F, v torek 5. maja G do J, v sredo 6. maja K do L, v četrtek 7. maja M do O. Iste dni in po istem vrstnem redu naj vsi trgovci oddajajo tudi aprilske odrezke za sladkor, maščobe in milo. Za mesec maj bodo upravičenci na svoje maščobne odrezke dobili po 300 g surovega masla in 1 del olja.
u— Prva produkcija šole Glasbene Matice v letošnjem šolskem letu se bo vršila v ponedeljek, dne 4. maja ob pol 6. uri zvečer v mali Filharmonični dvorani. Na tej produkciji bo nastopila cela vrsta naših najmlajših gojencev klavirskega in violinskega oddelka, ki bodo izvajali razna preprosta, prisrčna dela iz tovrstnih literatur domačih in tujih avtorjev. Na produkcijo opozarjamo v prvi vrsti starše, mladino in vse, ki se zanimajo za glasbeno vzgojno delo. Natančni spored stane 3 lire in se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. Vstop k produkciji je dovoljen na podlagi sporeda.
u— Upraviteljstvo I. dekliške meščanske šole v Ljubljani sporoča učenkam 4.a in 4.b razreda, da prično s šolanjem v soboto dne 2. maja. Zbero naj se ob 8. zjutraj pred trnovskim zavetiščem in prineso s seboj telovadne copate.
u— Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih šol prično novi strojepisni tečaji v ponedeljek 4. maja. Učnina nizka. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. Telefon 43-82.
u— Pouk v ljudskih ln meščanskih šolah. Za učence in učenke IV. deške ljudske šole ter I. deške in I. dekliške meščanske šole, ki so imele doslej pouk na Prulah, bo
od ponedeljka, 4. maja dalje v pos'opju šole na Grabnu, kjer je tudi objavljen točen razporei.
u— Damsko frizerski salon E. Fettich-; Frankheim se je preselil v šelenburgovo ulico 81. Priporoča se za cenjeni obisk.
u— V počastitev spomina pokojnega dr. Srečka Puherja je gospa Davorina Groš-ljeva podarila Lir 100 za mestne reveže.
Iz Novega mesta
n— Sečnja orehovih dreves. Dognalo se je, da se posebno v novomeškem okraju sekajo drevesa domačega oreha v takem obsegu, da je resno ogrožen obstoj te kulture. Prekomerna sečnja se je pričela zaradi mišljenja prebivalstva, da so bili z novo izdanimi predpisi za proizvodnjo lesa in izvoz drv razveljavljeni vsi obstoječi predpisi o zaščiti domačega oreha. In tako so zlasti v novomeškem srezu začeli kar na debelo sekati orehova drevesa, med njimi tudi zdrava in rodovitna ne glede na premer. To mnenje pa je popolnoma napačno, ker z omenjeno naredbo niso bili razveljavljeni obstoječi predpisi o zaščiti domačega oreha. Naredba se tiče samo sečnje gozdnih dreves, ne pa sadnih dreves, kamor spada tudi oreh Zaradi tega odreja novomeški okrajni komisar, da se smejo drevesa domačega oreha sekati samo s predhodno odobritvijo, ki jo izda obče upravno oblastvo. Les od orehovih dreves se sme dati v promet komal potem, ko ga je žigosal kmetijski odnosno gozdarski referent pristojnega oblastva in izdal dovoljenje za prevoz po posebnem obrazcu. V veljavi pa so ostali razen tega še tudi vsi predpisi Uredbe o gojitvi, sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha.
n— Nesreče otrok. V Mačkovclh pri Metliki je 5 letna sestrica hotela dvigniti iz zibelke svojega 2 letnega bratca Ivana Puclja. Bratec je bil nekoliko pretežak in je sestrica omahnila in padla z njim, pri čemur si je zlomil desno nogo. — V Selah pri Toplicah se je igrala okoli domačega kozolca 5 letna hči hišarja Šenica Anica Splezaäa je na kozjolec, nenadoma pa ji je spodrsnilo in je padla na tla ter si zlonvila desno roko.
n— Plemenit da*. Ravnatelj tvrdke »Sing«-« ge poctexü prSortju p. Mari ju Trampušu za bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji krasen no»v najmodernejši šivalni stroj znamke »Singer«, ki ga je bolnišnica že dolgo pogrešala. Plemenitemu dobrotniku se kandijska bolnišnica najiskreneje zahvaljuje za dragocen dar!
Iz Cerknice
Gibanje prebivalstva v prvem četrtletju.
Anagrafičnd urad cerkniške občine, ki obsega področje župnij Cerknica in Grahovo, izkazuje za prvo četrtletje t. L naslednje podatke o rojstvih, smrtih in porokah: v mesecu januarju rojenih: 1 moški, 1 ženska, umrli: 3 moški, 4 ženske. V mesecu februarju rojenih: 5 moških, 1 ženska, umrli: 4 moški, 3 ženske. V mesecu marou rojenih: 4 moški, 2 ženski, umrli: 5 moških in 1 ženska. V mesecu januarju so bili poročeni 4 pari, v marcu pa samo 1. Končne številke nam jasno kažejo, da ne moremo bit zadovoljni s številom rojstev, ker ga število smrti prekaša. Smrt je predvsem pobirala starejše ljudi. — Meseca aprila je med ostalimi umrla tudi ena najstarejših Cerkljank Neža Mozetičeva. Dočakala je 98 let.
Kras pogozdujejo. Da je to delo prepo-trebno, o tem ni treba ne govoriti, ne porabljati črnila. Kraški gozdovi so bili nekoč glavni vir dohodkov, toda pred leti so se začeli sila redčiti. Pogled nanje je žalosten. Rane, nastale zadnje čase, deset in desetletja ne bodo zaceljene. Zato se toliko bolj dela na novem terenu, na še ne pogozdenem. Na več krajih rastejo novi gozdiči, nov up na lepšo bodočnost. V ponedeljek so pričeli s pogozdovanjem nekaterih predelov 1114 m visoke Slivnice. Pri teh dedih je zaposlenih nad 100 delavcev obeh spolov. Na novo bo posajenih večje število smrekovih in borovih sadik. Ko pa bodo končana ta dela, bodo očistili in pregledali tudi stare nasade. Pa tudi šolska mladina je ta teden sadila smreke mladike na Loškem, pod vodstvom gozdarja g. A. Milavca. Prav je, da se mladina že zgodaj nauči in priuči delu, ki je s Krasom v stalni zvezi.
50 letnica cerkniškega sodišča. Cerkniško sodišče, ki obsega delokrog cerkniške, rakovske, begunjske in sv. viSke občine, bo proslavilo letos svojo 50 letnico obstoja.
S Spodnje štajerske
življenje ln smrt. V mariborski bolnišnici je umrla po kratki bolezni 311etna stroj-nikova soproga Antonija Megličeva iz Rogatca. Nadalje sta umrla v Mariboru 67-letna Katarina Antloga, soproga pletilca košar in 67-letni šimen Pepelnik. V Celju je umrl 70-letnl upokojeni višji davčni inšpektor Anton Cvahte. — Na poročnem uradu v Ptuju so v preteklem tednu zabeležili šest porodov, dve poroki in 7 smrtnih primerov. — Rekord po številu porok je pretekli teden zabeležil poročni urad v Celju. V zakon je stopilo 10 parov. Zabeleženih je bilo 21 porodov ln 11 smrtnih primerov, kar zgovorno priča o zdravem napredovanju celjskega prebivalstva.
S flobertovko se je primerilo zadnje čase več nezgod na štajerskem, o čemer smo poročali tudi v »Jutru«. Nova taka nesreča se je zgodila v št. Dju v Slov. goricah. Kmetski sin Oberoeler se je uril t stre*j a-
Dr. Srečko Puher f
Vse ljubljansko prebivalstvo je včeraj močno presenetila osmrtnica, ki je oznanila, da je nagle smrti umrl uglelni ljubljanski zobni zdravnik g. dr. Srečko Puher. Zadela ga je kap. Star je bil šele 51 let. Po rodu je bil iz Kranja medicino pa je študiral v Gradcu, kjer se je nato tudi specializiral za zobnega zdravnika. V svetovni vojni je moral na fronto in tu ga je zadel hud udarec usode: krogla mu je prestrelila pljuča. Ko se je vrnil iz vojne kot invalid, si je v Ljubljani ustvaril zobozdravniško ordinacijo, ki je kmalu zaslovela. Kot tajnik je sodeloval nekaj časa v stanovski organizaciji. Zgradil si je idealno družinsko ognjišče, okrog katerega je v zgledni harmoniji z gospo Frančeško vzgojil ljubko družinico šestih otrok.
Na pogled vedno čvrst in zdrav, veder in prijazen, vnet za umetnost prav tako kakor za prijetno družabnost, je na tihem vendarle vedno bolehal in si ni nikoli mogel opomoči od usodne posledice svetovne vojne. Prezgodnje slovo tega naešga odličnega zobnega zdravnika, vzornega soproga in očeta ter dobrodušnega prijatelja je vzbudila splošno obžalovanje, ki naj bo bridko prizadeti družini vsaj delno v uteho. Zadnjo pot je lr. Srečko Puher nastopil včeraj popoldne. Naj mu bo pri Sv. Križu lahak počitek! Ljubljana ga bo ohranila v dostojnem spominu.
•
Spominu prijatelja Srečka
Deževno jutro — žalostne novice. Zastava črna joka raz pročelje: »Gospod odšel na kruto Je povelje, na vek izgine plemenito lice.«
Hudo med nas posega žena bela. No vendar vsak ponavlja, Srečko,
[z mano:
»Prerano dala je usoda rano, Prerano vzela nam moža je z dela.«
Z ljudmi bilà je tvoja roka nežna.
Zato ti naklonila Neizbežna
je vsaj račun brez dolgih muk in boli.
Ti blagi duh ne zabim te nikoli. Kako sedaj izguba vsem je težka, vedo sirote, vé gospa Frančeška.
Sosed A. Debeljak
nju in je obstrelil neko dekle, ki je govorilo z znancem na cesti Krogla ji je prestrelila roko. Ranjenka je morala v mariborsko bolnišnico, strelec pa je ovaden.
Otroci so zanetili gozdni požar. V gozdu posestnika Uratnika pri Braslovčah so se igrali otroci in zanetili ogenj. Pogorela sta dva orala mladega gozda. Reševalci so prihiteli na pomoč in so požar zadušili. Močnejša debla niso prehudo prizadeta.
Učiteljsko zborovanje v Slovenskih Konjicah. Mladi učitelji in učiteljice iz konjiškega okraja so se sestali in se pripravljali za drugi učiteljski izpit. K sestanku je prišel tudi šolski poverjenik mariborskega okrožja. Posamezni učitelji in učiteljice so razlagali svoje učne metode, nakar so dobili navodilo, kako se morajo pripraviti za izpit.
Z Gorenjskega
Gospodarski minister Walter Funk se je v ponedeljek dopoldne vrnil ia Celovca v Berlin. Vsi celovški predstavniki so prišli k slovesu. Dekle v koroški noši nvu je izročilo cvetje. Gauleiter in nekateri drugi višji uradniki so ministra spremili do deželne meje na Mainici. Tam je bil zbran oddelek koroške mladine. Minister Funk je za slovo obljubil, da bo podpiral izgrajeval no delo na Koroškem.
Obisk državnega zdravstvenega vodje. Včeraj je prispel v Celovec nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti. Ostal bo na Koroškem tri dni in »i ogledal nekatere zdravstvene ustanove. Ali bo obiskali tudi gorenjske kraje, med drugim Goinik. še ni znano.
Iz Hrvatske
Nova železnica. Prometno ministrstvo je odobrilo trasiranje železniške proge Oku-čani—Bosansko Gradiš te — Banja Luka. Nova proga bo vezala železnico Zagreb— Zemun s progo Zagreb—Banja Luka.
Brezposelnost nazaduje. Po statističnih podatkih je brezposelnost takoj, ko je nastopilo toplejše vreme, po vseh hrvatskih krajih, še posebno pa v Zagrebu, znatno nazadovala
Sest milijonov kilogramov tobaka predelajo vsaka leto v hrvatskih tobačnih tvornicah. V območju NDH je šest tobačnih tovarn, in sicer v Zagrebu, Sarajevu, Mostarju, Travniku, Banja Luki in Senju. Letna potrošnja tobaka in tobačnih izdelkov znaša na Hrvatskem okoli 4,200.000 kilogramov, ostanek pa izvozijo v tujino. V zadnjih mesecih so poslali iz Hrvatske v Nemčijo nad 1,200.000 kg tobaka.
Propaganda za sajenje buč in sončnic. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je razdelilo med kmete letake, v katerih jih poziva, naj sadijo čim več oljnih rastlin, predvsem sončnic in buč. V letakih je priporočeno, naj oljne rastline zlasti sadijo ob železniških progah in deželnih cestah, kjer navadno zemlja ni obdelana.
Zdravstvena razstava na zagrebškem ve-lesejmu. V okviru razstave državnega poročevalskega in propagandnega urada na zagrebškem velesejmu je zlasti zanimiv njen zdravstveni oddelek. Na njem so nazorno prikazani statistični podatki, nanašajoči se na zdravstvene razmere v državi. Na mestno prebivalstvo, ki šteje samo 11 odstotkov celotnega števila prebival-^ stva. odpade 70 odstotkov zdravnikov, na' podeželsko ljudstvo pa le 30 odstotkov zdravniških moči.
Prvi maj je na Hrvatskem državni praznik. Od letos naprej se bo 1. maj na Hrvatskem praznoval kot državni praznik. Ta dan mora počivati vse delo. delavci pa imajo pravico do svojih mezd. Korporacij-ski minister je pooblaščen, da iz gospodarskih ali koledarskih razlogov državni praznik prestavi za nekaj dni prej ali pozneje. Letos je določen 2. maj kot praznik dela.
Vzhodna Bosna je očiščena. Zunanji minister Lorkovič je imel v zagrebškem radiu predavanje o svojem potovanju po vzhodni Bosni. Med drugim je omenil, da je z združenimi močmi ustašev, domobrancev in nemške vojäke to področje zdaj očiščeno četnikov. Sam da se je na licu mesta o tem prepričal. Na veliko zadovoljstvo prebivalstva je bil red povsod vzpostavljen.
ŠPORT
Prekrižani računi
Sport na oni strani Rokavskega preliv» ne more nikamor
Dunajska izdaja »Völkischer Beobachter-ja« objavlja nekaj prav kratkih, toda zelo značilnih ugotovitev na račun športne delavnosti, kakršna je sedaj med vojno na oni strani Rokavskega preliva, ln sicer enako kakor v Angliji tudi v Ameriki.-òlankar pravi med drugim naslednje:
Včasih so z angleškega otoka prihajale kopice vesti o naravnost ogromnih športnih načrtih, toda kmalu po septembru 1939. je mnogo opevano športno življenje te tako imenovane domovine vsega sporta na svetu, zaspalo v popolni tišini in brez vsakih bolečin. Seveda kljub vsemu, kar so Angleži doživljali na bojnih poljih, tudi še pozneje ni manjkalo raznih objav, ki so govorile o velikanskih mednarodnih tekmah in podobnih velikih dogodkih, tako da je ubogega Evropca kar navdajala prava zavist za toliko lepote, kolikor jo je v športu lahko bil deležen vsak povprečni Anglež. Toda na vsako tako bahavo napoved je potem sledila kar se da skromna odpoved v dveh vrsticah, da Je bilo treba prireditev iz tehničnih ali podobnih razlogov preložiti na boljše čase.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z varljivim sijajem tako imenovanih »pan-ameriških iger.« Ta prireditev je bila namenjena kot konkurenčni dogodek za berlinsko svetovno olimpiado, da, hoteli so ji celo dati takšen obseg, da bi bila morala zatemnlti Berlin. Vse je bilo že na svojih mestih; ogromen organizacijski aparat za to olimpiado vesoljne ameriške celine, slavni organizator v osebi gospoda Mandel-booma, o čigar izvoru skoraj ni treba izgubljati besed. Vse, prav vse je bilo sijajno pripravljeno, prireditev naj bi bila letos spomladi dobila še svoj uvodni del z velikimi strelskimi nastopi širokih množic, da bi bil ameriški narod bolj vesel bodoče vojne in udejstvovanja v njej.
Toda, kaj se je zgodilo? V Buenos Aires, kjer naj bi bilo prizorišče te olimpiade, je prispela odpoved iz Amerike z vsekakor precej prepričevalno ugotovitvijo, da se Američani zaradi transportnih težav teh športnih svečanosti ne bodo mogli udeležiti. To pa je bil samo znak za vse ostale slavnostne udeležence, da so tudi s svoje strani odrekli sodelovanje, kar že dovolj jasno kaže. koliko so jih prav za prav zanimale te vseameriške igre.
V ostalem pa — tako zaključuje pisec svoja izvajanja — je le prišlo do enega dela teh prireditev, in sicer do streljanja, toda onega pravega, pri katerem so nagrade sicer zelo težko dosegljive, toda pri vsem tem pa tudi mnogo drugačne kakor na vsaki športni prireditvi.
Okrog žoge v Kostanjevici
Iz Kostanjevice ob Krki nam pišejo:
Po dolgih zimskih mesecih se je te dni pričelo vzbujati novo življenje tudi med našimi športniki nogometaši, ki so preteklo nedeljo popoldne prvič nastopili javno, in sicer v tekmi z moštvom kraljeve finančne straže. V prvi polovici igre, ki je bila z obeh strani zelo živahna, so se Kostanjevčani kar dobro držali nasproti bolj izvežbanlm nasprotnikom in je bilo občinstvo prav veselo njihove spretnosti. Po odmoru so se seveda polagoma le uveljavili te igre bolj vajeni finančni stražniki, ki so nazadnje zabili tudi štiri gole, medtem ko domačinom ni uspelo niti enkrat potresti njihovo mrežo. Med domačimi igralci je le treba omeniti Kastelica ln štirna. ki sta posebno v kočljivem delu druge polovice igre odstranila marsikatero pretečo nevarnost za svoj gol. Pri finančnih stražnikih, ki so vsi bolj spretni ob žogi kakor domačini, sta se zelo živahno uveljavljala Cerutti in Caldono, pa tudi vratar je večkrat pokazal svoje dobre sposobnosti.
Kakor se sliši, sta se obe moštvi dogovorili tudi za povratno tekmo, za katero se bodo morali domačini vsaj nekoliko pripraviti, če bodo hoteli zaigrati dovolj močno za nasprotnika takega kova.
ŠE ODMEVI OD NEDELJE
Na turnirju za amatersko boksarsko prvenstvo v okrožju Donau-Alpenland, ki je bil preteklo soboto in nedeljo v Celovcu in ga je otvoril ln vodil športni okrožni vodja Kollenz, so sodelovali tudi nekateri najboljši jeseniški boksarji. V splošnem so v predtekmovanjih zmagali sami favoriti, senzacija zase pa je bila zmaga nekega 2.02 m dolgega boksarja Oleya iz Celovca, ki je v 7 minutah opravil s svojim nasprotnikom Iiečkom z Dunaja. Jeseničani so se držali dobro in je v zaključnih borbah v srednji teži Aschmann zmagal po točkah nad Kodymom. Drugi prvenstveni naslov za Koroško je priboril prej omenjeni Oley. Najbolje so na tej prireditvi odrezali Dunajčani s 5 zmagami.
Kranjsko nogometno moštvo je zadnjo nedeljo nastopilo v Beljaku v borbi za točke proti enajstorici Vlllacher SV, Tekma se je končala neodločeno z 1:1, in sicer po preteku prvih 45 minutah Igre. Kranjčani so se to pot izkazali kot hitri in tehnično precej izvežbanl nogometaši ter so vso prvo polovico Igre vidno gospodarili na terenu. Po odmoru so postali žrtve lastnega tempa. Gol za Kranjčane je zabil Kokl. Proti koncu igre sta si moštvi stopali precej trdo na prste, tako da je sodnik izključil kranjskega srednjega krilca Vrečka.
Tudi štajerskim nogometašem v drugem spomladanskem kolu za točke ni šlo posebno po sreči. Celjsko moštvo bi bilo moralo potovati v Kapfenberg, pa sploh ni odšlo, mariborski Rapid pa je gostoval v Gradcu proti tamkajšnjim železničarjem in Izgubil z nič manj kakor 2:6. — V Mariboru strnem so igrali prijateljsko tekmo domači železničarji in njihovi poklicni tovariši is Knittelfelda. Igra je ostala remis s 3:3, čeprav so bili domačini do odmora z 2:1 v vodstvu. To tekmo je sodil mariborski sodnik Janko.
Prihodnja nedelja bo v mednarodnem pogledu skoraj rekordna. Razen mednarodne nogometne tekme med Nemčijo in Madžarsko v Budimpešti, bo ta dan še 5 mednarodnih tekmovanj, in sicer v Milanu med Italijo in Rumunijo v rugbyju, v Budimpešti med Madžarsko in Hrvatsko ▼ rpkoborbi, v Pavli med Italijo in Svico ▼ dviganju uteži, v Luganu med Švico in Italijo v hokeju na travi in slednjič v Trie-steu v jadranju med Italijo in Madžarsko.
* ' ' ' . '•'••':• 'i:.? ,' ■>	v ' • ">' s
■■m* '
'S. ■ wv : r : >:.:■<■
k - v
•„ •'..: -si
n Capo d! Stato Maggiore della Honved Generale Szombathelyi visita un campo d'aviazione dell'Italia Centrale — Za časa svojega obiska v Rimu je general Szomba-thelyi obiskal tudi neko letališče v osrednji Italiji
Napoleon v novi
v«
21
O Napoleonu je napisanih že za celo knjižnico knjig, dobrih in slabih, duhovitih in naivnih, takih, ki skušajo podati o njem čimbolj objektivno sliko, in takih, ki skušajo lik tega izrednega moža narisati s to ali ono tendenco. Napoleon deli tudi v tem pogledu usodo skoro vseh drugih ljudi izrednega formata, ki jih pozna isvetovna zgodovina. Kdor piše o njih, je vedno postavljen pred težko nalogo, da loft zrno od plevela, resnična dejstva od legend. Vsaka doba presoja vrh tega vse dogajanje zgodovine s svojega zrelišča in gleda tako tudi na velike zgodovinske osebnosti. Vsaki generaciji se predstavljajo te osebnosti v drugačni luči. Zato se tudi v vsaki dobi najdejo znanstveniki in umetniki, ki čutijo potrebo na novo predstaviti sodobnikom tega ali onega velikega duha iz preteklosti.
Najnovejša knjiga o Napoleonu je izšla te dni, sredi" največjega vojnega požara, kar jih pozna svet. Napisal jo je v nemščini Filip Bouhler, visok funkcionar narodno socialistične stranke. On gleda na Napoleona z zrelišča novega evropskega reda, katerega ustvaritev sta si postavila za cilj fašizem in narodni socializem. Knjiga! z naslovom »Napoleon« nosi podnaslov »Bleščeča pot genija«, kar
že v naprej priča, kako visoko ceni pisec velikega Korzičana. V svojih izvajanjih zavrača one, ki slikajo Napoleonovo delo kot sad njegove želje po moči, oblasti in slavi. Bouhler dokazuje, da si je postavil Napoleon za življenjsko nalogo odstraniti iz Evrope kaos, v katerega je zašla po francoski revoluciji, ter ji odpreti pot v novo, lepše in boljše življenje. Da bi dosegel ta cilj, je moral premagati tudi reakcijo, katere glavna nosilca sta bila takrat carska Rusija in fevdalna Anglija. Zlasti slednji je veljala Napoleonova borba, ker je spoznal v njej glavno oviro za novo Evropo, kakršno je hotel zgraditi. Pod tem protiangleškim vidikom je najlažje razumeti vse Napoleonove podvige, tudi »generalni napad na nemški partiku-larizem«, kakor se izraža pisec, ki ocenjuje Napoleonovo delo v Nemčiji kot »prvi korak v novo dobo nemštva«.
Krivdo za končni Napoleonov neuspeh vidi Bouhler predvsem v tem, da je bil Napoleon bolj vojskovodja kakor državnik in da je imel zato premalo stikov z resničnim razpoloženjem ljudstev. Bil je pač popularen pri vojakih, ni pa si znal pridobiti srca francoskih ljudskih množic, kar ga je končno pogubilo.
čnngking nafdsražf e mesto | na svetu
»Ultime notizie« (Trieste) prinašajo iz Berna naslednje zanimivo poročilo:
Cangkajškova žena je izjavila, da je bilo na ozemlju čungkinške Kitajske od poletja 1938 do "poletja 1940 z zaposlitvijo okrog. 300.000 delavcev zgrajenih 3600 km novih cest. Kakor doznava dopisnik lista »Neue Zürcher Zeitung« v Cungkingu, je bilo odtlej odprtih za promet 8 novih glavnih cest v dolžini 9000 km in 20.000 km stranskih cest.
Bržkone gre za manj pomembne ceste in klance, ki jih je po evropskem pojmovanju smatrati za povsem primitivne, kajti v severozapadnih pokrajinah se na teh cestah ne morejo posluževati vozil z železnimi obroči, da ne bi cest poškodovali. V poljedelskih pokrajinah se uporabljajo skoraj izključno le dvokolnice, medtem ko se velblodi uporabljajo v glavnem le za promet preko zapadnega Turkestana, v Junanu in Kvejčcvu pa konji in mezgi.
Odkar so Japonci pretrgali birmansko cesto, se je zelo povečal prevozni promet od obale v notranjost Kitajske s pomočjo kulijev. Ta promet je pod nadzorstvom vojaških oblasti. Težave takšnega prometa so predvsem v pomanjkljivi oskrbi in pre-
hrani teh težakov v slabo obljudenih predelih. Tudi vprašanje plač je zelo resno vprašanje, spričo skromnih zahtev kulijev pa je vendar ta prevoz blaga na vsak kilometer ceste za en dolar cenejši kakor prevoz z avtomobilskimi vozili. Nekoliko boljši je položaj teh nosačev v samem Cungkingu, kjer lahko svojo zahtevo prilagode splošnemu zvišanju cen. Tako si lahko dovolijo tudi nakup cigaret, medtem ko si tega ne morejo dovoliti uradniki, ki prejemajo komaj 50 do 80 mark na mesec, kar komaj zadostuje za najskromnejšo prehrano. Dejstvo je namreč, da je mesto čungking danes eno izmed najdražjih mest na svetu. Za par moških nogavic je treba plačati najmanj 10 mark, za par svilenih ženskih nogavic pa celo 125 mrak, medtem ko velja radijski aparat domače proizvodnje 650 mark, inozemski pa najmanj 8000 mark. Razni luksuzni predmeti so skoro povsem izginili iz trgovine. Tudi ženska obleka se je zelo poenostavila, kajti pred vsem drugim blagom imajo prednost uvoza vojne potrebščine, k; pa po prekinitvi birmanske ceste prihajajo v vedno manjših količinah.
V ostalem se življenje v Cungkingu razvija v glavnem pod zemljo. Mesto je bilo namreč doslej že najmanj 10 krat skoro popolnoma porušeno. Nove gradnje so se na-
to vselej vršile v vedno bolj enostavni obliki. Tudi delo se po večini opravlja pod zemljo. Celo Usti, ki izhajajo v Cungkingu, se tiskajo v nalašč za to pripravljenih podzemskih prostorih, med tem ko se uredništva po potrebi seli iz kraja v kraj.
A N E K D O T A
Slavni zdravnik Mendel je imel v syoji praksi opraviti pogosto s skrajno nervoznimi ženskami. Ena izmed teh pri-
jetnih pacijentk je potožila, da ima živo žabo v telesu in da ji to povzroča strašno neugodje.
Mendlu še na kraj pameti ni prišlo, da bi izpodbijal njene nesmiselne trditve, pač pa se je odločil, da jo bo radikalno ozdravil/ Dal ji je nekega praška za bljuvanje in ko se je pokazal uspeh, je v izbljuvek spretno vtihotapil žabo. Z zmagoslavno gesto je pokazal pacijentki uipeh svojega zdsavlje-nja — in ženska je bila od tistega trenutka zdrava...
Cenik za zelenjavo in sadje št. 13
veljaven od 1. maja 1942-XX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki meje za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje, kakor po odrejeni ceni V cenah pomeni prva številka na debelo, druga pa na drobno prodajo, in sicer:
Česen 8.50, 9.50: beluši 13.40, 14.50; rdeči korenček 3.65, 4.35; karfijola 3 85, 4.45; čebula 3.—, 3.6u; kopre 3.45, 4.25; solata (endivija, zobčasta in navadna) 2.60, 3.80; solata glavnata 4.10. 5 30; radič rdeči 7.20, 8.—; zelena (glavice) 3.65, 4.05; špinača 5.75, 6.55; pomaranče posebne 6,80, 8.—; pomaranče Ia 6.40. 7.60; pomaranče IIa 5.25, 6.10; limone l. vrste (15 cm obsega) 2.85, 3.50 (komad 0.35); limone II. vrste t pod 15 cm) 2.37, 2.90 (komad 0.30); jabolka I. vrste 7.85 8.85; jabolka II. vrste 6.80, 7.80; orehi Sorrento —.—. 30.—; orehi navadni —.—, 25.—; krompir domač pri kmetu 1.—, 1.30; krompir za seme »Bint-je 1.50; krompir za seme ostalih vrst 1.30.
OPOMBE
1.	Jabolka I. vrste so: Parmene, renetke, champagne, Grafensteiner, Morgenduft, Jo-natan, Wagner, Star, Imperatore, Abbondanza, Sergente, Annurche.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo tzdati tak račun.
Naše Gledališče
DRAMA
Petek, 1. maja: ob 17.30: Konto X. Izven.
Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 2. maja: ob 17.30: Vdova Rošlinka.
Izven. Cene od 15 lir navzdol Nedelja, 3. maja: ob 14.: Jurček. Mladinska igra. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol
»Konto X« je naslov zabavne veseloigre v treh dejanjih, ki sta jo napisala Bernauer in Oester. Snov obravnava zgodbo okrog skrivnostnega konta X, ki ga je ustanovil zaljubljenec, da bi mogel pomagati obubožani plemenitaški rodbini ljubljenega dekleta, ki ne ve, da živi na njegov račun. Igrali bodo: Alkano — Gorin-škova, Uli — Starčeva, Oskarja — Blaž, očeta — Bratina, dr j a šolarja — Nakrst, Srakoperja — Gorinšek, Piškurja — Košič, njegovo ženo — Rakarjeva, Zamorška — Košuta, sobarico — Križajeva, strojepisko
—	R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič.
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Kos
iz našega kmečkega življenja. Vedra zgodba o košati kmečki vdovi, željni možitve in brhkega moža. Način, kako skuša priti do njega, je pokazan na dovtipen ln hu-moren način. Kdor želi preživeti nekaj veselih ur, naj ne zamudi obiska te predstave. Režiser: Fran Lipah.
OPERA
Petek, 1. maja: ob 15.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 2. maja: ob 17.: Prijatelj Fric. Red B
G. Donizetti: »Don Pasquale«. Opozarjamo, da bo pričetek predstave ob 15. uri in da bodo veljale znižane cene od 15 lir navzdol. Zasedba partij je sledeča: Pasquale — Betetto, Malatesta — Janko, Ernesto — Sladoljev, Norina — Mlejnikova, notar — Jelnikar. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: Rado Simoniti, inscenator: ing. Ernest Franz.
Prva repriza Mascagnijeve opere v treh dejanjih: »Prijatelj Fric«. Peli bodo: Suzo
—	Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Haneza — Dolničar, Friderika — Kristančič, Katarino— Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R.Primožič, zborovodja: R.Simoniti, scenske načrte po zamisli režiserja je napravil ing. E. Franz.
Otroci, ki sodelujejo pri Bizetovi operi »Carmen«, bodo imeli skušnjo v petek 1. maja ob 17.30 uri v Operi
3.	Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domaČi krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare.
4.	Za domačo ielenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5.	Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedneih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata.
6.	Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih.
Ljubljana, dne 27. aprila 1942-XX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli
Radio Ljubliana
PETEK, 1. MAJA 1942 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru: Napoved čara. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Komorni zbor vodi dirigent D. M. šijanec. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lahko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra, vodi dirigent Bar-zizza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Trio Emona. 17.35: Vaška muzika. 19.J »Govorimo italijansko« — prof dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Znani valčki. 20.: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Prenos iz gledališča Carlo Felice v Genovi: šaljivi večer — Drama-tična skladba v 4. dej. Glasba U. Giordna. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini, Predavanje v slovenščini P0 operi: Poročila italijanščini.
Inserat! v Jutru" imai© velik uspeh
Beseda I -.60. taks» -M. i» daianie naslov» ili t»
lifro L i.—■
Urarskega
pomočnika
sprejmem. Nastop po možnosti takoj. Vahter Matija, urar. Novo mesto. 5570-1
Iščem oskrbnika
za manjše posestvo na Dolenjskem. Na razpolago ima lepo stanovanje ter ne kaj užitka v naravi. Biti mora srednjih let. potočen zmožen vinogradništva, sad jarstva in vrtnarstva. Ponudbe s podatki o dosedanjem službovanju in zahtevkom plače na ogl. oddelek Jutra pod »Na Dolenjskem«	5579-1
2 brivska učenca
ter pomočnika ob sobotah sprejme Frank. Ljubliana. Kresija.	5<80-l
Prikupno dekle
Jrvežbano za točilnico takoj sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5582-1
Službe išče
Beseda l —.50 taks« -.60 »j datarne naslova »B v> Mro t l.—.
Mlado dekle
poSteno želi zaposlitve za čez dan. Naslov v vseh po slav. Jutra.	5587-2

Beseda l —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali u lifro L i.—._
Moške čevlje
malo nošene, stare št. 4lVt črne prodam za 250 lir.— Ogled Sketova 5-1.
5565-6
Ugodna prilika!
Prodamo takoi in poceni zaradi selitve v nove prostore lepo ohranjen paviljon. Podrobnosti v cvetličarni Ferant nasi. Pogačar-jev trg.	5588-6
Ptfwm
Beseda L - .60. taks* —.60 '* daianie naslova tli ta _litro L 3.—.
Imam naprodaj:
2 novi stanovanjski hiši za Bežigradom, v mestu trgovsko stanovanjsko hišo, in večje komplekse zemljišča. Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. 27.	5578-20

-»eseda l —.60, taks» —.60 daianie naslova tli u lifro I V—.
3-sobno stanovanje
s kopalnico po možnosti v centru iščem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5584-21a
Beseda l —.60. taks» — .60 '3 daianie naslov* tli w lifro t Ì.—.
Prazno sobo
veliko s posebnim vhodom takoj oddam v centru. Na slov v vseh posi. Jutra.
Prazno sobo
oddam v centru. Naslov v vseh posi. Jutra. 5567-23
Prazno sobo
sončno oddam mirni in »o lidni gospodični. Naslov v vseh posi. Jutra. 5572-23
Širite
„JUTRO"
Kabinet
oddam v centru. Naslov v vseh posi. Jutra. 5573-23
Opremljeno sobo
v centru mesta tako) oddam. Naslov v vseh posi. Jutra.	5575-23
Stalnega gospoda
solidnega spreimem v snažno sobo, Tržaška 21-1. levo.	5577-23
Sobo
z dvema posteliama poseben vhod, v sredini mesta takoj oddam s hrano. Naslov v vseh posi. Jutra.
5585-23
Inteligentna
gospodična
sprejme kot sostanovalko boljšo gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nairaje uradnico«
5cS9-23
Živali
Beseda L 1.—. taksa — .60 »a daianie naslova tli » iifro I 3. — .
Prašičke za pleme
prodam. Jožef Vidmar. — Slape 33, D. M. v Polju 5574-27
Izgubljeno
beseda L —.60, taKsa -.60, iz daianie naslova tli za äifro l 3.—.
Revna gospa
je izgubila denarnico z nekaj čez 100 lir gotovine ia ključ stanovanja od Zadr. «.i. uslužbencev v Šiški dO Strojnih tov. in livarn. — Pošten najditei) naj odd» najdeno v Podmilščakovi 4 Petrovčič.	5581-28
7
Obrt
Gostilno
oddam v sredini mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben kapital«
5576-30 95.000, 4525.
i 2 >
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
Agilen, Čista obrt, čistoča Dobio priporočen. Dobro plačilo, Delavnost, Dobra eksistenca. Električen mlin. Foto Ljubljana, Gost. koa cesila, Hišnik, Honorar 47 Interesent, Izkušena moč. Izmenjava slike, Kenia j — 180.000, Ljubljana 5237,— Lesni rnanipulant in uradnik. Marljiv, 1. mai, Mala odškodnini. Nudim opremo takoj, ' Oki.ig 160.000, Obrt, Ohranjen. Pogoji, — Pomembno podjetje, Poštena, Pošteno dekle. Pisana maj. Pridna in poštena. Ra bim takoj, Fesna, Besno, Roža, Samostojna. Srce ia pamet. Sigurna. Samo prava prilika, Solidna, Stal.ia služba, Stroj, Strojepiska. Suro železo, Točen plačnik, L'r.-.dnik, Ugodno, Vesten, Voz. Zmožen, Zvestoba, Zanesljiva, Takoj, Za prevzem blaga IC.OjO, Zunanji trgovec, 10-15. 24. aprila, 5301, 5375, 2:^0, 1010. 3000 lir, 370 lil.
MICKO
IL CAMBIO PER CICLO PItT LEGGERO DEL MONDO — PRESTAVA ZA KOLESA NAJLAŽJA NA SVETU
Concessionario di vendita
Pooblaščenec za prodajo
MARIO RODA — Fiorenzuola d'Arda — Corso Garibaldi 70
B
Beseda l -.60. taksa —.60 X* iiiinie naslova tii ti litro l J.—.
Osebni avto
dobro ohranjen n<^e|še tipe r ali brez generatori a kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »10 do 15«
5341-11
. T ■ '
Beitd» l --0U. UUa -.00 z* daianie naslov* ali u lifro l .
Raznovrsten les
za mizarje in tesarje kakor tudi druge lesene pred mete in pohištvo razprodam. Ivan Šiška, Metelkova 4.	5583-15
Umrla nam je po dolgem trpljenju moja ljubljena soproga in naša dobra mama, gospa
MARIJA KADUNEC
soproga gimnazijskega ravnatelja
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 1. maja 1942, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja!
LJUBLJANA, dne 30. aprila 1942.
FRANC, soprog; SLAVKO, VLADO, BRANKO, sinovi — in ostalo sorodstvo.
E. Salgari:
45
Črni gusar
Roman
Moj starejši brat, ki je bil nedaleč od tistega kraja s svojimi vojaki na straži, jim je planil naproti in zavzdignil poplah. Toda izdajalec ga je s pištolo v roki čakal za vogalom branika. Moj brat se je zgrudil smrtno ranjen, in sovražniki so vdrli v mesto. Borili smo se na ulicah in po hišah, a vse je bilo zaman. Trdnjava je padla. Le komaj nam ie uspelo, da smo se s peščico zvestih naglo umaknili do Courtrayja.
»Sami povejte, ali bi odpustili takemmu človeku?«
»Ne,« je odgovorila Honorata.
»Tudi mi mu nismo odpustili. Zakleli smo se, da ubijemo izdajalca in maščujemo svojega brata. Ko je bila vojna končana, smo ga dolgo iskali, najprej v Flandriji. potem na Španskem. Ko smo zvedeli, da je imenovan za guvernerja enega izmed utrjenih mest v ameriških kolonijah, smo mi, jaz in moja mlajša brata, opremili tri ladje in odoluli v Veliki zaliv, z edino željo, da pripravimo Flamcu zasluženo kazen.
»Postali smo gusarji. Zeleni gusar, ki je bil mnogo ihtivejši, a tudi manj izkušen od naju dveh, je hotel prvi poskusiti svojo srečo, a je na žalost pa-
del našemu smrtnemu sovražniku v roke in umrl na vešalih kakor navaden zločinec. Nato je tvegal Rdeči gusar isto in doletela ga je enaka usoda. Posrečilo se mi je. da sem snel oba brata z vešal in ju potopil v morje, kjer čakata novice o maščevanju. Z božjo pomočjo bo izdajalec čez nekaj ur v mojih rokah!«
»In kaj mislite z njim storiti?«
»Obesim ea!« je hladno odvrnil gusar. »Nato pokončam vse tiste, ki so tako nesrečni, da nosijo njegovo ime! On je umoril moje sorodnike, jaz iztrebim njegove. To sem prisegel in ostati hočem mož beseda!«
»Kje smo zdaj? Kako je ime mestu, kjer vlada tisti Flamec?« je mahoma vprašala vojvodinja.
»Kmalu boste zvedeli!«
»Njegovo ime mi povejte!« se ji je tesnobno iztrgalo.
»Zakaj?«
Mlada vojvodinja je komaj dihala. Mrzel pot ji je pokrival čelo.
»Ne vem!« je rekla s skruSenim glasom. »V mladih letih so mi vojaki, ki so služili v vojski mojega očeta, pripovedovali docela podobno zgodbo. Dajte, povejte mi ime tega moža!«
»Nu, bodi: ime mu je guverner Van Gould!«
Tisti hip je zagrmel topovski strel. Črni gusar je planil iz kabine na palubo.
»Dani se!« ie skoraj vriskaje zaklical.
Honorata ni nič storila, da bi ga zadržala. Kakor bi treščilo vanjo, se ie bila brez glasu zgrudila na tla.
NAPAD NA MARACAIBO
S topom ie bila ustrelila Olonezova ladja, ki je plula zdaj na čelu in se je bila približala Maracai-bu na dve milii. Ustavila se ie pred trdnjavico, zgrajeno na hribu, ki je z dvema otokoma vred branila mesto.
Nekateri flibustirji ki so bili že z Zelenim in Rdečim gusarjem v maracaibskem zalivu, so bili priporočili Olonezu, naj izkrca lovce na goved in vzame trdnjavico, ki je obvladovala začetek iezera, pod dva ognja. Tedaj je bil dal Pierre znamenje za napad.
Z občudovanja vredno hitrostjo so spustili z vseh ladij čolne, ki so jih neutegoma zasedli bukanirji in flibustirji, namenjeni za izkrcanje.
Ko se je vzpel Črni gusar na mostič, je bil Morgan že odbral šestdeset naidrzneiših in najkrep-keiših ljudi ter iih poslal v čolne.
Obrnil se ie k Ventimiliskemu.
»Poveljnik, niti trenutka ne smemo zamuditi! Ljudje, ki so že izkrcani, bodo čez nekaj minut zagrabili trdnjavo, in naši flibustirji so določeni, da prvi podvzameio naskok!«
»Ali ie poslal Olonez kak ukaz?«
»Da! Brodovje se ne sme izpostavljati ognju trdni ave!«
»Dobro! Predam vam poveljstvo na svoji .Folgore'!«
Hitro si je nadel boini oklep, ki mu ga ie držal podčastnik, in se spustil v veliko šalupo. zasedeno s tridesetimi možmi in oboroženo z možnariem. ki ga ie čakala pod levimi stopnicami.
Ker se je že danilo, je bilo treba hiteti in spraviti ljudi na suho, še preden bi Španci utegnili zbrati svoje čete.
Čolni so naglo odveslali proti gozdnati obali, ki se je strmo vzpenjala v grič. Na vrhu griča je stala trdnjava, močna zgradba s šestnajstimi težkimi topovi in velikim številom branilcev.
Španci, ki jih je splašil Olonezov prvi topovski strel, so bili naglo poslali nekaj krdel vojaštva, da bi s svojim streljanjem odbilo flibustirje.
Bombe so padale kakor toča in udarjale v morie, da ie voda visoko brizgala okrog šalup. toda gusarji so se znali spretno ogibati krogel. Z bliskovitim kretanjem in nepričakovanimi obrati ladij so jemali sovražnikom možnost, da bi iih zadeli.
Trojica šalup z Olonezom. Črnim gusarjem in Baskom Michelom je bila v prvi vrsti in je imela najkrepkejše veslače. Kar letele so po valovih, da bi dospele na kopno, preden bi se mogli španski oddelki, ki so se že pojavljali v gozdih, čvrsto ustaviti na bregu.
Gusarske ladje so se držale v ozadju, da ne bi bile brez koristi izpostavliene ogniu šestnaistorice težkih trdniavskih topov. Samo »Folgore«, ki ii ie poveljeval Morgan, se je približala obali na tisoč korakov in ie s svojima zasledovalnima topoma varovala gusarje pri izkrcavanju.
Kljub srditemu strelianiu so prvi Solni čez petnajst minut že pristali. Ne da bi počakali tovarišev, so flibustirii in bukanirii z voditelii na čelu takoj planili v gozd. Španskim krdelom naproti.
»V napad!« ie kriknil Olonez.
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren ljubomir Vom — Vsi v Ljubljani.