85‘3^ k (SO 100200 lic« sec= illiff Ali I OSKEONJA KN JUNICA p.P.126 66001 *OPb* Primorski j m La J[ ■USI«" Pošt, nevnik nina plačana v gotovini »bb.pSHgAppš Cena 200 Ur Leto XXXIV. Št. 96 (10.008) TRST, nedelja. 23. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi !( i )1 S VRE TESNOBE IN NAPETEGA PRIČAKOVANJA V DRŽAVI ZA USODO UGRABLJENEGA PREDSEDNIKA KD Odkar je zapadel ultimat, se teroristi niso več oglasili Poziva Pavia VI. in Waidheima za osvoboditev Alda Mora Papež prosi brigadiste, naj brez pogajanj izpustijo Alda Mora - Waldheim poudaril zaskrbljenost mednarodne javnosti - Iskrena zahvala Morove družine RIM — Dan je potekel v napetem vznemirjenem čakanju. Ure in minute čakanja, da bo zabrnel telefon posebne linije v sedežu KD ali na sedežih cerkvene dobrodelne organizacije »Caritas*, ki je ponudila svoje posredovanje za osvoboditev Alda Mora. Ultimat teroristov je zapadel ob 15. uri, toda ugrabitelji se niso oglasili. Morda zaostrujejo psihološki pritisk, kajti tudi molk spada v shemo izsiljevanja. V dopoldanskih urah je nepri- Papež Pavel VI. Generalni tajnik OZN Kurt VValdheim čakovano odjeknil glas papeža Pavla VI., ki je naslovil »kleče* in v osebnem imenu poziv rdečim brigadam naj osvobodijo »prijatelja in sošolca Alda Mora*. Rokopis je ob 10.30 pokazal vatikanski glasnik Panciroli na naglo sklicanim italijanskim in tujim časnikarjem. Papež je ugrabitelje imenoval v svojem pismu »ljudje rdečih brigad*. Priznal jim je, da so »občutljivi za vprašanja družbenega napredka* in jih pozval, naj brez pogajanj izpustijo Alda Mora na svobodo. Pri vsem tem pa ni uporabljal običajnega zaimka «mi», kar simbolizira istovetenje papeža s cerkvijo, pač pa «jaz», kar pomeni, da je papež kot človek, ki sc. kleče obrača na ugrabitelje in .jih prosi, naj vrnejo svobodo «prijatelju in sošolcu*. Vatikanski radio je še komentiral, da «mora vsakdo razumeti, da je to nekaj več kot navaden človekoljubni poziv*. Zvečer pa se je iz New Yorka oglasil tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki je ugrabite- ,niUiiiiii||„imji,,,,,,m,iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiilifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii« PREISKAVA O UGRABITVI ALDA MORA IDENTIKIT DVEH TERORISTOV ^ za skrivnostnega «Borghija», ki je pred dvema letoma vzel v najem stanovanj« v Ulici Gradoli in za pajdaša, ki je pogosto zahajal v skrivališče tRlM in"""1 — Kljub vzdušju tesnobe % *pričakovanja so poli-»iki’ karabinjerji, finančni straživa vodstvom rimskega sod-iskavnadaljevali tucb včeraj is presta 0 o ugrabitvi demokrščan-o “Predsednika Alda Mora in b*ho • U njegovega spremstva. jjvj,vn! temelj preiskovalne de-Menin1' -ie gradivo, ki so ga zali, k.1 V skrivališču v Ul. Grado-04 J Je, kot vse kaže, bilo eno čih\avn'h operativnih središč rde-lja v Rimu, sedež vodite- tL,?1' vsaj enega od voditeljev ki jlega brigadističnega oddelka, starf med vsemi terorističnimi koli n?m* v zadnjih mesecih naj-J aktiven. Ce ki , naJ verjamemo govoricam, ,Vztrajno širijo v italijanski v«lišn Ci' P°bcija ni odkrila skri-1)0 naključju, pač pa na *l(e g ^obveščevalne službe* rinita ,a Podzemlja, ki je od Moro- !>juUMabitve prisiljeno k mirova-'0 a osnovi zbranega gradiva lUtfi! tavanj sosedov so funkcio-liti/J:„ rimske Digos (bivšega po-kij ,aga urada) pripravili identi-6ja V., tetofit najemnika stanova-JenL, so ga vsi poznali kot in- eairi ga vsi poznali kairiJ? Borghija, in še nekega ki se ie v se~-> w se je večkrat mudil b( n 'vališču. Na tej osnovi naj tekata a*t0va'c’ odkrili istovetnost Veij.jfrih teroristov, ki so doslej lik n' Za nesumljive osebe. Sod-naj bi že pripravil zaporne " ~4 «= pripravil zaporne te dT^i z.anJe. vendar naj bi jih še »0 *iS,>lsaE da ne bi s prenaglje- se^tezo zapečatil usode pred-. «a krščanske demokracije. v S)^^ri^tit ki naj bi zahajali e ali naj bi vsaj bili •mr z »Borghijem* naj bi bil Alunni, ki velja za |^> '■‘OVofžB -i_i-A..sf •„ iii-i__ . oyega naslednika in tistega, Vo^l rdečim brigadam izrazit •>iajn , ustroj, Večkrat pa ome-biii“ ,tudi Prospera Gallinarija, *te r^!u^a’ ki je pred dvema leto-ViSuPobegnil iz kaznilnice v Tre- SC,V°, ki so ga preiskovalci kot ■'ven ' v 61. Gradoli, je teljr,'? '7 velikega pomena za nabil v® čelo. V zvezi z zaplenjeni-Jo jj*kumenti se v teh dneh širi->rneri Skrpljujoče vesti o seznamu En, p,0<5,>vidcev in prič zasede v tov a*. rimska kvestura pa je tedev e nčločno demantirala. Kar »ašlj a Pa pisemski papir, naj bi Vi** z naslovno glavo rim-"Vesti Vc^^sture, ministrstva za prečke J5, civilno letalstvi), poslan- ke, Jamice, socialistične stran bij, ^kp univerze In založniške ‘Marsilio*. , *voi lieiiarijri0 tce še omeniti, da so po-karabinjerji poostrili nad-V u na vseb cestah in avtoee-teova P«ljejo iz Rima in da so Vi- Prečesali okolico glavnega ■ kot doslej brez uspeha. Identikit skrivnostnega Vinccnza B ;rghija (levo) in njegovega pajdaša Kleče vas prosim VATIKAN — Vatikanski glasnik pater Romeo Panciroli, ravnatelj tiskovnega urada Svete stolice, je včeraj zjutraj prebral časnikarjem papežev poziv rdečim brigadam. Papež Pavel VI. se s pismom javnosti obrača na teroriste, ki jih enostavno imenuje «možje rdečih brigad*, da izpustijo Alda Mora, «dobrega in poštenega moža, ki gi nihče ne more obtožiti zlili dejanj, ne premajhnega družbenega čuta in ne nedejavnosti za uresničitev pravičnega in omikanega družbenega življenja*. Papež opravičuje svoj poseg, ker je u-grabljenec član velike človeške družine, študijski prijatelj, predvsem pa brat v veri in sin Kristusove Cerkve. In prav v Kristusovem imenu papež roti ugrabitelje: »Kleče vas prosim, osvobodite poslanca Mora, enostavno, brez pogojev.* V teh besedah je jedro vsega papeževega poziva, besede, ki brez majestetnega plurala zvenijo preprosto in občuteno. V nadaljevanju papež piše: »Pravega družbenega napredka ne sme omadeževati kri nedolžnih, ne odvečno trpljenje. Že preveč žrtev moramo objokovati in obžalovati smrt ljudi, ki so izvrševale svojo dolžnost. Vsi se moramo bati sovraštva, ki se izrodi v maščevanje ali pa se prelevi v čustva potrtega obupa. Vsi pa se moramo bati Boga, ki maščuje žrtve brez vzroka in krivde.* Na koncu svojega pisma papež Pavel VI. izreka upanje, da bi bilo vedno prisotno v dušah rdečili briga-distov zmagoslavno čustvo člo-večanstva, on pa čaka in moli. ljem naslovil «nujno osebno prošnjo*, naj Alda Mora izpustijo na svobodo. «Poznam gospoda Mora že dolgo let in sem ga vedr o spoštoval*, pravi Waldheim, »Obču- PREDSEDNIK KIRCHSCHLAEGER NA KOMEMORACIJI SELSKIH RODOLJUBOV NA DUNAJU Pomemben delež koroških Slovencev za obnovitev demokratične Avstrije DUNAJ — S komemoracijo na Dunaju so se danes popoldne nro-tifašisti slovenskega in nemškega jezika spomnili trinajstih sel-skih rodoljubov, ki jih je nacistični rabelj obglavil pred 35 leti, z njimi pa so se spomnili vseh tistih koroških Slovencev, ki so padli v boju proti fašizmu. Posebno sugestivno je zazvenela pesem Žrtvam (zapel jo je partizanski pevski zbor Matija Verdnik Tomaž) v tesnem prostoru dunajskega deželnega kazenskega sodišča, kjer se je 29. a prila 1943 pod giljotino končala pot. na katero je trinajst Selanov poslal koroški krvnik Freisler, ki jih je obsodil da gredo kot partizani in partizanski sodelavci v grob brez časti. Nikoli pozabiti, piše nad vrati tega prostora, ka mor je danes mimo predstavnikov osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji, združenja zapornikov iz koncentracijskih taborišč, jugoslovanskega veleposlaništva, jugoslovanskih borčevskih organizacij, zveze koroških partizanov, dunajskega kluba slovenskih študentov, komunistične nar tlje Avstrije ter prebivalstva slo venskih koroških krajev, ' položil svoj venec tudi predsednik avstrijske republike Rudolf Kirch-schlager. Na spominski slovesnosti, ki je bila brž po polaga nju vencev v bližnji paiači Al- berta Sjhvveitzerja, so se selskih žrtev spomnili predsednika obeh osrednjih organizacij in pa predsednik avstrijske republike. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je ob tej priložnosti opozoril na velike žrtve, ki so jih dali Slovenci v boju za svobodo in obnovitev demokratične Avstrije; kljub temu pa Slovenci v Avstriji še vedno nimajo tistih pravic, ki so za obstoj narodne skupnosti nujne. Ni mogoče zanikati, je rekel Grilc, da na Koroškem manjšinsko politiko Se vedno opredeljujejo tisti ljudje, katerih način razmišljanja ima korenine v tretjem Reichu. Demokratična zavest pa se meri tudi s tem, kolikšni meri je družba pri- pravljena obravnavati manjšino na enakopraven način, je še rekel Grilc, ki je opozoril, da ni slučajno, da so prav potomci obglavljenih Selanov tisti, ki jih med drugimi pregajajo današnja avstrijska sodišča. Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter je opozoril na to, da so selske žrtve padle tgko za svobodo domovine, kot. tudi za enakppravnost slovenskega naroda. Sedmi člen državne pogodbe zatorej ni oprt na številčno moč slovenske manjšine, marveč je pravica, ki je pridobljena s krvjo in bojem. Te žrtve naj zato lie bodo zaman, je dejal Franci Zwitter, ki je hkrati tudi zahteval, da oblasti ustavijo politične procese proti slovenskim aktivistom. Zadnji je govoril predsednik avstrijski republike Rudolf Kirch-schlager in povedal, da selske žrtve niso umrle nečastno, kot je bilo rečeno v sodbi nacističnega sodišča, marveč so vredne častnega spomina avstrijske republike, saj so padle zato, ker so uporabile Ušlo pravico do upora zoper nacistično strahovlado, ki jo je v vojnih letih protifašistična koalicija Iriav priznala vsem narodom okupirane Evrope. Kirch-schlager je omenil pomemben delež, ki ga imajo koroški Slovenci v boju za obnovitev demokratične Avstrije, pri čemer je izrekel željo, naj današnja slovesnost pomaga v avstrijskem prebivalstvu utrditi zavest o tem pomembnem deležu. Na komemoraciji, ki se je je udeležilo več kot 400 ljudi, sta sodelovala pevski zbor iz Sel in Klub slovenskih študentov na Dunaju z recitalom Kajuhovih pes mi in odlomkov iz sodbe zoper mučence iz Sel. MARJAN SEDJMAK tljiv je in pravičen, blesteč politik mednarodne širine, ki je zvesto služil lastni domovini in svojemu ljudstvu*. In še nazadnje: »Moro in njegova družina sta zelo trpela in v i-menu človeštva naslavljam ta poziv; osvobodite ga brez odlašanja.* Politične sile so papežev poziv sprejele pozitivno. Zaccagnini se je ganjeno zahvalil in dodal, da upa, da bo «vsaj ta poziv zalegel*. Komunist Natta pa je dejal, da «vsi visoko cenimo papeževe besede in njegovo prošnjo*. Socialist Craxi je prav tako mnenja, da se lahko v celoti strinja s papeževimi željami. Na sedežu KD je mrzlično čakanje vseh voditeljev. Boje se, da bo trajalo še dolgo. Popoldne se je za hip zdelo, da se je kaj zganilo, ko je Bodrato stekel po stopnicah in izginil, vendar so pozne-je povedali, da je šlo le za »lažni alarm*. Mnogi so prepričani, da bodo rdeče brigade poslale novo sporočilo, morda z novimi pogoji in novim rokom, v katerem nai zapade ultimat. Kakih dvajset poslancev KD (prvi podoisnik je Rosati) pa se je pridružilo pozivu stranki, naj vendar da piobudo za pogajanja. Zvečer se je Morova družina i-skreno zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način «pustili odprta vrata morebitnim pogajanjem* in so kakorkoli izkazali svojo solidarnost. CANDIDA CURZI Terorist ranil predsednika upravnega sveta «Gazzettina» niiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiMmiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMiiiiiHHiHiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiuiiiiitNiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiN SLOVESEN ZAKLJUČEK »ZGODOVINSKEGA KONGRESA* CARRILLO IN «PASIONARIA> POTRJENA NA VODILNIH POLOŽAJIH KP ŠPANIJE v Tajnik KPS poudaril enotnost v partijskih vrstah MADRID — Sinoči se je v svečanem vzdušju zaključil 9. kongres Komunistične partijb Španije, ki pomeni izredno važen mejnik v zgodovini njenega obstoja. V resnici ga je Carrillo o-značil kot »zgodovinski kongres*, saj je bil prvi po padcu Francove diktature, a razen tega se je odvijal v takšnem globokem demokratičnem duhu kot še nikoli v preteklosti. Santiago Carrillo, ki so ga kon-gresisti, kakor je bilo pričakovati, potrdili a glavnega tajnika partije, vtem ko s« legendarno «pa-sionario* Dolores Ibarruri ponovno izvolili za predsednico, se je v krajšem zaključnem posegu toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje ter se nato dotaknil osnovnega problema, na katerem je pravzaprav slonel kongres. Mislimo na novo definicijo KPŠ kot marksistične revolucionarne in demokratične stranke, ki je bila sprejeta z 968 glasovi, vtem ko so z govorniki teze o hranitvi poprejšnje označbe »marksistično - leninistična* prejeli samo 248 glasov. Nasprotniki Carrillove 15. teze so skoraj izključno iz vrst katalonske zedinjene socialistične stranke, to je najmočnejše deželne komunistične organizacije, ki je pridružena h KPŠ. Njen predstavnik Paco Frutos se je odločno postavil po robu novi definiciji rekoč, da bi opustitev tradicionalnih partijskih načel utegnila pomeniti konec političnega razvoja KPŠ. Ven- Poziv federacije CGIL-CISL-UIL delavcem za 1. maj dar je prevladala nasprotna, evro-komunistična teza, ki jo je sinoči Carrillo izčrpno obrazložil. »Nihče naj ne upa,* je dejal, »da se bomo delili na leniniste in pro-tileniniste, kajti vsi smo komunisti, vsi marksisti, demokrati m revolucionarji'in soglašamo, da je bil Lenin največji revolucionar, kar ga je videlo človeštvo.* Zatem ie izrecno podčrtal okolišč: no, da se ie s kongresom enotnost v partiji kljub na trenutke vročim polemikam še utrdila. Pred koncem plenarne skupščine je bilo izvoljenih sedem častnih članov CK KPS, to so Jose Bonifaci, Miguel Caballero, Francisco Ciudad, Antonio Guardiola, Narciso Puyan, Venceslao Roces in Rafael Villella. Centralni komite je bil pomožen od 135 na 160 članic, iz njegovih vrst pa so ponoči izvolili člane izvršnega komiteja, (dg) llltMlllllHIlIllIltllllllilllilillliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiHiiiaiiiiiiiiiiHiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiitiii,Hlinili VČERAJ SE JE RAZC0VARJAL Z RREZNJEV0M PADOVA — Le dva dni po načrtnem uboju marešala jetniških paznikov Di Catalda v Milanu so teroristi izvršili včeraj nov atentat. Moški visoke postave in sta- rosti okrog 30 let je s štirimi streli iz pištole kal. 7.65 ranil v no- Ameriški državni tajnik zaključil obisk v Moskvi Odstranjene nekatere zapreke v pogajanjih SALT MOSKVA — Ameriški državni tajnik Vanče je včeraj zaključil tridnevne pogovore s sovjetskimi predstavniki, na katerih je bilo v ospredju vprašanje omejeva nja strateške oborožitve. Po nizu sestankov z zunanjim ministrom Gromikom se je sešel s sekretarjem KP SZ in državnim poglavarjem Brežnjevom. FIRENCE — Posebni oddelek karabinjerjev je sinoči izsledil Rubensove slike, ukradene v galeriji PiUi. Pri lem so aretirali tri osebe. RIM — Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je pozvala delavstvo, naj se za 1. maj vsi u-deležijo proslav in manifestacij, da bodo s tem izpričali nasproto vgnje terorizmu. Delavcem mora biti jasno, da prevratniški naklepa teroristov kratijo demokratične svoboščine in sindikalne dosežke. Osnovni cilj sindikalne federacije pa ostane boj, da se vsem zajamči delovno mesto in da se doseže nova gospodarska politika, ki bo skupaj z vzponom proizvodnje zajamčila večjo družbeno pravičnost. Kakor navaja skupno sporočilo, so bili tridnevni razgovori poglobljeni in koristni, saj je prišlo do zbližanja med ameriškimi in sovjetskimi stališči glede marsikaterega še nerešenega problema v zvezi s pogajanji SALT 2. Obe strani sta poudarili voljo za čimprejšnjo uresničitev sporazuma o strateškem oboroževanju, soglašali sta glede potrebe po nagli sklenitvi sporazuma o prekinitvi vseh jedrskih poskusov, z druge strani pa posvetili posebno pozornost vprašanju omejitve vojaškega potenciala Atlantske zveze in Varšavskega pakta v srednji Evropi. Vanče, Gromiko in Brežrljev so vzeli v pretres še vrsto mednarodnih problemov skupnega interesa ter si izmenjali mnenja v zveži z bližnjim zasedanjem OZN o razorožitvi. Pogajanja za nov) sporazum SA LT se bodo nadaljevala maja prav v sklopu tega zasedanja in v tukajšnjih ameriških diplomatskih krogih pravijo, da se ustrezni sporazum sedaj ne zdj več neuresničljiv, četudi so številna temeljna vprašanja ostala mrtva točka. Mednje sodijo še vedno omejitev števila balističnih izstrelkov, kakor tudi omejitev akcijskega radija sovjetskega bombnika »backfire* in dometa ameriškega raketnega izstrelka »cruise* ter nadzorovanje širjenja jedrskega strateškega o-rožja. Med tujimi opazovalci vsekakor prevladuje mnenje, da je Vanceov obisk le obrodil neka., sadov, da pa jih ZDA in SZ sporazumno ne marata posredovati javnosti. Tudi sicer sta bila včeraj Vanče in Brežnjev v razgovoru s časnikarji zapeta, kar velja tudi za Gromika, ki ni hotel odgovoriti na vprašanje, če je v načrtu tudi sestanek med Brežnjevom in Carterjem, Vanče odpotuje iz Moskve danes dopoldne namenjen v London, (dg) BONN - Nad 10 tisoč ljudi iz raznih držav Evrope se je včeraj udeležilo v Kolnu manifestacije za razpustitev vseh organizacij biV' šfh esesovce in proti reliabilita ciji nacizma. ge 57-letnega univerzitetnega docenta Ezia Riondata. Napad je bil izpeljan v prostorih filozofske fakultete, kjer poučuje prof. Rion-dato filozofijo in moralo. Pred pobegom je zločinec pustil na tleh letak s podpisom organizacije cnu-cleo combattente comunista*, ki prevzema odgovornost za dejanje, češ da je žrtev »predstavnik kapitalističnega oblastništva*. To pa zato, ker je ranjeni tudi predsednik padovske in roviške hranilnice pa še upravnega sveta založbe San Marco, ki izdaja dnevnik »D Gaz-zettino*. Prvi so pomagali docentu sluga in študentje, ki so prisostvovali a-tentatu in pojasnili preiskovalcem, da. je bil terorist brkat ter oblečen med drugim v rjav usnjeni jopič. Prof. Riondata so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so mu med kirurškim posegom odstranili tri svinčenke. Zdravniki so si vsekakor pridržali prognozo. Krogle so napadenemu zlomile desno stegnenico in levo piščal ter golenico. Terorist, čigar identikit so policisti in karabinjerji baje te pripravili, je na žrtev streljal z razdalje treh metrov, in to petkrat. Pištola je bila opremljena z dušilcem. Namestnik državnega prav-dnika dr. Calogero, ki vodi preiskavo, je glede njenega nadaljnjega razvoja »zmerno optimist*. Reakcije na dogodek so bile takojšnje. Prof. Riondato je kmalu po sprejemu v bolnišnico prejel solidarnostni brzojavki ministra Bisaglie in pokrajinskega predsednika KD Degana. Na sliki (telefoto ANSA) žrtev atentata v bolnišnici. Tudi «0rdinc nuovo» izsiljuje oblasti VIDEM — Včeraj so v neki videmski telefonski govorilnici našli sporočilo neofašistične organizacije «Ordine nuovo*. ki trdi, da pozna skrivališče, kjer je zaprt Al-do Moro. Oblastem bodo posredovali točne informacije le pod pogojem, da izpustijo na svobodo 50 priprtih desničarjev, med njimi 10 pripadnikov »Ordine nuovo*. Neznanec je o sporočilu obvestil sedež radiotelevizije,. tridesetvrstič-ni letak pa je prevzel vodja videmske »Digos* Mignacca. Enake letake so kasneje odkrili tudi na tračnicah železniške postaje v Gorici in Tržiču. V vseh neofašlsti med drugim trdijo, da so odkrili važnega predstavnika rdečih brigad, ki skrbi za vezo in dobavo materiala širokemu območju. L P rt mor sfc^nevmk TRŽAŠKI DNEVNIK 23. aprila 1!Ji SPRIČO NARAŠČANJA DRUŽBENE NAPETOSTI PROSLAVA OBLETNICE OSVOBODITVE NAJ BO PRILOŽNOST ZA RAZMISLEK Osrednja proslava jutri v Rižarni - Danes svečanost v Zgoniku, v torek pa v Nabrežini in v Miljah ALBINU BUBNIČU PEČAT MESTA Proslavljanje obletnice osvoboditve je vselej priložnost za razmišljanje o številnih problemih, ki tarejo sodobno družbo, in obenem priložnost, da utrdimo v sebi načela osvobodilne borbe in odporništva, za katera je padlo in trpelo toliko ljudi, in da s tem utrdimo pripravljenost na brezkompromisen boj z vsemi tistimi mračnimi silami, ki bi rade skalile mir in zavrle vsakršen razvoj. Ta boj je danes, bolj kot kdajkoli prej, potreben in je zato tudi proslavljanje 25. aprila še posebna priložnost, da' se okrog teh načel strnemo odločno in enotno. Prav zato je letošnji praznik osvoboditve tudi bolj občuten, kot dokazuje vrenje ob pripravah na razne proslave, ki bodo v teh dneh vsepovsod na Tržaškem. Osrednja proslava bo v Rižarni, kjer bodo govorili župan Spaccini, pokrajinski podpredsednik Mariane, predsednik deželnega sveta Pittoni, slovenska predstavnica Ljubka Šorli - Bratuž ter vladna predstavnica Tina An-selmi. Svečanost bo dopolnil kulturni spored z nastopom igralcev slovenskega in italijanskega gledališča. Tržaškega partizanskega pevskega zbora ter predvajanjem dokumentarcev. Svečanost bo jutri ob 18. uri. Kot običajno se bo žrtvam naci fašizma poklonila tudi tržaška občinska uprava. Občinski predstavniki bodo jutri dopoldne polagali vence pri Sv. Justu, v Ul. DAze-glio, v Ul. Ghega, na openskem strelišču, na bazovski gmajni ter v Rižarna. V zgoniški občini bo proslava 33. obletnice osvoboditve danes pred spomenikom padlim v Zgoniku. Pri reja .jo občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki. Poleg slavnostnih govorov predsednika in tajnika borčevske organizacije VZPI-ANPI Ar tura Calabrie in Dušana Košute, bo na sporedu tudi kulturni del proslave z nastopom osnovnošolske mladine, pevskih zborov Primorec iz Trebč in Majnik iz Zgonika ter proseške godbe na pihala Športni ki ŠK Kras pa bodo na častni straži ob spomeniku. V torek, 25. aprila, se bo proslava osvoboditve nadaljevala z netekmoval-njm množičnim pohodom mimo spomenikov padlim v NOB v zgoniški občini, ki ga prirejata ŠK Kras in PD Rdeča zvezda. Zbirališče bo v Zgoniku ob 14. uri, pol ure pozneje pa bodo krenili na pot skozi Salež. Samatoroo, Gabrovec do Zgonika, kjer bo organizator nudil udeležencem pohoda primemo okrepčilo. Delegacija svetoivanske konzulte bo položila vence pred spomenike padlim pri Sv. Ivanu, v Lonjerju in na Kati-nari jutri od 15. do 15.30. Svečanosti bodo tudi v torek. V Nabrežini bo proslava ob 11. uri na glavnem trgu. Po polaganju vencev bodo govorili predstavniki demokratičnih strank, borčevskih in drugih organizacij. Nastopili bodo domača godba ter združena pevska zbora «Igo Gruden* in »Fantje izpod Grmade*. V Miljah bo ob 9.30 občinska delegacija ponesla vence pred vse spomenike padlim v NOB in odporništvu v miljski občini. Ob 11. uri bo svečanost na Trgu Marconi, popoldne pa bo partizansko srečanje pri Korošcih. Proslava v Dolini bo 29. aprila ob 18.30 pred občinskim spomenikom, razne svečanosti pa bodo od jutri dalje tudi v raznih večjih obratih. Navdušujoč nastop TPPZ v zavodu Volta Partizanska pesem in beseda v izvedbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora sta včeraj prvič in zato še bučneje zadoneli v prostorih nekega italijanskega šolskega zavoda. Bilo .je to v prostorni te lovadnioi industrijskega tehničnega zavoda »A. Volta*, kamor so naš ansambel povabili sami študentje, da bi kar na.jvzorne.je proslavili o-bletnico dneva vstaje. Sprejema, ki ga je bil deležen TPPZ ne le iz vrst dijakov, mar več tudi učnega in neučnega zavodskega osebja, se kljub vsemu gostje niso nadejali, saj je bil izredno topel: toplina pa se je v teku slabe poldruge ure — kolikor časa je bilo pač potrebnega, da je zbor z orkestrom in recitatorjema zdaj ognjevito in zdaj melanholično odpel trinajst italijanskih, slovenskih in sploh jugoslovanskih, španskih, ruskih in drugih partizanskih ter borbenih in da je prof. Bruno Kucich občuteno prečital pismi na smrt obsojenih protifaši-stov Pietra Benedettija m Eusebia Giamboneja lastnim otrokom - stopnjevala do iskrene navdušenosti. Tako je moral zbor ponoviti pri ljubljeno «BeUa ciao», katere zvokom so se priglasili tudi študentje, šolniki in starši. Na zaključku prireditve je predstavnik ansambla daroval šolskemu zavodu barvni fotografski po snetek zbora in ploščo »Partizanske balade*, nakar sta se italijan- ski in slovenski dijak (na šoli je namreč lepo število slovenskih študentov) toplo zahvalila TPPZ za enkratno doživetje, prof. Kucich pa je člane našega ansambla pozdravil s pomenljivim «na svidenje*. (dg) KD o položaju na pokrajini poslom in ki je v veliki meri pripomogel, da so eksponati prišli do primerne veljave. Obisk razstave priporočamo vsem, ki ljubijo naravo in ki jih veseli vrtnarstvo, še posebno zanimiv pa bo obisk za tiste, ki razpolagajo nekaj zemlje okrog hiše in ki bi radi primemo ovrednotili te površine. Danes je obisk razstave možen neprekinjeno od 9. do 23. ure, od jutri dalje do 1. maja pa bo razstava odprta po urniku od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 23. ure. RADIO TRST A bo na predve čer praznika osvoboditve prenašal osrednjo proslavo, ki bo jutri, 24. t.m., v tržaški Rižarni. Neposreden prenos se bo začel Po poročilih ob 18. uri. Zaradi tega bosta odpadli dve oddaji in sicer: govorjeni spored «Trst in njegove prometne zveže* in glasbena oddaja «Klasični album*. Ob 19. uri so na sporedu kratka poročila, nakar bo sledil drugi del povezan z Rižarno. Pokrajinsko vodstvo KD, ki se je sestalo predsinočnjim v palači Diana, je med drugim ocenilo novi položaj, ki je nastal na pokrajini po nedavnem izglasovanju letošnjega proračuna ter z obvezo levičarske uprave, da na prihodnji seji, 4. maja, odstopi. V poročilu, ki so ga izdali po seji, je med drugim rečeno da je KD vodila najodločnejšo opozicijo proti levičarski upravi zaradi dvoumnosti njenega nastanka, zaradi njenega značaja leve alternative ter zaradi velikih pomanjkljivosti, ki jih je pokazala pri upravljanju pokrajine. Odstop odbora KPI - PSI je zato po mnenju KD le logičen zaključek te negativne izkušnje. KD zato smatra, da je dosegla cilj, ki si ga je zastavila, to se pravi, da je sprožila fazo potrebnega političnega razčiščevanja in da je istočasno odgovorno prispevala skupno z drugimi demokratičnimi silami k temu, da bi se preprečila komisarska uprava. Prav zato, da bi dejansko prišlo do političnega razčiščevanja v okviru pokrajinske uprave, KD zahteva, da se spoštujejo obveze, ki jih obsega resolucija PSDI, to je, da sedanja levičarska uprava odstopi. Pri Monlebelu odprla razstava Florshow 78 Na razstavišču pri Montebellu so včeraj dopoldne ob 10. uri (občinstvo pa je smelo na razstavišče že ob 9. uri) odprli razstavo cvetja in okrasnih rastlin «Florshow 78*. Kratke slovesnosti se je udeležilo več predstavnikov tukajšnjih oblasti in poslovnih krogov, med temi tudi tržaški prefekt dr. Marrosu. V spremstvu predsednika in ravnatelja sejemske ustanove dr. Tore-selle in dr. Linassija so si gostje nato ogledali razstavo, ki se razprostira na površini 10.000 kv. metrov in ki obsega cvetlice in okrasne rastline iz vsega sveta. Med prisotnimi razstavljavci velja posebej omeniti občinske uprave iz Trsta, Gorice ifirNeaplja, ki so prisotne z zanimivimi izbori splošno znanih in manj razširjenih rastlinskih vrt. »Animator* razstave je strokovnjak G. Budin iz Medeje, ki se že leta ukvarja s tem mimitiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiittititiiiiiiiiiiiiiiMiimHiiiiipimiiiiiniiiiiiitiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaii VČERAJ NA REPENTABRU Tržaška občinska uprava sporoča, da bo tržaška Rižarna odprta občinstvu ob nedeljah in drugih prazničnih dneh 'od 10. do 19.30, ob delavnikih od 9. do 19. ure, v ponedeljek Pa bo zaprta. Gledališča Albinu Bubniču, bivšemu uredniku našega dnevnika in vztrajnemu raziskovalcu Rižarne, je šlo še eno pomembno priznanje za njegovo neprecenljivo delo pri razkrivanju resnice o grozotah tega edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji. To priznanje prihaja s strani tržaške občine. «Tržaškemu Wiesentha!u» — tako ga je namreč imenoval župan Spaccini — so namreč včeraj podelili na županstvu srednjeveški pečat mesta Trsta. Izročil mu ga je župan ob prisotnosti predstavnikov strank ustavnega loka, ki so zastopane v občinskem svetu. »Mesto Trst,* je med drugim dejal župan Spaccini med podelitvijo priznanja, «je dolžno hvaležnosti Albinu Bubniču za velik prispevek, ki ga je s svojim tridesetletnim delom dal skupnosti z namenom, da bi bila osvetlitev nekdanjih grozot v svarilo današnjim in prihodnjim rodovom.* Željo, da bi se nikdar ne pozabilo na mračne čase pred tremi desetletji in da bi to služilo za boljše poznavanje zgodovine našega mesta ter za boljše razumevanje med ljudmi, je v svojem zahvalnem nagovoru izrazil tudi Bubnič sam. iiiiiiiiiliiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii Z OBČUTNIMI IZBOLJŠAVAMI PO PROUČITVI 224 PREDLOGOV Tržaški občinski svet je odločil o ugovorih k varianti za storitve Zavrnjen predlog pokrajine o umestitvi zavoda «Žiga Zois» v bivši psihiatrični bolnišnici - KPI in PSI sta se vzdržali Ob zaključku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je izrazil župan Spaccini zadovoljstvo nad dokončno odobritvijo urbanistične variante o površin,ali namenjenih javnim storitvam in zahvalo vsem, ki so opravili to pomembno, a zamudno in težko delo, Z odločitvijo o 224 ugovorih, je občinski svet namreč bistveno izpolnil okvir, ki ga je za urbanistično ureditev občinskega ozemlja predstavljal regulacijski načrt iz leta 1969. Sklep je obrazložil odbornik De Luca, ki je pohvalil konstruktivnost večine vloženih ugovorov na podlagi katerih so varianto občutno iz-bdljšali, dhr^hjhjbč pa pri tem ravnotežje med bivališči in servisi. Izboljšali so zlasti normative, ki so sedaj manj togi, sklenili so, da občina ne bd razlaščala javnih struktur, ki so jih zgradili zasebniki ali zasebne ustanove, ampak da bodo z njimi sklepali konvencije o ohranitvi namembnosti in upravljanju. Topel sprejem gostov iz Tržiča na Gorenjskem Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in prosvetni delavci iz gorenjskega mesta še danes med nami - Bogata kulturna prireditev Stiki naših prosvetnih društev z društvi iz matične domovine so vsak dan tesnejši in krepijo prijateljske in bratske vezi med Slovenci tostran in onstran meje. V okviru takih srečanj so prišli včeraj na Repen,tabor prosvetni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Tržiča na Gorenjskem, ki jih je v to našo kr a« ko vas po vabilo PD »Kraški dom*. Sprejem, ki so ga gostje doživeli na dvorišču Kraške hiše, je bil res prisrčen, tako da so se že v prvem trenutku poglobile prijateljske vezi med domačini in Tržičani. Ustvarilo se je res tisto domače vzdušje, ki se je nadaljevalo ves popoldan in zvečer, ko je bila v dvorani gostilne »Križman* kulturna prireditev. Goste je ob njihovem prihodu pozdravil predsednik PD »Kraški dom* Milko Križman, gostiteljem pa se je zahvalil za topel sprejem pred sednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič Jože Zupančič. Kra tek nagovor je imel tudi repooiabr-ski župan dr. Pavel Colja, nato pa so si vsi prisotni, med katerimi je bil tudi konzul SFRJ v Trstu Kante, ogledali razstavo o Tržiču, ki je v Kraški hiši. Zvečer je bila kulturna prireditev, na kateri so nastopili domačini in gostje iz Tržiča. Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano in z zanimanjem prisluhnilo kulturnemu programu, oljenem pa viharno pozdravilo predsednika občinske kon ference SZDL Tržič Marjana Jakliča, predsednika izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Mira Vrhovnika in druge goste. Milko Križman je na začetku sporeda i-mel kratek nagovor, nakar je v imenu SPZ pozdravil Marij Čuk. Sledila je izmenjava daril in kulturni spored. Gostje iz Tržiča se bodo na Re-pentabru zadržali še danes, o celotnem obisku pa bomo podrobneje poročali v naši torkovi številki 22. april -1. maj URNIK: 9.00 — 12.30 15.30 — 23.00 (sobota in prazniki 9.00 — 23.00) Tržaški velesejem TRG DE GASPERI 1 (souuiu in pruirniM o.uu — co.uu; , „ , /•—v iku ut GASPERI I florshow!S ^ RAZSTAVA CVETIC IN RASTLIN Na Pantalejmunti bodo poskrbeli za ohranitev zelenega področja z naknadno izdelavo podrobnega načrta. Posebej se je odbornik zadržal pri spremembah, ki so jih sprejeli za področja, namenjena javnim storitvam na kraški planoti, pri čemer je zatrdil, da so v glavnem spre jeli predloge prebivalstva. Komunist Costa je vztrajal na globalnosti urbanističnih instrumentov, tesno povezanost variante s podrobnim načrtom za zgodovinsko središče in načrtom področij za ljudske gradnje ter važnost »upravljanja* urbanistične politike. Glede perimetra-cije vasi je pa prikazal neuravnovešenost dovoljenega razvoja naselij z vzhodnega in z zahodnega Krasa, za vso clanojo bi pa rešitve mogle bi; ti bo%še.Na koncu je še obžalovali da so sprejeli vse predloge pokrajinske uprave, razen umestitve zavoda «Žiga Zois* v bivši umobolnici. Dolhar (SSk) je tolmačil občutek olajšanja prebivalstva, da je vendar po toliko letih prišlo do odločitve, pa čeprav ne more zadovoljiti prav vseh. Izrazil je zadovoljstvo zaradi sprejetja ugovorov Trebencev in basovske Gospodarske zadruge, glede šole «Ž. Zois* je pa dejal, da je u-temeljitev zavrnitve zgrešena, saj ne služi rajonu, pač pa vsej slovenski narodnostni skupnosti. Socialist Pesante je naglasil potrebo po sodelovanju konzult pri u-resničevanju načrte, glede predloga pokrajine o premestitvi trgovske akademije v bivšo umobolnico pa je dejal, da jo bo treba dovoliti, saj je PSI zagovarjala avtonomen slovenski šolski okraj, ravno ker ga ne gre vezati na teritorij, ampak na funkcijo, ki jo vrši za slovensko skupnost. Pred glasovanjem, pri katerem ste se skupini KPI in PSI vzdržali, so se še oglasili s kratkimi posegi predstavniki vseh skupin. V začet/nem delu seje je občinski svet izvolil Srečka Čebrona za nadomestnega nadzornika pri SSG, v komisijo za umetnostno dvorano Dušane Valečič, v konzorcij za tovorno postajališče pri Fernetičih pa Maria Depretisa, Sonjo Dukcevich in Uga Polija. Letak ^Organiziranih proletarskih enot» Z letakom, ki so ga pustili v telefonski kabini in o njem opozorili tržaško uredništvo tiskovne agencije ANSA, so si »Organizirane proletarske enote* prevzele odgovornost za atentat na komisariat javne varnosti v Ul. Rigniti in za atentat na avto karabinjerjev iz Rocola (dejansko gre za zasebni avto nekega karabinjerskega podčastnika, ki so ga pretekli teden neznanci lažje poškodovali). Sporočilo vsebuje še vrsto žalitev policijskih sil. Prodoren uspeh gojenca CM Federica Monti ja Na vsedržavnem tekmovanju gojencev glasbenih Sol. in konservatorijev je včeraj v Stresi gojenec Glasbene matice Federico Monti dosegel prodoren uspeh: v konkurenci najmlajših (do 10 leta starosti) je med dvajsetimi nastopajočimi zasedel prvo mesto. Monti obiskuje šolo Glasbene matice že od vsega začetka svojega študija in je gojenec prof. Mojce Siškovič. Uspešen nastop mladinskega zbora «Tmovo» v Boljuncu Mladi pevci ::bora »Trnovo* iz Ljubljane so s svojim sinočnjim prikupnim nastopom, izvrstnim muziciranjem, odlično interpretacijo ih izrednim petjem navdušili občinstvo v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu. Odlično so izvedli dokaj zahteven koncertni spored, ki je obsegal skladbe od renesanse do modernih priredb narodnih motivov. Občinstvo je zbor, ki slavi letos 15-letnico svojega obstoja, dirigentko Majdo Hauptman ter napovedovalca Marjana Kralja nagradilo z burnim aplavzom in šopki cvetja. O sinočnjem gostovanju bomo še poročali. Hftrka Nazaria Saura izgubila življenje v prometni nesreči AVDITORIJ Revija «Invito al teatro»: II. predstava. Danes. 22. t.m., ob 16. uri bo Mario Maranzana predstavil «Quasi un uomo* Gabriela Cacho Milleta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava. ROSSETTI Danes, 22. t.m., ob 16. uri »La brocca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburgher. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Proti. VERDI Danes ob 16. uri peta ponovitev opere «Luisa Miller*. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALEKSE.) ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ Jutri, 24. aprila, ob 20.30 — SOBOTNI ABONMA. V torek, 25. aprila, ob 17. uri NEDELJSKI ABONMA. V gledališču »France Prešeren* v BOLJUNCU Razna obvestila Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča, da izlet, ki bi moral biti 25. aprila v Podčetrtek, odpade. Kino V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okoli 8.30 v Videmski ulici, je izgubila življenje 70-letna Anita Sauro, hčerka Nazaria Saura. Ko je prečkala cesto jo je s 50-ku-bičnim motornim kolesom podrl 15-letni dijak Davide Časa iz Ul. Ci-vidale 57. Po nesreči se je moral tudi Časa zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v tednu dni. Ariston 16.00-18.00 - 20.00 - 22.00 «11 diavolo probabilmente*. Režija Robert Bresson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Miguon 14.00 «West side story». Barvni film. Nazionale 15.00 «Per chi suona la campana*. Gary Cooper in Ingrid Bergman. Barvni film. Grattaeielo 16.00—22.15 »Due vite una volta*. Shirley McLaine, Leslie Browne, Anne Bancroft. Barvni film. Excelsior 15.30 «U& febbre del sabato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letbm. Fcnice 16.30 «Stella d'argento». Giu-liano Gemma, Sven Valsecchi, Cin-zia Monreale. Barvni film. Eden 16.00 «11 professionista*. James Coburn, Michael Sarrazin. Barvni film. Ritz 16.00 «Ecce bombo*. Nanni Moretti, Fabio Traversa. Barvni film. Cristallo 15.30 «Piedone 1'africano*. Bud Spencer. Barvni film. Filodranimatico 15.30 «SupereXcitation* Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «La mazzetta*. Nino Manfredi. U. Tognazzi. Barvni film. Capilol 14.30—21.30 »Incontri ravvici-nati del terzo tipo. Barvni film. Moderno 15.30 »Giulia*. Jane Fonda in Vanessa Redgrave. Barvni film. Ideale 15.00 «11 ginecologo della mulila*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Viltorio Veneto 15.00 «Squadra anti-truffa*. Thomas Milian. Barvni film. Aslra 15.30 «11 signor Robinson*. Paolo Villaggio, Zeudi Araya. Radio 15.00 «Gola profonda*. Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom, barvni film. Voha 15.00 »Cattivi pensieri*. Ugo To gnazzi in Edwige Fenech. Prepove dan mladini pod 14. letom. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI DRŽIČ - FOTEZ - STRAŽIČIC DUNDO MAROJE 72 glasbena komedija v dveh delih Uglasbil Scenograf Kostumograf Koreograf Režiser Dirigent DELO JUSIC Zvonko Šuler Ika Skomrlj Tihana Skrinjarič VLADO STEFANOVIČ PERO GOTOVAC V četrtek, 27. 4., ob 20.30 v gledališču «G. VERDI» v GORICI (Goriški abonma in abonma red J) V KULTURNEM DOMU V TRSTU V PETEK, 28. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski in RED D - mladinski v sredo V SOBOTO, 29. aprila, c»b 20.30 ABONMA RED B - prva so- bote po premieri, RED E - mladinski v četrtek in RED F - sindikalni V NEDELJO, 30. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G - popoldanska predstava na dan praznika « « • Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gledališče «Komedija» na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prašimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265, v Gorici: tel. 24-95) Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu do srede, 26. t.m., od 12. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav Šolske vesti šola Glasbene matice vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v sredo, 26. aprila, ob 18. uri v dvorani Gallus v Ul. R. Manna 29. Ob težki izgubi dragega očeta izreka mešani pevski zbor Marij Kogoj svoji zvesti pevki Alberti Vremec in vsej družini globoko sožalje. ZAHVALA Ganjena ob tolikih izrazih ob izgubi dragega Atilija Čuka se toplo zahvaljujem vsem, ki * katerikoli način počastili njegov * min žen» Trst, 23. aprila 1978 (Pogrebno društvo - Ul. Zonta 3) Dne 21. t.m. nas je zapustil IVAN GERDINA Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Ivana, sin Angel, hči Ivana, snaha, zet, vnuki In drugo sorodstvo Trst, 23. aprila 1978 Občinsko pogrebno društvo Po dolgem in hudem trpljenju, ki so ga olajšale nega in W*’ žina dragih, nas je zapustila naša draga CELESTINA PERIČ por. DERNIEVICH ki bo ostala v trajnem spominu vsem, ki so jo ljubili. Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 17. uri na pokopališču v Trentu. Žalujoči: mama Maria Perič, mož Bori« Dernievich s hčerko Lailo in sinova Igor in Boris, vnuka Renato in Ezia, bratje Giuseppe, Bruno in Teodoro ter drugi sorodniki Trento, 23. aprila 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage BOŽENE BREZIGAR roj. MEDIČ se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoli P0-častili njen spomin. Družina Nabrežina, Ljubljana, Vancouver, 23. aprila 1978 .4* ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre in tete MARIJE KOŠUTA vd. TRETJAK (PROCESIJA) Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, cerkvenem11 pevskemu zboru, kriški godbi ter vsem, ki so jo spremili 1,8 zadnji poti. Žalujoči Silvano z družino Sv. Križ, 23. aprila 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgub* naše drage mame, none in pranone MARIJE D0LJAK vd. REBULA Posebna zahvala g. župniku Štuhcu, znancem, darovalce**1 cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Salež, Bajta 64, 23. aprila 1978 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ANDREJA HERVATA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v ^ težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Jamniku, Lojzef Tulu za tople besede v cerkvi in na pokopališču. Najlepša hva*8 pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kate*1 koli način počastili njegov spomin. Žena Pepca, sin Bruno in hči Marija z družinama Boršt, Hrvati, 23. aprila 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ALBERTA VREMCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in **8 katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala **ki gre gospodu župniku Žerjalu, g. Jakominu in cerkvenim pevce0* za občuteno petje. Srojcl Trst, 23. aprila 1978 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Revija otroških in mladinskih zborov NASA POMLAD Danes, 23. aprila 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Vabljeni! Prosvetno društvo «Kraški dom» iz Repentabra s sodelovanjem občinske uprave Pireja srečanje s kulturno skupino «Pobratenje» iz Tržiča na Gorenjskem pod geslom SREČUJMO IN SPOZNAVAJMO SE SPORED °anes, 23. aprila, °b 9. uri: ogled Rižarne. ®b 11.30: spominska svečanost pred spomenikom padlim v Repnu z govori, nastopom otrok domače osnovne šole *A. Gradnik« in komornega zbora «Peko» iz Tržiča. ob 13. url: piknik s tržiškimi gosti na balinarskem prostoru v Repnu (v primeru slabega vremena v stari šoli na Colu). Vljudno vabljeni! ® Rdeča zvezda iz Saleža s sodelovanjem ^Ine Kft slovenskega gledališča 20^fin*Z^ra jutri. 24. aprila, ob ^®wiikV prostorib Kras v w EN SREČEN, v|$ELl INU TROŠTOV P°LN DAN VOŠČIM Nastopa JOŽE ZUPAN Vabljeni! STALNO vensko gledališče V TRSTU »do, 26. akrila, ob 11. uri v v . ^tu (Poklicna šola) j^jtek, 27. aprila, ob 12. uri v šola) (nižja enotna srednja «... EN srečen, |sEL: INU TROŠTOV „ P°LN DAN VOŠČIM nit r gov°rov vipavskega redov-M JANEZA SVETOKRIŠKEGA Nastopa: JOŽE ZUPAN STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARIO URŠIČ V četrtek, 27. aprila, ob 10.30 in 14.30 v telovadnici v NABREŽINI Braštv0 vabi slovenskih izobražencev t.ff, Pa Ponedeljkov večer, 24. pgg^Na sporedu je srečanje s Jaroslavom košutom *a svojo zbirko pesmi dobil nagrado iz Pre- tivjj JVaga sklada. Sodeloval bo slikar KLAVDIJ PALČIČ *'rk0 ilustriral. ^četek ob 20.15. *I1U Jakoba Ukmarja v Skednju dan«s ob 16.30 B PREDSTAVITEV *UGE ŠKEDENJSKE MEDALJE šfeajo: JSKI pevski zbor, &KErW',SKl OTROŠKI ZBOR in , tNJSKA MLADINA Na Sr6bmraZpo'ag0 L°do bronaste in skeR e . m®dalje, delo akadem-kiparja j0žeta. Pohlena. Enotni protifašistični odbor v občini Dolina V soboto, 29. aprila t.l., ob 18. uri ob občinskem spomeniku padlim za svobodo PROSLAVA OSVOBODITVE Govori in kulturni programi. VASHBSL OBVESTILO KMEČKE ZVEZE plačevalcem takse za zaščitene vozne prehode V zvezi z obvestilom, ki smo ga objavili prejšnjo nedeljo, ponočno opozarjamo vse člane, ki plačujejo takse na zaščitene vozne prehode (passo čarrabile), da se lahko rešijo tega finančnega bremena s tem, da sporočijo občini, da se odpovedujejo zaščitenemu voznemu prehodu. Zadevne takse so se pred dvema letoma znatno povišale in sicer od 40 Inna 4.000 na km. m, za letošnje leto Pa se bodo v skladu z določili zakona «Stammati» tovrstne občinske takse in pristojbine še podvojile. Zato pozivamo vse zainteresirane, da se nujno zglasijo v u-radih Kmečke zveze, Ul. Cicero-ne 8/B v Trstu, z davčno kartelo. Tajništvo C3 GOSTOVANJU STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Danes se v Bazovici poročita KSENIJA BRASS in DARKO GRGIČ Obilo sreče j'-':, z vošči kolektiv Glasbene matice • Včeraj so na gradu Sv. Justa od-prli antološko retrospektivno razstavo grafik in temper pred leti umrlega tržaškega umetnika istrskega porekla Giuseppa Mattea Campitellija. V petih dneh kar šest nastopov 1 Veroniko Deseniško so tržaški igralci povsod navdušili občinstvo V dneh ko so Pravdačeve besede Hermanu v Župančičevi Veroniki De-seniški še toliko bolj zgovorne . .. *V snu smo vsi lahko vladarji in nasilnik! in sila brez pravice je nasilje...» beležim zgodovini na ljubo nekaj misli iz zadnjih gostovanj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu po Jugoslaviji, to pa tudi zato, da prikažem in opravičim večT dnevno odsotnost tržaškega gledališča iz svojega sedeža. 12. aprila je tržaško gledališče poneslo visoko Župančičevo poemo ljubezni in nasilja v Novi Sad. Izven konkurence smo kot gostje Steriji-nega pozorja nastopili v komornem gledališču Ben Akiba. Šlo je predvsem za osrednjo proslavo ob Župančičevi stoletnici rojstva. Po svečanem govoru, ki ga je napisal Primož Kozak, bral pa novosadski igralec, je pel ženski pevski zbor Colegium musieum, naš nastop pa je zaključil večer. Režiser Jože Babič je za to priliko dal predstavi Veronike Deseniške koncertno obliko. Iz pesnitve je vzel najpomembnejše prizore ter jih z vezalcem - pisarjem povezal v kronologijo zgodovinskih dogodkov na celjskem dvoru. Priredba je ohranila videz predstave le v kostumih in glasbeni spremljavi. Vtis smo imeli, da je bil nastop s strani organizatorjev le formalnega značaja. Ne moremo si sicer predstavljati, zakaj ni bilo tržaško gledališče najavljeno v časopisju in publikacijah, zakaj je bila reklama tako pičla in končno, zakaj se je akademije udeležilo tako maloštevilno občinstvo, ko je vendar šlo za centralno proslavo, katero je priredila srbska institucija. Naslednjega dne smo z isto koncertno izvedbo nastopili v Zemunu — v Mali sceni narodnega pozorištva. Tokrat so organizatorji poskrbeli za občinstvo. Dijaki in študentje so lahlco sledili Župančičevi poeziji v simultanem prevodu. V ponedeljek, 17. t.m., je SSG šlo na gostovanje v Maribor. Tržaško gledališko vodstvo se je letos sporazumelo z Tnariborskim gledališčem za izmenjavo gostovanj. Mariborska Drama je namreč že v jeseni gostovala pri nas z Mahničevim «črič-kom». Prva predstava v Mariboru je bila združena z osrednjo mariborsko proslavo stoletnice rojstva Otona Župančiča. Pred predstavo je polni dvorani spregovoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Maribor Niko Šebat. Tržaški igralci so s svojim nastopom želi navdušeno priznanje gledalcev. V torek smo Veroniko ponovili v Rušah. Predstava je bila pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta delavcev iz mariborskih delovnih organizacij. Nepotrebno je poudarjati, da je bila tudi tokrat dvorana prenatrpana odobravanje občinstva pa popolno. Poziv strankam odbora jusarskih upravičencev iz Trebč S SEJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasno odobren obnovljeni statut vodovodnega konzorcija Občinam, ki jim je bilo izkrivljeno ime, povrniti izvirni slovenski naziv Na ŽELEZNIŠKI POSTAJI je odprta RAZSTAVA OB STOLETNICI PRVE TRŽAŠKE POSTAJE od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, jutri od 10. do 13. ure. Izleti SPDT obvešča, da se je vpisovanje za avtobusni izlet v notranjost Istre že zaključilo. Odhod avtobusa bo v torek, 25 aprila, ob 7. uri izpred sodnije (Foro Ulpiano). Društvo slovenski upokojencev v Ita liji priredi v petek, 5. maja, celodnevni izlet v Gonars in v Passaria-no (vila Manin) za tržaške in goriške člane. Vpisovanje v Trstu od srede, 26. t.m., do petka, 28. t.m., od 10. do 12 ure v Ul. Cicerone 8. Na začetku četrtkove seje zgo-niškega občinskega sveta je župan Jože Guštin seznanil svetovalce, da je bil na vljudnostnem obisku vladni komisar dr. Marrosu in da bo danes, 23. t.m., občinska proslava osvoboditve. Po vprašanjih v zvezi s čiščenjem napajališč, dopolnitvijo javne razsvetljave in ureditve makadamskih poti, so soglasno odobrili obnovljeni statut konzorcija Kraškega vodovoda, ki tudi formalno priznava pravico do rabe slovenskega jezika in določa v odstotkih (sorazmerno s številom porabnikov) finančna bremena konzorciranih občin: devinsko - nabrežinska 55 odst., zgoniška 33,.odst. in repentabrska 12 odstotkov. Zatem je občinski svet odločil, da bo letošnja občinska razstava (14. po vrsti) od 2. do 4. junija na razstavišču v Zgoniku, potrjena je bila lanskoletna 8-članska pripravljalna komisija in je bil iz občinskega proračuna nakazan prispevek enega milijona lir za izvedbo vinske razstave. Pri tem je Miloš Budin poročal, da so na posebnem posvetovanju Kraške gorske skupnosti ugotovili, da terjajo občinske razstave vin prevelike izdatke, v prvi vrsti zaradi delovne sile. Zato naj bi pristojne pripravljalne komisije letos proučile možnost, da bi prodajo vina prevzela krajevna športna in prosvetna društva oziroma kmetovalci sami. Po seznanitvi svetovalcev, da bo občinska uprava postavila na lastne stroške kamnito ploščo na pročelje osnovne šole v Gabrovcu ob priliki poimenovanja te šole po Jožetu Srebrniču, so po poročilu pregledovalcev računov soglasno odobrili obračun za leto 1977. Sledila je odobritev o-kvimega dokumenta vsedržavnega združenja občin ANCI ob «dnevu avtonomij*, ki poleg prilagoditve zakonodaje v naši deželi normam o decentralizaciji, ki jih uvaja zakon 382 in odlok 616, zahteva globalno zaščito za slovensko narodnostno skupnost, zahteva, da bi postale občine pristojne za reševanje problematike Slovencev, in da bi tistim občinam, katerim je bilo izkrivljeno ime. povrnili izvirno slovensko ime. Končno so imenovali še ocenjevalno komisijo za javni natečaj za šoferja smetarske službe. —bs— V sredo, 19. aprila, so nas vesti iz Rima priklicale v vsakdanjo realnost. Nehote sem segel po Župančičevem besedilu in si podčrtal v spominu... enekoč sem sanjal, da mi je dana vsa oblast na zemlji Sodi življenje in svet, kaznuj. nagrajuj prijatelje, sovražnike vse živo brez odgovornosti — maščuj krivice, miri kraljestva in prevrni vse in preustroji, kakor sam želiš, da bo ta svet po tvoje urejen — Zgrozil sem se v tem svojem snu .. skušnjave imamo vsi...» Zvečer smo igrali Veroniko Deseniško. Po predstavi je bil na čast tržaških igralcev prijeten sprejem. V četrtek sta bili dve predstavi Popoldanska za abonma upokojenci ter večerna za študente pedagoške gimnazije. Petkova predstava je bila namenjena mariborskim železničarjem ob priliki njihovega praznika. V petdnevnem gostovanju so tržaški igralci odigrali šest predstav in z igro potrdili renome, ki ga imajo v prijateljskem Mariboru. ADRIJAN RUSIJA Odbor Združenja jusarskih upravičencev iz Trebč se že dalj časa zavzema za rešitev perečega problema jusarskih zemljišč v naši deželi. To zahtevo je že večkrat posredoval raznim organom, vendar ni bilo še z nobene strani ustrezne pobude. Odbor se je zato tokrat neposredno obrnil na tajništva treh strank, ki zastopajo interese naše ga prebivalstva, to je KPI, PSI in SSk. V pismu, ki ga je bil posla' tem strankam, odbor nekako poziva tajništva naj se zavzamejo za dokončno ureditev tegp vprašanja. Osnovna zahteva je namreč, da bi jusarska zemljišča prišla v last vaških skupnosti. V ta namen pa bi bilo treba pripraviti nov zakonski osnutek, ki bi odpravil ali popravil zakon iz leta 1927, ki se je doslej izkazal za neizvedljivega. Odbor Združenja jusarskih upravičencev iz Trebč pričakuje, je nadalje rečeno v pismu, da bodo omenjene stranke vključile tudi to v svoj volilni program za obnovo deželnega sveta. Darovi in prispevki ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Marije Rebula iz Bajte darujejo Berta Kante 3.000 lir, Marcella Dogliani 3.000 in Marcelo Doljak 3.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL V spomin na pok. Jako Kemperla daruje Ivan Sardoč 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Jakoba Kemperla darujejo Marjanovi prijatelji 34.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE IV. razred osnovne šole z Opčin daruje 20.000 lir. V spomin na pok. Marijo Doljak -Rebula darujejo družine Cappelli, Počkaj, Purič in Bitežnik 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Alberta Vremca daruje Alfredo Kralj 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Alberta Vremca daruje družina Kralj (Trebče 3) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Bruna Kralja in Atilija čuka darujeta Oskar in Alberta Milkovič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Atilija Čuka daruje Stanislav Kralj 2.000 lir. V počastitev spomina mame Marije Sosič daruje hčerka Zmaga Malalan 5.000 Ur. Ob 12. obletnici smrti Rikota Kralja in sestre Elizabete Čuk daruje Justina (Trebče 182) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Atilija Čuka daruje Justina (Trebče 182) 2.000 Ur. Namesto cvetja na grob Nade in Albine Škabar daruje Marija Bizjak (VeUki Repen) 4.000 Ur. Ob 33. obletnici tragične smrti Karla Križmančiča (Gropada 75) daruje družina 5.000 lir. V počastitev spomina Maria De-bellija daruje Neva Lavrenčič 5.000 Ur. ♦ » « iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiMiiiiiiiiuniiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii JUTRI V GKOPADI OSEMDESET LET MARIJE MACAROL Jutri bodo imeli pri «Macarolo-vih» v Gropadi na številki 17 slavje, kajti mati Marija bo slavila svoj osemdeseti rojstni dan. Okoli slavljenke se bodo zbrali sorodniki in ožji prijatelji, da bi ji napili in """"............................................................................................................................n.....................................n.......................mm................................................................... *“**. NEDELJA, 23, aprila „ . VOJKO ■Ol ^Zlt*e ob 5.06 in zatone ob N v*jd Dolžina dneva 13.55 — Lu-J“ C 19.3(1 in zatone ob 5.24. PONEDELJEK, 24. aprila Včeraj - danes šivilja Zelia Gnan, uradnik Roberto Mosca Riatel in univerzitetna študentka Consuelo Scarpato. Vi JURIJ Ji »>li Najvišja temperatura 2 WnJe. najnižja 11,4, ob 13. uri , strnv . “ajnizja od ra. uri ^lj»i 'Je' zr0čni tlak 1018,4 mb ’ v*aKa 28-odstotna, nebo 3 de-„ 9°°blačeno, padlo je 1 mm J1*®, tn0p ter severovzhodnik 15 km na Uior:Je ,r0blo razgibano, temperatu-^ Ja 10,9 stopinje. ^Va. SMRTI IN POROKE 'Vjj l;; aprila r o « se je v Trstu ro- i.uOOrr r ' umrlo pa je 19 oseb. >LI SO SE: Catello Della >■' Lit»^.ess‘a Zof, Daniele Dor-l'afj jFat° Monterosso, Barbara r l0rella Rizzi, Manuela So ^MftiaTra Vergerio. 1 SO: 74-letni Vittorio Stok, ® uUom mazzlniff/ 75-letnj Giuseppe Sors, 60-letni Bru I no Braico, 86-letna Giovanna Cri-smani vd. Marchesi, 79-letni An-drea Obersnel, 76-letna Maria Ca-restiano, 65-letna Maria Urbani, 82-letni Ubaldo Ubaldini, 74-letni Mario Dassovich, 57-letna Neha , Ga-spercic vd. Gardel, 6l-letni Erman-no Carii, 71-letni Michele Lo Vec-chio, 78-letni Giovanni Zadeu, 95-letna Maria Ianez vd. Santori, 71-letni Roberto Rahamin, 85-letna Ida Specogna por. Busutti, 92-letna Maria Delise vd. Zennaro, 83-letna Li-dia Lusina, 52-letni Attilio Ciuch. OKLICI: delavec Alfredo Ghira in trg. pomočnica Fulvia Lepre, finančnik Beniamino Zanon in gospodinja Nada Pavletič, natakar Al-fonso SantorieUo in gospodinja Car-mela Ferrara, uradnik Lucio Le-nardon in študentka Lorenza Forti, uradnik Marino Furlani in uradnica Patrizia Botta, modelar Fabio Pesco in študentka Lorella Soldat, vodovodni inštalater Sergio Baruz-za in otroška vrtnarica Marina Moro, uradnik Glauco Framalico in uradnica Claudia Giacconi, radijski tehnik Roberto Busan in uradnica Filomena Lionetti, vojaški častnik Fabrizio Stivoli in študentka Renata Bressan, uradnik Salvatore Ci-priano in bolničarka Sonia Celant, tehnični uradnik Gianfranco Glessi in uradnica Marisa De Mattia, me hanik Roberto Scodelaro in uradnica Tiziana Aiello, uradnik Grazia-no Pauletdch in uradnica Claudia Bernardi, delavec Sergio Leo in delavka Rita Zanetti, delavec Arman-do Filli in delavka Elena Stivanel-lo, delavec Willy Babici in bolničarka Luciana Cornuda, uradnik Raffaello Impagnatiello in gospodi nja Rosa Totaro, delavec Fabio de Lugnani in gospodinja Nives Torel-li, upokojenec Gioacchino Marzulli in trg. pomočnica Giusepoina O blak, delavec Edi Cerut in gospodinja Elena Cluni, zdravnik Paola Zanon in uradnica Roberta Cescon, kapetan Edoardo Radeticchio in študentka Mariagrazia Nicoiari. inženir Ronald Kiichler in učiteljica Giuliana Pregellio, avtoličar Ro berto Knez in uradnica Laura Palčič. pomorščak Ezio Viscovich in natakarica Grozdana Tasič, upokojenec Giorgio Quarantotto in upo kojenka Vittoria Germek, stražnik J. V. Giuseppe Piazza in otroška vrtnarica Fulvia Moscolin, uradni« Carmine Santomauro in uradnica Argia Trerotola. finančni podčastnik Antonio Pagliuca in gospodinja Gcmma Zuccula. elektrotehnik Bruno Chiusso in učiteljica Danilo Sca ramuzza, uradnik Raoul Pupo in uradnica Donata Degrassi. pomorščak Roberto Paganini in uradnica Viviana Piemontesi, uradnik Michal Valta in uradnica Maria Cristina Bressan, uradnik Aldo St a mini in gospodinja Fabiana Pontevivo, ra dijski tehnik Donato Cuorpo in trg. pomočnica Silva Sossa, uradnik Ra berto Riva in uradnica Mariatoisa Mandarano, kurir Umberto Uva in ZA VAŠO POROKO (FOTOGRAFIA) EGON Oglasite Telefon 793 295 se pravočasna TRST. Ul. Oriani 2 (Barriera) DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. in »d 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DfežURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN A M in ENPAS od 22. do 7. ure: teief. št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance [NAM. TNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 70 11 68 14 7 CAGLIARI 62 85 10 69 37 FIRENCE 7 76 30 89 26 GENOVA 76 5» 17 60 71 MILAN 13 68 23 2 74 NEAPELJ 21 14 38 28 57 PALERMO 23 42 $5 88 9 RIM 40 65 35 37 11 TURIN 81 79 89 .34 80 BENETKE 26 16 6 9 71 ENALOTTO 2 2 1 2 1 1 1 X 2 1 1 2 KVOTE: 12 točk — 7.991.000; 11 točk - 144.800; 10 točk - 44.300 Ur. ji zaželeli še veliko zdravih in sreč nih let. Marija Macarol se je rodila 24. aprila 1898 v Povirju v zavedni kmečki družini Kuret, po domače pri «Križmančičevih». V Gropado je prišla leta 1921, ko se je poro čila z domačinom Jožefom Maca rolom. Marija je že v mladih letih imela mnogo dela tako na kmetiji kot tudi doma in več let z vozičkom pešačila iz Povirja v mesto, kjer je proda.jala drva in pepel. Mnogo let je Marija delala v gostilnah, tako v Divači kot v Sežani. Moža je srečala prav v Sežani, kjer je bila zaposlena na železniški postaji. Tudi po poroki je Marija veli ko delala, tokrat za svojo novo družino. V zakonu je povila dva sinova, ki ju je vzgojila v zavedna Slovenca. Za časa NOB je tudi mati Marija. kot vsa njena družina, mnogo pomagala in delala za našo stvar. Kuhala je in prala za borce. Sin Zdravko, ki je umrl leta 1909, je bil interniran, medtem ko se ,ie sin Pepi, ki je vojni invalid, boril proti Nemcem še v Grčiji, kjer so ga nacisti ujeli in odpeljali v Nemčijo, od koder mu je uspelo zbežati še pred koncem vojne. Slavljenka je bila celih 11 let raznašalka Primorskega dnevnika v Gropadi in naročnica našega dnev nika od vsega začetka. Kljub vsem težavam .je mati Marija še kar zdrava in čila, predvsem pa ima dober spomin ter je veselega značaja. Čestitkam sina, sorodnikov in pri jateljev, se pridružuje tudi naš dnevnik z željo, da bi bila šc dolgo let zdrava, čila in vesela. M. M. Danes si obljubita večno zvestobo XENJA BRASS in DARKO GRGIČ Na novi življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva želita družini čač Bazovica, 23. aprila 1978 Danes se poročita KSENIJA BRASS in DARKO GRGIČ Mnogo sreče v skupnem življenju jima želi PD Lipa Rfll - ITALIJANSKA RADIOTELEVIZIJA razpisuje natečaj za namestitev dveh slovenskih programi-stov za radio in televizijo (zadolžena bosta za načrtovanje, organiziranje, realizacijo in oddajanje radijskih in televizijskih programov). Delovno mesto bosta prevzela na deželnem sedežu Rai v Trstu. Natečaj spada tudi v okvir priprav na oddaje 3. televizijskega omrežja. Pogoji so naslednji: — Datum rojstva 1. 1. 1946 (starostna meja se zviša za eno leto za poročene kandidate in za vsakega otroka v breme prav tako za eno leto) Visokošolska diploma z redom najmanj 99/110 ali 88/100 (v primeru ocene izražene v stotinkah) ali pa diploma iz kompozicije, ki jo je izdal konservatorij ali enakovredna glasbena ustanova s končnim redom najmanj 9/10 Znanje slovenskega jezika Izpitni program je na razpolago interesentom na tržaškem sedežu Rai — Radiotelevisione Italiana — deželni sedež — Ulica Fabio Severo 7 — Trst Prošnje za pripustitev k natečaju naj kandidati dostavijo na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 15. maja 1978 Ente Ospedaliero Regionale OSPEDALI RIUNITI Dl TRIESTE Deželna bolnišniška ustanova n ..TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE razpisuje javni natečaj za stalno zaposlitev na vpoklic za: 4 uslužbence/ke za deratizacijo OBVEZNI POGOJI: ustrezno habilitacijsko spričevalo za posest in uporabo zdravstvenega materiala I. in II. razreda. Rok za predložitev prošenj zapade 8. maja 1978 ob 12. uri. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirane osebe o-bmejo na personalni oddelek, Ul. Stuparich št. 1 - IH. nadstr. -soba 40 - vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Zadruga z ncom. zavezo. Bazoviška ul. 2, OPČINE VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 28. 4. 1978 ob 9. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 30. APRILA 1978, OB 10. URI v dvorani FIN2GARJEVEGA DOMA, Narodna ul. 89 (zraven Hranilnice in posojilnice) z naslednjim DNEVNIM REDOM 1. Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1977 ter razdelitev čistega dobička. 2. Pristop k osrednjemu jamstvenemu skladu hranilnic in posojilnic. 3. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem. 4. Določitev doplačil novih članov ter višine aktivnih in pasivnih obrestnih mer. 5. Volitve novih odbornikov in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. UPRAVNI ODBOR P.S.: Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v nedeljo, 30. aprila 1978, ob 10. uri NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO, BARVNI TELEVIZOR itd.? Obrnite se na KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI — TVOJA BANKA Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186 Ob smrti očeta Berte Vremec darujejo kolegi in kolegice iz uredništva poročil Radia Trst A 70.000 za cerkveni pevski zbor z Opčin in 40 tisoč lir za Finžgarjev dom. V počastitev spomina Alberta Vremca daruje družina M. Kapun 5 tisoč lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Alberta Vremca darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Justina Podgornika iz Ljubljane daruje Zdenka Šauli 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Alberta Vremca darujeta Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir za Glasbeno matico. V isti namen daruje Silvana Malalan 5.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Opčinah. Namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla darujeta Cveto in Elda 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina drage sorodnice Ines Keber darujeta Pavla in Živa Gruden 10.000 lir za SPD Tabor z Opčin. v V počastitev spomina Ferdinanda Hrovatina daruje nečak Ivan z družino 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina tete Marije Košuta vd. Tretjak darujejo nečaki Vera. Edi in Grozdana is.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega moža in očeta Angela Kavčiča ob njegovi 33-letnici smrti darujejo že na in hčeri Mara in Vida 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ljubljene tete Ines Keber daruje nečakinja Danica Malalan - Salerno 25.000 lir za SPD Tabor - Opčine. N. N. daruje za sklad Sergija Tončiča 25.000 lir. Namesto cvetja pokojni teti Mariji Tretjak daruje nečakinja Nada 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 2. obletnic, smrti dragega Alberta Ščuke daruje žena z družino 20.000 lir za Glasbeno matico. Ob 12. obletnici smrti Rikota Kralja in sestre Elizabete Čuk daruje Justina (Trebče 182) 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Bruna Kralja daruje Bogomil Kralj (Prosek) 10.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja ha grob Atilija Čuka daruje družina Kralj (Trebče 220) 5.000 iir za ŠD Primorec. V počastitev spomina pok. Jakoba Kemperla darujejo Marjanovi prijatelji 25.000 lir za pevski zbor «V. Mirk* ,in 25.000 lir za godbo na pihala s Preseka. Namesto cvetja na grob Bruna Kralja, Hermana Kralja in Atilija Čuka darujeta gostilna Kosenka in Zdenka 5.000 lir za pevski zbor Primorec in 5.000 lir za godbo Parma. Namesto cvetja na grob Bruna Kralja darujeta sestrični Ana in Karmela 5.000 Ur za pevski zbor Primorec in 5.000 lir za ŠD Primorec. Ob 33. obletnici tragične smrti Karla Križmančiča (Gropada 75) daruje družina 5.000 Ur za šolo «Ka-juli» in 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Marije Doljak vd. Rebula daruje družina Vesnaver 5.000 za ŠK Kras in 5.000 Ur za PD Rdeča zvezda. V isti namen darujeta Stana in Danica (Bajta) 10.000 Ur za ŠK Kras. Podporni člani TPPZ darujejo: Bazovica: Franc Križmančič (190) 5.000, Franc Križmančič (32) 5.000, Silvester Križmančič (75) 10.000, Danilo Šturman 10.000, Radivoj čač 15.000, Josip Grgič 6.000, Anton Marc 10.000, Rudolf Križmančič 5 tisoč, Rudolf Marc 10.000, Nevo Kovačič 5.000, Ivan Drnovšček 5.000, Lucijan Žerjal (Kreglje) 5.000, Anica Vaklič (Opčine) 10.000, Slava Čebulec (Opčine) 5.000 in Dario Starc (Kontovel) 5.000 Ur za TPPZ. V spomin na očeta in moža Vla-dimira Slavca daruje družina 10.000 Ur za ŠD Breg, 5.000 za PD France Prešeren in 5.000 lir za' Delo. V počastitev spomina na drago mamo daruje Bojan Brezigar 100.000 lir za PD Igo Gruden iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Erminija Krmaca daruje Josipina Franza 5 tisoč Ur za TPPZ. V spomin na dragega Viktorja Štoko darujeta Milena in Attilio Pic-coli 15.000 Ur za bolnišnico za kronične bolezni «Gregoretti». Namesto cvetja na grob Andreja Hrvata darujeta Enči in Ivo Magajna 5.000 Ur za PD Slovenec iz Boršta. Ob smrti dragega strica Pinota daruje Livio Legiša iz Šempolaja 10.000 Ur za ŠK Kras. V spomin na Zdenka Daneva daruje prof. Vlado Berginc 5.000 za Slovensko dobrodelno društvo in 5 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na Borisa Pertota darujeta Miloš Kovač 5.000 in družina Furlan 5.000 Ur za Glasbeno matico. V spomin na moža in očeta Marija DebeUija darujeta žena Mara in hči Lida z družino 10.000 za SPDT in 10.000 Ur za šentjakobsko kulturno društvo DOM. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu so darovali: ob pri-Uki poroke Milene Bogateč in Stanislava Sadlowskega namesto cvetja Dušan in Božena 20.000 Ur, Mario Magajna daruje 10.000 lir. ki jih je prejel od Združenja staršev iz Križa za predavanje. V počastitev spomina Atilija Čuka daruje družina Resinovič 10.000 lir za pevski zbor Primorec iz Trebč. OSMICA Škrk Josip — Salež 61 — nasproti šole, je odprl osmico. Prmior5i«^(nevmfc GORIŠKI DNEVNIK 23. aprila 197S 6. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE V GORICI Slovenski dijaki na obeh straneh državne meje prispevajo k izboljšanju mednarodnih odnosov Nad sedemsto dijakov iz vse Primorske se je včeraj zgrnilo v Gorico in slovenske okoliške občine Poleg športnih tekem je bila na sporedu akademija v Avditoriju - Sprejem zastopnikov šol na županstvu «Prj nas je še vedno v ospredju | vprašanje, kako privzgojiti v učencu in dijaku zavest, da je kot pripad nik manjšine enakovreden državljan in da je kot tak moralno ne samo upravičen, pač pa tudi dolžan izpričevati pred večinskim narodom svojo narodno in kulturno identiteto ter da ga v poklicnem življenju prav tako čaka moralna dolžnost, da kot izobraženec soodgovarja pri oblikovanju manjšinskega prostora*. S temi besedami je ravnatelj slovenskega klasičnega liceja «Primož Trubar* v Gorici prof. Milko Rener pozdravil včeraj opoldne, na akademiji v goriškem Avditoriju, predstavnike krajevnih in deželnih, šolskih in diplomatskih oblasti ter ravnatelja. profesorje in dijake, ki so se iz vseh krajev Primorske zgrnili v Gorico na šesto dijaško obmejno srečanje Primorske. Dvorana Avditorija je bila nabito polna, mnogj dijaki so morali ostati v hali. Poleg ravnatelja Renerja sta spregovorila še šolski skrbnik dr. C. Imbriani in predstavnik goriških dijakov M. Čubej. šolski skrbnik, ki je prinesel pozdrave odsotnega deželnega skrbnika prof. Angiolettija. je deial, da so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo zelo koristni, posebno ko gre za stike med mladimi ljudmi. Slovenska kultura lahko marsikaj nudi kulturi Furlanije - Julijske krajine, je dejal dr. Imbriani, prav tako lahko slovenska kultura črpa pri italijanski. Predstavnik goriških dijakov Marko Čubej pa je dejal, da ne gre samo za enodnevno srečanje; med dijaki so se navezali, tudi na literarnem, umetniškem in športnem področju tesnejši in trdnejši stiki. To je največja povojna mladinska manifestacija v Gorici, je poudaril Čubej in dejal, da mladi in njihove manifestacije težijo k uresničitvi manjšinske zahteve o globalni zaščiti. Na akademiji sta nastopila oktet gimnazije iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente - Kojič in mešani zbor goriškega učiteljišča »Simon Gregorčič* pod vodstvom Stanka Jericija. V recitalu Župančičevih pesmi so nastopili goriški dijaki; za ta recital jih je priučil gledališki igralec Stane Raztresen. Po kulturni prireditvi in govorih so porazdelili nagrade za športne in kulturne tekme. O tem podrobneje poročamo na športni strani: lahko pa podčrtamo ovacije diiaštva, vsakokrat ko je prof. Aldo Rupel pova bi) na oder zmagovitega atleta ali moštvo. Še nekaj o akademiji Prireditelji so posameznim šolam, ki so sodelovale na srečanju, t.j. gimnazijam iz Nove Gorice, Tolmina, Idrije, Ajdovščine, Postojne, Sežane, Ilirske Predstavnike šol in ravnatelje je sprejel v beli dvorani županstva goriški župan Pasguale De Simone V PRIREDBI DRUŠTVA «BRIŠKI GRIC» del jo, 7. maja. Ta dan bo posvečen mladini. Razstave V goriški galeriji II Torchio bodo danes odprli razstavo del znanega goriškega slikarja Andreja Košiča. Odprta bo do 7. maja. Tradicionalno prvomajsko slavje tudi letos v Dvoru v Steverjamu V soboto otvoritev vinske razstave - 1. maja nastop folklorne skupine «Stu ledi». Planinskega kvinteta in godbe na pihala iz Dobrovega V steverjanu potekajo zadnje pri- teden kasneje, v_ soboto, 6. in v ne prave za letošnje prvomajsko slavje, ki bo, kot v prejšnjih letih, v priredbi domačega prosvetnega društva «Briški grič* na prostranem dvorišču v Dvoru. Prireditve se bodo pri čele že v soboto, 29. aprila, ob 20. uri, ko bodo v Dvoru odprli tradicionalno razstavo domačih vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja. Po otvoritveni svečanosti bo na vrsti ples, igral bo domači ansambel »Bri-ški slavček*. Naslednjega dne, v nedeljo, 30. aprila, pa bodo imeli le rekreacijski program; ob 16. uri te kmovanje v briškoli, ob 19. pa ples z domačim orkestrom. Osrednja prireditev bo tudi letos na dan 1. maja, v ponedeljek. Ob 15. uri se bo pričela ob zvokih godbe na puhala iz Dobrovega prvomajska manifestacija na Trgu Svobode pred partizanskim spomenikom. Tu bosta spregovorila o pomenu tega praznika Marko Waltritsch in Fulvio Bergo-mas. Po manifestaciji bo sprevod do Dvora, kjer bodo ob 16. uri nastopili folkloristi tržaške skupine «Stu ledi* s celotnim programom slovenskih in jugoslovanskih narodnih plesov. V Dvoru bo igrala tudi godba na pihala, poleg te pa še narodno-zabavni ansambel Planinski kvintet z Bleda, ki bo imel koncert, poleg tega pa bo igral še zvečer za plesalce. Praznovanja se bodo nadaljevala Prireditve ter omenil pomen Gorice v jugoslovansko - italijanskih stikih. Za prijazne besede se mu je zahvalil prof. Milko Rener. Po kosilu so dijaki obiskali v skupinah slovenske zamejske občine, kjer so jih sprejeli župani, odborniki in svetovalci ter zastopniki prosvetnih društev in jim obrazložili zamejsko realnost. Zvečer pa so se dijaki sešli v družabnem srečanju v telovadnici šolskega poslopja v Ul. Alviano. Šele proti večeru se je zaključil s programi bogato nasičen dan prijateljskega srečanja za več kot 700 dijakov iz vseh krajev primorske zemlje. V imenu goriških dijakov je sovrstnike in druge goste pozdravil Marko čubej Bistrice, Kopra in Pirana, štirim slovenskim višjim srednjim šolam iz Trsta in seveda iz Gorice darovali umetniško kovinsko sliko slikarja Vladimirja Klanjščka. Enako sliko so dobili tudi šolski skrbnik dr. Imbriani, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, župani De Simone, Češčut, Jarc in podžupan Ter-pin, zastopnik deželne uprave odbornik dr. Tripani in zastopnik pokrajinske uprave dr. Pozzagli Na prireditvi so bili prisotni tudi deželni svetovalec dr. Štoka in številni občinski predstavniki iz Gorice in okoliških občin, pedagoški svetovalec dr. Janez Sivec, komisar na pokrajini dr. Noe Laveder in podkvestor dr. D’Auria. V hali Avditorija so bile razstavljene umetniške slike dijakov, ki so sodelovali na natečaju. Čez nekaj dni pa bo izšla zajetna brošura (iz tehničnih razlogov, prispevki so pri speli prepozno, je niso mogli doti-skati do včerajšnjega dne) z raziskavo o razvoju slovenskega šolstva v Gorici in z literanv 'i prispevki. Še prej so se v poslopju slovenskih šol v Ul. Alviano sestali ravnatelji in drugi zastopniki sodelujočih šol in sklenili, da bo srečanje prihodnje leto v Idriji. Zatem je vse predstavnike sprejel na županstvu goriški župan Pasguale De Simone, ki je poudaril, da tudi taka srečanja pomagajo k razvijanju dobrih sosedskih odnosov V četrtek seja rajonske konzulte v Štandrežu štandreška rajonska konzulta se bo sestala v četrtek, 27. aprila, ob 20. uri, v domu Andrej Budal. Razpravljali bodo o goriški industrijski coni, predvsem pa o vprašanju odstopanja zemljišč. Seje se bo udeležil predsednik konzorcija za industrijsko cono, Božo Gruntar, prisotni pa bodo tudi trije občinski svetovalci iz štandreža, Pavlin, Nanut in Brajnikova. Takoj po prvomajskih praznikih pa se bo konzulta vnovič sestala za obravnavo dveh perečih vprašanj: ureditve nogo- metnega igrišča ter prevoza šoloobveznih otrok iz Štandreža v Ul. Alviano. • Jutri ob 13.30 bodo na drugem kanalu italijanske televizije predvajali oddajo o italijanskem otroškem vrtcu v Ul. Gramsci v Stražicah. HI.IIIIIHIIIIIIIIIIIII.Itlllllllll.. PO RAZDOBJU DVEH LET GREMO SPET NA VOLIŠČA PRIPRAVE NA VOLITVE V LUČI SESTAVLJANJA KANDIDATNIH LIST Najprej bodo na vrsti referendumi, 25. in 26. junija pa deželne, pokrajinske in ponekod tudi občinske volitve Volivci v goriški pokrajini bodo šli letos dvakrat na volišča; prvič ob priliki referendumov, ki bodo v vsej državi, drugič, konec junija, ko bodo pri nas deželne in u-pravne volitve, čeprav so roki za predložitev list precej krajši v primerjavi s prejšnjimi leti (kandidatne liste za pokrajinske in občin ske svete .je treba predložiti od 26. maja do 31, maja, za deželni svet pa od 5. junija do 8. junija) je organizacijski stroj političnih strank že stekel. V. ta ok.vir sodijo tudi strokovni posveti, ki jih stranke prirejajo v zadnjem času in ki ne služijo samo za zunanjo propagando stranki, marveč tudi za izdelavo ustreznih volilnih programov. Kot smo že omenili bodo volitve 25. in 26. junija. Na Goriškem bomo torej volivci imeli ta dan dve glasovnici za deželni in pokrajinski svet, v občinah Tržič, Gradež, Ron-ke, Romans in Vileš pa še tretjo glasovnico za obnovitev občinskega sveta. Volivcev na Goriškem je JUTRI IN V TOREK NA GORIŠKEM SPOMINSKE SVEČANOSTI OB OBLETNICI VSTAJE Z množičnim obiskom partizanskih grobov in spominskih obeležij potrditi vrednote odporništva - V Gorici osrednja svečanost na goriškem gradu 18. aprila je dopolnil 50 let Milko Miklus iz Pevme. Ob pomembnem jubileju mu čestitajo domači, mati, bratje in sestra. Pridružuje se družina Komel. Pojutrišnjem se bomo s spominskimi slovesnostmi spomnili 33. obletnice vstaje italijanskih množic proti nacistom in fašistom. Praznovanje 25. aprila ima letos še poseben pomen, saj bo potekalo v zelo napetem vzdušju, ko se skušajo z bru talnim nasiljem uničiti najvišje pridobitve odporništva, demokratična državna ureditev in onemogočiti u-vajanje res demokratičnih in humanih družbenih odnosov. Na Goriškem bodo slovesnosti v glavnem v torek dopoldne, ponekod pa že jutri zvečer. Goriška občinska uprava bo 33-letnico vstaje proti fašizmu počastila že jutri ob 18. uri s slovesnostjo na goriškem gradu, kjer bodo poleg župana De Simoneja, govorili še Silvino Poletto, v imenu VZPI ANPI, Mirko Primožič, v i-menu TO SKGZ ter deželni tajnik KD Sergio Coloni. Na svečanost je goriška občinska uprava povabila župane iz vse pokrajine, partizan ska združenja, sindikalne organizacije in predstavnike političnih strank. Občinska uprava bo jutri (»skrbela tudi za polaganje vencev na glavnem goriškem pokopališču ter na pokopališčih v okolici, na po staji, na dvorišču zapora, v spominskem parku. Posebna slovesnost bo v torek ob 9. uri v judovski sinagogi, v spomin Židov, ki so jih Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča. V Doberdobu bodo slovesnosti, v torek, 25. t.m., ter jih bodo skupaj priredile občinska uprava, VZPI-ANPI, sekciji iz Doberdoba in Do la-Jamelj, prosvetna in športna društva. Ob 9. uri bo krajša slovesnost pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah. Sodeloval bo pevski zbor «Kras* Dol-Poljane in recitatorji. Ob 9.30 bo podobna slovesnost pred spomenikom na Pal kišču, ob 10.30 pa na pokopališču v Jamljah. Osrednja slovesnost pa bo v Do berdobu. Ob 10. uri bo v tamkajšnji cerkvi maša za padle v NOB. Med obredom bo pel pevski zbor katoliškega prosvetnega društva »Hrast*. Ob 11. uri bo pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu osrednja svečanost s polaganjem vencev občinske uprave, VZPI-AN Pl, Mladinskega odseka in govori župana Jarca ter predstavnikov VZPI in Mladinskega odseka. Na osrednji slovesnosti bo sodelovala tudi godba na pihala »Kras* iz Doberdoba. V Sovodnjah bo občinska uprava poskrbela za polaganje vencev v torek, ob 10.30, pred spomenikom pri županstvu. Uro kasneje bo slovesnost tudi na Vrhu, pred tamkajšnjim spomenikom. Pri slovesnosti bodo sodelovali tudi domači pevci. Pred spomenik v Sovodnjah bosta položila venec tudi sekcija VZPI-ANPI in PD »Vipava*. Predstavniki borčevske organizacije bodo ponesli venec tudi pred spomenik na Vrhu. Števe-rjanska občinska uprava se bo spominu padlih oddolžila s krajšo slovesnostjo pred spomenikom na glavnem trgu, kamor bo delegacija položila venec. V neposredni goriški okolici bodo slovesnosti potekale po sledečem redu. Ob 9. uri bo delegacija VZPI-ANPI položila venec pred spomenikom v Pevmi, ob 9.30 pa pred spomenikom v Podgori, kjer bo na slovesnosti sodelovalo tudi PD »Andrej Paglavec* in pevski zbor omenjenega društva. Ob 10.15 se bodo člani delegacij, ki so zadolženi za polaganje vencev zbrali pred kulturnim domom Andreja Budala v štandrežu, od koder bodo ob 10.30, krenili na glavno go-riško pokopališče. Vence bodo položili predstavniki SKGZ, SPZ, Mia dinskega centra in VZPI ANPI. Predstavniki borčevske organizacije bodo v torek zjutraj obiskali tudi Palkišče, kjer bodo na slovesnosti pred spomenikom podelili sekciji Dol-Jamlje prapor, ki ga je daroval pokrajinski odbor VZPI-ANPI. Govorila bosta Ladi Dornik in Silvino Poletto. trenutno 113.430. Verjetno se bo to število za malenkost spremenilo, kajti volilne komisije bodo tik pred glasovanjem Izvedle še eno revizijo. Sedanje število volivcev je višje od onega, ki so ga zabeležili na prejšnjih volitvah. Na volitve gre na Goriškem običajno več kot 90 odstotkov ljudi, veljavnih glasov pa je približno 90 odstotkov. Na deželnih volitvah leta 1973 je bilo veljavnih glasov 96.626 (takrat niso še volili osemnajstletniki), na deželnih'1 pokrajinskih volitvah leta 1975 smo imeli 102.741 veljavnih glasov, na političnih volitvah leta 1976 pa 107.686 veljavnih glasov zanimanje je bilo takrat višje, glasovali so tudi vojaki). Strokovnjaki menijo, da bi moralo biti ob tej priliki med 102.000 in 105.000 veljavnih glasov. Omenili smo priprave političnih strank. Prejšnji teden sta se sestali pokrajinski vodstvi socialistične in demokristjanske stranke. Socialisti menijo, da je treba v splošni želji po preobrazbi stranke, ki je prišla do izraza na nedavnem vsedr žavnem kongresu v Turinu, pomladiti in prenoviti kandidatne liste ter vanje vključiti tudi ugledne državljane, ki niso člani socialistične stranke. Na seji pokrajinskega vodstva PSI so ta vprašanja temeljito preučili in zato izhaja, da bo skoro gotovo prišlo do zamenjave goriškega socialističnega predstavnika v deželnem svetu. V posameznih socialističnih sekcijah so v teh dneh že pričeli razprav ljati o kandidatnih listah za deželo, za pokrajino in kjer je to potrebno tudi za občino. Medtem ko se bodo socialisti prijavili s svojo samostojno listo v Tržiču, Gradežu in Ron-kah, bodo sestavili skupne liste s komunisti v drugih dveh občinah. Tudi demokristjani so pričeli razpravljati o volitvah in so na seji svojega vodstva ustanovili volilno komisijo, ki ima nalogo preučiti predloge kandidatur. V tej komisiji naj bi bila, poleg vodilnih članov stranke, še dva nečlana. O kandidatih za deželo je govor, da bodo ponovno kandidirali vsi sedanji trije deželni svetovalci (med temi dva odbornika). Niso še znani predlogi o kandidaturah za pokrajinski svet. Znano je to, da zahtevajo tudi v krščanski demokraciji mladi več možnosti za javno udejstvovanje. Na to stališče so se postavile tudi ženske, ki zahtevajo več kandidatk in tudi možnost izvolitve. Stroj je torej že stekel, že v pri- hodnjih dneh bomo lahko izvedeli za imena kandidatov zgoraj omenjenih in tudi drugih strank. Razna obvestila Prosvetno društvo v Sovodnjah vabi žene in dekleta iz vasi na sestanek, ki bo v sredo, 26. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu. Pogovorili se bomo o ustanovitvi ženskega odseka v okviru prosvetnega društva. Goriška občina vabi vse tiste (imeti morajo nad 18 let), ki želijo raznašati potrdila za prihodnje volitve naj se nemudoma javijo na protokolnem uradu županstva. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v petek, 5. maja, celodnevni izlet v Gonars in v Passa-riano (vila Manin) za tržaške in go-riške člane. V Gorici vpisuje Marija Koršičeva. Sekcija VZPI ■ ANPI Dol - Jamlje priredi enodnevni izlet v soboto, 27. maja, v Ptuj in okolico z ogledom mestnega muzeja in vinske kleti. Med povratkom postanek v Rogaški Slatini. Vpisovanje pri Ettoru Moru v Dolu in pri Alojzu Legiši v Jamljah do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Avtobusa, ki bosta peljala goriške žene 25. aprila na izlet v Novo Gorico in Kobarid (izlet prireja ženski iniciativni odbor) bosta vozila po sledečem voznem redu: Sovodnje (gostilna Tomšič in pred cerkvijo) ob 7. uri, Dol (pri Devetakih in Mikolih) ob 7.10, Doberdob (pri spomeniku) ob 7.20 in Poljane (gostilna) ob 7.30. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz štandreža (pred marketom) ob 7. uri, iz Podgore (pri baru in pri spomeniku) ob 7.10, z Oslavja (trg pri kostnici) ob 7.20, iz Pevme (spomenik) ob 7.30 in iz Gorice (Travnik) ob 7.40. I 'II M JI !M Mladina z Vrha je prispevala 45.000 lir (izkupiček pustne nabirke) za gradnjo Kulturnega doma na Vrhu. V isti namen je prispeval Franc Grilj z Vrha 5.000 lir. Ob obletnici smrti brata Jožefa daruje Jerica Hlede 10.000 Ur za Dijaški dom v Gorici. V sklad za Dijaško obmejno srečanje Primorske, je družina Mozetič prispevala 20.000 lir. V krininskeiii gledališču bodo danes ob 19.30 in 21. uri predvajali film »La repubblica di Mussolini — RSI*. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »Io, Beau Geste e la Legione straniera*. M. Feldman in A. Margret. CORSO 15.00—22.00 »Incontri ravvici-nati del terzo tipo*. R. Dreyfuss in T. Garr. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «L'ami-co americano*. D. Hopper in B. Ganz. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 15.00-22.00 »La bella ad-dormentata nel bosco*. W. Disney. Predvajali bodo tudi film «11 mio a-mico Beniamino*. VITTORIA 15.00-22.00 «Interno di un convento*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 14.30-22.00 »Io, Beau Geste, e la Legione straniera*. EXCELSIOR 14.30—22.00 «Quell'oscuro oggetto del desiderio*. Nova Gorica in okolica SOČA »Preporod v divjini*, ameriški film ob 16., 18. in 20. uri. SVOBODA «Ta Amerika*, italijanski film ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE «Super Inframen*. hongkon-ški film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELU G O RI C A Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje • razvijanje - prodaja ♦ za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA 1977 AKTIVA Blagajna 15.979.209 Hranilne vloge Naložbe pri bankah 438.771.481 Upniki Vrednostni papirji 318.285.650 Razni skladi Menična posojila 281.720.000 Premoženje Dolžniki 14.060.818 Reeskompt menic Nepremičnine 3.314.900 Čisti dobiček Premičnine 1.033.701 Menice v inkaso 6.923.861 Aktivni obroki 1.954.165 1.082.043.785 PASIVA 1.003.167.453 7.859.457 13.125.531 43.735.05« 7.532.765 6.623.523 1.082.043.785 RAČUN DOBIČKA IN ZGUBE Dohodki Izdatki Čisti dobiček 107.242.791 100.619.268 6.623.523 PREGLED VLOG — POSOJIL - REZERV Leto Vloge Posojila Rezerv« 1948 1.769.682 1.255.200 19.481 1958 28.029.917 17.589.534 1.455.212 1968 208.850.965 116.670.000 6.215.393 1976 815.861.757 248.820.000 28.723.05« 1977 1.003.167.453 281.720.000 43.735.05« Lo —i GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ JEANS S sLUl KONFEKCIJE PLETENINE ‘•šRA.IOE O O N l C A Corso Verdi 99 tel. 83288 f= L EI BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLAD® AGROMARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 Izključni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvaliteti, i v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah. Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. TVRDKA LESTAN NIG0LČ GORICA Ul. Garzarolll 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MF.NDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKA1, SAN VO, MARANTZ, AR, ADC, AUGLSTA, CORAL, KOSS. NAD, THORENS, WINTEC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah in po najkonkurenfr nejših cenah. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA W ESPOMEGO MEDNARODNI SEJEM GORICA C. C. I. A. A. TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA 29. APRIL 7. MAJ 1978 • TEHNIČNA POMOČ PRI PREVOZIH • NAVTIKA - KAMPING • VINA IN LIKERJI • GASTRONOMIJA Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRIJA JUGOSLAVIJA - POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Urnik za obiskovalce: ob delavnikih: od 10.00 do 13.00 In od 16.00 do 220® ob praznikih: od 10.00 do 13.00 In od 15.00 do 22.00 KULTURA K NASTOPU SKUPINE «STU LEDI» Jubilej tržaških folkloristov ^Slovenci v Trstu imajo skupino, ki je lahko marsikomu v matični domovini za zgled» la i/aČun sv°jega petletnega deška f^re<* kratkim polagala trža-Za ( ° ^orna skupina «Stu- ledi*. ».Priložnost je pripravila sa-txwJ^n sP°red ljudskih plesov, dv v" ln glasbe ter ga predstavila V naP°'nj€ni dvorani tr-dom® ^. s*ovenskega Kulturnega dal 3' '>'sec vrstic si je ogle- . Ponovitev sporeda, za katero na t ° znač>lno, da se je prvot-ra2b|j®r|'a izvajalcev že nekoliko 'ahk sv0Jega ne vedno n, ,e®a delovanja je skupina naga s a eelovečerni spored, ki fjj^^.Posiaviti na raven spoti* naših slovenskih reproduk-■stnn” *0*klornih skupin, čeprav se jal .asn° zavedamo, da je nasta-sjv,- mnogo težjih okoliščinah. U-‘--560 večer je lahko zadovoljil zahtevno občinstvo. Res- ^i bolj da , Je. pilo na trenutke videti, So ^gPm* kadrovske težaye( ni-bilo vZnane> a se je porazgu-nostj *>?s*;ros'ii sporeda in hvalež-ljal0’.s katero je občinstvo sprem-m nagrajevalo izvajalce. s^v Uvodnih tržaških plesih je dan,,, , Pokazala zanesljivo obvla-P°P««»M«*i««t«itiiii»«*imtMiim«*»nii* LETOŠNJE KNJIGE SLOVENSKE MATICE Skrb znanstveni publicistiki V paketu izšlo sedem knjig, med katerimi velja predvsem omeniti ponatis Seliškarjeve zbirke «Pesmi pričakovanja», knjigo «Simpozij o Ivanu Cankarju» in Bergsonov «Esej o smehu» Slovenska matica, poleg Mohorjeve družbe naša najstarejša založniška ustanova, proti koncu vsakega leta pripravi knjižni dar za svoje člane in prijatelje izbrane knjige. Ietos je ta knjižni dar Slovenske matice še posebno obsežen, saj je v paketu, — kot je to običajno, — izšlo skupaj kar sedem knjig. Pri tem je založba, kot je to običaj, izdala po eno pesniško zbirko, eno leposlovno delo, nadalje knjigo posvečeno umetnostni zgodovini. Založba je poskrbela tudi za kontinuiteto zbirke Razprave in eseji, pa na dve knjigi v zbirki Filozofska knjižnica. Dejavnost Slovenske matice kot književno organizacijske družbe je tudi v letu 1977 obrodila bogat sad, pri čemer je pomembna zlasti skrb za znanstveno publicistiko, ki se druge založbe zaradi nedonosnosti izogibajo, Slovenska matica pa vztraja pri svojem programu. Naj na prvem mestu omenimo Toneta Seliškarja »Pesmi pričakovanja*, to literarno - zgodovinsko pomembno zbirko socialne lirike, ki je prav pri Slovenski matici prvikrat izšla leta 1937. V počastitev letošnjih velikih jubilejev je založba poskrbela za ponovno izdajo knjige in sicer v reproduciranem ponatisu. Ker je knjiga že pred meseci izšla in smo o njej v Primorskem dnevniku že poročali, bi je v tem poročilu podrobnejše ne omenjali, tako da zadašča, da o-pozorimo nanjo in na njen pomen v zbirki letošnjih knjig. Slovenska matica je vsekakor ostala zve- """■■IIIIIIII,IM,,,!,,.mm.umili iiiiiiiiii m mu m miiiii ............ ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI Dundo Maro j e v izvirni obliki agrebški gledališčniki se bodo najprej predstavili Goričanom, in sicer v Četrtek, nato pa bodo gostovali rstu ■ Delo Marina Držiča se bo s svojo vedrino in razigranostjo prav gotovo uveljavilo tudi pri nas 8a sutle*,niškem programu Stalne-bnefj.^skega gledališča je Kil/' t>redSt 'beljeno posebno n Z; bilo mesto to zagrebškega gledali- šča »Komedija*, ki se je specializiralo v izvirnem proizvajanju muzikalov. Ta sodobna «ameriška» gledališka zvrst z vsemi prvinami atd Sinionelli in Lukrecija Breškovič - Opalk v vlogah Pometa in Petr un jele operetnega in kabaretnega, izraza je v »Komediji* zaživela na svojstven način, ker je zagrebški ansambel vnesel vanjo še vse prvine domačega narodnega izročila. Temu je pripisati uspeh predstav, s katerimi so se zagrebški umetniki predstavili našemu občinstvu v Trstu in v dorici. Med temi je treba navesti »Jalto, Jalto*, zlasti pa mogočnost uprizoritve »Gubca -bega*, prve jugoslovanske rock-opere ki je v tržaškem Rossettiju doživela izjemen sprejem. Letos se bo zagrebško gledališče predstavilo tržaškemu in goriške-mu občinstvu z glasbeno komedijo »Dundo Maroje*. V četrtek, 27. t.m. v gledališču Verdi v Gorici in nato v Kulturnem domu v Trstu bo več kot 100-članski ansambel oživljal prizore in zgodbe največjega hrvaškega komediografa Marina Držiča, ki je s tem delom oblikoval bogato zakladnico ljudskih strasti, vedrine in vesele razigranosti renesančne dobe dalmatinske zgodovine. Zagrebčan Marko Fotez, priznani jugoslovanski režiser in teatrolog, je veliko prispeval k odkrivanju gledališkega opusa Marina Držiča. Posebno dragoceni so njegovi izsledki v zvezi s komedijo «Dundo Maroje*, ki je bila uprizorjena na mnogih velikih odrih svetovnega gledališča. Skupaj s Stijepom Stražičičem je pripravil tekst za to izvirno uprizoritev «Dunda», ki ga je uglasbil Djelo Jusič. Ta komedija je že zaživela v interpretaciji mnogih igralcev v najrazličnejših jezikih; ob njej so se umetniško izživljali veliki režiserji, scenografi, kostumografi. Pre-nešena v sodobno obliko muzikala, bo gotovo uspešno uveljavila tudi pri naši publiki vso svojo vedrino in razigranost v splošno veselje in radost. sta svojemu dolgoletnemu programu, a vsako leto v svojo zbirko uvrsti vsaj po eno pesniško zbirko. To je tudi storila, pa čeprav je Seliškarjeve pesmi uvrstila med izredne izdaje. Med izredne knjige sodi tudi knjiga z naslovom Simpozij o I-vanu Cankarju. Ta knjiga, ki so jo uredili Josip Vidmar, Štefan Barbarič in Franc; Zadravec je posvečena stoletnici Cankarjevega rojstva, ki smo jo obhajali lani. Prinaša pa gradivo s simpozija o Ivanu Cankarju, ki so ga julija 1976 organizirale osrednje slovenske kulturno - znanstvene ustanove in društva kot Slovenska akademija znanosti in umetnosti, U-niverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo Slovenije in redna poletna šola za tuje slaviste. Prav gotovo je zasluga Slovenske matice, da je izdala zbornik razprav, člankov in govorov, s tega simpozija o Ivanu Cankarju in s tem prispevala k popularizaciji Cankarja in k proslavam ob pisateljevem jubileju. Objavljeni prispevki kažejo, da Cankarja le še nismo do kraja osvetlili, prepoznali in ocenili, da pa na dingi strani njegova umetniška ostalina predstavlja naš nacionalni duhovni zaklad. Pomen zbornika je še posebno v tem, da so v njem objavljeni tudi prispevki tujih slavistov in da tako lahko zbornik nastopa pred širšo slavistično javnostjo. Ni tudi odveč omeniti, da je založba dodala knjigi izvirne ilustracije Nore La-vrihove, ki predstavljajo likovne interpretacije Cankarjevega romana Hiša Marije Pomočnice. Knjiga je sicer izšla ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in pa Raziskovalne skupnosti Slovenije! V okviru letošnje redne zbirke so izšle tri knjige. Prva je Ivana Stoparja knjiga, posvečena razvoju srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem. Druga knjiga združuje štiri potopisne' - esejistične spise Edvarda Kocbeka, tretja pa prinaša roman Andreja Čapruda Mali cvet. Ivan Stopar; Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem je zanimiva, bogato ilustrirana knjiga, ki je sicer res namenjena predvsem strokovnjakom, pomeni pa obogatitev naše umetnostno - zgodovinske literature. Avtor, ki se kot konservator poklicno ukvarja tudi z raziskovanjem gradov, si je to tematiko izbral za svojo doktorsko disertacijo. Nekoliko korigirano je zdaj izdal v knjigi, ki pomeni objavo študije, ki je rezultat več kot desetletnega napornega dela. Avtor sam pravi v uvodni besedi, da gre za poskus sintetične obravnave gradov na območju slovenske štajerske, ki naj ponazori zakonitosti njihovega poltisočletnega razvoja. Profesor Nace šumi pa je knjigi na pot zapisal, da je knjiga Ivana Stoparja temeljno delo, ki bo odmevalo tudi prek meja. Pomen knjige nikakor ni zajet le v novih pogledih na strukturo in razvoj posamičnih gradov. Gre tudi za nove ugotovitve o tipologiji naših gradov, za fiksiranje njihovega splošnega razvoja ter za plodno povezavo teh problemov s širšim, za naše gradivo pobudniškim okoljem. S to knjigo smo dobili temelje za enakopravno obravnavanje profane in sakralne arhitekture za vse romansko in gotsko obdobje. Naj omenimo še kastelolo-ški besednjak, prvi te vrste pri nas, ki ga je avtor dodal tekstu. V knjigi Krogi navznoter je Edvard Kocbek zbral štiri potopdsno-meditativne eseje, od katerih sta dva izpred vojne, dva pa sta iz povojnega časa. Kot drugi Kocbekovi spisi so tudi ti eseji Kocbekovo razgledovanje po stvareh Časa in sveta, teže k odkrivanju spoznanj o ljudeh in o njihovih delih. Zato knjiga ni' le dokument pisa- telja temveč tudi dokument časa. Pri tem tvorita jedro knjige Prvi in Drugi povojni pariški dnevnik, ki združujeta bogastvo Kocbekove misli in njegovega spoznanja Pariza in pariškega1 duha. Roman Andreja Capudra Mali cvet je zanimiv pripovedni tekst mladega pisatelja, ki je zaslovel predvsem kot prevajalec iz romanskih književnosti. V tem romanu, ki naj bi bil primer novega vala slovenske literature pripoveduje pisatelj o mladem fantu, saksofonistu, ki spoznava svet v okviru svoje družbe in okolja in počasi dozoreva. Roman je zanimiv zaradi snovi, ki jo obravnava, saj slika življenje mladine v letih okrog 1960 in njeno navduševanje za sket jazza. Pri tem izstopa osebnost saksofonista Jerneja, srečamo pa se s celo vrsto predstavnikov mlade generacije in to v Ljubljani, deloma pa v Dalmaciji in celo v tujini. Vsekakor je kot izsek iz življenja sodobne slovenske mladine in njenimi željami, hotenji ter spoznanji, Capudrov roman zanimiva pripoved. Je pa tudi sicer nekaj posebnega, saj hoče skozi razbito zgodbo in pripovedjo o burnih doživetjih dati neko globlje sporočilo o problemih sodobne mladine in njenega sveta. Razprava Bruna Hartmana Celjski grofje v slovenski dramatiki izhaja iz podatka, da tematika Celjskih grofov obsega kar 25 dramskih del, sega v leto 1817 in se zaključuje zaenkrat leta 1975. Motivika Celjskih grofov v Hartmanovi obdelavi obsega tri smeri, motiv kaznovanega grešnika, motiv Veronike Deseniške in Mlinarjevega Janeza. Zanimivo je, da se skozi večino del vleče ideja jugoslovanstva, čeprav je zgodovinsko docela nepotrjena. Svojo razpravo je avtor razdelil na osem pogla- vij, od katerih sta prvo uvodno in zadnje sklepno, vmes pa razpravlja o dramskih delih s celjansko motiviko, o literaturi o slovenskih dramatikih o celjskih grofih, o celjskih grofih v zgodovinopisju in slovenski politiki, o snovi, motivih in temah, o slovenski dramatiki o Celjskih grofih ter o osnovnih motivih te dramske tematike. Delo, ki je predelana doktorska disertacija pomeni torej novo delo na tematiko Celjskih grofov, obenem pa kritično obravnava ne samo tematiko, temveč tudi vse kar je bilo na to temo v slovenski literaturi doslej napisanega. Znameniti francoski filozof Henri Bergson (1859-1941) je napisal tudi študijo Esej o smehu, s katerim je dosegel posčbno pobulbri nosi. Smeh je avtor razložil kot obrambo družbe nasproti vsakemu individualnemu pojavu, ki bi lahko razbil njeno enovitost. Tako opravlja smeh vlogo družbenega korektiva. Ta esej smo v prevodu Janeza Gradišnika dobili v Filozofski knjižnici Slovenske matice. Dodana sta še dva traktata, ki pobliže uvajata bralca v Bergsonovo filozofijo. Pomembnejši pa je slovenski uvod izpod peresa Andreja Capudra. Naj na koncu pregleda letošnjih izdaj Slovenske matice omenimo še prvo knjigo tretjega dela znane in iskane Vorlanderjeve Zgodovine filozofije, ki je izšla v prevodu Slavoja Žižka. Slovenski prevod te obširne predstavitve tokov v filozofiji se ravna po najnovejši izdaji, upošteva pa tudi delitve tretjega dela na tri knjige. Izšla knjiga obsega zgodovino filozofije 19. stoletja. Istočasno pa je založba poskrbela za ponatis prvega dela Vorlanderjeve zgodovine filozofije, Sl. Ru. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiinmmuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii revije LITERARNE VAJE Druga številka letošnjih Literarnih vaj je posvečena pokojnemu profesorju Otonu Bercetu, ki je našim dijakom, posebno pa učite-ljiščnikom, ki so številko uredili, toliko nudil. Sicer pa Literarne vaje spominjajo na bolnika v agoniji, in sic< ■ na takega bolnika, ki si je ob redkih trenutkih prisebnosti svest, da so mu dnevi šteti. Ob takih trenutkih se s svojimi sogovorniki v krajšem časovnem razdobju še pogovarja, kmalu zatem pa spet pade v omedlevico in nezavest ter se ne ve, kdaj se bo iz tega stanja prebudil. Sicer smo že tolikokrat pisali o tej nesrečni dijaški reviji, zvračali krivdo na njene urednike, pisali o novih prijemih itd. Mislim pa, da je treba iskati vzroke hiranja revije drugje, predvsem v dijakih samih. To nam narekuje opazovanje celotne dijaške situacije, ki kaže, da si dijaki svoje revije ne želijo, oziroma so do nje indiferentni. Jasen pokazatelj tega je tudi list LSD, ki je po prvotnem zanosu izgubil na elanu prav zaradi pomanjkanja piscev, oziroma tistih, ki bi imeli v prvi osebi kaj povedati. Argumentov pa ni malo. Prav nerazumljivo je, kako more današnje življenje, ki je dinamično in obenem problematično kot še nikoli, kar tako mimo mladega človeka. Nerazumljivo je, da naš dijak ne čuti v sebi tiste kul turne potrebe po izpovedi, izražanju, iz katerega bi se lahko razširila debata o coložaju mladega člo veva v družbi, o nielogo Župančičevega'dela v naši književnosti in zgodovini. Sicer pa je Vidmar v svojem povzetku zelo jasno, eksplicitno in osebno najbolje označil svoje de- ■ lo, ko je zapisal: cPrč^lbdaii smo Župančičevo pesniško delo. Pregledali smo ga samo v velikih potezah. S tem pa smo se morda v poglavitnem le seznanili s pesnikom in njegovim notranjim življenjepisom. V podrobnosti njegove usode seveda nismo nameravali prodreti, kajti spričo dejstva, da obsega njegovo delo več kot tisoč pesniških enot, obsežnejših in kratkih, se je treba zavedati, da mnogih pesfni, verjetno jih je na stotine, nismo mogli uiti omeniti. A tudi te vsebujejo stvari, ki sodijo v njegovo snovanje in ki tudi sestavljajo drobce njegovega življenjepisa. Nam mora zadostovati vpogled v njegova najvažnejša ali osrednja dela, ki so pričevanje o tistem življenju, v katerem se osebna narava in usoda te osebnosti razodevata najgloblje in najodločneje. Med ta dela spadajo predvsem njegove ljubavne pesmi, zakaj vsak človek ljubi po svoje v skladu s svojo naravo in s j želi ter išče svojo ljubezen, še neposredne je nas v središče osebnosti vadije pesmi o pesniškem poklicu, iz katerega rasteta njegova vest in zavest o samem sebi in svetu. Tretjo važno skupino sestavljajo v delu njegove domovinske pesmi. V njih ni obsežena samo velika in dramatična zgodovina njegovega naroda zadnjega pol stoletja, marveč tudi poetovo čustvo, s katerim je spremljal to bridko in vendarle veliko zgodovino tega tako majhnega, tragičnega naroda. In naposled je tu skupnost teh obsežnih ciklov, ki so stvaritve istega duha. Ta si išče prispodob izven sebe, zaradi česar sega po gradivu ali po pojavih, ki najlaže in najživeje ponazarjajo dogajanje v njem. In kakor se ta predstavni sve: njegove pesmi razporeja v stvarstvo s posebno strukturo in vsebino, tako se iz poetovih čustvenih, umskih in domišljij skih odzivov na velike stvari nie-govega življenja sestavlja podoba njegove osebnosti v njenih najvažnejših značilnostih». Tega vodila in spoznanja se je Vidmar striktno držal v svoji študiji in nam tako predstavil Župančiča v vsej njegovi kompleksnosti pesnika in človeka, dejavnika in prevajalca, gledališčnika in Slovenca ter s tem prispeval nedvomno bogat in izviren prispevek k spoznavanju Župančiča ob stoletnici njegovega rojstva. Gotovo so v delu tudi postavke in ugotovitve. s katerimi se ni moč v celoti strinjati, vendar vse to samo prispeva k živahnejšemu in bogatejšemu spoznavanju Župančiča, ki ga je treba brati, razmišljati o njem in ga v tem smislu vrednotiti, h ena izmed takšnih osvetlitev s pomočjo rnotraniepa» življenjepisa in poskusa razkrivanja pesniškega ustvarjanja hkrati je vsekakor tudj Vidmarjeva študija, ki jo zaključuje shematičen pregled dogodkov Župančičevem zunanjega* življenjepisa ter bibliografija poetovih knjig. DUŠAN ŽELJEZNOV RAZMIŠLJANJE OB AKTUALNEM VPRAŠANJU Kratek pregled zamejskega slovenskega športnega delovanja skozi tri značilna zgodovinska obdobja Športno udruženje po prvi svetovni vojni do razpusta - Zveza društev za telesno vzgojo (ZDTV - UCEF) po drugi svetovni vojni - Zveza slovenskih športnih društev v Italiji danes Objavljamo spis Stanka Pertota o slovenskem zamejskem športu včeraj in danes. Spis odraža njegova zapažanja, poglede, mnenja in kritične pripombe, s katerimi ni nujno, da se vsi strinjamo, ki pa nudijo koristno priložnost za razpravo, za nadaljnje osvetljevanje raznih aspektov našega športnega življenja, pozitivnih in ,akih, ki to življenje zavirajo ali ga silijo na tirnice, ki niso v skladu niti s športnimi in niti z našimi narodnostnimi interesi. Ce bo prispeval k novim spoznanjem in predvsem h konkretnim ukrepom z izboljšanje sedanjega položaja in za nadaljnji zdravi razvoj našega športnega življenja, potem bo spis dosegel svoj namen. telesna vzgoja sta v Šport in zgodovini primorskih Slovencev vršila važno vlogo v boju za nacionalni obstanek, posebno še, ker je bila vloga športa dvojna; oblikovala je slovenskega človeka in u-sklajevaia njegove telesne moči s splošno kulturo v borbi za narodnostni obstoj proti fašističnemu nasilju in destruktivnim silam, ki so nas hotele zbrisati s tega koščka naše zemlje. Vedno, ko so bile druge dejavnosti v nevarnosti ali onemogočeno njihovo delovanje, je bil šport tista sila, v kateri je naša mladina našla zatočišče in pretvezo, da pod plaščem športa nadaljuje prosvetno-kulturno poslanstvo in politično dejavnost. Kljub svoji tako pomembni vlogi je šport žal v naši zamejski skupnosti preveč zapostavljen. Od konca prve svetovne vojne pa do danes. t.j. v dobrih petde setih letih delovanja, je zamejski šport prešel tri različne faze, značilne v naši politično - nacionalni obstojnosti za obrambo narodnostnih pravic, predvsem ob težkih obdobjih ob koncu obeh vojn. Tudi sedaj je pri nas šport v polni dejavnosti in je tista razvejana sila. ki mobilizira največ naših ljudi, predvsem mladine, katero usmerja v naša slovenska športna društva. Toda med tem ko je bila vloga športnih društev po prvi vojni predvsem narodnoobrambna in je i-mela po drugi, bolj politični a-spekt. je sedanja v potrošniški družbi nejasna, čeprav so vsi pogoji dela v primerjavi s preteklimi časi, posebno po prvi sve tovni vojni, mnogo ugodnejši. Že dolgo vrsto let tavamo v negotovosti in iščemo določeno organizacijsko strukturo s točno izdelanim programom, kar vse negativno vpliva in zavira uspešnejše delovanje in napredek zamejskega športa. Zato mislim, da ne bo odveč, če se prav sedaj, ko se i-šče izhodiščna točka, da bi tej organizacijski pomanjkljivosti poiskali vzroke, skušam v splošnih zgoščenih obrisih prikazati vlogo in organizacijsko delo dveh povojnih telesno - vzgojnih zvez, ki smo jih Slovenci v zamejstvu i-meii in ki so usmerjale dejavnost športnih društev. Takoj po prvi svetovni vojni, ko se je pričelo prebujati vse naše splošno in politično - kulturno delovanje na razvalinah, ki pam jih je pustila vojna vihra, so tudi športniki začeli ustanavljati športna društva. Razvoj teh je bil tak, da je že sredi leta 1924 uredništvo takratne Edinosti opozorilo vsa tedanja športna in mladinsko-prosvetna društva, da bo uvedlo posebno športno rubriko, ker so športna poročila med lokalno kroniko začela zavzemati vedno več prostora. Že septembra istega leta je bi) ustanovni občni zbor Športnega udruženja takrat že obstoječih športnih in mladinsko-pro-svetnih društev, ki so gojila tudi šport. Izvoljen je bil odbor, ki je bil prvi in vrhovni organ slovenskih športnikov v Italiji. V okviru tega so bila ustanovljena in delovala tehnična vodstva za nogomet, hazeno, kolesarstvo in atletiko. Ta vodstva so imela za vsako panogo komisije in sicer tekmovalne. disciplinske, prizivne in zvezo sodnikov iz izključno slovenskih izprašanih sodnikov, torej vse. kar je potrebno za reden potek tekmovanj. Udruženje je delovalo popolnoma samostojno z izključno slovenskimi klubi izven CONI. Ko so takratne fašistične o-blasti leta 1927 razpustile ŠU in njenih okrog 30 včlanjenih društev, so utemeljile svoj odlok tu di s tem, da je bilo delovanje U-druženja izven območja CONI. S tem razpustom so oblasti zadale hud udarec naši prvi športni vrhovni ustanovi, katere organizacijske zmožnosti so bile na takšni višini, ki je zamejski Slovenci do danes še nismo zmogli. Na na slednjem obenem zboru februarja 1926, kjer se je število članstva zelo povečalo, so bile utrjene že obstoječe organizacijske strukture, ker se je delovanje močno razširilo in vsestransko tekmovalno razbohotilo. V tekmovalnem razdobju v letih 1926-27 so nastopala nogometna društva v dveh divizijah z 18 ekipami, v prvi je bilo 8 društev v drugi pa deset, poleg ,prvenstva rezervnih in mladinskih moštev. Vsa ta dejavnost se je odvijala na igriščih v Trstu, kjer so bila na razpolago, na privatno pobudo zgrajena igrišča Adrie v Ul. Calvola. Obzora pri M. Magdaleni in Vala na Trsteniku, poleg o-nih na Proseku, Bazovici, Kozini, Gorici in drugod. Ženske so se u-dejstvovale v hazeni (sedanji rokomet). Osem društev je v dveh divizijah uspešno tekmovalo med seboi poleg noeostega sreča vanja v prijateljskih tekmovanjih z ljubljanskimi in reškimi klubi, katerim so bili tehnično enakovredni nasprotniki. Močno je bilo razvito tudi kolesarstvo, saj so se večkrat ob nedeliah vršile po nrašnih cestah našeea Krasa. Vipavske doline in tržaške pokrajine razne dirke z močno udeležbo slovenskih kolesarjev, članov društev iz mesta in z dežele. Zaradi pomanjkanja primernih objektov je trpelo delovanje atletske sekcije oziroma je bilo njeno delovanje omejeno. Kljub temu je bilo avgusta 1927. leta vse pripravljeno za prvo prvenstvo ŠU, ki naj bi se vršilo na igrišči! v Ul. Caivola, pa do tega ni prišlo, ker so med tem prejela društva od oblasti razpusti-tvene odloke. Uspelo pa nam je julija istega leta plavalno prvenstvo ŠU na morju v Čedasu na splavu, zbitem s pomočjo domačih ribičev bližnjega kontovelskega portiča. Druga nadvse uspešna pomorska dejavnost se je razvijala v Barkovljah v okviru TVK Si- v tujini, naj omenim le masovne udeležbe telovadcev in telovadk na raznih izletih v Ljubljani, Beogradu in na balkanskih igrah v Sofiji. V mednarodni areni je bila posebno aktivna kolesarska sekcija, ki je bila včlanjena v mednarodni kolesarski zvezi. Tudi plavalna sekcija je uspešno delovala in njena izbrana ekipa šestih plavalcev in ene plavalke se je u-deležila delavskih plavalnih tekmovanj v Budimpešti. To je samo bežna omembe vredna dejavnost obširnega delovanja nekaterih bolj popularnih panog, ki so bile odraz funkcionalnosti te organizacije. Vsa ta aktivnost, ki se je vedno bolj stopnjevala, je trajaia tja do leta 1948-49 do usodnega razdora v naprednih vrstah. Borbam na igriščih so sledile besedne bitke za zeleno mizo dokler niso borci omagali v medsebojnem besedičenju in obrekovanju ter se razšli ne da bi si segli prijateljsko v roke kot se športnikom spodobi... rena, ki je imela svoj sedež ob sedanji Ratumiji in je imela sedem športnih veslaških čolnov. Sirena ni bila član ŠU in je delovala samostojno. Vse to delovanje je zahtevalo poleg samozatajevanja tudi veliko požrtvovalnosti in dobre volje ljudi, ki se nikdar niso izogibali delu in prevzetim nalogam. Vse delovanje Združenja in njegovih športnikov in društev je slonelo na strogo amaterski, prostovoljni bazi, ker so se vsi zavedali, da delajo v korist slovenskega športa, ki je bil del zamejske skupnosti in obrambni ščit nacionalnih pravic pred takratnimi raznarodovala. Morda zveni vse to v današnjem času, ko se nudijo naši mladini vse ugodnosti, anahronistično in nedojemljivo, vendar bilo je tako! Tudi danes večkrat poudarjamo narodnostno ogroženost. toda kaj smo ravno na športnem področju proti temu ukrenili? Pod vplivom današnje potrošniške družbe, ki nas je uspavala, da smo se vdali lagodnosti in brezbrižnosti, se premalo zavedamo, da nam ravno preko športa grozi nevarnost raznarodovanja. Razumljivo je, da mora tudi naš šport iti z duhom časa in se prilagoditi prilikam, ki ga obdajajo, ker bi sicer vse naše delovanje bilo nesmiselno, če ne bi stremeli za u-spehi s pomočjo sredstev, ki so na razpolago, vendar ne bi smeli z modernimi prijemi dopuščati, da bi ti bili sredstvo za naše raznarodovanje in žrtvovanje našega jezika. Po razpustu vseh kulturnih, prosvetnih, gospodarskih, športnih in drugih ustanov leta 1927 je zavladalo v naših krajih navidezno zatišje. Toda tlelo je pod pepelom. Mladina, ki je izšla iz razpuščenih društev utrjena v obrambnem duhu in narodnem prepričanju, ni mirovala. O tem so pričale kasnejše aretacije, procesi, zapori, žrtve, Iz vrst športnikov so padle prve žrtve: Bidovec, Marušič, in težka leta zaporov in konfinacij je poskusila ravno mladina, ki je izšla iz razpuščenih športno - prosvetnih in mladinskih društev. Ob letu vstaje slovenskega naroda 1941 se je skoro vse primorsko ljudstvo odzvalo klicu osvobodilne borbe in tudi z velikimi žr tvami doprineslo svoj delež k izvo-jevanju svobode leta 1945. Po dolgih letih suženjstva so takrat vzkipela zatrta notranja čustva primorskega človeka, čustva, ki so desetletja težila po osvoboditvi iz okov nacifašističnega jarma. In to sproščeno navdušenje ob dočakani svobodi je prišlo na dan ravno ob mogočnih telesno - kulturnih manifestacijah v Trstu in deželi, ko so se ob prvomajskem prazniku vile po tržaških ulicah kolone de-settisočev telovadcev in telovadk ob navdušenem vzklikanju antifa šističnih, naprednih množic in ki so se zgrnile na tržaškem stadionu k telovadnemu nastopu. Bolj kot tako ni mogla priti do izraza po membna vloga in moč telesno-kul-turne zrelosti našega naroda. Ko smo v letu 1945 začeli na ruševinah nacifašističnega opustošenja na novo graditi naše kulturno - prosvetno življenje, se je u-videlo, da bi brez organizirane te lesne vzgoje bila praznina. Zato so se sestala vodstva športnih klubov iz Trsta, Kopra, Milj in Tržiča in ustanovila Zvezo društev za telesno vzgojo (ZDTV - UCEF) sedežem v Trstu. V okviru te zveze je bilo leta 1948 včlanjenih iz obeh con kar 114 društev obeh narodnosti s približno 10.000 športniki, ki so se udejstvovali v 18 športnih panogah, tudi ta zveza je bila popolnoma samostojno de lujoči organ s svojo lastno organizacijsko tekmovalno strukturo kjer so samostojno delovale posamezne številne sekcije. Res je, da v tistih časih ko sta šport in telesna vzgoja odigravala tako važno politično funkcijo kot povezovalec sodelovanja demokratičnih množic obeh narodnosti, se niso štedila sredstva za uveljavitev določenih ciljev tako, da so vzpo redno s politično - sindikalnimi manifestacijami bile športne prireditve v organizaciji ZDTV naj-izrazitejše manifestacije, ki so dajale obeležje tedanjemu času. Organizacija in delovanje ZDTV ie bilo zelo obširno in razveiano. Pole? raznovrstnih številnih nogometnih tekmovanj, pa onih v košarki, atletiki, nastopov doma in Vendar je takratnim zdesetkanim naprednim silam, utrjenim v nacionalnih borbah s še hujšimi sovražniki med obema vojnama, u-spelo ohraniti ZDTV pri življenju in jo ohraniti pred napadi takratnih destruktivnih sil. ZDTV je o-stala. sicer okrnjena, in kljub težavam je vztrajala v delovanju, saj je ostalo v njej včlanjenih še 64 društev iz obeh takratnih con, ki so delovala v 9 sekcijah. Zaradi stalno spreminjajoče se politične situacije, odpada društev cone B, pomanjkanja športnih objektov, telovadnic in igrišč, je Zveza bila leta 1952 prisiljena prenehati z de-tova.niem. Pod šokom takratnih političnih dogodkov in posledic je zavladalo med Slovenci športno mrtvilo. Prvi znaki poskusov ponovnega oživljanja športne dejavnosti segajo v leto 1954, bolj opazno delovanje pa je zaslediti v letu 1956. Pobudnik je pač bila mladina in to generacije, rojene med in takoj po drugi vojni, ki se je udejstvovala po naših prosvetnih društvih na Tržaškem kot so bila Cankar. Škamperle. R. Pregare, Barkovlje, Srednješolsko društvo, Dijaški dom. Začeli so gojiti namizni tenis, odbojko, telovadbo in atletiko. Poleg medsebojnih tekmovanj so začeli misliti tudi na večjo angažiranost mladine v slovenskem" ■ambičntu,'' keč je obstajala nevarnost, da se porazgubi po tujih društvih. • Pričeli so organizirati športne dneve, ki so se s časom spremenili v športne tedne in nato v Slovenske športne igre. ki so bile skoraj deset let naša mala olimpiada in so žal zamrle. Vedno bolj se je začelo čutiti pomanjkanje organiziranega dela v športu in potreba po ustanovitvi športne organizacije, v kateri naj bi se osredotočila vsa na novo začeta dejavnost na športnem področju. In ta potreba je bila uresničena leta 1959, ko je bilo na pobudo mladine ustanovljeno v Trstu Športno združenje BOR. Odziv mladine iz mesta in okoliških krajev na vse pobude združenja BOR je bil številen in trajen, tako, da je presegal organizacijske in vaditeljske moči združenja. BOR je bil v vsej, skoro dvajsetletni zgodovini, zelo bogat na dotoku naraščaja, vodstvo pa se je moralo in se še ukvarja z istimi problemi pomanjkanja športnih objektov in denarnih zmogljivosti, ki so nujne komponente uspešnega delovanj^ vsake organizacije. Že zaradi teh pomanjkljivosti BOR ni zmogel opraviti tiste organizacijske vloge, ki si jo je zastavil kot športno združenje. Pomanjkanje tudi teh faktorjev je bilo krivo, da BOR ni mogel zadostiti stalnemu dotoku posebno okoliške mladine, ki je bila željna izživljati se v športni dejavnosti. Poleg naravne težnje po novih društvih, je bil tudi razlog, da se je ta mladina začela združevati v krajevne klube in društva ter razvijati dejavnost na vaseh, kar je pripomoglo, da so nastala številna nova slovenska društva, ki so se organizirala in se željna tekmovanj, vključevala v razne federacije CONI, če so hotela tekmovati na raznih prvenstvih. To dobo dejavnosti bi lahko i-menovali Borovo razdobje, saj so v tem času Borove moške in ženske odbojke, namiznega tenisa, a-tlctike in košarke visoko uveljavi le ime slovenskega športa v zamejstvu. Nastopale so uspešno po vsej Italiji in so bile za naš šport najzaslužnejši ambasadorji, da se je slovenski šport uveljavil in postal poznan tudi med Italijani v notranjosti države. Ime BOR je postalo pojem zamejskega športa tako v Italiji kot v matični domovini, in kot tak je ostal še danes, čeprav na žalost njegovo ime ne odseva več tako kot nekdaj. Z nastajanjem novih športnih društev in klubov, katerih število je narastlo že na 18 - 20, se je vsiljevalo vprašanje ustanovitve nove krovne športne organizacije. Zato je bila leta 1970 ustanovljena Zveza slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki naj bi usmerjala slovenski zamejski šport in nadaljevala vlogo nekdanjega, leta 1927 razpuščenega Športnega udruženja. Zaradi različnosti idej in stališč v posameznih športnih društvih so nastale po ustanovitvi razne organizacijske težave, ki so zakrivile, da je bilo treba čakati več let. da se je premaknilo delovanje Zveze z mrtve točke, kar ie treba tudi delno upoštevati z razumevanjem. Nova Zveza se je namreč znašla v začetku pred določenimi dejstvi tedanjih prilik. Vsa slovenska športna društva namreč, če so hotela nastopati v raznih prvenstvih, so morala biti včlanjena v italijanskih federacijah CONI in so se čutile, z agonistične strani, vezane na odločanja in pravila istih, zato niso čutila prave navezanosti in odvisnosti da nove Zveze. Na drugi strani ZSŠDI ob ustanovitvi in še dolgo potem ni po naši oceni jasno opredelila svojega programa in funkcije. Tudi pomanjkljiva organizacijska struktura nove Zveze je pri marsikaterem društvu vzbujala dvom v njene iniciative. Poudarjanje važnosti obstoja same Zveze za zamejski šport in sklicevanje na narodno zavest ni našlo pravega odziva pri naših športnikih, ko iz vsakodnevnih izkušenj ugotavljamo, da na marsikaterem od naših igrišč narodna zavest plahni in da ne pride do veljave niti izražanja v materini govorici. Po skoraj sedmih letih životarjenja in po kakšnem spodrsljaju se je Zveza le zavedla svoje naloge in pričela z organiziranjem raznih komisij za posamezne športne panoge in trenerske komisije, kar je prvi pogoj za načrtno delovanje pri vzgoji vodstvenih in tehničnih kadrov. Naloge Zveze so odgovorne in obširne. V prvi vrsti bi morala Zveza sama ojačiti svojo organizacijsko strukturo s tehničnimi komisijami in delovnimi organi s točne opredeljenimi nalogami; izdelati globalni program z načrtnim načinom dela z vzgojo novih kadrov za potrebe baze; utrditi že obstoječe odnose s športnimi ustanovami v naši matični domovini in srečavanje športnikov na enaki klubski ravni: ob sedanjem nivoju našega športa in odziva javnosti je treba dobro premisliti, kakšne naj bodo te oblike sodelovanja. Iskati vplivne stike z organizacijami CONI tako, da bodo naši predstavniki bolj prisotni v raznih tehničnih organih, da se ne bi ponavljale česte diskriminacije napram našim društvom; navezati in utrditi stike s slovensko šolo in odbori staršev, ki naj bi usmerjali mladino, posebno v mestu, v naša športna društva, ker priliv v mestu ni enak onemu na podeželju: skrb za ponovno oživitev Slovenskih športnih iger z namenom in težnjo po vsakoletnem prilivu svežih mladih sil v naša društva; usklajevati delo tehničnih kadrov s pomočjo strokovnjakov iz matične domovine, ki naj bodo v pomoč strokovnjakov iz matične domovine, ki naj bodo v pomoč vsem in ne samo posameznim društvom: skrb, da bi se delo komisije za športni center v mestu končno premaknilo z mrtve točke; problem nekaterih naših nogometnih društev in vključevanje tujih igralcev vanje; ne nazadnje naj bo naloga Zveze ustvariti prijateljsko vzdušje in zdrave športne odnose med društvi, ki so zastrupljeni zaradi krajevnega kampani-hzma in tudi zaradi ponesrečenih posegov v notranje delo nekaterih društev. S takimi in podobnimi prijemi, katerih se je Zveza delno sicer le lotila, in s točno izdelanim perspektivnim programom, bo Zveza lahko uveljavila svojo avtoriteto med članicami in kot taka športu ter si obenem ustvarila zaupanje med šporiniki. Ta posplošen pregled našega športa v preteklosti in sedanjosti je napisan v dobri veri in z namenom razčiščevanja številnih problemov, s katerimi se mora v sedanjem obdobju ukvarjati naša športna dejavnost. Glede na važnost in pomembno vlogo telesne kulture v naši zamejski stvarnosti bi morali vsi naš; zamejski faktorji posvečati tem problemom več pozornosti in javne razprave, da mladina ne bi zapadla v malodušje in razočaranja. STANKO PERTOT Študentje iz Zadra pri nas Z obiskom na tržaški filozofski fakulteti ter na konzulatu SFRJ je dramska skupina, ki deluje že skoraj dvajset let v okviru katedre za italijanski jezik in književnost na filozofski fakulteti v Zadru, včeraj zaključila dvodnevni obisk v Trstu. Skupino, v kateri je bilo nad trideset študentov in katero je vodila prof. di*. Glorija Rabac - čondrič, je v naše mesto povabil mladinski 'odbor SKGZ. V četrtek so zadrski študentje obiskali Rižarno, kjer jim je novi- nar Vojmir Tavčar spregovoril o žalostnih dogodkih iz mračnega obdobja nacifašističnega terorja. Za tem so si ogledali slovenski Kulturni dom. O tej za slovensko narodnostno skupnost v Italiji življenjsko pomembni ustanovi ter o njeni vlogi je študentom govoril prof. Turina. Zvečer je dramska skupina nastopila v Slovenskem dijaškem domu, kjer je uprizorila več odlomkov iz klasičnih in modernejših del italijanske književnosti. Ob tej priložnosti je goste pozdravil predsednik odbora za kulturo SKGZ Mir®3 Košuta. Lj. Študentje iz Zadra so včeraj jj? skali filozofsko fakulteto, kjeI’ C, prisostvovali predavanju italijan®3 ga jezika, ki ga je imela prof. tijeva. Poleg tega so se ustaviU pogovoru s slovenskimi in italil skimi študenti. Po obisku na k on*",, tu SFRJ so odpotovali v Pa<|® a! kjer bodo danes obiskali tari*83 njo univerzo. u (Na sliki: študentje iz Zadr* Rižarni). iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiifiiiiHiiiiiMiimiiiiiiiHiuHiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiilun1*1 Z ZASEDANJA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI V TRSTU Razmišljanje o socialno-pedagoški vlogi šol s celodnevnim poukom v naši stvarnosti Poseg prof. Nade Pertot o vtisih o šoli s celodnevnim poukom na Proseku O zasedanju o problematiki šol s celodnevno zaposlitvijo na pedagoški fakulteti v Trstu, smo v našem dnevniku že poročali. Zaradi nujnega sintetiziranja poročila mogoče nismo uspeli iz vseh intervencij na zasedanju povzeti bistva ali pa so naši r.ovzetki bili enostranski. Ker pa je problem važen tudi za nas Slovence, objavljamo tokrat v celoti poseg o vtisih s proseške šole, ki ga je imela na zasedanju prof. Nada Pertot v svojstvu sodelavke centra za usmerjanja v šole in poklice (COSP). skuša uveljavljati kot 1. Šola se žarišče kulturnega življenja teritorialno določene skupnosti, 2. pospeševati in poglabljati koče socializacijo otrok in njihovih družin, 3. pomagati hoče staršem, ki so zaradi službenih obveznosti veliko ur zunaj doma, i 4. dopolnjevati želi vzgojo in izobrazbo. ki jo lahko nudijo starši, 5. v skrajnih primerih mora celo nadomestovati družinsko okolje, in seveda vzgajati, izobraževati in omogočati čimbogatejši vsestranski razvoj mladostnikove o-sehnosti. Prva značilnost te šole je torej odprtost. Ni odprta samo dijakom, ki to šolo obiskujejo, in vzgojiteljem, ki na njej delujejo. Odprta je staršem in različnim operaterjem iz gospodarskega, kulturnega in sploh zu- nanjega sveta in seveda mladim ljudem, ki so to šolo že končali in prihajajo sedaj vanjo po delu ali po opravljenih dolžnostih kar tako na obisk ali na pogovor z bivšimi vzgojitelji, k predavanjem in k različnim nastopom enega ali drugega krožka, ki na šoli deluje. Šola kot celota "ŽIVI" tudi zunaj sebe v različnih nastopih pevskega, športnega ali drugega značaja. Tako se vključuje v že obstoječe kulturne in rekreacijske strukture, ki so na področju šole in v naši širši na rodnostni skupnosti sploh. Ta tako pomembna odprtost se mi zdi najmanj prisotna na indivi dualni ravni, to je — med dijakom in družinskimi člani. Vsakodnevno šolsko delo otrok bi moralo nujno vedno najti odmev doma in se tam nadaljevati in dopolnjevati. Prav ta ko bi ne smeli biti otroci izključe- l,l»lliilllllliliiilliliiii»iiiiiiiiiiv,iiiilllllliiiMaii*tiiiii,»«iiiliillliilliaii«aiii,iiii,iiliiiiiiiiii«,«iIifli<,„.iiiiliii»iiii.,iilliii(iiiiiitiiiMii,,iiiiiiiaiiiiiiiil*iiii,iiiiiiiiiiiii,iis KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVIN0ZDRAVSTV0 ----------------------------PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU_J Kraški ovčar miren toda pogumen in zvest pes Vpr.: S prijatelji se večkrat pogovarjam o psih in pred kratkim smo se razgovarjali o šarplanincu. Prijatelj je zatrjeval, da šarplaninec in kraški ovčar spadata v isto pasmo. Rad bi kaj več zvedel o kraškem ovčarju in če je prejšnja trditev resnična. Odg.: Kraškega ovčarja poznamo relativno malo, čeprav je ta pasma nastala na 'Krasu in v Istri. V prejšnjih stoletjih in skoraj do današnjih dni je bila na tem področju razvita ovčereja. Kmetje so pri reji o-vac potrebovali pogumnega čuvaja in zaščitnika čred. Prav iz omenjene potrebe so rejci sami v teku stoletij selekcionirali, oziroma parili samo pogumne pse, to se pravi take, ki so dobro ščitili čredu in niso se zbali in zbežali niti pred volkovi. Kraški ovčar je bil prvič opisan že leta 1689 v knjigi Slava vojvo- članke o kraškem ovčarju. Dejstvo je, da kraški ovčar je pristna slovenska pasma, ki je nastala in slovela že pred več stoletji. Takrat ni bil še poznan niti nemški ovčar, ker pasma ni bila še formirana, kot tudi mnogo drugih danes slavnih pasem. Po mnogih borbah naših kinologov je bila pasma priznana šele leta 1939 na skupščini FCI v Stockholmu, a pod imenom rilirski ovčar*. Srna trali so, da sta kraški ovčar in šarplaninec potomca psov starih I-lirov in da spadata v isto pasmo. To zmotno pojmovanje je trajalo do 16. marca 1968, ko sta kraški ovčar in šarplaninec dokončno formirala dve samostojni pasmi. Danes je zreja kraških ovčarjev najbolj razvita na območju Ilirske Bistrice. V tem mestu deluje tudi selekcijska postaja. Po značaju je kraški ovčar mi- dine Kranjske, v kateri Valvasor i ren, toda pogumen in oster pes. piše, da ob reki Pivki gojijo velike Gospodarju nadvse zvest, a do tuj- in pogumne pse. Poleg pisatelja Janeza Jalena, ki je v mladinski povesti Ovčar Marko opisa! kraške ga ovčarja, zasledimo veliko število domačih in tujih kinologov, ki so študirali in objavljali strokovne cev nezaupljiv. Pridobil si je pravilen naziv pogumnega in zvestega branilca, saj je večstoletna selekcija formirala pasmo le pogumnih in odločnih psov. Kraški ovčar je srednje velikosti, uhlja sta spušče- mmiilm :: J ■*. . ‘jL !‘k ’ Kraški ovčar na, kot tudi rep. Pri samcu je pleč-na višina 55 do 60 centimetrov, pri psici pa 52 do 56 centimetrov. Samec tehta od 30 do 40 kilogramov, samica pa od 25 do 30. Že na prvi pogled opazimo, da je bogato odla-kan, z gosto podlanko in dolgo dlako, saj dosegajo krovne dlake dolžino najmanj desetih centimetrov. Barva dlake je železno siva, le na trebuhu in nogah preide v svetlo sivo do pšenične. Vsakdo, ki je kdaj videl šarpla-ninca in kraškega ovčarja je opazil, da sta si oba psa izredno podobna. Vendar obstajajo bistvene razlike, čeprav na videz niso tako o-čitne. Pasmi se razlikujeta pred-vsefn v višini in teži, poleg drugih manjših razlik, ki jih opazi le dober poznavalec psov. Pri šarplanincu samcu je poprečna plečna višina 62 centimetrov, pri psici pa 58, s tem da ni postavljene gornje meje, medtem ko je pri kraškem ovčarju točno določena plečna višina, tako minimalna vrednost, kot maksimalna Pri šarplanincu ni določena zgornja vrednost plečne višine, ker si kinologi želijo čim višje pse in v sami pasmi ni težko najti šarplaninca s plečno višino 70 in več centimetrov. Razumljivo je, da tudi teža šarplaninca ustreza omenjenim plečnim višinam. Danes šarplaninec lahko tehta 30 do 50 kilogramov, a niso redki primeri psov s težo 80 kilogramov in več. Kar se tiče omenjenih vrlin kraškega ovčarja, tudi šarplaninec ne zaostaja, zato lahko mirno trdimo, da sta obe pasmi nadvse zvesti gospodarju in tudi odlična čuvaja in branilca. Pri nakupu psa čuvaja se mnogi odločijo za nemškega ovčarja in zadnje čase tudi za . šarplaninca. Na žalost se pozablja pa kraškega ovčarja in mislim, da bi bilo pravilno valorizirati tega psa. Razvese Ijivo je dejstvo, da kraški ovčar v SR Sloveniji pridobiva na veljavi in sem prepričan, da s časom bo dosegel tisto mesto, ki'mu pripada Prav na Krasu, kjer je pasma na stala, ima kraški ovčar idealne klimatske pogoje za razvoj, zato pri izbiri psa moramo pomisliti tudi na kraškega ovčarja. mi iz konkretnega družinskega življenja, ki ga zaradi tolikih ur bivanja zunaj doma, ne morejo avtomatično spremljati, kot bi se to v večji meri dogajalo, če hi hodili v tradicionalno šolo. Trdno sem prepričana, da morajo biti informacije in izpopolnjevanja o-bojestranska. V nasprotnem primeru pride lahko do prehitre odtujitve, ki je na žalost v kasnejši dobi tako pogosta. Problem socializacije postaja iz dneva v dan bolj občuten. Mogoče je prav v okolju, v katerem ta šola deluje, manj pereč kot pa v mestnih predelih, kjer živijo otroci v tesnih stanovanjih in pogosto zgolj v družbi odraslih ih pa tam, kjer živijo naši slovenski otrdči v' okolju, ki* je popolnoma italijansko. Zato se mi zdi ob tej ugotovitvi nujno, da bi se ta šola odprla vsem tistim otrokom naše narodne skupnosti, ki živijo v navedenih pogojih, ne glede na o-koliš, v katerem bivajo. Ista ugotovitev velja tudi za otroke tistih staršev, ld zaradi dela ali drugih vzrokov ne morejo razpolagati s svojim časom v prid otrokom. Tudi tem staršem, pa naj bodo iz katerega koli mestnega predela, bi morala biti dana možnost, da bi vpisali svoje otroke v to šolo. Bolj sem naklonjena, da bi se ta šola izpopolnila in okrepila, saj ima že za seboj najtežjo začetno fazo in v ravnatelju in profesorskem zboru po žrtvovalne in domiselne sodelavce. , Upam, da je iz tega mojega dose danjega izvajanja dovolj jasno izzve nela ugotovitev, da je prav, da živi šola sploh in šola tega tipa še posebej tesno s širšo skupnostjo; ne sme biti ločena od življenja, ne sme nadomeščati ali celo uzurpirati družinske vzgoje. Druga drugo morata dopolnjevati in usklajevati, že obstoječe kulturne in rekreacijske ustanove ne smejo iti mimo nje in šola ne mimo njih. Sodelovanje in programiranje delovanja je nujno. Sodelovanje je vedno težko. Že nam šolnikom je težko sodelovati med seboj. Težko je sodelovati dijaki in starši, težko je sodelovati s 'predstavniki oblasti in s predstav niki javnega življenja. Brez sode lovanja pa prav gotovo ni uspeha! Glede vzgoje in izobrazbe pa je sploh posebno težko najti skupen jezik in smoter, ki bi bil za vse sprejemljiv. Kako težko je pravzaprav razumeti, razložiti in določiti, kaj želimo npr. doseči od otrok v obvezni šoli. Kar priznajmo si, da nas v zvezi z delom v šoli predvsem vedno nekaj muči: nas šolnike skrbi, če pravilno vzgajamo in izobražujemo otroke, starše skrbi, če jih znajo vzgajati oni in še bolj, če jih znamo vzgajati in jim dovolj nuditi mi, šolniki. Glavna skrb vseh nas pa je ba nalno največkrat zaobjeta v vprašanju, če bo otrok lahko na podlagi pridobljenega znanja uspešno obiskoval višjo šolo. Posebna skrb velja tudi možnosti, da se naš otrok vpiše na kak strokovni tečaj ali šolo, kjer bo učni jezik italijanski in ne več slovenski, na katerega je bil navajen. Potem pa še slišimo o dijaku, ki je na višji šoli padel, pa čeprav je bil na domači šoli med boljšimi dijaki. Naša zaskrbljenost raste in kaj je bolj naravnega, kot da ožigosamo kpt krivca šolo. Kako doživljajo otroci iz celodnevne šole prehod v višje šole? Neka teti bolj, drugi nekoliko manj uspešno. Bodite pa prepričani, da niso u-spehi ali »uspehi odvisni od neke kopice znanja, ki so si ga pridobili ali ne pridobili, ampak predvsem od večje ali manjše volje do dela. vztrajnosti in zavesti, da se brez truda in prizadevnosti ne more nikjer uspeti. Trdno jih moramo o-svetiti, da jim ne sme in ne more kaliti volje do študija niti strah pred nezaposlenostjo, saj nismo mogli v vseh teh povojnih letih kriti P® iti8? po diplomirancih na tolikih jih. Pomislimo samo na šolstvo'-Začetna neprilagojenost nekateri pa je vendar v določeni meri laV odvisna od dejstva, da so šolsk® « ta na celodnevni šoli resnično S nekoliko zunaj realnosti: k retah ^ se vedno v ambientu, ki jim j® ^ povsem domač in naklonjen, cela žili so se v avtobusu, ki je bil*! mo zanje, -ničesar si niso bili P! . i, ? Ijeni nabavljati zunaj šole: žive«5 skratka v neponovljivem okolju- ^ gotovo je kontak- z novo šol®^ predvsem z mestom šokanten. mislimo samo na jezikovni pr01 na zapeljive možnosti dijaškega ri Ijenja, kontestacije, stavke). ^ problemi stopijo nujno v drug? |)C. sto in študent si nabere nekaj -n gativnih ocen. Treba mu je stati ob strani in zahtevati od S,i ga, da se spoprime tudi s sva! šolskimi dolžnostmi. n®? Med povzročitelji neuspehov o*^ na Uda i tildi nasveti - j« terih so pa kdaj tudi nasveti «?■p ki smo prepričani, da je pr&Vr » tudi povprečnejši dijaki ne zaCya- in končajo šolanja v domačem * f I,. J- ”"cd Z®® ju, ampak da spoznajo preu kom delovne dobe, ki se jim u“|11js' kla skozi celo življenje, še en ;- j dostniški ambient. Tako ravnanj® taki nasveti rotovo niso brez , t ganja in bodo šele lahko uspe; šolski reformi, ko se bo obvezna la podaljšala za bienij, ki bo J13 lah v mestnem srfcdišču. J to « Ce starši ne zaupajo v je pač bolje, da si za svojega ka izberejo drugi tip šole. Vo®s> šole ne bi smelo takih odločitev šf. jemati kot žalitev ali nezaUP*% Prav tako bi se mi ne zdelo P'^| da na šoli takega tipa vztraja . nik, ki ne veruje v to šolo. RazU j ti je treba, da je lahko tako za ^ nike kot za dijake kdaj tudi ri%. skupno bivanje toliko ur zapor > ma skozi !eta in leta (za otroke Pr tično od otroškega vrtca dalje)- ? Razveseljivo je, da se spreri1'^ jo azredne skupnosti v dru ..—KI...— «IrllD' in ne po razredih urejene skrili vsaj pri krožkih. Pravilno se m1 j tudi, da posvečajo na šoli velik® zornost individualnemu delu 'n ji uku, ki pa ne sme veljati sanlV slabše dijake, amnak tudi za .J sobnejše. Livelizacija ne sme 1,1 težiti navzdol! J Hudo bi bilo, ko bi kdo žari®1®! šolo s celodnevnim poukom za kjer je otrok pač na varnem ^ staršem ni potreba brigati 1 ^ Prav tako se ne sme dogajaj’ 4 ne bi otroka med prostim čaS^- nihče zapletel v pogovor ali ga, piščal nekje ob strani, ker. je P8® dovoljivo miren. Večje število ur, ki jih imaj® J voljo šolniki in dijaki, mora ^ smotrno razporejeno in ne sri®,^ kakor zapeljevali k počasnemu 0 in tratenju časa. To so tudi nevarnosti celodufE), šole (in ne samo celodnevne Če se bo dijak navzel delovnik A vad, razumel smisel dela in s® jr vedel, da je v naši skupnosti og1 j no potreb in prostora, v kat®^ bo lahko razvil in dokaza) svoje .^j sobnosti, bo uspel v kateri kol>j>| in v katerem koli poklicu. Mri*®^-ne pomanjkljivosti v znanju k® j dno lahko nadoknadil. ;J Uspeh tega tipa šole je po mnenju poleg podpore in razori® j nja vse naše skupnosti in pred®-^ sodelovanja s starši v nšjvečji *, ri pogojen od šolnikov. Samo šok1 ki bo zaupal v svoje delo, ki samozavest temeljila na strok ^ pripravi in odprti osebnosti, želj^ izpopolnjevanju, poštenosti in tosti, bo pozoren do vseh teh n®1 j nosti in bo znal izrabiti vse ®^( možnosti. Brez grenkob«* in bo lahko sprejemal nasvete, na® j val svoje delo, gojil dialog s s* «-in gradil svoje vzgojno in izob*'8 valno delo z otroki. DR. SREČKO SIMONETA Pred zdravstveno j reformo v Italiji tom- letih zavlačevanja in da 0g*et Vzajemne pomoči*, ki so sovernjKn°v'li delavci v nekaterih Mi p. O italijanskih mestih. Teda-PfobieiT*atnent pa je bil za take °Snutita Popolnoma gluh in tega dsbatjS * * 8 * * n * vze* n'ti v P°štev pri sWr ju, ure leti pozneje je mini-®i zgjj Celi spet predložil omenje-aicer ,nskl osnutek parlamentu in ®b|lvep nekaterimi popravki, a Is spfk- brez uspeha: zakon Mk tJv senat, a ga je odldo-®tirj | . s,anska zbornica. Komaj 1« Paru P°zneje, torej leta 1883, ° tdrav *ren^ odobril prvi zakon Po do]p stvenem varstvu in sicer i °Pdhih *j- Prerekanju in po brežiški riisk:usijah. šlo je za za-ki je l, Predlog ministra Bertija, Kalno h Peno v glavnih obrisih le-r mfJur*5nal «solidarnostne druž-o z ž , delavci*. Podobno je biti Pezg,y?nom o zavarovanju preplitek • na delu, katerega o-tp že i16. pH Predložen parlamen-4 ie bi,eta 1878 (posl. Pericoli), Pivkih 130 dolgih diskusijah, po-% u td zavlačevanjih odobren P°zneiPa J898 ali celih dvajset let , Pokak0 _ leto (1898) predstavlja tišino Prelomnico v italijanski so-u Prinp«'s,anit-arni zakonodaji, saj M je vSel državi še drugi zakon, Ptavu b*stvu priznal delavcem P'"- do pokojnine in invalid- »1 kipe. ?k>letu v začetku dvajsetega I?riinsu*Uri'avna blagajna za po-rfijont0 *p socialno oskrbo* tri . Pa JPirenih delavcev, ven-j5h)var.• Pjško in pokojninsko za-HonsU:|e ae ni obvezno in vsi rejo i,. Predlogi v tej smeri ni-‘ačei z Fašistični režim je Hrbp °rganizacijo zdravstvene fPski Vendar so bili njegovi de-,P diku/11 drugačni (totalitarizem P 'JsluvK,ral' Odvisnim delavcem * *'ihkmDencem> katere je režim « hvaK* ,P°30jeval, je sicer čr-h ePo i lotje zagotovilo zdrav-S®. kot , jb° in družinsko dokla-a sko Pokojninsko in inva- P®^tvft^.P°' vendar pa te pri-jttpike Pls° veljale za kmete, o-še !" trgovce, ki so bili te-r.re pot Vefim. Država je leta 'dl od^la za zdravstvo komaj ''letu i^tka narodnega dohodka, P®Pi v Pa že 4,1 odst. Z vsto-i Pil vež'*10 -ie fašistični režim na-t^Pišai ie vs°te za oborožitev in 10 ^2 od , 'ež za zdravje na kvo-st- narodnega dohodka. S & svetovni vojni je do- IJPtšvo i*Ja. zgledno republikansko . nk i« i ,je sad odporniškega gi-Pravic^ j v členu 32 omenja tudi n0 kravja kot korist h PšDro,) , °dobritvi ustave pa je v® - m redek v organizaciji social-i®1Sen, Vavstvenih struktur zelo po- re ko,a,nekem smislu je bil stor-kL^a»isVk naza-i' saj vladajoče ®*0 Ua i/e .stranke niso pazile to-kPrist ljudskih množic, am- pak bolj na privilegije določenih političnih, gospodarskih in birokratskih slojev. Popolnoma neurejeno in z veliko počasnostjo so skušale, povojne vlade uresničevati u-stavna določila. Tako je prišlo do raširitve obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja tudi na neposredne obdelovalce zemlje, obrtnike in trgovce, pa tudi na svobodne poklice (odvetnike, zdravnike, ekonomiste, veterinarje, farmaciste). Za vsako kategorijo je bila ustanovljena posamezna blagajna, z vsem birokratskim aparatom in brez prepotrebna povezave z ostalimi blagajnami, občinami in bolnicami. Ta sistem sanitarne oskrbe se je izkazal kot neučinkovit, birokratsko tog in prepočasen, v bistvu pa predrag. Zadnjih deset let je vsakomur jasno, da je treba korenito reformirati zdravstveno službo v Italiji, vendar pa se o tem ni konkretno ukrepalo vse do ieia 1974-75, ko so bili sami temelji za moderno sanitarno reformo. ZAKONSKI PRECEDENSI SANITARNE REFORME Poleg člena 32 italijanske ustave predstavljajo zakonito postavko, na kateri bo slonel bodoči globalni zakon o sanitarni reformi, še trije zakoni, od katerih je prvi bolj tehnične narave, druga dva pa predstavljata izrazito politično voljo, da pride do socialno - zdravstvene preobrazbe. Gre za zakon št. 246 od dne 8. jul. 1974, ki določa navodila o poravnavi dolgov bolniških blagajn nasproti bolnicam, urejuje novo finansiranje bolnic (na račun države in dežele) in omenja začetek sanitarne reforme. Kot rečeno, je ta zakon bolj tehnične narave, vendar predstavlja nekako prelomnico na sanitarnem področju, saj resno načenja ukrepe, ki bodo temelj bodoče zdravstvene preobrazbe. Zakon št. 349 od 29. 6. 1977 pred videva razpustitev bolniških blagajn, kar je vsekakor važna etapa pri uresničevanju preobrazbe zdravstva. Zakon št. 386 od 17. 8. 1974 pa izraža globalno politično voljo, saj uresničuje po skoraj tridesetih letih črko in duha italijanske ustave, ko zaupa deželam in občinam skrb za organizacijo zdravstva, kmetijstva, gozdarstva, obrtništva in obrambe okolja. S temi zakoni so se odprla vrata sanitarni, reformi, ker predstav-, ljajo prelom s starim sistemom u-pravljanja socialnih služb, ki je bil strogo centraliziran in je slonel na izrazitem klientelizmu vladajočih strank in pa začetek nove dobe na tem področju, ko bodo imeli možnost nadzorstva nad socialnimi službami tudi nižji sloji in sicer v obliki sindikalnega predstavništva, izvoljenih krajevnih ustanov (občin in dežel) ter verjetno v obliki «krajevnih svetov*, ki bodo bdeli nad delovanjem zdravstvene službe na terenu. KDO VSE SKRBI DANES ZA ZDRAVSTVO Preden se lotimo temeljev sanitarne reforme, je potrebno, da pogledamo, kdo vse skrbi danes za zdravstvo v Italiji. Takoj se da ugotoviti, da živimo v prehodnem obdobju, v katerem je precej zmede. Poleg blagajn, ki so obsojene na smrt in bolnic, ki na svojem področju na splošno precej solidno delujejo (kljub krajevnim in na splošno finančnim težavam), se ukvarjajo z zdravstveno oskrbo še občine, pokrajine, dežele, rdeči križ, zavod za varstvo matere in otroka, univerze (priprava kadrov, medicina delal, zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu, zavod za preprečitev nezgod na delu, javne in privatne lekarne, privatne klinike, privatna podjetja, privatni laboratoriji in cerkvene dobrodelne ustanove. NADVSE USPEŠNA RAST NOVIH KADROV V SLOVENSKI ZAMEJSKI GLASBI zreden uspeh Verenke Terčeljeve: drugo mesto na zveznem tekmovanju Gojenka Glasbene motite je v Beogradu ob izredno ostri konkurenci osvojila drugo nagrado Ko smo prejšnji mesec poročali o prvi nagradi, ki jo je na tekmovanju dijakov slovenskih glasbenih šol v Ljubljani prejela Verenka Terčelj, dijakinja klavirskega oddelka šole Glasbene matice v Trstu, smo napovedali, da se bo udeležila tekmovanja v Beogradu h kateremu so pripuščeni vsi prvonagrajenci. Pretekli torek sta na tekmovanju v Beogradu nastopile v IV. (najvišji) kategoriji poleg Terčeljeve še dve Slovenki. Konkurenca je bila precej ostra saj je v tej kategoriji nastopilo iz raznih jugoslovanskih republik kar 26 dijakov. Terčeljeva in poleg nje še ena dijakinja prof. Janeza Lovšeta, Lidija Malahodky, sta sd priborili drugo nagrado, kar predstavlja zelo lepo priznanje saj je tekmovalna žirija, ki ji je predsedoval profesor moskovskega konservatorija Evgenij Timakin (član žirije je bila tudi Zdenka Novak, prof. Akademije za glasbo v Ljubljani), po precej strogih kriterijih ocenjevala mlade glasbenike. Ob tej priložnosti je prav, da se bežno spomnimo glasbene rasti mlade pianistke. Terčeljeva si je že v razredu pok.1 prof. Erminija Ambrozeta kakor kasneje pod mentorstvom prof. Janeza Lovšeta usvojila izvrstno tehnično znanje kar predstavlja solidno podlago da se prepričljivo predstavi tudi z dognanimi glasbenimi po-ustvaritvami. Pri njenih prejšnjih nastopih na glasbenih tekmovanjih se je Uvrstila med nagrajence tako 1. 1974 v Ljubljani (republiško in zvezno tekmovanje) ter 1. 1975 v Trstu (tekmovanje «Miramar»). Kot solistko z orkestrom jo srečamo ob spremljavi orkestra Glasbene matice najprej s Šivicevimi «Otroškimi skladbami* kasneje pa s Stamitzovim koncertom v F duru — dirigent Oskar Kjuder. Isti koncert je kasneje predstavila tudi na radijskem in televizijskem snemanju z orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko Marka Muniha. Če odštejemo številne nastope na Radiu Trst, Koper in Ljubljana se je pianistka Terčeljeva z uspehom predstavila v javnosti tudi v dvorani Narodne biblioteke v Beogradu ob gostovanju šole Glasbene matice, dalje v Celovcu, v Ljubljani in drugod ter seveda na številnih javnih nastopih šole GM. Letos smo jo srečali tudi med u-metniškimi sodelavci Prešernove proslave v Kulturnem domu in ob predstavitvi novega klavirja v gledališču v Boljuncu. Njen bodoči program predvideva sodelovanje-na koncertu Glasbene mladine Slovenije v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani 23. maja letos, v jeseni pa nastop na Srečanju glasbenih akademij in visokih glasbenih šol v Rovinju in v prihodnjem letu zaključek njenih študij na šoli Glasbene matice. Verenka Terčelj in številni njeni vrstniki v šoli GM predstavljajo za rast novih kadrov v slovenski kulturi neprecenljiv kapital, ki se ga vse premalo zavedamo. To je dolgoročna naložba, ki bo v bodoče z bogatimi obrestmi poplačala prizadevnost pedagoškega dela naše centralne glasbene ustanove. V prihodnjem mesecu bo šola Glasbene matice organizirala vrsto javnih nastopov v mali dvorani Kulturnega doma z bogrtim sporedom solistov in ansamblov. Na te prireditve, ki bodo prav gotovo zelo privlačne za vse, ki sledijo rasti novih slovenskih glasbenih kadrov že sedaj opozarjamo in vabimo občinstvo da se jih polnoštevilno udeleži. — r DOPOLAVORO FERROVIARIO iz Trsta priredi v torek, 25. aprila, na dan sv. Marka posebno vožnjo TRST — BENETKE s parno vleko. Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittorio Venete 3, vsak dan od 9, do 12. ure. Corrado Rojac je živahen in prikupen deček, marljiv učenec 4. razreda osnovne šole «Fran Milčin-ski»» na Katinari. Poleg svojih šolskih obveznosti pridno igra harmoniko in je na tem področju požel že veliko uspehov. 16. aprila letos se je udeležil tekmovanja mladih glasbenikov iz cele Italije, ki je bilo v mestu Reca-nati. Tudi lani in predlanskim se je udeležil tega tekmovanja in obakrat zasedel drugo mesto. Letos pa se mu je sreča še posebno nasmehnila, saj je v starostni kategoriji do 10 let, v kateri je nastopilo 47 tekmovalcev, dosegel prvo mesto in bil tudi edini udeleženec tekmovanja iz Trsta. Zelo sproščeno mi je povedal o sebi: «Harmoniko igram šele 3 leta. Najprej sem hotel le poskusiti, pa sem kar nadaljeval. Takoj sem spoznal, da me igranje zares veseli. Tudi starši so bili navdušeni, posebno moj oče, ki igra "bombar-din". Ko so mi kupili harmoniko, sem začel pridno vaditi in sem se udeležil tekmovanja že prvo leto*. iiiiMiitiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimg Skupina amaterjev s Tržaškega ustanovila gobarsko družino le predsednika je bil izvoljen Milko Čebulec - Vključitev v Zvezo gobarskih družin Slovenije Veliko priznanje učencu s Katinare na državnem tekmovanju harmonikašev Corrado Rojac; učenec četrtega razreda osnovne šole «Fran Milčinski», je v Recanatiju osvojil prvo mesto V petek, 14. aprila, je bil na Opčinah ob prisotnosti zadovoljivega števila gobarjev - amaterjev ustanovni občni zbor Slovenske gobarske družine - Trst. Pripravljalni odbor je po kratkem poročilu predložil v diskusijo pravilnik gobarske družine. Razvila se je živahna diskusija, sledilo je nekaj popravkov pravilnika, nakar ga je občni zbor soglasno sprejel. V imenu G D Sežana je občni zbor [»zdravil njen predsednik Mi ro Kra ijec. Poudaril je važnost, da se na tržaškem osnuje gobarska družina in pripomnil, da bosta obe družini vzpostavili prijateljske vezi. Občni zbor je nato sprejel sklep, da novoustanovljena družina zaprosi za vpis v Zvezo gobarskih družin Slovenije. Nato so sledile volitve. Za predsednika družine je bil izvo ljen Milko Čebulec, nov odbor pa sestavljajo Adrijano Cijak, Jože Je-lerčič, Srečko Orel, Marinka Per-tot, Vojko Simoneta in Nereo Veljak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Stanko Budin, Ivan Buzečan in Goj mir Demšar. Sledilo je vpisovanje v gobarsko družino in plačevanje članarine. Na koncu občnega zbora pa so si udeleženci ogledali še vrsto diapozitivov poznojesenskih gob. Prva seja upravnega odbora bo sklicana v začetku maja meseca. Odborniki si bodo začrtali kratkoročni program in porazdelili naloge. Tisti, ki se ustanovnega občnega zbora niso mogli udeležiti, so napro-šeni, da se čimprej vpišejo v gobarsko družino. V soloto, 15. aprila, pa je bil na Jesenicah občni zbor Zveze gobarskih družin Slovenije. Zbora se je udeležil tudi Milko Čebulec. Občni zbor je seznanil, da se je na Tržaškem dan prej osnovala gobarska družina zamejskih Slovencev. Vest je občni zbor sprejel s ploskanjem. Čebulec je izrabil priložnost in pismeno zaprosil predsedstvo občnega zbora za vpis SGD - Trst v Zvezo. Pravilnik Zveze sicer ne predvideva vključitev tujih družin, zato je bilo potrebno nopraviti ustrezni člen pravilnika Zveze. Ko je predsedstvo dalo predlog na glasovanje, je bila SGD - Trst sprejeta z burnim aplavzom in njen predsednik izvoljen v izvršni odbor. M. Č. r-ivoto i,; Tržaški študentje , , na obisku v Mariboru V ponedeljek so se na sedežu visoke ekonomsko - komercialne šole v Mariboru srečali predstavniki tamkajšnjih študentov, študentov rednega oddelka iste visokošolske u- stanove v Kopru ter slovenskih študentov ekonomske fakultete v Trstu. Srečanje je pomenilo priložnost za medsebojno spoznavanje ter za izmenjavo informacij o poteku šolanja, o aktivnostih študentov na najrazličnejših področjih družbenega življenja in o nekaterih pomembnih vprašanjih za nadaljnji razvoj uni verze. Medtem, ko so študentje iz Maribora in Trsta že navezali sicer občasne in še ne povsem usklajene oblike sodelovanja, pa do tega z ozirom na Koper še ni prišlo, kajti redni oddelek VEKŠ, ki ga obiskuje 48 študentov, so ustanovili komaj oktobra lani. Zaradi tega so se v ponedeljek pogovorili o ’ modnostih medsebojnega informiranja, povezo vanja in sodelovanja ter so tudi evidentirali nekaj konkretnih pobud za kratkoročno! obdobje., V., takem sodelovanju mora priti do izraza, so poudarili, predvsem povezovanje med slovenskimi študenti ekonomske fakultete v Trstu in študenti rednega oddelka VEKŠ v Kopru, kajti geografskih ovir tako rekoč ni, nedvomno pa ostajajo skupni interesi. sk. Ko sem ga vprašala, če ima pred nastopi kaj treme, mi je dejal: «Takrat, prvič, ko sem tekmoval v mestu Recanati — bilo je leta 1976, mi je srce zares močno bilo. Vredno je bilo premagati strah, saj sem takrat dosegel svoj prvi večji uspeh, drugo mesto: strah pa sem za vse večne čase pregnal. Naslednje leto se nisem prav nič več bal in tudi letos ne*. Menil je, da je za uspeh pomembna predvsem vaja, tudi vsak dan po kakšno uro ali dve; igrati pa moraš z veseljem in z vsem srcem. Pa tudi vzpodbude od drugih dobro de in ti dajo zagon ter vztrajnost. Brez dvoma, da je pri tem mislil na svoje starše. «Moj oče je zadnje dni pred tekmovanjem sedel ob meni, ko sem vadil in mi dajal nasvete in pazil, da sem pravilno menjaval meh*, je gazza. Druga, ki sem jo igral in jo tudi sam izbral, je bila veliko daljša in tudi težja. Njen naslov je bil Allegro in zares sem jo zaigral veselo. Malo pa sem že takrat tudi slutil, da mi bo prinesla veselje, vsaj želel sem si tako. Tekmovalci so bili poleg v A kategorijo razvrščeni še v B kategorijo in C kategorijo, glede na starost in na število let igranja na glasbilo. Posebej so tekmovali ansambli. Od teh je prvo mesto dosegel ansambel iz Pulja v Jugoslaviji*. Corrado je izmed tekmovalcev iz vseh kategorij prejel največ točk - kar 99. «Ko so popoldne razglasili rezul-t.ate», pravi dalje Corrado, «se mi ie s srca zvalila ena teža, ki sem jo imel po tekmovanju v sebi: skrb namreč, kako se bom uvrstil. Pa sem končno izvedel, da sem prvi! ponosno in s sijočimi očmi dejal Corrado. «Poleg obveznih vaj najraje igram Avsenike, všeč so mi*, je še pristavil. Njegov profesor je Klavdij Furlan, ki poučuje tudi na tečaju za harmonikarje na osnovi šoli na Katinari. Ta tečaj je organiziran kot pošolska prostovoljna dejavnost in ga plačujejo starši sami. Dodatno pa Corrado še dvakrat na teden vadi na Glasbeni matici, kjer se uči tudi teorijo in solfeggio. O samem tekmovanju mi je povedal tole: «Nastopil sem v A kategoriji do 10. leta starosti. Najprej sem zaigral za to skuDino obvezno skladbo Scrollino, valček skladatelja Fu- Kar skakal sem od veselja in hitro tekel povedat očetu, ki me je čakal zunaj. Ko pa so zvečer podelili nagrade, sem bil prav ganjen. Dobil sem pokal, diplomo in majhno, čisto pravo harmoniko, To sem že prej opazil med razstavljenimi nagradami in sem takrat tiho pomislil: če bi jo dobil jaz... še enkrat sem zaigral drugo skladbo — Allegro*. ’ ki .ie daleč na.i estvici ] v b®k Seregno ima na ikromp.kar je res zelo itvo. ’7-kupiček. Lombardskq mo-^fiosnrv/S ,v*-'eno v Slavnem z do-Sottiet-. , m'adih S*1 lokalnega no-, telo npi-,1 ?a f^a^eni, da je moštvo v^a ,?*V^nn in nima letos še-loev*1! Trie«t;na L.nih večjih ambicij. rsl$ ^aj 1»m b* morala imeti danes Sij ,lrhko de'°. čeprav je bil le-"a^Urlii,Vl .P^dsebojni spopad zelo 'i le 2 J v’ Tržačani pa so zmaga-Sostjp =01ptn razlike. Takrat so se 'loto Tr7oo v sedmih etapah, v skup ni dolžini 814 km, odvijala od Murske Sobote do Pordenona in končnega cilja v Portorožu. letošnja dirka je kar za 300 km daljša od lanske izvedbe, pa tudi prisotnost kolesarjev bi morala biti letos-večja. Na splošno m proga preveč na "»Mitiiiiiiim,,,mm,!,,,!,,,,,,,,,,,,Ilim,||,|,mm,„,||||||,mn,ifiiiiiiiiiin,n,mn,i,n,m,m,iiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiimiiiiiiii V ORGANIZACIJI SPK ČUPA IZ SESUANA letos tečaj o praktičnem pomorstvu ot priprava za polaganje izpitov za vodenje jadrnic in motornih čolnov ■al ani je SPK Čupa organizi-hetp n, 'S °V€nski tečaj o praktič-tttan nTorstvu. ki ga je vodil ka-v je uri*1!10. - Lisjak. Tečaja pjrli' ®'teljev *ležilo kar lepo število lju-” fšvtiltp ,jadranja in rekreacijske -^akr«. • jfc doživel lep uspeh. Je bilo največ je zadošče- nje , jJ ?t‘istv0°r?anizatorja in predavatelja ^ tev in’ t 3 je 'epo število tečajni-Us tečajnic nato tudi. položilo "■ 31 izpite za upravljanje ja- 1 več kot 3 brt. ,° čupa tudi letos organiziraj, k četrtek, 4. maja. Te- še bo začel ^\S,ben tečaj, ki aj ho ,v ^trtek, 1 ^olpi 81 etx>s v°d>l kapitan Bru-gal B ,1 Lisjak in bo seveda ob-*?adaj0U?1 vse tiste predmete, ki • Dri proSi'am za polaganje iz-> (ja.,te'lf>teniški kapitaniji za do- S m .-‘mn i , “-—ja za upravljanje mo-jSnie , n°v. 7 več kot 20 KM in ® mi j • Ve^ k°* 3 brt za plovbo ,Nrojju J. °d obale. Pra-š na tem tvinsk Je '^alo ministrstvo za v, e pi-f, di?,-.nedel-iah v SeslJanu : Po končalVenem kabinatu meteor tudi / tečaju bo čupa sku °nganizirati nekaj dvo-P°^oh zletov z p tečajnike. Sion ni tečeji, ki jih organizirajo ?°00 ii„ole’ kanejo od 100.000 do SC-odbor čaPe pa se je tu-r' ki nB | .! za zelo pristopne ce-0 pa krijejo niti živih stroškov. 1» ?r‘*?tiža Pnredvsem z namenom, da '-tern iaa terskim športom, pred-Vpis,,! antu’ čimvečje število ljubkega 3a za člane Čupe (in Tr-6 ^-Oon tenorskega kluba Sirena) Ster0 i 28 nečlane pa 35.000 lir. š.i nr s n*h omejitev za vpis v te-je tečaj priporočljiv ki se že ukvarja z h -ne < ■ “ tudi za starejše za-JktiV111 Pa za tiste, ki H tudi fi 3°slav!)ira-io tejci. ki se podajo v bi 'iati° S- katerimkoli plovilom, Pisov jn 1 lzPite o poznavanju pred- Skkski, 8rnos« na mor-iu v jugo-Nn ,Klh Prista... ............ ^teikt>eta Pa tudi za imajo manjši motorni vi» so vodili že z 10:6 in vse je kazalo, da bo potrebno odigrati še peti ključni set. Tedaj so naši fantje nekoliko popustili, vidno vlogo pa je, žal, odigral tudi sodnik, ki je z nekaterimi čudnimi in pristranskimi odločitvami spravil ob obup slovenske predstavnike ter tako razvrednotil zmago, ki so si jo igralci Interja, z boljšo skupno igro vsekakor zaslužili. A. K. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Domovci poraženi Dom 105:71 Pagnossin (48:37) DOM: čubej 4, Dornik 11, Semolič 30, Nanut' (k), Prinčič 6. Mozetič 6, Hvalič 8, Kont 6. Tudi tokrat, domovcem ni uspelo premagati mlade ekipe Pagnossina, ki je že v prvem srečanju premagala naše fante. Tekma je bila precej zanimiva do pete minute drugega polčasa, ko, pa so gostje odpovedali. Domovci so sicer odigrali srečanje v nepopolni postavi, saj sta bila odsotna kar dva izredno pomembna igralca. To se je o-pazilo zlasti pri lovljenju odbitih žog. Krivdo za poraz pa .je treba nedvomno pripisati premalo številnemu treningu, saj je celotna ekipa ‘nezaslišano počivala kar dva tedna. S tem porazom so zapravljene vsakršne možnosti za vstop v fi nalni del turnirja. M. Č. vsakem vremenu, zato naj se vsi udeleženci primemo oblečejo in o-bujejo. Vpisovanje je pri tajnici Kraša Nadji Škabar oziroma na ZSŠDI, možna pa bo prijava na licu mesta tik pred startom. Vpisnina znaša 1.500 lir za odrasle, o-troci pa bodo plačali 1.000 lir. Or ganizator vabi k čimbolj številnemu sodelovanju vse ljubitelje rekreaci je, ne glede na njihovo starost, ta ko iz zgoniške občine kot iz osta lih krajev, ki bi se radi sprehodili po kraški naravi in obenem izrazili svojo predanost svetlim idealom iz NOB. — bs — porna, če izvzamemo etapo iz Lju bljane do Vidma, ko se bodo kolesarji vozili preko črnega vrha. V načrtu je bilo, da bi letošnja «12. Alpe Adria* startala v Železni županiji na Madžarskem, tako da bi tekmovanje idealno povezovalo obmejne dežele in Slovence, ki živijo, izven meja matične domovine. Iz organizacijskih vzrokov pa je bilo treba, start letošnje etapne dirke prenesti na jugoslovansko stran. Start dirke bo 7. maja v Murski soboti, cilj pa bo 12. maja v Por torožu. POSAMEZNE ETAPE 7.5. (1. etapa): Murska Sobota -Murska Sobota 117 km 8.5. (Z. etapa): Radenci - Velenje 140 km 9.5. (3. etapa): Velenje - Ljubljana 125 km Ljubljana, Kriterij Prijateljstva 25 km 10.5. (4. etapa): Ljubljana - Videm 132 km 11.5. (5. etapa): Videm - Humin 50 km 6. etapa: Humin - Pordenone 95 km 12.5. (7. etapa): Pordenone - Portorož 155 km Poleg rumene majice najboljšemu bosta podeljeni tudi zelena in plava majica, za najboljše na posebnih lestvicah za gorske in leteče cilje. Devetega maja bodo kolesarji vozili krožno dirko po ljubljanskih ulicah, ki ne bo štela za skupno lestvico, in to v sklopu manifestacij «Po poteh partizanske Ljubljane*. Na dirki bi moralo po dosedanjih prijavah nastopati 19 ekip s po pe timi kolesarji, in sicer: dve ekipi iz Srbije, Metalliacommerce iz Zagreba, Siporex, Sava Kranj, Rog in Astra iz Ljubljane, Bottecchia Supermercato da Ugo iz Pordenona, reprezentanca Veneta. Ni.te.ba, Pioppa iz Cesene, reprezentanca tiiiiiimiiilliiliuiiiiitMliiiiiiiiiiiiiiminiiniiiiiiiiuiii OBVESTILO ŠK Kras in PD Rdeča zvezda organizirata v okviru občinske proslave osvoboditve dne 25. t.m. množični netekmovalni pohod o-krog spomenikov NOB v zgoniški občini. Zbirališče ob 14. uri na igrišču v Zgoniku. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304 in pri Nadji Škabar od 16. do 18. ure, tel. 227359. rtee v 1 .Pristaniških kapitanijah ,ste, kj , jtev čupin tečaj tudi za i!J wovpi„ahk? P° sedanjih predpi-jjtota, Sp° v italijanskih vodah brez in Tzme oziroma 3 brt, in s 20lK^ki’ ki iih P0Sarija mo- svetujemo, da se *fstu JJay}lo na sedež ZsšDI v dobi' ^°rici v uradnih urah, le, J° vse potrebne informa-1^ I. M. V TOREK, 25. APRILA Netekmovalni pohod po zgoniški občini V sklopu proslav 33-letnice osvoboditve prirejata v torek, 25. t.m., ŠK Kras in PD Rdeča zvezda mno žični netekmovalni pohod mimo spomenikov padlim v NOB v zgoniški občini. Zbirališče bo v Zgoniku na igrišču ob 14. uri, ob 14.30 pa je predviden start proti Saležu. skozi Samatorco (mimo kraja, kjer je padel partizanski učitelj Kokora vec) pa do Gabrovca in Zgonika, kjer bodo vsem udeležencem nudili primemo okrepčilo. Pohod bo potekal po klancih in pešpoteh, v Nogometna komisija ZSŠDI V ponedeljek se je sestala nogometna komisija ZSŠDI, ki je o-bravnavala nekatera važna vprašanja v zvezi z bližnjimi reprezentančnimi obveznostmi. Takoj na začetku moramo, žal, ugotoviti, da udeležba naših zamejskih društev, ki gojijo nogomet, je bila (kot vselej) dokaj skromna. Zaradi vsaj navidezne brezbrižnosti zainteresiranih društev komisija ni mogla doslej opravljati svoje institucionalne naloge, saj sleherna pobuda pri večini naleti na gluha ušesa in je tako nemogoče izvajati skupni program, še manj pa se lotiti reševanja kompleksne in pereče problematike, ki fiesti naš zamejski nogomet. Kaj je prazaprav temu vzrok? — Možne so tri obrazložitve, ki bodo verjetno vse tri skupaj vsaj delno tudi držale: 1. društva menijo, da imajo pravi pristop do nogometa in ne čutijo potrebe do problematike z vsemi negativnimi pojavi, ki so prisotni v premnogih zamejskih društvih; 2. društva se zavedajo, da bi bilo treba dati nogometu drugačno zasnovo, vendar V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU ■1 ’ t v»-V ' ■ ■ ' Bogat spored za ljubitelje narave SPDT bo priredilo vrsto izletov z avtobusi in osebnimi avtomobili Furlanije - Julijske krajine, Bolgarija, Avstrija, dve ekipi iz Varšave, Inter Bratislava, reprezentanca mesta Budimpešte, , Romunija. Prihodnji teden pa bo podobna tiskovna konferenca v Trstu, na kateri bodo prireditelja orisali dirko italijanskim predstavnikom tiska. R. Pečar •RADIO Oddaja o ženski v telesni kulturi V jutrišnji oddaji Radia Trst A »Glasbeni ping-pong*, ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo tekla beseda o temi: ženska in svet telesne kulture. OBVESTILO TPK SIRENA vabi člane, da se udeleži.)«) tečaja o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira čupa. Informacije in vpisovanje na sedežih ZSŠDI. Tečaj se bo začel v četrtek, 4. maja. Kaže, da sta šahovski poti svetovnega prvaka Karpova in madžarskega velemojstra Portischa na nenavaden način povezani. Naključje nanese tako, da se srečata ravno v posebno pomembnih trenutkih. Mnogo več uspeha ima pri tem Karpov, ki mu po navadi uspe, da najvažnejše partije s Portischem dobi. Portisch je remiziral s Karpovom že mnogo partij, dobil pa ni še nobene. Začelo se je pri 3. Vidmarjevem memorialu leta 1975. To je bil prvi turnir, ki ga je igral Karpov kot novi svetovni prvak. Žreb je odločil, da sta se ravno v 1. kolu, torej v prvi partiji, ki jo je Karpov sploh igral kot svetovni prvak, srečala v Portorožu Karpov in Portisch. Karpov je kot beli v slovenski obrambi igral odlično in dosegel lepo zmago. Dva meseca pozneje je bil v Milanu velemojstrski turnir z 12 udeleženci, po povprečnem ratingu menda najmočnejši turnir vsaj zadnjega desetletja. Zmagal je Portisch, Karpov pa je s Petro Na turnirju v Bugojnu pa je žreb določil, da sta se Portisch in Karpov srečala šele v zadnjem kolu. To je bila torej sploh zadnja partija Karpova pre«l bližnjim dvobojem s Korčnojem za svetovno prvenstvo! Karpov kot črni pravzaprav v tej partiji ni mogel računati na zmago. Ker pa je imel s Spasskim enako število točk, je seveda zadnje kolo odločalo o razporeditvi prvih mest. Spasski je po sreči dobil z Milesom, ki mu je v verjetni remi pozicij prezrl celo figuro. Toda tu se- je Karpovu nasmehnila sreča. Portisch je kot beli igral partijo najprej dobro in dosegel običajno prednost, nato pa je očividno nerazpoložen napravil eno ali dve težji napaki ter izgubil. Na ta način je Karpov le še razdelil prvo mesto. Nimcovičeva indijska obramba Beli: Portisch Črni: Karpov (Bugojno 1978) 1. d4 S/6, 2. c4 e6. 3. Sc3 Lb4. 4. e3 0-0, 5. 7. 0 -0 Ld3 c5, 6. S/3 d5, Smučarska sezona se je pri SPDT že zdavnaj zaključila, s prihodom pomladi in lepega vremena pa so odborniki pripravili program izletov do zime, ko se bo spet pričela nova smučarska sezona. Program zajema v glavnem mnogo avtobus nih izletov z lažjimi in težjimi vzponi, poleg teh pa še mnogo izletov z osebnimi avtomobili, kjer moramo posebej omeniti Dolomite in Grossglockner. Nekateri izleti bodo posvečeni posebej učencem osnovnih, srednjih in višjih šol Mimo tega pa ne smemo pozabiti na raz ne slavnosti, kot je sedmo sreča nje zamejskih planinskih društev s PD iz matične domovine in vseslovenski Dan planincev, ki bo letos septembra na Raduhi. Prvi avtobusni izlet bo v torek, na dan osvoboditve. Avtobus ie že zaseden, planinci pa si bodo ogledali Buzet, Motovun, Grožnjau in Pazin. Naslednji avtobusni izlet bo v nedeljo, 34; maja, ko se bodo K' d0Prav‘ na jadrnicah do 6 * GfoPR,JATELJSKI TEKMI _ |. Cankar 1:3 t.iH^ORro;A4), ■j3 0. p, . ; Tul. Kraljič, Žerjal Šavron in Novak. Vnccnlln .Ta- Nh, >. Rauber, Vassallo, Ja- ib '\*°nja.