GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki*
★
CHATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnore naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered ms Second Clans Matter September 21st, 1M3 at the Poet Office M New York. N. under Act of Congress ol March 3rd, 1871.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 239. — Stev. 239.	NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 14, 1938 — PETEK, 14. OKTOBRA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLV1.
POGAJANJA MED CEHOSLOVASKO IN MADŽARSKO
Green ponovno izvoljen za predsednika AFL
NA OZEMLJU, KI GA ZAHTEVA MADŽARSKA JE OSEMDESET TISOČ NEMCEV IN RUSOV
Pogajanjem preti nevarnost, da se razbijejo. — Čehi bodo prosili Hitlerja za posredovanje. — Vojaštvo prihaja na mejo. — Madžaiike zahteve so pretirane. — Bratislava bo najbrž ostala češka, četudi jo hočejo imeti Madžari.
KOM AROM, Cehoslovaška, 13. oktobra. — Cehoslovaaki zastopniki so včeraj zavrgli madžarske zahteve za nekatere kraje na Cehoslova-škem. Madžarski delegati so zagrozili, da bodo zapustili konferenco, ako ni vstreženo njihovim zahtevam.
Ker so prišla pogajanja na mrtvo točko, je slovaška delegacija naprosila kanclerja Hitlerja za posredovanje.
Slovaški minister dr. Ferdinand Durciansky, ki na konferenci pomaga slovaškemu ministrskemu predsedniku dr. Josipu Tisi, je letel v Berlin, da proei Hitlerja za posredovanje. Kadar se dr. Durciansky vrne, bo mogoče prišlo do sporazuma, akc bo Hitler hotel posredovati.
Medtem ko pogajanja ne pridejo nikamor naprej, narašča na Cehoslovaškem razburjenje in nervoznost. Skozi Komarom, ki šteje 24,000 prebivalcev, so ropotali tovorni avtomobili z vojaštvom. Orožniki nosijo puške z nasajenimi bajoneti in policija je bila povečana.
Cehoslovaška in madžarska vojski si stojite nasproti na vsaki strani Donave, in ste pripravljeni, da pričnete sovražnosti. V utrjene postojanke je prišlo 1 2,000 madžarskih vojakov. Bodeča žica je še vedno razpeta čez most, ki veže oba dela Koma-rona. Slovaški delegati so Madžarom nudili več predlogov in tudi avtonomijo nekaterih po večini madžarskih okrajev v Slovaški, ki je avtonomna država v okviru Cehoslovaške.
Madžarski delegati pa so bili zelo presenečeni nad to ponudbo in so zahtevali, da te okraje takoj zasede madžarsko vojaštvo.
Madžarska zahteva pokrajin'o, ki ima 840,000 Madžarov in samo 145,000 Slovakov. Po češkem ljudskem štetju pa je v teh krajih samo 700,000 Madžarov. Ozemlje, ki ga Madžari zahtevajo od Slovaške, meri 8000 kvadratnih milj, Slovaki pa so pri volji odstopiti samo 2000 kvadratnih milj.
Dva zastopnika nanovo ustanovljene avtonomne drža-<\» karpatske Rutenske sta se pridružila konferenci, kajti na ozemlju, ki ga zahteva Madžarska, je tudi 30,000 Rusov m 57,000 Nemcev.
S0VJETI BODO ZAŠČITILI MEJO PROTI NEMCUI
Za obrambo Ukrajine bo ob meji več milj širok pas brez ljudi. — Ob pasu bo zgrajena močna utrjena črta.
ZAMORCA
SOLINČALI
Na pkostoru, kjer je napadel dvoje mladih deklet, ga je razjarjena tolpa obesila. — Ko je bil že mrtev, so s kro-gljami preluknjali njegovo truplo.
ok-
WASHINGTON, D. C., 13. DrC!fIVW T . . , . ,	iv i * i ■ » • RUiSTON, Louisiana, 13
oktobra. — Diplomatski krogi i	'	. '
. .. J-, i i T5 - .tobra. — 19 Jetni zamorec so prejeli poročilo, da bo Rusi-'	. ....
- V j.	.Tommv Williams je posilil v
ja kot prvo obrambno črto proti Nemčiji postavila na svo- _ _ _ .	,
ji zapa<lni meji vrf milj širok	,in "n0 nato um0"1-
neobljuden pas.	1 Izdal "a ]e n]eKOV 12
bližini tega mesta dvoje belili
letni
Ker se Rusiji ni posrečilo v zvezi z drugimi državami postaviti {močne barikade proti Nemčiji, je zavrgla vse svoje pomisleke, ter se je odloČila, la zavaruje obsežna žitna in premogarska polja Ukrajine pred vsakim vpadom.
Veliki obrambni načrt obsega šest točk in ima v prvi vrsti namen sovražnika zadrževati in konečno vstaviti.
Točke tega načrta so:
je njeg
brat. Med prebivalci je završalo. Kmalu so ga dobili in odvedli na prostor, kjer je izvršil zločin. Tam so ga obesili, in ko je visel, so začeli streljati vanj, da je bilo njegovo truplo dobesedno preluknjano s kroglami.
Množica je prehitela šerifa Brvana Tbigpena, ki je tudi i-skal morilca in sicer v družbi državnih policistov.
Ko je dospel šerif na 'mesto •bili 1.i udje že
GONJA PROTI INNITZERJU SE NADALJUJE
Naciji so v njegovi palači nadomestili razbile šipe z novimi, da se ne bo mogel pritoževati da zmrzuje. — Nočejo, da
GREEN JE IMENOVAL PRISTAŠE CIO ODBORA "NEVEDNE OTROKE"
HOUSTON, Texas, I 3. okt. — William Green je bil zopet izvoljen za predsednika Ameriške delavske federacije. Izvoljen je bil soglasno. To bo sedaj že njegov 15. termin. Po izvolitvi je zopet ponudil mir konkurenčni organizaciji CIO.
I Ponudil je mir, toda ni sfj
bi sprejemal iz Rima JAPONCI RAZDEJALI mogel vzclržati» da bi očital
1.	Med sovjetsko Rusijo ter Knčanja, so se bili ljudje Romunsko, Poljsko. Letsko in	1
Estonsko bo postavljen pas, na 1 Uvedena bo seveda preiska-katerem bodo posekani gozdo- ™> kl 'Pa lle bo imela VO*e\mo-vi in ki bo iineril v širino oo ne- usPe"a-kaj milj do 100 milj.	'	""'
2.	Civilno prebivalstvo se bo VPRIČO OTROKA JE ZASULO
iz tega pasu preselilo v druge (	ATCTA
kraje Rusije in po mestih in	IHsClA
na poljih bo nastanjena rdeča 1
armada in žene vojakov ter bo-1 AiLHAMBRA, Cal., 13. okt. do navidezno kmetje, ki bodo — 421etni Chris W. Wellman, varovali mejo.	ki je bil zaposlen pri gradnji
'3. Uničene ali podminirane velikega prekopa, je vzel s se bodo železnice, ceste in mosto- boj na delo svojega desetltne-
g® sina. Sin je sedel v kari, pe-stoval malega ipsička in opazoval očeta pri delu. Naenkrat se je utrgala plast odkopane zemlje ter zasula očeta in nekega drugega delavca. Tri ure so tovariši odmetavali zemljo, predno so prišli do njih. Oba sta bila mrtva.
vi.
4.	Zgrajena too močna "Ma-ginotova črta" ob zapadni meji-
5.	Za to Črto bo Rusija naglo zgradila železnice in ceste, da bo (mogla naglo dovažati na fronto vojaštvo in "oini material.
6.	Za to črto bodo velike koncentracije vojaštva in zelo utrjena letališča.
Ruski militaristi in državniki že več let napovedujejo, da se bo Rusija spopadla s sovražnikom na njegovi zemlji.
Rusija je že tudi zgradila močno obrambno črto ob fin-
po velja.
DUN A iT, Avstrija, 13. okt. — Dunajski naci j i so ponovno uvedli propagando proti kardinalu lnnitzerju in klerikalnim propagatorjem. Kardinala dolže v "političnega katoličan-stva Časopisje piše, da je
ŽELEZNICO
članom CIO, da so v veliki zmoti. Imenoval jih je "nevedne otroke'' ter jih pozval, naj se "čimprej vrnejo docnov." Konvencija >e je odgodila
HONKONG, Angleška kralj, kolonija, Kitajska, 13. okt. — Japonski letalci so razdejali ob osmih zvečer. Honkong-Kanton železnico, južno od Vajčova, ki je močna u-trdiba in bnani Kanton. V teku
HOUSTON, Texas, 13. okl. . Konvencija Ameriške de-jlavske federacije je ponovno
• " - " ---------j—	i----t --------_ t .....	iici\	livii'i aiijv jc jjuu'j »uu
"časa zvrhoma polna in da jc,so^ro^ U0J1' odobrila resolucijo glede boj-♦roll«	npkfli Stnriti." I Provinca Kvantung, v kate-	......._ J »	J
treba sedaj nekaj storiti." ' . ~ '""" V "^""l""*3' ' CT-J; l^ota nemških izdelkov m je
Za nocoj je sklicano veliko «	« ^ členila podpirati v^ko akci-
protestno zborovanje na Trgu ™ l^OOO v^akov da ae po-	"bo naperjena f7oti na-
junakov. Nacijski voditelj O- ftaviJ° Pr?tl 000 Japoncem, J ' kilo Globocnik (Globočnik, to-;kl se vceraj ,zkreah V Bias Tej Slovenec .po rodu) je izja-,2aJiYu\ . . . vil, da je vse zavedno dunaj- L1^01 .P°r°f;ajo' <la ?0 Yro" sko prebivalstvo odločno proti .C1 ^ojipri Hajcungu. klerikalnim izzivanjem.	. Honkong-Kanton zelezni-
Na shodu bo govoril tudi V\je ai;ma< a lnar8aia Va?kaJ-Buerckel, ki je Hitlerjev ' po- seka ^bivala večino vojaškega veljnik za bivše avstrijsko o- ^terjala za obrambo Hanfep-zemlje.
Danes se je udeležilo maše v cerkvi sv. Štefana približno Šeststo oseb. Pred cerkvijo je bila zbrana velika množica na-cijev, ki so iz cerkve gredoče vernike zasramovali. Nad vra-
padalnim državam.
Nadalje je "bila odobrena re solucija, ki obsoja preganjanje Židov v Nemčiji ter v Itn UjL
Z veliko večino je !>i! •i -wn tudi predlog, da je tre." \Vag-nerjevo postavo amendirati.
va.
ŠTIRJE MINISTRI ZA RU-TENSKO
PRAGA, Cehoslovaška, 13.
NI MOGEL PRIČAKATI. . .
ta kardinalove palače so obesi-,oktobra __ Za nanOVG stanov.
li velik kljukasti kriz.	jljeno rutensko avtonomno dr-
Globočuik je rekel, da bo dal žavQ -e bij ^n0VSin kot mini_
popraviti okna na kardinaloM palači.
To pa zato, — je dostavil,
str ski predsednik dosedanji rutenski poslanec v čehoslova-škem parlamentu Andrej* Bro-
— da ne bo nihče mislil, da «(]y. Poleg tega so mu bili Še kardinal nima denarja in da je dodeljeni naslednji trije ministri : Julijah Revaj, Štefan Fencik in Edmund Bacinsky.
BUDMPESTA, Madžarska, 13. okt. — Cehoslovaška in madžarska vojska ste se postavili vjski meji. bojno vrsto in je razdalja med njima samo 250 .?°TjeJ8ka obrambna strate-
v V	J i- v ^	- • j j- i	i	Je ze stara 20 let m se
čevljev. Obe armadi čakata na izid diplomatskih;
pogajanj za madžarsko zemljo na Cehoslovaškem.
Črta je bila postavljena včeraj, ko je madžarsko vojaštvo zasedlo mesti Ipoly Sag in Satoralja Ujhely. Kot pravijo Madžari, je zaseden je teh dveh mest samo uvod za zasedenje več tisoč kvadratnih milj cehoslo vaške zemlje.
Cehoslovaiki vojaki so se umaknili tri četrt milje neverno od ipotly Saiga ter so takoj pričeli kopati zakope po njivah in gozdovih. Na nasprotni strani Donave pa so se ravno tako utrdili Madžari, ter so postavili na svoje postojanke artilerijo.
Češki vojaki, ki so zelo razjarjeni, ker je Nemčija zasedla tako mnogo češkega ozemlja, so pripravljeni bojevati se proti vsaki državi, ki bi hotela vzeti ie kaj zemlje.
Nek madžarski delegat pa je izrazi) upanje, da bo
pričela takoj po svetovni vojni, ko so Nemci ogrožali Lje-ningrad in je bila prestolica na glo prenešena v Moskvo.
Zatem so Rusi preuaestili glavno mesto Ukrajine Kijev v Harkov, več sto milj v notranjost dežele, toda sedaj je Kijev zopet glavno mesto Ukrajine.
mogoče prišlo do sporazuma na podlagi naslednjih točk:
1.	Madžarska bo dobila takoj ozemlje, na katerem žive večinoma Madžari. To ozemlje meri 4200 kvadratnih milj in živi na njem 380,000 prebivalcev.
2.	Nova meja se bo pričela 6 milj vzhodno od Bratislave ter bo tekla, proti vzhodu 3 milje južno od Nitre, nato se bo nadaljevalca 5 .milj severno od Kaše, nato dalje proti vzhodu nad Ungvarom ter se bo nato združila z dosedanjo mejo jugovzhodno od Munkača.
3.	Bratislava bo ostala čehoslovaška, kajti v tem mestu ima Cehoslovaška edini dohod do Donave in jo tudi Slovaki zahtevajo za svojo prestolico.
LOS ANGELES, Cal., okt. — Francisu SpauUlingu je njegov stari oče zapu.-til 350 ti soč dolarjev. Denar bo dobil šele po smrti svoje stare matere, toda ko bo star 21 let, bo dobival po $15,000 na leto. Tu-ko je določeno v oporoki.
Francis, ki je star šele 20 let, pa ni mogel še eno leto čakati. Začel .ie krasti ter je bil zaradi tatvine že trikrat zaprt,
Yceraj je ukradel $40. Sodnik ga je obsodil na ječo od enega do petih let.
In sodnik A. A. Soctt mu je rekel: — Zaslužiš, da bi te kdo
SIN UPA, DA OCENE BO VEC W pošteno pretepel Tat si VAUIMMDIY	in boš tat ostal. Po enem letu
KANDIDIRAL	boš bogat, kar pa ne pomeni,
da boš tudi pošten. Če bi mogei preprečiti, da l)i ti bila izpla čana dediščina, bi to storil. To-
primoran zmrzovati.
— 'Mi smo bili vedno na sta lišču, naj vsak posameznik sledi svoji lastni vesti, kar se tiče njegovih odnošajev napram cerkvi. Naša stranka v teim pogledu nikomur ničesar ne narekuje in ničesar ne brani.
Sinoči je dospel sem z letalom monsignor Cesare Orseni-I HOUSTON, Texas, 13..okt. go, papežev nuncij v Nemčiji.'— E1,iot Roosevelt, sin pred-
Sestal se je z Innitzerjem, ki j^nika Boosevelta, je rekel da to mi ni mogoče, mu je pojasnil položaj.	danes, da upa, da nj^v oče
ne bo vtretje
Časopis "Neuste Naehricli-teiiM piše v svojem uvodniku: predsednika.
kandidiral za
i— Kardinal lahko organizira cerkvene zbore in lahko uči božjo besedo, nikakor pa ne bomo trpeli, da bi nam pridigo-val politično modrost, katero dobiva iz Vatikana.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK V RIMU
LARIZ, Francija, 13. okt.— :ancoaki feabinet je odobril lenovanje dosedanjega poslanika v Berlinu Andreja Francois-iPoncet za poslanika v Rimu.
S tem je med Francijo in I-talijo poravnan dveletni diplomatski spor zaradi Abesinije.
Dosedanji poslanik v Moskvi Robert Coulondre pa je bil i-
— Ne vem, — je dejal, — kaj namerava, — toda upam, da me bo. Biti predsednikov sin, je včasi v življenju velika ovira.
POLITIČNA MRZNJA DOVE-DLA DO UMORA
AGUA PRIETA, Mehika, 13. okt. — Zvezno vojaštvo je pa-jtruliralo po mestu, da zatie morebitne demonstracije, ki bi ptegnile slediti umoru Horacia Clarka, nasprotnika župana Martina B. Burgnena. Morilca Artura Mendoza je policija a-retirala.
menovan za poslanika v Ber- tres v Avenzzeni v Italiji leta linn. Rene Massigli pa je bil 1915, potres v Toki ju leta 192 ii imenovan za »poslanika na Tur- j in potres v Santa Barbara v škem.	državi Californiji, leta 1925.
ITALIJANSKE IZGUBE NA SPANSKEM
RIM, Italija, 13. okt. — Italija, čije vojaštvo sedaj odhaja iz Španske, naznanja, da je bilo od pričetka državljanske vojne na Španskem pa do 10. oktobra ubitih 2657 italijanskih častnikov in vojakov in da je 278 <4legjonarjevV umrlo za različnimi boleznimi.
Poročila naznanja, da je 'bilo ubitih, ranjenih in ujetih 12,147 Italijanov. Te izgube so naslednje: častnikov ubitih — 227, ranjenih 697; vojakov u-bitih 2450, ranjenih 8,161; — častnikov ujetih 3, vojakov 351.
To poročilo tudi pravi, da je 2000 ranjenih vojakov ta stalno pohabljenih.
Naročite se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki.
t i r .i .m i idLfoiiirw

Friday, October 14. 1938
THE LAMEST HLOVEMM DAILY SN 0. ft ft

GLAS
(VOiCB 0* TBS PSOPLS)
99
frufc Rtca or tu WKSl
Owned sad Pabllaiied by IUVKN1C PUULtoHtiHG COMPANY
(A Corporation) PtMMut	J. Lopati«, 8m.
bualnem of Um corpora Uoa ani addreaaes of above officers:
NEW XOBK, N. V.
45th	Year
ISSUED HflBI DAJ KXCFFT SUNDAYS AND HOLIDAYS	
______ |m Advertisement	on Agreement
Za celo lato velja llac m Ameriko la Kanade ..............16.00 Zrn pol lata ................£i.'M) Wrt lata.......... <■••■• |UK)	Za New York ca oelo leto . . f7 00 Z* noi lera ................fs.rO Za laoaematvo na celo leto .. $7.ilU Za pol leta ................$3.50
SnbacripOan Tenrtj	
-UtAM M4BODA" IZBAJA VSAKI DAN IZVZKklfil NEDELJ tN PRAZNIKOV	
^OLAfl NAHODA", SIC W15ST 18th STREET, NEW YORK. N. f.
'HONE: CBelwa S~Utt
IKTiPlSi bm pod pica 1« oaelwoatl aa oe prloMujeJo. Denar	naročnino
naj aa blacovoU pofilljatl po Money Order. Pri »premembl	kraj« o.ro-^
nlkot. proa1 mo, da m oair, tudi prejšnje birallšfie na*na»»i. da	bit re J. najde-•o naslovnika.
pakt Štirih velesil
Dopisnik "Xeuo ZueriehfT Zeitung" poroča svojemu listu iz Hitxui, da je zavladalo v italijanskem javnem mnenju prepričanje, da so »»spehi monakovsko konferenec štirih velesil dalečsežni.
M ona ko v ska konferenca se ej rodila iz trenutnih potreb in prav zaradi tega je dala močnejše temelje za mir med narodi, kakor vsi dosedanji poskusi, ko so državniki letali od konference na konferenco ter vsekrižem po Evropi pletli pakte in protipakte.
V uradnih krogih pa, tako piše švicarski časnikar, so izredno zadovoljni, da se je pod silnim pritiskom razmer kar naenkrat pojavila mogočna skupnrtst interesov med štirimi velesilami.
Mussolini je sodelovanje med velesilami priporočal že pred štirimi leti in je v ta namen tudi dosegel podpis pakta štirih velesil, ki pa je ostal le n a papirju, ker so <?a državniki podpisali s pritajenimi pridržki.
Monakovska konferenca lahko postane izhodišče nove evropske politike in izvor novih načinov za zavarovanje miru med narodi, odkar sta versajska mirovna pogodba in pakt Zveze narodov odpovedala.
Do sedaj je v Evropi pnevladovala politika skupnega nastopa proti napadalcu. Te politike je sedaj konec in pojavlja se nova politika, v kateri naj bi štiri velesile — ob izključitvi sovjetske Rusije — prevzele jamstvo, da se ohrani mir, i« tudi nadzorstvo nad malimi narodi. iMussolinijeva zamisel o neke vrste diktaturi velesil prihaja v ospredje kot nujno nadomestilo za propadlo Ligo narodov.
Monakovska konferenca je namreč dokazala, tako zatrjujejo v italijanskih uradnih krogih, da je bila zamisel Wilsona, da so vsi narodi, veliki in mali, enakopravni in enakovredni, pogresna, in za ohranitev miru nevarna.
V Rimu so nadalje prepričani, da se bodo neposredni stiki med (ministrskimi predsedniki štirih velesil nadaljevali, da je treba kmaln pričakovati sestanka med Mussolinijem, Ohamberlainctti in Daladierom v Rimu, in da bodo štiri velesile sedaj {poskušale v hitrem roku razčistiti vse medsebojne spore, dalbodo laže nadzirale življenje narodov po Evropi.
Pi«e I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Tekom 'zadnjega tedna sem se oglasil na južni strani me-ista. v dobri domači prijazni, toda moderno urejeni gostilni rojaka J. Sproharja, kjer sem se sestal z znanim »dopisnikom (I lasa Naroda, Mr. Siknbe-tom.
On je ibratranec Ijivbljanske-ga župana Dr. J. Adlešiča, in je prinpel v to deželo kot mlad fant še pred svetovno vojno, ihival par let tu, na to pa se je vrnil (radi slabih časov) v staro domovfmo, odshiižil voiake ter si končno izbral življenstko družico.
Ali kot po veČini vsi, ki so okusili med in mleko ameriške dežele, nimajo več tam: obstanka, tako ga tudi on ni imel ter jo je pobrisal nazaj s?am tik pred izbruhom evropske vojne.
—	Ampak meni bi bilo zelo drago — som ga opomnil po daljšem razgovoru — a ko bi videl na tvojem domu tvojo družino.
—	Ali, prijatelj moj, meni bi bilo še stokrat dražje, ako bi jo mogel videti, ampak predaleč je. — več nego en teden potovanja čez vodo in celino. Ako hi bilo teirtu tako, ali meniš, da fbi te povabil najprej s<m v gostilno, mesto na svoj dom ?
—	Tako torej? Kako pa, da nisi dobil družine sem ob koncu svetovne vojne, ali pa pred desetimi leti, ko si <bil doma na obisku ?
—	Ah, ik-do raje inego jaz, ampak to je poglavje samo zase v knjigi mojega življenja, ki ga ni mogoče v kratkih bo-st*dah razložiti.
Predeta vil mi je tudi svojo gospodinjo Mrs. J. Wate*ša, ki me je že dol^o ♦'•asa želela o-t^ebno spoznati. Je Hrvatica, izolbražena im inteligentna žena. d asi ravno je hodila v šolo vsega skupaj samo dve leti. rita poleg hrvatskega in angleškega trudi slovensko knjige in časnike.
Povabila me je. da moram o priliki Obiskati n>*no družino na njenem domu. kjer mi bo razkazala svoja ročna dela, nmetino vezenine, s katerimi ima okrašene sobe svoje rezidence. Ako prej ne, pa 11. no-'erribra <na Martinov da<n, ko bo njihovo na South Ride novoustanovljeno mladinsko tambu-ra&ko 'dništvo imelo p*-«!* nrvi koncert.
-t __
Sinoči sem se podal v Carnegie Institute, umetniški od-.deljoVi kjer 'i^rejuj^jo in pri-
pošOjatve
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem
kurzu
f JUGOSLAVIJO
Za $ 2.0B ............ Din. 100
t m............
9 7.20 ............Din. 800
|11JB............Din. Butt
9JHL00............ Din. 1000
........... Din. aOOO
V ITALIJO
Za * 6JM............Ul 100
t1............Ur 200
f 2» JO............ur «00
| 57.00 ............Ur 1000
(112 JU............lir »00
9107 JO............Ur 9030
mm ornim gfpy bitko mvjajo bo natidini omsm
PODVpfpNl BPBJBMJ1MBI QOEU ALI DOL!	. .
ia MJfta
fapl^U v ameriSkih dolarjih
4M*
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "GU* NftrotfV
tt/Nt P* P*
^W^WBSi^8^	i r-j n nm^s&sss^am^ssssss
Tf
jOj'jOw'
Ml&CE V KRIŽU
ME TAVO BOLE. _ . 0A KOMAJ I ( SIOJIM
hx«kaj d* te oomo
iN NiAClO NAMA2CM S KUB-UfCUIUiM.^
io eo naolo OCPBavilO lfrOAMJt IN
bolečine
Da, diogi piijOlcl|i. Če lipilc »»led bolečin in otoie-losli « Voiih piii-toS, pov t ločenih »jled picpiho, u*iu-jeaaili oli picnopoio. ne pirnoiojtc ieh bolečin b<ei pclicbe. UpoiabljO)'« l-nimenl, ti vo 90 up040b'|ali Voii ihHiii .1 deO|> .21o 1867 • Vp»oio|ie Vol* pii|0't!|e. lo»c In Ldoj .pO'Obl;c.-o lipeller Ku-p 'e tie.- cdloio',a I'ellen.to P&.n t»peMe<jo » b!'inj« lekomi 2oK-e«c,'e Fcir [ipeliri t Sidiom no .toki
Ueil|>
pravljajo za letno mednarodno umetniško razstavo, ki 'ho odprta ta teden v četrtek zvečer. iKer je bilo že -pozno, so vsi o^štli, v pisarni se je samo še mudil Homer Saint-Oandens, direktor slikarske umetnosti tp«ga zavoda.
Raeorlel sem n^u mojo željo, ^n pa mi je odvrnil:
—	Well, pravilo je, da n<4 damo podrobnosti o tej razstavi nikomur prej, drtkl« r ni ofici-j> lno otvorjenn. kar ho v četrtek. Oelo ča^niški poročevalci in kritiki ninjajo še vseh ■podatkov in tudi še nisem poslal tozadevnih poročil največjim amerisik'im dnevnikom v
Kew Yorkiu rn Chica»»ii. ton j gotovo ti ne zahtevaš zase fio-sftbnega privilegija.
—	Prav gotovo ne, ali moje poročilo v newyorvkem listu vsekakor ne ho iowlo prej nego v druigrli časnikih, to jo pro 1 četrtkom ali petkom.
Xa to mi je izročil nar pol papirja, dedoma tiskanih. d«*lo. ma natipkanih, razne podrobne informacije, katere pa bom porabil (pozneje, za danes lo par podatkov.
Letos je bilo po naključju viposlani'h za to razstavo ravno toliko slik, kolkkor je dni v letu, namreč ofif>, od katerih j' 2T>n evropskih. 102 pa ameriških »umetnikov. Zastopanih je vsoga skupaj enajst narodov in ;-ieer: Združene države 102; Anglija 50; Francija 50; Italija r»6; Nemčija 35; Španija 22; Belgija 17; Poljaka 17; reško-slovaška 12; Holandsska 12; in Ogrska 12.
*	-s
*
Pri tej priložnosti sem se poznal s češkim nil a d e n iet m- »1 i j a -kom, ki obiskrnje umetniško slikarsko šolo v Oarne^ie Institute. De.jal mi je, da misli, ko dovrši študijo in bo imel dovol j skvišnje, ustvariti za' mednarodno umetniško izložbo zelo nenavadno in svojevrstno sliko.
Izvlekel je iz notranjega žepa polo papirja in 'ga razgrnil pred me ji o j. Bil je s svinčnikom naritemi načrt.
Mlada deklica, kateri polaga rabe!j trnjevo krono na arlavo. V bližini sta dva odhajajoč-t onoža .ki se ne zmenita za proseči pollen! mladenke: Pomagajte! 7mY\ se, kot. da bi se na obrazih ob. h mož zrcalil odgovor: — Kaj nam mar, ti sama
glej!
Precej sem d ozn al smisel risbe: Deklica je ČVhos-lovakija, raibelj Hitler, dva (bežeča pa Anglija in Francija
-s	-s
*
Xa pomlad, ibodo pričeli graditi med Pitt4wrghom in Har-ri-^burgom, srlavnim mestom P nil svlvan i je, direktno, široko in *prvovrtst no cesto (four-lane super hi-gihwny) ki bo stala 61 milijonov dolarjev. Recon-
struction Finance Corp. bo dala 35 miilijonov, 26 milijon m- dolarjev .pa Public Works Administration.
Oeteta ine Ynt imela nobenih bregov i.n ostrih ovinfkov, ker bo izpeljana skozi tunele, napravljene za South Prnn železniško progo, ki pa ni hila nikoli zgrajena.
Mno^o tisoč delavcev bo zaposlenih več let direktno na cesti. dm«*i tisoči pa indirektno po raznih tovarnah za gradbeni mat« rijal.
GLAS NARODA
do-ho-
)a" i
do- \

^ pošiljamo v staro ^ movino. tCdor ga ^ Če naročiti za svoje ^ k sorodnike ali prijate- J 2 Ije, to lahko stori. — i S Naročnina za stari p 5 kraj stane $7. — V ^ I Italijo lista ne poši- i ^ljamo.
Peter
• •
j tukajšnji Slovenci naših >lo-M« d zbirko domačih »iravil,venskih prireditev izogibajo,
nobrni
Rojak š»*| k zdravniku i^ mu rekel, naj ga natančno pre išče in naj dožene njegc.Tr1 bo lezen.
Ko je bila preiskava končana, sa ji* prosil, j — Sedaj mi pa lepo po do 'ma«V povejte, kaj jp z menoj. Jcisto porloinače. tla bom vodW.
i - i	,	. i - . . i -- • ikaj in kako.
m bi smel manjkati v nobeni je ravnateljstvo tut-i}snjega	....
hiši —.vazelin. koliko,- vem iz Š. I>. sklenilo prirediti' jesen-j ~ 1	P^ihljetc -it
lastne izknšnj<>, -a ni bol jše-a sk«» veselico, katera se bo .vr-lV^T	^ x va
zdrav H a za opekline. Vazelin šila v soboto, dno 15. oktobra.	wivrnil zdrav
je eden izmed š"t vi Inih prodak- Začetek ob osmi uri zvečer. | '	...
tov surovega .petroleja, in kil- f'nti je, da je tozadevni odbor j —,!vill» vam za pojasnilo,-
nit: iya v vsaki h karni za borih'preskrbel izvrstno iro.lbo za .
10 centov majhen jar. Anrpak'zsroi njo dvorano; spodaj pa j' ui . ,	,
'vejte, kako -e tej bolezen
»s«* mu je zahvalil rojak. — Semi pa še po latinsko po-
kamo. Pozdra v!
(Dopi&L
nabavite si -a. prodno .e ope-„ašo domačo -od bo. barmoni -T VJli/	^ '"»rzen pra
od le- ko. Raznim* m, Hm bo tnrli kar Vl'd« b°m l,1,,ko l,10J' /Pni 1>0
[vedaI.
Prijatelja sedita, v gledališču in občudujeta junakovo i .^ro. 1'Meri je poročen, druui samce.
—	(.'udovito! — pravi poro čenec. — Poglej, na kakšen na čin izraža soigralki svojo Iju bezoi i!
—	Lepo, — kaj ne? — pravi >;fnee. — Pri tem pa -<ta oba že 1H let poročena.
—	Osemnajst let - Zares po točena " <)b, kako dobro igra\
čete, zlasti, če ste daleč od le- ko. Razume -e, <|a bo tudi kar j
j najboljše mogoče preskrbljeno 'za mokroto in prigrizek.	\
Zatorej, bratje Slovenci! — ■Stari pionirji, katerih eni še živimo, ene pa že krije črna j gruda, se nismo strašili, am-!pak delovali smo združeno j pred 12. leti, da smo postavili GOWANDA, X. V- skromno poslopje, ki je poleg naših podpornih društev edino, kar imamo in ki je last i nas vseh.
Ker drugih dohodkov kot kar društvu plačajo, najem ni-m
Kot Iti trenil, minulo je zopet poletje in nahaajmo se v lila dni jeseni. Ako se ozremo na za j v pretekle tri do štiri mesece, vsaj nekako toliko se šteje, da je bilo poletja, vidimo, j"0 zato J4* ravnaieljstvo prida smo imeli jako malo zabav-imorano »kreniti kaj v kori-i nih prireditev, in še tiste, koli (blagajne, da je mogoee pošlo kor jih je bilo, so bile bolj sla- PJ°, v «'0,>rem stanju držati.
bo obiskane. Vzrok temu bo; To,;ai P^seni
ti* prireditve udeležite kar mogoče v ohilem številu. Vstopu"
menda, ker v strojarni nist» vzeli nazaj na delo, kolikor -o 1 jih minulo zimo odslovili, v sled česar je tudi tukaj precej brez-jposelnih. Nekaj je pa vzrok tn-(di nesloga, ki se je pojavila po ^čbno med Slovenei zadnjo po mlad.
I Ker se tpa mene nič ne tiče, ■kar se je godilo meti strojar j ski mi delavci, se mi zdi, da je bolje, da o tem podrobneje ne pišem. Rečem le toliko, da jo dovolj žalostno, ker noče biti delavec z delavcem, in nika kor nočejo vpoštevati gesla, da združeni stojimo, nezdruženi pa propademo.
Vsakokrat, ki čitam Mr. Ker žeta članek, si mislim: Vsak 'Slovenec, posebno tisti neza-vedneži bi morali ta članek či tati, potem bi se jim morebiti posvetilo v glavah, da hi vedeli, kani jadramo, namreč v gotovi fašizem, kateri, kakor že sedaj izgleda, ni več daleč.
Klnb temu, da


na za odra>le je samo 2oc
Obtoženec med razpravo jemu zagovorniku:
—	fiospod doktor, kako dol j go I »o pa še trajala ta reč.*
—	Zame dve uri, za va> pa
Toraj na veselo svidenje dn »jiakole <ikrog dveh let.
15. oktobra zvečer v Sloven skem domu.
t4barle-i Strniša.
OGROMNA GOBA.
fiozdar Carlo Bocchio iz (i z-zana v Italiji j«* nn<H na pobočju gore Moltaron«* velikansko gobo, ki je tehtala 4 in pol kilograma. Imela je klobuk velik kakor dežnik. .Nenavadno gobo je kupil neki hotelir, ker je .spadala med užitn**.
IZVEZBANI SLOVENSKI
KUHAR
dobi delo v Slovenskem Drum
v Brooklvnn, X. X. .Mora znati streči tudi za baro. Ponudbe pošljite na naslov: Mr. ANTON OMEBZT' c. of Slovenian Hall *o nekateri!253 Irving Ave., Brooklvn, X.V.
' (2x)
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
il
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI 1'OORRBNIK V NEW YORK (J IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V »lučaju smrti se ohrnite na naš pogrebni zavod in Mr. Anthony Svet ho pri^-l k Vam in Vam dat navodilu in cene v Va3e ptipolno zadovoljstvo.
NKW YORK, N. ji BROOKLYN, N. ¥. 465 W. 43 St. I 219 Atlantic Ave. Uctanovnlk	Circle 6-7393 . I MAin 4—7C11
Važno za potovanje
Kfer J« namenjen patavaM v atari kraj aU dakltt lMf> a* lam, Je patretaa, Al Je pratai t tm| rtnrtk. Yale* nato
linja Vam »—»mi «atl nalijte pajaanfla ta tail va* mkifcatl. da ja »atavanja adabaa In Mira. ta an-»rnila mm naa in van pajnmiln.
MI praabrklnm »n, badtal prainja «n fat ratna dataljenin, padal »rt«. vlxa|a In aplok t«, kar Ja tn patavtaje prtrefcna v aajhitrajiem «aaa. ta kar Ja ftovna, u nij—njla Uniha
* adlaiaja da <adajeta tnmm** ker pr«ta. •a dabl la Waafe3nctana pavrntna dovaljenje. RC-KNTatV PKSIUt,
Pilite laraj lakaj sa braaplatea i ta kaata pacanl In ndatam palavnlL
"••la la Mcacavljama Vam.
slovenic publishing company
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York. N. Y.
Otih: "Seiiaj sva zaroeeua že devet let. S»« ti ne zdi, <ta Hi .->*■ morala kontno poročiti?*'
On: "Soveda! A k«lo >»o ni.-jn <e vzel.'"
r^p
Ro> težko je spoštovati elo veka. oe ura «1obro ne poznaš
zakaj bi in* ino<*li spoštovati sočloveka v-a j toliko, kolikor s|>oštnjemo sami sebe^!
Slavni zdravnik Vannsehton je št*I nekoe v Londonu eez trg. kjer je opazil nekega inazaoa, kako <e je pripeljal s kočijo in jel javno prodajati razna mazila proti vsem boleznim. Ljn <ij«* ><» se kar trgali za maza-oeva zdravila.
Vannsebtenu .-o je zdel mož nekam ziihti in vprašal ga je, kje stanuje. Pozneje se je zgla -iI pri njem na domu.
—	Prav zdi se mi, —. je de jal nnazaeu, — da sva se ne kje že vioela, pa se ne morem spomniti, kjo bi to bilo.
—	Res je, — je odgovoril mazae, — tudi jaz sem vas spoznal. Bil sem slugra pri Ja
* Iv Weber, kamor ste pogosto zahajali.
Zdravnik ga je debelo po gledal. — Kako je pa mogoče, da se izdajate za zdravnika, ko vendar nimate potrebne izobrazbe ' Zdi se trni, da ste si pridobili že lepo premoženje. Meni se to še ni posrečilo, čeprav
sem zdravnik že nad 40 let in čeprav se mi zdi, da je moje
ime precej dobro znano.
Tedaj se je pa bivši sluga nasmehnil, rekoč:
—	>Predno vam odgovorim na to vprašanje, nji dovolite vprašati vas nekaj. Stanujete
v eni najživahnejših londonskih ulic. Koliko ljudi anislite, da gre vsak dan mimo vaše hiše ?
—	To je težko reči, toda gotovo jih gre nad tisoč.
—	In koliko mislite, da je med njimi res pametnih?
Pametnih? No, takih mi slini, da ne bo nad sto.
—	No, vidite, gosfpod doktor, to je tudi anoj odgovor na vaše vprašanje: Teh sto,se hodi zdravit k vam, vsi <Jmgi pa kupujejo zdravila od mene na ulici.
t,r* <
N|t BOO««
Fetf«*y.Oct<^rJ4/1938
ED LABGE8T SUOVESB 94H,Y.tN O.LI
Kratka Am	m	MlM
		
H'AX VT'K:
ZGODBA Z MANEVROV
(DroJ>rc' iz spominov.)
** Vojaki*	>lužiJ pri c*^ lam maijovrf*. Zato sem rekel.
i ;tr- kein i« kraljevem 82. pc<-i*%ld tam, kjer »o bili lani ma-l»olku v Pulju ti*ta l<4a. ko je'ne vri, kajne bil l*n I j /. v-*> Istro še pri av-; "I)a. od tam." j:- odgooro-»iro ogrski monarhiji. Boj? jiliila. "Zato sem tudi prišla.,, daj	je pripovedovali * ''Kaj?*' sem se začudil.44
itb j znance, ko smo »e pogo-j rali »manevrov F K.n j >o pa na-vaijnli o ^taiiJi ea-ih. **Bil fw*m!'" dili manevri t"
ZARADI NEZVESTE 2ENE — UMOR
Prert velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 36let 11 i kovač in posestnik iz Vitomereev Jožef Težak zaradi umora. Dne ±1. junija tega leta je povabil svojega soseda Jožefa Suhača k sebi v stanovanje, ga posadi!
Težak svojega tekmeea zopet videl pri hiši, mu je zavrela kri. Povabil ga je mirno v sobo ter mu začel očitati, zakaj gosp. Altu v St. Andražu v \az[ za njegovo ženo. Ko je Su-Slov. goricah ter se nm potožii, |hač zanikal, da bi imel s Teža-
nija je prišel Težak k župniku
ila ga žena že šest let vara s kovo ženo kakšno razmerje, ga
sosedom Jožefom Suhačem. — Prosil je župnika, naj bi poklical ženo k sebi ter jo pregovo-
je Težak (prosil, naj sede na stol, potem pa je pristopil k o-lnari. izvlekel iz predala samokres ter ustrelil v Suhača. Ža-
ri I. da bo živela, kakor se spona stol, potem pa potegnil izjdohi, ker bi bil drugače »sani^lel ga je v grlo ter je 11 mm omane samokres ter mu pre |prisiljen, da Suhača ubije. — debela krogla obtičala zadaj \ Ktrelil grlo. Snliač jf naslednje-[Župnik je res poklical nasled-
l ač-nrisiki podčastnik. ' rehtsnm' kakor so ivkli tistim, ki smo s<<leli v pisarni stotnije ali pa v |*>lknvni pikami. Jaz sem bil pri deljen polkovni pisarni. Našo pisarno je vodil adjutant
Pokazala je na -vezenj, ki ga je držal > dekle v rokah in na ti-ti debelušni otrokov oh-razok in rekla:
"Tole .so naredili! To je moja hči. Lrni je bila. kakor sa-
l»olka. ve-el narlporočnik, ki s'1 mi ve-K. pri m»s velika vojska, je zelo. redko držal v pisarni.j ounlnovri, kaikor so rekli. Tn Služil 111 zadnje leto.	moja Cilka je dobila otroka.
Neki do|>oldan je prišla v Nezakonskega, kak"«- >e prnvi, pi>-'.ran starejša ženska in z panikrhv. Pa iščem z.iaj oče-
njo mlado dekle. Ker sta -i bili podrihni, -mi videl, da sta ril« t i in hči. Dekle je imelo v naročju sveženj, iz katerega je jfledal debeluša-st obrazek - jw le^lnim noskom trim sečnega o-tr>»«ka.
"Kaj bi pa radi?" -- ni v-pro-sal in -ie mi j* nekako čmdno zdelo, po kaj prihajata te dve ženski - trimesečnim otrokom v pisarno |>olka, kjer nismo imeLi nič opravka z ženskami.
"Z g< 1 -podom polkovn i kom bi rada govori In',** .j/- rekla «ta-ivjša ženska in >topila bliže. Dekli s svojim svežnjem pa se je snmiežljivo stisnilo k peči.
"Kaj hi pa radi govorili?'* ■^111 vprašal.
*4Neko prošnjo imam," je rekla.
/.*' Kakšno prošnjo''
"To bom njiui povedala.*
"To ne gre kar tako.*' sem lekel. "Najprej morate meni povedati, da lahko go-podu ad-jutaritu i|»oročim, pii vas potem «»n popelje h gospodu polkovniku/*
Obotavljala se je in ponovila.
"Bom že go^po<lii polkovniku povila."
"fM koi pa st« !** -»*iii vprašal.
'T'a ni od Vodujaita," je rekla. "Dignnno pravijo no italijansko."
Spomnil sem se, kje je to. Ni daleč r.d Pulja. Imeli smo lani
ta."
Medtem je stopil iz svoje pisarne uadporočnik aijirtant. ir. je že pri 'vratih vse slišal. Pa pva oba hkrati vprašala: "Pa ravno pri na-?,T "Da. Bil je korporal/' "Hm," je rekel adjutant in nsta so mu lezla v smeh. Gotovo je, gresni'k. spomnil manevrskih <logodovŠčin. Ali
njega dne zakonea Težaka v
hrbtenici, dan umrl
vprašal adjutant.
"Govorite vi, mama," je kla Orlka.
Suhač je naslednji zaradi otrpnjenja
Katera 'bo grsvoriLa V jelga dne umrl.
Ozadje tega nenavadnega, žnpnišee. Žena je priznala, da j hrbtnega mozga. Težak je po ~ strašnega dejanja je žaloigra, "»na razmerje s Suhačem; žup-^em na sodišču izjavil, da ni i-

"Cilka," se je nekadu. uje l Jožef Xežak v zakoni, s svojo zda mat!. "»Ali sem bila jaz z{>(mo Mati]do. ln.a z njo sedem njimaii ti? Ti govori," je od-	;
lomila mati in postavila Cijko
pred adjutant a.
"No. povejvte, katko je bilo."
"Gospod, tako je bilo. Prišla je k nam la-ni strašanska vojska. Mama so reikli: Pojdi, Citka, pazi na fige. Letos so lepe in precej jih .je. Vojaki pa radi kraidejo. Pojdi in pazi. Sla sem in pazila. Tedaj pa je prišel neki korporal in z :-!<•« *1 ti »ga t i fige."
"Zakaj ga nisi odignala?" ji je sHgla mati v besed-..
"Kako naj bi ga bila odgnala.<k» je pa imel liandžar. Rekla sem mu, da fig m- sme trgati. Snu jal se je vprašal: ''Kaj se pa sme utrgati? " Nič nm ni-M'lii odgovorila. Ker tudi nisem vedela, kaj naj na tako \1praša'nje odgovorim. Pa je stopil k meni, me u&čipnil za
jo je preživljal posestnik "ik > oha »ikon«-.« zopet spr:»-j1||(., nallu.jm s.iliača
vil in mož je ženi odpustil, k.» mu je ta obljubila, da bo po slej zvesta.
Dne 22. jnmja pa je prignal i
pa 1
konj. da mu jih podkuje. Ko je i
otrok.' Zeno in otroke ima zelo rad, pa ga je >ilno zadelo, ko je izvedel, da se ozira žena za drugimi moškimi. Dne 17. jr.-
temveč ga je h(»tel ustreliti samo v r;i!:no ter ga potem vreči iz hiše, da ne bo več lazil za
dil dr. Turato, predsedniki pa so bili: Kuder, flr. Čemer, Leč-nik in dr. Gnpovšek. tekn razprave se je pokazalo, da obdolženec menda ni čisto pri pa-meti, ker je ves prevzet od neki* bolestne ljubosumnosti. — Med razpravo je namreč začel dolv.iti še tri druge svoje sosede, da imajo razmerje z njego vo ženo. Izkazalo se je tudi, da se je njegov oče svojeeasno u-strelil zaradi ljubosumnosti, ki pa je bila povsem neosnovaua.
Obsojen je bil na osem let »»'bije in trajno izgubo častnih pravie. Ženo pokojnega Suba n.-mrtiti,j<"M J1' s°dišče v njenih zahte-kih napotila na eivilno pravno pot.
h Teža k n posetnik Suhač	zeno.
Tozadevno obravnavo je vo-
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
llNUlllt||i|llWIM:j||i|llW	.......................................................................................................................Ill),,.-.illHllllit, ,|l<llll||t|| ,|HMII||,.liif||M
t»iiiiiH''"»uimiii«"»ii,umni!»■intm,|t,.'»ii>l„it,ltln,4,tl)ti,ti.M»1UtH||,„i'<l'iiMui»',ni'Mi»nii'fl»>iai1'MiMiai''i'ant(|(H»lMi>nt,liiiilhi|,ni,.|t!M
Romani... Spisi... Povesti
naredil je r* sen obraz in rekel:' brado in rekel, da sem lepa.
"Korporali >o povsod."
^Imel je zeleno pod vratom,1 je rrtkla Cilka.
•4Prav ali tudi domobranci imajo zeleno pod vratom," je poizkušal twdjutant od\Tniti «11111 od našega polka.
4 \Dobro vem. Imel je krat ki ga. kakor se pravi, liandžar/
1 ** Bwganet." je .ixmravila mati.
"Naj ibo baganet," je rekfca CTika. "Dve zveadi je invsl na vsaki strani. Korporal je bil, saj vem. Dobro sem videla. Tudi Franca Jožefa je imel na glavi."
"Visi imamo Franca Jožefa na glavi," je rekel adjn-tant.
44Ali brl je Kiibnaticigar od -1 •<|c-'i4i 1 m • setudeselega po'!ra" je vstrajala Oilka.
Ni kazalo drugega ksatkor vzeti papir in pi>ati prijavo.
"Sodite in pišite.*' mi je 11-kazal adjutant.
Sedel sem in pripravil papir.
VA2NO ZA naročnike
p.fl^K im^Iovm je r«%vidno Uu kdf J imiti pUfano luirsčnino. Prvf JU^Tilkd pmupui inetw, drugi Uho in tretja pa leto. Da nam pritora-uite nepotrebnega dela ln Mtro&knv, Vmr prosimo, da skuSate naročul-no pravočasno poravnati. Pa&ljite naročpino n^rarpoet nam ali jo (M [ilabiitf nuA^U'U zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izme4 aaotopnlkor, kojih Imen* so tiskaj z iriwIW črkami, ker ao npravt-fe-nt »•hiwkatl tun; druge naselbine, kjer je kaj na&ib rojakov naseljena*. Za<r«tpnlk bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA: Sati Frančiški,
OOLOKAIMl:
Pueblo, Peter Culi«. A. Salti« Walaenburf, M. J.
INDIANA:
Indiana polla, Kr.
ILLINOIS:
Chicago, J. BerOL
CLnc.ru, J. PaUac (ChinagU. <X**ro
ta Illinois) Jollet, Jennie Bamblrto
K BaUe, J. Spelldi
Maaeoatab, Frank Angastta Nortli Chicago In Wsukegaa,
IfABlLANO: •
KitamUler. Fr. Vodoplraa MIOHIOAN: Detroit, I* riinfcsr
MINNESOTA: CtUabolm, Fran^ OooS% J. LiosNi Klr. Jam. J. PeatMl
Kreleth, Louis Ooufls • .Gilbert, Loots Vessel Hlbbina. John Pori*
Virginia, Frank BrvsM MONTANA

OHIO: Barberton,
Cleveland, Anton Bobek,
linger, Jacob Reanlk, Job? Siapnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonla Balant, John Knmie ToongsjtowBt Anton KtkeU OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bea^emer, John Jevnlkar ' Broudbten, Anton Ipavee Con^mhngh, J. Brezevee Covfrdale in okolica, Birm. Ivana
Bzport,
Farreji, Jerry Okorn Forest City, "
Ft, Blo^nikar Greewban. Frgnk Novik Homec City, Fr. Ferencbak Johnatown. Mn Pelaate Knuo, AnL Tanlelj Luzerne, Frank Bslloeb 4 . Midway, -float • Pittsburgh in okolica. Philip P^gar ste^ltoo, A. Hren Turtle Creek, Fir. BAIfwi
West Newton, Joaeph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AlUa, Fr. Sfcfk Sheboygan. Jk - — - -
WYOMING: Borit Springs, DfamoodvUle, Joe Both*
Rekla sem, da nisem lepa. On pa je rek^l. da sem liosnrihosrme lepa."
Tu je Cilka zastala in se za-*rle<la1la v tla.
"Kaj pa je bilo potem.?" je vprašal adjutant.
"Da — bilo je. Rekel je, da bo pojedel vse fige, ee mu n«1 dam poljubčka."
"In?"
"Žal 1111 je bilo pa sem mu dala po ljube e k."
*\No, »flobro, poljubeok si mu dala — in potem? K«j ie bilo
IMitftni'?"
*4 Kako nie? Kaj je <e rekel tisti konporal
"Nie ni rekel. Samo v travo je sedel."
"A ti?"
"No, tu«di jaz sem sedla v travo. Tako so me namiW- bolele noge."
"Cilka, Cilka, kako si bila neumna! Vidiš, te^ara bi ne bila brnela narediti, jo je pokarala mati.
"Ali 'konporal ni povedal, kako se piše?" je vprašal adjutant, "in odkod je T" n-te^nvil . . ."
"»Kako ni utegnil se je en-dil ad.jut^Tvt. in jaz tndi.
" Za trobenta 1 o je."
4'Kaj je zatrobentalo?"
"Alarm. Tafko je rekel korporal in odločil pa bežal na vse pretejre. Samo rekel je še, naj g-a poeafaern, ker se bo vrnil. čakala
sem ga, a ni ga bilo več. Vojska je otimaltimla v Pulj."
44 To je vse?" je pogledal adjutant Cilko.
"Dka. Čez nekaj časa potem je dobila pankrta — fantek je" je dodala mat L
"In kaj odaj?" je vprašal adjutant.
4N'aj nama gospod polkovnik poklale jo korporale. Cilka bo spoznala, kateri je bil."
44Hm," je rekel adjutaaVt. "ATalo počakaj ta."
^el je k polkovniko in mu to povedal. Kakctr mi je pravil, se je stati gtfešmk najprej od srca naamejad tej zgodbi. Po-t^msejepahitroiareenil. Gotovo se je ^pomnil svojih mladostnih grehov iai je -hotel adaj, ko ni šk> za njegovo kožo, biti k-orekten. Zapovedal je, da ^e imajo 11a dvotrižee takoj uvrstiti vsi korporal i in ta<Ti eeto-vodje. Ni is&ljnceno, je rekel, da je k rivec medtem lahko napredoval oa eetovodjo.
Ni minilo dobre -četrt ure, ko so bili na dvorišču »brani v
(Nidaljmatfe aa i W)
Idor Kihot
MAKKO SKNMAN1N, SMIVKNHKI KOItINSON. .. 75r
M.ATUKINA ŽRThV. S40 strani. Cena ..............- .«0
ZMiiiutivu (Hivrat Iz <luLui»ilnsket:ti živlJ»-iijK.
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don ivihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
M1.AIIIM SKCKM (par kra»nlh fatie plaat«lja Mefthn) .......................................................
Z&e
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 1)2 strani. Cena ................ 75
l>o skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenbeim Je znani angleški roan o| lisec poznan i«o celeui svetu.
SA1JIVI SLOVENEC
(Anton Rrezovnik) Zliirka najboljših kratkoeasnic vseh sranov — 202 strani......
17.
.00
MLMO ŽIVLJENJA. C:
Ivan Cankar. 236 str.
Cena
.M
MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko KaC. 111» strani. Cena........M
MOŽJE, spisal Emerson Rush. 209 strani. Cen al. M
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu £ita-telju. Prevod itrav ul<" ne zaostaja za originalom.
MRTVI liOSTAČ _________________________________________________Ste
NA DEŽNA NIKOLA JAVNA
Spisal V. M. Ciaršin. 112 strani. Cen*...........M
Junak« tega rtanaiia biudijo in tavajo i*kozl temo življenja. Vz|tenjajo se kvišku, a sredi lK>ta omagaj«*.
NAŠA LETA. spisal Milan PugelJ. 125 strani. — Cena vez..............70	Broft............. At
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gljn, ki je i>oziihI duAii dolenjskega kmeta kot le malokdo.
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99
strant	Cena $1.00
Kersnik je poleg Jurčiča na5 najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jib .TurčiC vsied bolezni in smrti ni mogel zavrsiti. je Cerumlk uspešno dovršil. "Agitator" srni«.: «a«l risova najboljša dela.
ANDREJ BOFER ...............................................»..99«
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena............................... .69
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela alnvnega ruskega romanopisca.
BEAT1N DNEVNIK, spisala Loiza Pesjakov«. — 194 strani. Cena .........................................
Poleg Pavline Pajkove je Lnbca Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čuleeo žensko dufio.
BELGRAJSKI BISER -------------------------------------
BOJ IN ZMAGA ----------------------------------------------
CVETINA BOROGRAJSKA ............................— 45«
CVETKE (pravljica za stare In mlade)................36«
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ------------------------46«
DEKLE ELIZA, spisal EdiaonA de Cooeoort. 112
strani. Cena ........................................-..........- .46
Goncourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko podttnl in Ima čiovk med branjem vtis. da posamezne osebe iwdljo eraj nJega ln kramljajo t njim.
DEVICA ORLEANSKA .........................................Me
DVE SLIKI, spisal Ksaver Mefilto. 163 strani.
Cen* .66
Dve čtrld enega naSIh najboljših pisateljev vsebnje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mo)9tersko završenl. kot jlb more aavrSltl edlnole na3 nežno-čutečl Me.^ko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35«
ERA DIAVOLO _____________________________________________96«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mlt-
glnakl, veselomodre humoreske, 72 strani J9
KMEČKI PONT, spisal An*. Senoa	—79
Zgodovina nafiega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev a Turki in graSfakl. — "Zadnji kmečki pnnt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski, pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom preči ta V.
.35
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
.76
46
36« 36«
KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________
KRVNA OS VETA <pm* Is ahrnikNi pri) LA BOHEMK. Spisa; H. Murger. 40QE str. Cena...H Knjiga opisuje fivljenje umetnikov v Pari BLnJlfa la svetovno mano delo.
U8TKI. (Ks. MeSkol, 144 strani .... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) MALI LORD. spisali
19$ strani. Cena

Globoko sasnovana povest o otroku, ki gane od l^ndnega Čudaka. Deček je plod amerlSke vseoje. ki ne poana rali k med bocatlnl in revell, pač pa sna razlikovati le ned dobrim
Štiri sanlmive črtice niinw prlananega pl-
s^teljs.
MALENKOSTI, spisal Ivao AlknkL 1S6 straaL
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TRI knjige pa 156. 186 ln 114 strani. Cena -------- .96 vsak svesek. Vsi trij&~....1.56
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in ilvljenje kmetsbega fanta, ki so ga atarl-61 podali v Sole, kjer se Je vzdrfeval s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj tel je, leael od Sole do Sole ter al slednji« prlborU v iivUe-
nju mesto, po katerem Je stremel. KnjUea ao pisane Svabno. Ob Stanju ae bo moral <3tn-•66 telj večkrat od srca nasmejati.
KAJ 81 JE I7MMM.il. DOKTOR OK8. spisal Jnles Varne, 65« stmiL Cen ^.^..y........—...
Menda nI bilo piaatelja na avetu, ki hI Imel M tako Sivo domišljijo kot Jo je imel Francos
Jules Verne In kar Je davno, skoro vse njegove napovedi so.se vreanlCUfc. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, •ubmariia. polet v stratosfero Itd.
NAOEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. Al. (iaršin. LIL' slra*»l. Cena ----
Junaki te?a romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo se kvišku, a sredi liota omagajo.
NA INDIJSKIH OTOKIH .................................
NA RAZLIČNIH POTIH .................................
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena -----------------------------
Knjiga vsebuje "Kisli, ki ao se rodile v človeku v prvib letih svetovne vojn«"-
I'ESMl V PROZI, spisat (has. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................
Verna slika pestrega vellkomestncga tlv-ljenja in spominov nanj.
r ING VINSKI OTOK, spisal Anatole France. 28S
strani. Cena .................................................—
To je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlcl.
FLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nemaeC "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR ..........................................«»•
POŽIGALEC .........................................................25c
POSLEDNJI MOHIKANEC ................................... S6«
PATRI A (povest is Irske scodevine>_________________Me
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mette. —
7» strani. Cena ___________________________________ K
Knjiga vsebuje tri povesti naSagn priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli ao globoke ln mehke. Posebno Ženske so vnete za njegova dela.	.
PRAVLJICE.
Spisal H. Mujar. Izbrani Is pro-s tega naroda. Cena ...........-........ >66
PRAPREČANOVE ZGODBE ......................1-------«5t
PRIGODBEČEBEL1CE MAJE, trd. ves. _______ L—r
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lean «aaa odkritja Amerike. Cena ................... J6
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM __________66«
RDEČA IN BELA VRTNICA______________....16«
PTICE SELIVKE, Rablndranat Tacore. Trda ves. 84 strani. Cena ....................................—...»
Prgeovorl, eseji In misli slavnega >ndl takega pisatelja. STUDENT NAJ BO. - NAS VSAKOANJ1 KRUH, spisal F. K. Finigar. 86 atrant NaS mojsterakl pripovednik nam nudi ▼ teh dveh svojih delih obilo dnfieviMca ulitka.
PRAVLJICE, Košu talk, IX. zvezek. Cena...... .76
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................. M
TURKI PRED DUNAJEM____________Sli
TATIC, spisal France Berk. Trda ves. 86 sfe
M
1«
Naš taboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvet -voji
materi.
TISOČ IN ENA NOC, 8 slikami, velita izdaja, Bros, 3 knjige. Cena .. . . ... 3.25
Slovenic Publishing Company
216 W£ST 18th STREET	*	NEW YORK, N. Y<
Oil«-W*m M
Fn3ay, OcfoBer 14, T938
WWVJ3TM DULY fS H ft


KOMAM IZ 2IVUEMJA
ZA ^LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Ni «e ti treba bati, da bi Dagmar o tem kaj povedala pajpanu dv^a»jti takoj >>em ji rekla, da bi s tem papa 11 a samo razburjala in da tbi bila potem odgovorna za to, ko bi se mu btnje poslabšata. In obljubila mi je, da bo proti njemu nijoleala/
Signora aKta rimi ee oddalme.
"To je dobro. Boljše je, -če papa o tem ničesar ne izve."
Čudno je, da ste mati in hči mislili, da bo Dagmar molčala. Kaj drugega ji niste zaupali, četudi ste obe Dagmafr* smatrali za manj vroduo bitje.
Klena gre nato k očetu in mu pove, da Dagmar boli gfcava in da je šla v svojo sobo.
"Danes moraš biti zadovoljen z menoj, papa, toda to ti ne bo prijetno, kajti pri postrežbi bolnikov sem zelo nerodna, Sioer pa tudi z mamo ne verjameve, da si kaj resno bo-ian," pravi smleje.
Z ndkim posebnim pogledom se Egon Rt-raaser ozre na svojo hčer.
"Tako. tako; ne* verjamete, da sem resno bolan? No, imate tudi prav. kajti ni prijetno pečiaiti se z mfslijo, na bolnika in bolezen. Tivdi jaz bi se najrajši ne zmenil za to bojazen. Sicer pa ti ne bom povzroča! mnogo truda, ker vem, da je zate velika požrtvovalnost, da mora£ nekaj ur ostati pri meni."
"To pa vendar ne; zelo rada sem pri tebi, če pa je Dag-mar tukaj, potem sum jaz odveč."
I^ahen nasmeh se ratriegno čez njegove ustnice. Nato pa skrbno vpraša:
"Ali je Dagmfeir resno zbolela?"
44Ne, ne, saj sem ti že »povedala, da jo boli glava, druura-če ni nič hudega."
Egon pa ni popolnon«a prepričan. To ni bila Dagraari-na navada, da Ibi zaradi glavobola zanemarjala dolžnost, ki jo je sama prostovoljno prevzela. Že dolgo se je bal, da ima z njegovo oskrbo prenaporno delo.
da bi jo poslal od .sebe, (kajti njena navzočnost mu je bila v resnici tolažba srca.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
A?

\ X
A „ *
\ ^
1
■■gJI
jfe1 »,
j-. ■;■: jR&t

Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
Iz slovenskih naselbin
UREDNIK PIRC V NE-SREfOl.
Ko je hotel I»uis J. Pire, urednik Ameriške Domovine, stopiti v voz poulične kare v (bližini svojega doma v Cle-vebandu, je pridr\*ela z avtomobilom neka neprevidna ženska ter ga podrla na tla. Navzoči ljudje so ga nemudoma odnesli na njegov dom ter poklicali
_ _ .	zdravnika, *ki ga je za -silo ob
Pa veridar ni ime« moc.,rve7laL Xe <ini	Pi(rc v svr.
ho natančnejše preiskave prepeljan na klinildo.
Molče gleda prod se in njegove oči gledajo motno. Ako bo njegovo pismo na Rudolfa« č>trasserja imelo usipeh, potem bo Dagmar kmalu odšla z gradu. In potem i*e ne bo ntfkdo zanj ljubeznivo potrudil. Z žalostnimi očmi pogleda svojo hčer. Vzela je knjigo in se zatopila v branje. Zanj se popolivontfa nrč ne biiga, kiajti misli si, da je »dovolj, ako je pri njem. Kako drugače je bilo kadar jo bila pri njem Dagmar. Vsako njegovo željo mu je brala v očeh, je ljubeznivo skrbela zanj, popravljala nm je blazine, priiK-sfla mu je hladno p»jaičo, odganjala muhe, ki so ga Obletavale, mu je kaj brala ali pa pripovedovala Vsako njeno delo je bila ljubezen in -krb. Ka'ko razlknr ste si bili med seboj obe mlatli dekleti, četudi sta si bili na zunaj nekolifko podobni. V čem j*1 bila i a podobnost, je bilo le U3ko dognati. Dagmar je imela popoln« ma dnugraičiie oči "kot Klena. l>Hj<^marine o«ei so bile dobroti jI ve, polne duše in razumne, Elemine pa goreče, pa pri vsem tem hladne, kot oči njene n latere. Na Dasrmarinem jbrazu je bilo toliko duševne plemenitosti, toliko čistosti in nežnosti, EUmro	pa je bil ošalK-.« in brez duše.
Egon redih ne, Klena dvigne glavo od knjige.
"Ali kaj želiš, paipa?"
"Ne. hvala, nočem te motiti pri branju,M pravi nekoliko britko.
Ravno v tam je bila razlika — Elena bi napravila, ako bi od nje kaj zahteval, aiko bi bilo treba. Dagmar pa je videla njegove želje in jih je že izpolnila, ipredno je imel čas jih Izgovoriti.
( 'ez nekaj časa pride v soibo tudi signora Katarina. Nekaj časa govori na svoj nemirni način, <brsksa< jk) sobi, odpre vsa okna, da pride nad bolnika prepih in ga muči. Poleg tega pa ima na sebi talko močtan parfum, da vpliva nanj tako neprijetno, da se mora boriti s slabostjo, kajti bolniki zelo občutljivi za močne dišave.
Toda Egon ne *--če besede, ker je vedel, da Katarina naravnost preži na priznalno besedo iz njegovih ust. da se ji je izljuhtfo nekaj časa ostati pri njem, toda prenesti ne bi mogla niti najmanjše graje. Tako bi razžaljena krojila nad njim, ako bi se ji upal reč:, »da je njen parfum neprijeten, ali pa da ne more prenesti parfuma. Sam pa je toil tudi tako potreben miru in počittoa.
Egon Strasser nt bil mož z močnimi »čuti in kaj posebnimi lastnostmi. Pametna vzgoja pa ibi 'bila mogla iz njega naredkti zelo vporal/neiga moža. Ker so ga» njegovi stariai breemejno razvadi 1 i in je mnogo preagodaj prišel do velikanskega premoženja, ga je z vsemi svojimi zn*ožnoetmi zapravil. Samo njegova snčita- dobrotljivost mu je ostala. Dokler je bil bogat, je svojo dobroto zelo i z razbijal. Dajal je vsem, iki so «e obračali nanj za poanoč — dokler sam ni imel ničesar. Toda brez tožbe se je vdial v svojo zasluženo usodo In je bil zadovoljen, da ni prišlo se kaj hujšega. Vedno je plaval na površni ži* ijenja in mogioee stattno zato, ker ni imel niikogar, (ki bi ga učil globlje zajemati.
V čas«, odkar je bila Dagmatr v njegovi hi<ši, se ni samo telo izpremenil, temveč se je tudi zelo zatopil v svojo notranjost. Ni bil več stari Rgon Stra^ser, »ki je takorekoč slep taval po isvetu, kak<n v avoji mladosti, temjveč je že davno gledal avet in Ijwdi z jasnejšimi očmi.
Za to pa ni bilo obešanje z Dajgiiiar najmanj merodajno; l>o neke meje ga je /, nežno, l^tfbeanivo ro<ko vodila na pot, na kateri je našel cvetje, ki prej zanj ni cvetelo. S svojim značajem je mlado ddkie, ne da bi vedelo, vplivalo manj. In tedaj ?<e je v njem naemkrat obudilo bolestno spoznanje, kako brez koribti je potetkio njegovo življenje in kaiko ga je lahko-mtšljeno napravil. S kesa njem je tudi izprmidel, da sedaj ni mogoče več popraviti. Čutil je, da je prišel do konea svojca življenja in da ne more ničcear predrugačiti.
UHlift orihodnjiČ.)
LAUSOHE, VLADNI SODNIK.
V Clevelaudu so ise pojavili številni kandidat je za izpraznjeno mesto federalnega sodnika Westa. Kot se govori, ima najboljšo priliko biti imenovan sodnik Fr. J. I^ausehe.
Sodnika Imenuje predsednik Roosevelt na priporočilo senatorja. Imenovanje se pa ne bo izvršilo pred novemfbeitč4ti<m!i volitvami. Sodnik Lausehe se sam še nfi izjavil, če je kandidat ust to mesto. Plaiča ibi bila sicer manjša kot jo ima zdaj kot okrajni sodnik, toda urad je do smrti in pa jafko va-žen.
SLOVENSKI ŽUPNIK IMA 6.500,000 ČEBEL V MINNE-tf^I.
Eiden najboljših in prvovrstnih čeibelarje\- v Združenih državah je gotovo slovenski župnik Rev. Francis .Tager, ki je župnilk katoliške Marijine cerkve v Mound, Minn. Kot umen
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Kddm, drama
4. dej.
.60
Semenj t lUctunonda, 4.
dejanja	______
Prepflluh, uarodna pravljica v 6. dejanjih ......................
Tooaiere čajne m Miklavflev ¥•■
far. Mladinska Igra s petjem ▼
8. dejanjih a U. a Drama t 3. dejanjih a predigro, (Čnpek). »em. !_______
Revisor, S. dejanj, traa Tesana _75
Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45
Zrn kri« in avaboda. xgrokai ▼ tt.
dejanj th----------------------SB
Uudekl eden
5 " " letih. 4. dejanja__________M
11.	xv. Zaprmvijivee............. .60
12.	iv. Skopuh ..................M
Zbirka ljudskih t*er:
a aoopl«. Mlin >x>d iMlk Bv.
Nela. Sanje ______________________
ta snopič. Ves talka, Smrt Marije
Devica. Marijin otrok_____________M
14. aooplč. 8v. Boštjan, Janaika
deklica, Materin blagoslov ........ .30
1B. anopie. Turki pr*d DonaJeM.
Fahjola la NeU ___________________________M
m soopUt 8v. J ost; LJ obese« MariJIneca otroka ---------------te
KNJIGARNA "GLAS NARODA"*
216 W. 18 ST., NEW YORK
čebelar j*- znan po vtsej Ameriki.
Leta 1898 so je Father Ja-ffer začel pečati z rejo čebel. Tedaj je imel saml«> tn panj, katert-^a je kmalu poten; postavil, ko je dospel iz Jugoslavije. Danes vsebujejo |ianji Rev. Ja.arra vsega skupaj nekako 6.500,000 -čefoelj, in ima Rev. .Ja?er dovolj opraviti, da drži med njimi red in di.<ei)i]i-no.
Farther Jagra so zaninta'le čebele še ko ^ je nahajal v Jugoslaviji. Napre«doval je tako. da je vpeljal na državni uni-verai držaVe Minnesrvta pose-|l>en pouk o u mm oni čebelarstvu in «i:a je vsako leto prihajalo poslušat pri prodajanjih stotine Amerikancev, ki so kmalu dognali, da se Rev. Ja-;?er pošt on o razume na t« pa'-110^0 farma r<ko<ra življenja. Njeg-ove čel>ele so p i^tale najbolj poznane v Ameriki.
Šestnajst let je .poučeval Father Jagrer na državni univerzi umno čebelarstvo. Njegove čo-bele prouluoirajo letno v» č kot 10 ton finega medu, ki se do->bro prodaja v Minneapolis Milwaukee, Clevelandu in Dot-roit-u.
ZGODBA Z MANEVROV
(Nadaljevanje s 3. strani.)
SMRTNA KOSA
V	Clevelandu jo umrla Ana Ječ, roj. Viodopivec. Rojena je bila 11a Štajerskem, odkoder je prišla v Cleveland prt*l 33 lefci. So pro«: ji j0 umrl prod devetimi leti.
t
V	Broughton, Pa., je dne 3. oktobra umrl Jakob Šinkovec, Sitar 62 let i uro jen v Volaski pri FoJ janiah nad &kofjo !x)ko. Tu je živel čoz 30 let in zapušča ženo, sina in 4 hčere.
ŽEJA VELEMESTA.
Potrebla pitne vode London-čanov je neiznuemo velika, vendar razumljiva, ee upoštevamo velilkanisko stevillo prebivalcev. Uprava tega velemesta mora stalno skrbeti, da je preskrba z Todo na tafci višini ki more zadostiti največjim zahtevam. Zdaj .gradijo za mesto Txmdon nov reaervoar v Staines v provinci Middiletsex. Zdaj so odmerili 1,230,000 funtov šteriinpov iza en siam dei, ildi bo viseboval 6400 milijonov ffaionov vode. Lansko poletje je bil prostor, kjer gradijo rezervoar še obdelano polje. Zdaj je ravnina, ki jo obdana s 50 čevlji visokimi nasipi. Več ko 1000 delavcev dela dan in noč po 10 ur na dlan in delali bodo 30 mesecev. Rezervoar bo 20 m globok. Da hodlQ gradili dbrežne nasipe, bodo potrebovali 7 nuilljonov ton zeinflje, ki jo bodo ondi izkopali, in raczen tega bodo potrebovali se 680 tisoč ton zemlje za jez. Iz Temze bodo črpali vodo v ta rezervoar in s iem sistemom ibo del Londona Rt oskrbovan z vodo.
istrumni vrsti vsi korporali in četovodje bivšega cesarskega in kraljevskega sedeminosem-desetega pešpolka. Bilo jih jn okrog osemdeset.
Takoj so razumeli, za kaj !gre. Polkovnik, adjutant in jatz, pa Cilka in njena mati smo jih pregledovali. Cilka jo šla r*d korporala do koi-porala, od četovodje do četovodje in vtsa-koga pogledala od spredaj in zadaj. Nt katerim, bolj korpu-lentnim, je celo snela kapo z glave, in pogledala frizuro. Oče otroka je moral biti ko-renjaški korporal, zakaj pri drobnih se je komaj ustavila.
Naposled ji je obviselo oko na močnem korenjaškem kor-poralu.
".Najbrže je tale,** je rekla nekako bojazlivo in pogledala polkovnika, kakor da ga prosi pomoči.
Ali ni bil pravi. Imel je sicer fcudi ta majhen roma 11 ček v neki vasi. ali odigral se je na kozolcu. I11 lani je bil še"fraj-tar*\ Ona pa išče korporala.
"Je pa tale,'* je zopet rvkla in pokazala ts prstom na močnega četovodjo.
Ali tudi ta ni bil. ?lele pred kratkim je bil premeščen od nokega tlrugega polka z rumenimi našitki.
Ves dopoldan je pregledovala Cilka cesarske in kraljevske korporale, ali nobeden 111 priznal očetovstva za malega dečka, ležečega v svežnju.
Polkovnik je odredil, naj dajo Cilki, materi in otroku vojaško menažo. Glasno je cmo-ka'1 trimesečni dečiko vojaško menažo. Videlo <se je, da j^ pravo vojašiko dete. Samo o-čota ni. Zbrali so zanj nekaj sreibrnilh kron in to vojašiko "ek^presno" zaročeaiko poslali k domobranceim. Saj iirnajo tudi oni zelene naSitke.
4<iKolikor vem," je pripovedoval -moj znanec, "ni šla k domobrancem. Še nekako za malo se ji je adelo, da bi bil domobranec. Kajti štajerski, posebno pa pritiski fantje so drugačni kakor pa tisti pri domobrancih. Morda je pa Cilka takrat, ko je bila tam pri njib tista strašna vojsfca, napačno videla. Monda je bil kdo od artilerije. Mprdia) je v tistem zanosil videla več zvezd, kakor jih sploh gre na vojaški ovratnik.. Da je imel handžar, to še ni noben doikaiz. Vsi vojaki imajo "handžar" nekateri daljšega, dragi krajšega.
"Skoraj sem bil že pozabil na ta dogodek," mi je pripovedoval moj znanec, 4' kar pride Cilka neki: dan zopet v pisarno polka."
1 ' Prihajam, da mi polk izplača odškodnino," je relklial
".Kakšno odškodnino T " s^efrn s.e začudil.
"Kakor se plačuje kmetom, če se naredi na manevrih kakšna škoda," je rekla.
"Kaj se vami je naredilo kaik&na škoda?" sem jo gledal "Otroka sera dobila," je dejala. "Saj veste. Očeta nisem
našla. Ali vojska ga je prinesla in vojska ga je vzela. Zato sem oškodovana."
"Kdo vas je pa to naučil?" sem vprašal in jo gledal.
"Župan je rekvl. Rekel je, če je bil korporal in ni pove-
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18U> St. New Varit. N. V.
dal
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWf5
15. oktobra: Vulrania ▼ Trat
18.	oktoura:
Men* Amsterdam t Boulogne
19.	oktobra:
Queen Mary » Cherbourg
20.	oktobra:
Euroita v Bremen
22. oktobra:
Cbamplaln v Havre Conte di Savola t Genoa
26. oktobra :
Aquitania ▼ Cherbourg
svojega imena oziroma ga(2a oktobra:
lie de France ▼ Havre 29. oktobra:
Bremen ? Bremen Rex t Genoa Veendam t Boulogne
ui mogel, ker je bil prehitro alarm, je. kriva vojaška oblast in mora ona plačati odškodnino."
Nisem 'vtnlel, ali se norčuje, ali so dekle potegnili. Že sem liothI odgovoriti, kar je ona naglo stopila k moji pisalni mi- j se smehljal, mi pa smo ga mizi, vzela v roke fotografijo, ki I peto gledali.
je stala pri koledarju, in rekla V*» selo:
"To je on! On je. korporal, oče mojega otroka."
Po mojem hrbtu je kar zago-mazeio. Fotografijo mi je pu->til moj prijatelj Lojzek — pri imka ne jiovem — za spomin. Bil je v uniformi kot korporal. strumen dečko.
"Kje je zdaj hi?" je vprašala Cilka.
"Ne vem," sem r» kel in iz-bogaval njen pogled.
^iM^rate povedati," je zaprosila in me. tako lepo pogledala. da sem omahnil. Kaj bi tmli m ! Saj nisem to jaz, ampak moj prijatelj. Tn če je 011 kradel fige, naj poskrbi še za olačilo. Tn sean dal naislov. Na Štajerskem tam in tam, v tej in tej fvasi.
Znanec je srknil iz kozarea.
"Kaj se je potem zgodilo?** smo vprašali.
"Korajžno d«kle je bila tista C^ilka," je rekel. "Niso vtse takšne. In ko bi bile vse takšne, Bog nam pomagaj. Odpeljala .^e je, pomislite, v Prh ki jo tja blizu Ljutomera, kjer je bil Lojzek doma, in ga poif&ala. Nič ni pomagalo. Grdo so jo pogledali, on se je skrival — nič. ni pomagalo. Otroka je imela seboj in izjavila, da ostane, če ni drugače, pri njih. Njegova mati se je strašno žalost i-la. <Vš, moj sin pa je kaj takega naredil. In nič ni pomagalo. Vzela sta se.
"Tako," je končal m<oj znanec, "je tisti zadnji manever mojega prijatelja imel še poseben strategičen kome. Kraja fis: je rodila posledice in zakon."
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI

KRIZ AR JI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
. MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenie Publishing
pany
New York
Co:
216 W. 18th Street