Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2006 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000832,190 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si »jj 1318-3656 SIR COBISS e Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 190. - julij 2006 - cena 350 SIT -1,46 € O 771318 365006 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO SVETNIKI SKLICUJEJO IZREDNO SEJO Občinski svet občine Ilirska Bistrica je že večkrat razpravljal o problematiki Nature 2000 in ugotavljal nestrokovnost in nezakonitost postopkov, ki jih je vodilo MOP. Na eni izmed sej smo sprejeli sklep, da bomo šli v ustavno presojo Nature 2000, vendar je ostal nerealiziran. Čas je nedvoumno pokazal, da so bile razprave na občinskem svetu občine Ilirska Bistrica veliko bolj strokovne od pripravljavcev Nature 2000. Tako smo opozarjali, da evropska direktiva (direktive so evropski zakoni), predvideva tri ključne elemente pri sprejemanju Nature 2000. 1. Zaščita ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pri živalskih vrstah se v vsaki državi zaščiti od 3 - 8 območij, kjer gnezdi najmanj 10 parov. 2. Pri določanju zaščitenih območij je potrebno doreči razvojne potenciale in seveda zagotoviti sredstva za financiranje območij Natura 2000. 3.Od snovanja do sprejema morajo sodelovati lokalne skupnosti, saj se EU zaveda, da je Natura 2000 le tone popisanega papirja, če prebivalci Nature 2000 ne sprejmejo za svojo. stran 3 INFORMACIJA O PROJEKTU »PROJEKTNA DOKUMENTACIJA VODOVOD VISOKI KRAS« stran 4 VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI m , v™—----— «\" I 1L ■ ~ c ' Na tisoče nastopajočih je v telovadnih vajah oblikovalo pisane motive. Na sliki 1200 starejših čeških sokolov iz Avstrije je s svojimi telesi oblikovalo štiriperesne deteljice. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Računovodski servis Vojkov drevored 2, (5250 Ilirsko Bistrico TelVFoDC.: 05- 710 14 PP, GSA4: 040 S3S 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. SEJE OBČINSKEGA SVETA : ŽUPAN JE, SVETNIKOV NI l stran 2 NA POTI NISMO SAMI POTEPANJE PO OBČINI: SVETA KATARINA Hrib Sveta Katarina se nahaja na skrajnem jugu občine Ilirska Bistrica, praktično na mejni črti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško stran 12-13 ŽIVIMO ZDRAVO: RAK NA KOŽI Vsak tretji novo odkriti rak je kožni rak. Ugotovili so, da bo vsak drugi belec, če bo živel nad 65 let, vsaj enkrat v življenju zbolel za kožnim rakom. Vsako leto zboli na svetu skoraj 4 milione ljudi. stran 16 INTERVJU: RADOŠ GREGORČIČ Košarkaški klub Piama pur je dobil novo vodstvo. Dolgoletnega predsednika kluba in sedanjega direktorja podjetja Piama Pur Radoša Gregorčiča je zamenjal Peter Šircelj. Ob tako veliki prelomnici za klub, smo za pogovor prosili sedaj že bivšega predsednika kluba, stran 18 POŽARNA OGROŽENOST Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja tudi v naši občini. CERKVENIK NA F* L_ AO U sveže ribe zamrzuj * školjk * it ibe KOPALIŠČE PRED VRTCEM Zadnji teden v juniju se je trav- se valjali po mivki in sončili na nata površina pred vrtcem Ilirska »plaži« ter s tem premagovali junijsko Bistrica spremenila v kopališče. vročino. Otroci skupin Metuljčki, Zajčki in Polžki so veselo čofotali v bazenčkih, Vzgojiteljica B. Novak Lidija r I I • ■ |® Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica G 6 DI - ! TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 •»PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME »SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ rorOKOMIMNJE ■So VA AKCIJA *15 let svobode gibanja ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket ■ 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci m P0NEDEUEK-PETEK 8 "-12" in 15"-19" SOBOTA 8" - 12" VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV Imi A,v beseda urednika SVET SE PA VRTI... Ja, sem pa res vesel, da sem Bistričan. Nobeni občini v Sloveniji ne gre tako dobro, kot nam... V naši občini sploh ni nobenih problemov, zato se svetniki lahko v miru na svojih sejah ukvarjajo z uredniško politiko zasebnega časopisa Snežnik, ali pa ostanejo kar na zakuski, pa seja odpade zaradi nesklepčnosti... Po volitvah nam bo baje šlo še bolje in bodo razprave tekle okrog barve vrtnic, ki jih prodajajo bistriške cvetličarne ... Mogoče smo pa tako veliki nostalgiki, da se nam kolca bo bivšem sistemu in pozabimo na mejo med javnim in zasebnim... Je že tako, da karkoli narediš, nekaterim pač nikoli ni nič prav. Ura resnice pa se nezadržno bliža... volitve so pred vrati. Čeprav smo se že večkrat opravičili za napake v majski številki časopisa, ponovno opravičilo: - Gospod Rok Jenko, vabili na prostorsko konferenco sta bili v majski številki Snežnika objavljeni pomotoma. V junijski številki Snežnika je bilo objavljeno javno opravičilo. Mogoče ste ga spregledali - objavljeno je bilo prav pod občinskim razpisom. - Gospod Julijan Lavrenčič, v majski številki Snežnika je bil objavljen le en občinski nagrajenec zaradi prostorske stiske, drugi je bil predviden za junijsko številko, vendar se je odločil, da ne želi predstavitve. - Gospod župan: Občinska čestitka je bila objavljena na zadnji strani, ker je bila s strani Občine izražena želja, da čestitko objavimo skupaj s programom prireditev. Ker je prispevek presegal pol strani, objava na naslovnici ni bila mogoča, zato smo jo objavili na (poleg naslovnice) najbolj opazni strani Snežnika - na zadnji zunanji strani. O tem smo Vam poslali tudi pisno obrazložitev. Vsem prizadetim ponovno opravičilo. Napake so bile nenamerne in jih je povzročila moja neizkušenost, saj je bila majska številka moja prva. Na napakah se učimo, pravijo. Upam, da sem razjasnil vse dileme glede »strašnih zarot« časopisa Snežnik. Vroče je zunaj. Imejmo se radi in uživajmo v preostanku poletja. Za spletke bo še dovolj časa jeseni... Bojan Oblak, Urednik V____________________________________________________________________/ FERRARI 2006 29. in 30. julija je potekala MEDNARODNA GORSKOHITROSTNA AVTOMOBILSKA DIRKA »FERRARI 2006« Tako je bila že dvanajstič petkilometrska cesta med Ilirsko Bistrico in Šembijami povsem v znamenju avtomobilističnega športa. Najboljši slovenski vozniki, gosti iz Avstrije ter številni dirkači v formulah in prototipih so poskrbeli za vrhunski spektakel. Letos dirka kandidira za vstop v Evropsko prvenstvo, zato je bila proga nekoliko podaljšana. Več o tem vrhunskem športnem dogodku v prihodnji številki Snežnika. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 350,00 SIT / 1,46 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/7141-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. SEJA OBČINSKEGA SVETA 32. seja občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je bila v četrtek 29. junija in je bila s predlaganimi "IS.točkami predolga, da bi jo svetniki zmogli v enem zalogaju. Tako je nadaljevanje sledilo v ponedeljek 3. julija. Kot prvo so svetniki potrdili mandat za funkcijo člana občinskega sveta za preostanek mandatne dobe Dejanu Ujčiču, kije nadomestil dosedanjega člana iz vrst ZZP-ja Milana Deklevo. V nadaljevanju so obravnavali točko o celostni podobe občine ter sprejeli predlagani simbol kot osnovo za izdelavo celostne podobe. Bogdan Macarol iz podjetja LIM-NOS je pri četrti točki predstavil operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Ilirska Bistrica, ki so ga svetniki tudi sprejeli. Obveznosti iz obveznega programa za obdobje 2006 - 2017 znašajo skupno 3.981.000.000 SIT in v 12. letnem ciklusu bo potrebno letno pridobiti in investirati 331.750.000 SIT letno. Vprašanja in pobude svetnikov so bile sledeče: Vladimir Jeršinovič je postavil vprašanje v zvezi z državnim praznikom, ker da ni nobenega obeležja, zastave pa je stavilo ob 9.30 na dan praznika, zanimalo pa ga je, tudi kako lahko Svet zavoda Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica imenuje direktorja pred obravnavo na občinskem svetu. Zaradi obnašanja in rezultatov, ki so v naši občini, je predlagal tudi županov odstop. Dušan Grbec je predlagal, da se uredi okolico okrog vrtca v Ilirski Bistrici. Rudolfa Celina je zanimalo kaj je vzrok, da se ne pride do uporabnega dovoljenja za telovadnico pri OŠ Podgora Kuteževo. Stjepan Miše je dal pobudo vaščanov Dolnja Bitnja, da se na regionalni cesti postavi prometni znak za omejitev hitrosti, ker se na tem odseku ceste pojavljajo nesreče zaradi hitrosti in neprevidnega prehitevanja. Predlagal je, da se na lokalni cesti Sabonje - Pavlica postavi opozorili prometni znak »krave na cesti«, ter da se v vasi Sabonje postavi usmerjevalni prometni znak - smer Pavlica. Gozdnemu podjetju naj se posreduje zahteva, da na gozdni cesti Sabonje - jezero Mola postavi prometni znak »gozdna cesta«. Ob koncu pa je še vprašal kako se je realizirala pobuda svetnika Mihlja o nadgradnji defibrilatorja in kakšen je bil odziv svetnikov. Stanislava Prosena je Zanimalo zakaj ni bilo ob državnem prazniku 25. junija organizirano kakšno srečanje s proslavo. Po Sloveniji skoraj ni občine, da ni nekaj pripravila. Mi pa smo to rešili s tradicionalnim srečanjem veteranov vojne za Slovenijo 1991 na Mašunu, s tem daje bil slavnostni govornik župan Občine Pivka. Branka Počkaj je vprašala kako imamo urejen odlok, ki bi lastnike hiš oziroma parcel, ki so v samem mestu primoral, da poskrbijo in uredijo primerno za okolico. Lovec in turist sta zanemarjena in kazijo podobo samega mestnega jedra. Zanimalo jo je, ali je ta odlok sprejet in če ni, ali je mogoče te lastnike pripraviti, da poskrbijo za primerno ureditev okolice objektov. IgorŠtembergerje predlagal, da se Občina Ilirska Bistrica vkluči in naveže stike z društvom Ozara, ki je glavni pobudnik odprtja psihiatrične bolnišnice ali vsaj takega oddelka v okviru kateregakoli zdravstvenega doma ali bolnišnice na Južnem Primorskem. Z ustrezno preureditvijo prostorov, bi tako dejavnost lahko izvajali v nekdanji vojašnici v Trnovem (bivši begunski center). Bolnišnična dejavnost bi za mesto Ilirska Bistrica kot tudi za celotno občino pomenila nov korak naprej, pomenila bi odprtje novih delovnih mest in kar je najpomembnejše, s tem humanim dejanjem bi pripomogli k ublažitvi težav bolnikov s celotne regije. Predlagal je tudi, da se najprej na lokalni ravni, pozneje pa tudi z Ministrom za šolstvo in šport poskusi doseči skupno rešitev, ki bi pomenila povezavo ilirsko-bistriške ljudske univerze in ilirsko-bistriške gimnazije v Šolski center Ilirska Bistrica. S tako povezavo, bi uspeli zadržati v Ilirski Bistrici ljudsko univerzo in s tem programe izobraževanja odraslih, gimnazija pa bi se dokončno osamosvojila. Tak šolski center bi lahko začel navezovati stike z obema primorskima univerzama za pridobivanje višje in visokošolskih programov po zgledu sosednjih nam primerljivih občin.« Rok Jenko je posredoval pobudo stanovalcev Župančičeve, Gregorčičeve in Jurčičeve ulice ter Partizanskega hriba v zvezi s preglasnim zvonjenjem farne cerkve v Trnovem. Predlagal je, da občinski svet pooblasti komisijo za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje, da še pred poletno sezono skupaj s komisijo sosednjih Matuljev oblikuje skupno besedilo, pridobi ustrezno število podpisov krajanov vasi, ki jih maloobmejni prehod najbolj zadeva in da na stalno mešano komisijo naslovimo skupno pobudo, hkratno izpeljemo zadevo tudi medijsko in na tak način pritisnemo, da se mednarodno sprejeta obveza realizira, ker v nasprotnem primeru bo tudi ta predvideni maloobmejni prehod postal zapečatena mejna točka. V nadaljevanju je vprašal še ali ima občina kakršenkoli podatek katero območje je izvzeto iz dovoljena za postavitev vetrnih elektrarn. Dal je pobudo, da se na Direkcijo za ceste RS in ministrstvo naslovi ustrezne zahtevo po ustreznem številu postajališč na bodoči avtocesti, kjer se bo opravljala gostinska dejavnost in ustrezna bencinska črpališča. Zanimalo gaje tudi zakaj so bile v časopisu Snežnik objavljene stare objave prostorskih konferenc ter v zvezi s prihajajočim novim turističnim valom vprašal, kaj je z občinsko promocijo glede turističnih občinskih destinacij in seznanitvijo transfernih turistov z našimi destinacijami. Predlagal je, da se vsaj en pozdravni transparent pano postavi pri vstopu v občino. Dejan Ujčič glede na argumentacijo, ki je bila podana ob vključitvi občine Ilirska Bistrica v pripravo Razvojnega programa Notranjsko-kraške regije, župana sprašuje naslednje: - Kateri projekt (naziv in kratek opis ter predvidena finančna konstrukcija) so bili pripravljeni v okviru Južnoprimorske regije na državne ali evropske razpise, koliko od njih je bilo odobrenih, koliko pa jih ni bilo odobrenih zaradi uvrstitve Ilirske Bistrice v Južnoprimorsko regijo. Prosi za navedbo podatkov, ki jih je pripravila občina Ilirska Bistrica, organizacije, kjer ima občina lastniške ali upravljavske pravice in druge organizacije ali podjetja (zadnje, če ima občina podatke o tem). - Kateri projekti so trenutno v pripravi (naziv in kratek opis ter predvidena finančna konstrukcija), in v kateri fazi se trenutno nahajajo ter kakšen vpliv bi po oceni župana imelo uveljavljanje teh projektov skozi eno ali drugo regijo na njihovo izvedbo, za kolikšna finančna sredstva je zaprošeno, kolikšna bi bila finančna udeležba in kateri so nosilci teh projektov. Glede na nedavno spremembo ustave, s katero je bil začet postopek ustanavljanja pokrajin pa župana sprašuje tudi kakšen bi bil njegov predlog. Julijana Lavrenčiča je zanimalo zakaj je bil v časopisu Snežnik predstavljen samo en zlati nagrajenec. Vojko Guljaje pobudo naslovil na Komunalno podjetje, da bi vsaj delno uredili odlagališče pri železnici, da se namesti več kontejnerjev in po možnosti uredi redarsko službo. Zanimalo pa ga je tudi kako poteka postopek iskanja lokacije za odlagališče, koliko potencialnim mest je že obdelanih oziroma kdaj bo postopek zaključen in kdaj bomo seznanjeni z rezultati. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Občine ter obravnavali predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o nadomestitvi dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica, po premoženjsko pravne zadevah pa so prvi del seje zaključili. V ponedeljek so sejo nadaljevali z imenovanji ter potrdili kot predstavnike občine v Svetu zavoda Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ilirska Bistrica: Jride Mršnik, Danico Pardo, Miloša Valenčiča, Jerico Sterle in Aleksandra Ternovca. Za predstavnike Občine Ilirska Bistrica v Svetu zavoda Glasbene šole Ilirska Bistrica pa so potrdili Igorja Penka in Marico Vrh. Pred pričetkom razprave o predlogu za izdajo soglasja za imenovanje Vojka Mihlja za direktorja Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica so sejo OS zapustili Dušan Grbec, Vladimir Jeršinovič’in Robert Šircelj. V razpravi, ki je sledila pa je svoj odhod pred glasovanjem napovedal tudi svetnik Rok Jenko. Pred samim glasovanjem je župan preveril sklepčnost in ugotovil, da je na seji OS prisotnih 11 svetnikov ter zaradi nesklepčnosti prekinil točko dnevnega reda. Po prekinitvi je župan prekinil tudi sejo OS. Nadaljevanje 32. seje in 33. seja sta bili napovedani za četrtek 20. julija a sta obe zaradi nesklepčnosti odpadli. GASILCI SVETUJEJO SVETNIKI SKLICUJEJO IZREDNO SEJO Zaradi sušnega obdobja je na podlagi 4. člena uredbe 0 varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. I. RS, št. 4/06), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja tudi v naši občini. Z dnem razglasitve zelo velike in velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. Stopnje požarne ogroženosti 1 - zelo majhna požarna ogroženost Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti. 2 - majhna požarna ogroženost Požar lahko nastane pri stalnem ognju kot je ogenj pri kam-piranju, širjenje je počasno, na odprtem prostoru pa srednje hitro. Ponavadi nastanejo manjši površinski požari s slabim ognjem, v glavnem zagori samo listje. Požar se da hitro omejiti. 3 - srednja požarna ogroženost Vžigalica že lahko povzroči požar. V gozdu je širjenje požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi napori. 4 - velika požarna ogroženost Vžigalica v vsakem primeru povzroči požar. Požar se v gozdu hitro širi. V glavnem so to vroči Površinski požari, ki ponekod zajamejo tudi krošnje dreves. V požaru zgori veliko organskega goriva, kontrola požara je težka, za gašenje požara je potrebno vložiti velike napore in veliko sredstev. 5 - zelo velika požarna ogroženost Vzrok za nastanek požara je lahko že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje je zelo hitro. To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je potrebno vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva. Kako ravnamo ob požaru v naravi? Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manjvredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem: nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil. Kaj storiti, ko v naravi zagori Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom. Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke: svoje ime in priimek kaj in kje gori kratek opis požara v katero smer se požar širi in kaj ogroža če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij. Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju. Janko Slavec PGD II. Bistrica Skupnina občinskih svetnikov seje odločila sklicati izredno sejo občinskega sveta občine Ilirska Bistrica. Temi za obravnavo sta odkup zamljišč za mejni prehod Starod ter Natura 2000 v povezavi z izgradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Do zaključka redakcije (28.7.2006) smo prejeli gradivo za sejo, kako pa se bo zadeva zključila bomo poročali v naslednji številki časopisa. V nadaljevanju vam predstavljamo del gradiva ter predlagane sklepe, ki naj bi jih svetniki obravnavali. MEJNI PREHOD STAROD Država Slovenija je v zadnjih letih na področju Ilirske Bistrice imela nekaj večjih gradbenih projektov, je pa tudi tak, ki bi ga morali graditi, pa so ga ukradli in brez vsake logike zgradili drugje. To je carinski urad Sežana, v adaptacije katerega je bila vložena 1 milijarda evropskega denarja, ki je bil namenjen za gradnjo carinskega urada Jelšane, saj vsi vemo, da Sežana nima niti mm meje. Vse investicije, ki se vodijo na območju občine Ilirska Bistrica, in ki bi se morale voditi, pa se niso, vodi Vladni servis skupnih službfv nadaljevanju VSSS). Značilnost vseh investicij je, da VSSS na vseh projektih zamuja in rešuje vse ko mu že teče voda v grlo. Tako so pripravljali dokumentacijo in odkup zemljišč za mejno prehod Jelšane zadnji trenutek. Spomnimo se, da so takrat odkupovali zemljišča po ceni cca 4.000 sit/m2. V tem času so spremenili zakonodajo, ki predvideva vnaprejšnji odkup zemljišča in šele nato sprejem zazidalnega načrta za obmejno območje. Povedano drugače, država je poskrbela, da lahko zakonito pokrade lastnike zemljišč, ki ležijo v območju novega mejnega prehoda Starod. Enak postopek se vodi na novem mejnem postopku Starod. Vsa Evropa ve, da bo Slovenija s 01.01.2007 prevzela skupno valuto in prevzela odgovornost za varovanje zunanje evropske meje. To se ve že najmanj nekaj let. Več kot očitno je, da so najmanj obveščeni v VSSS, saj so s postopki pričeli kar nekaj let prepozno. Pri tem želijo lastnike zemljišča dobesedno okrasti. Gre za lastnike Agrarne skupnosti Starod, v kateri ima tudi občina Ilirska Bistrica cca 30 % lastninski delež. Cena, ki jo je VSSS ponudil lastnikom je naravnost smešna 225 SIT/m2. Ta cena je skoraj 20 x manjša, kot jo je država plačala za gradnjo mejnega prehoda Jelšane, in še nekajkrat manjša, kot plačuje ta ista država za ljubljansko obvoznico. Sprašujemo se, ali v tej državi živimo ljudje različne vrednosti? Zato je skrb vzbujajoča izjava tiskovne predstavnice VSSS, češ, da občina Ilirska Bistrica z odklonitvijo prodaje zemljišča po 225 SIT/m2 zavira gradnjo mejnega prehoda. Zato predlagamo sprejem naslednjih sklepov: 1. Na VSSS se apelira, da odkupi zemljo po enaki ceni, kot odkupuje zemljo za gradnjo ljubljanske obvoznice. 2. V primeru ne spoštovanja enakopravnosti vseh državljanov države Slovenije in s tem zgornjega sklepa, bomo fizično varovali svojo lastnino. NATURA 2000 Občinski svet občine Ilirska Bistrica je že večkrat razpravljal o problematiki Nature 2000 in ugotavljal nestrokovnost in nezakonitost postopkov, ki jih je vodilo MOP. Na eni izmed sej smo sprejeli sklep, da bomo šli v ustavno presojo Nature 2000, vendar je ostal nerealiziran. Čas je nedvoumno pokazal, da so bile razprave na občinskem svetu občine Ilirska Bistrica veliko bolj strokovne od pripravljavcev Nature 2000. Tako smo opozarjali, da evropska direktiva (direktive so evropski zakoni), predvideva tri ključne elemente pri sprejemanju Nature 2000. 1. Zaščita ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pri živalskih vrstah se v vsaki državi zaščiti od 3 - 8 območij, kjer gnezdi najmanj 10 parov. 2. Pri določanju zaščitenih območij je potrebno doreči razvojne potenciale in seveda zagotoviti sredstva za financiranje območij Natura 2000. 3.Od snovanja do sprejema morajo sodelovati lokalne skupnosti, saj se EU zaveda, da je Natura 2000 le tone popisanega papirja, če prebivalci Nature 2000 ne sprejmejo za svojo. Pri določanju in sprejemanju Nature 2000 je nedvoumno upoštevan le element pod številko 1. »EVROPA JE REPUBLIKO SLOVENIJO PISNO OPOZORILA, DA PROJEKT NATURA 2000 NI ZAKLJUČEN Z DOLOČITVIJO OBMOČIJ. SLOVENIJA JE DOLŽNA NA PROJEKTU NATURA DELATI,. PRIPRAVLJATI JE POTREBNO RAZVOJNE PROGRAME, UREDITI FINANCIRANJE NATURE 2000 IN PREDVSEM AKTIVNO VKLJUČITI PREBIVALSTVO NA OBMOČJIH ZAŠČITENIH Z NATURO 2000. V NASPROTNEM PRIMERU BO SLOVENIJA DENARNO KAZNOVANA, KOT DA NATURE NI SPREJELA V ROKU.« Zato predlagamo sprejem naslednjih sklepov: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, ter občina Ilirska Bistrica naj ustanovita mešano komisijo, za revizijo posameznih, predvsem spornih območij, ki so vključeni v Naturo 2000. Pri tem, naj občina kot zunanje strokovnjake za posamezna področja vabi lovce, gozdarje, gobarje, čebelarje in druge ljubitelje narave. 2. Minister za okolje in prostor, naj nemudoma podpiše gradbeno dovoljenje za gradnjo VE, saj je občina Ilirska Bistrica vložila ogromno energije, časa in znanja v ugotavljanje naravovarstvene sprejemljivosti gradnje VE in jo sprejemamo. 3. V kolikor gradbeno dovoljenje ne izdano v roku 1 meseca, naj država zagotovi sredstva za nadomestilo škode, ki jo povzroča občini Ilirska Bistrica. 4. V kolikor država ne izpolni zakonitih zahtev občine Ilirska Bistrica, bomo prisiljeni vložiti upravne in odškodninske tožbe zoper lastno državo na evropskih sodiščih. AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. INFORMACIJA O PROJEKTU »PROJEKTNA DOKUMENTACIJA VODOVOD VISOKI KRAS« Dogajanja v samostanu___________ NA POTI NISMO SAMI odkrivale molitev, kije naš pogovor z delavnici smo si pridobile novih Gospodom. Skupaj s Terezijo Deteta kuharskih spretnosti in receptov, v Jezusa smo ugotovile, da je moč šiviljski delavnici pa smo izdelovale Občina Ilirska Bistrica je v letu 2005 na javni razpis Donacijske sheme za pripravo projektnih predlogov na slovensko-hrvaškem obmejnem območju prijavila projekt »Projektna dokumentacija vodovod Visoki Kras«, katerega namen je izdelava projektne dokumentacije za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja Visoki kras, ki z vodo oskrbuje območje krajevnih skupnosti Podgrad, Hrušica, Jelšane in Novokračine ter del Občine Hrpelje Kozina in Matulji. Projekt je bil v oktobru 2005 odobren, za njegovo izvedbo je bilo dodeljenih 126.182,00 EUR iz programa Phare 2003 Ekonomska in socialna kohezija. Vodovod Visoki Kras je bil zgrajen že pred drugo svetovno vojno in je prvotno vodo pridobival iz izvirov pri Buzetu v hrvaški Istri. Od tam se je voda prečrpavala 980 metrov visoko preko rezervoarjev Žbevnica in Lipica na slovenski Visoki Kras. Vodovod je z vodo na slovenski strani oskrboval del Krasa med Hrpeljami - Kozino in Starodom na slovenski strani ter kraje med Starodom in Klano oz. Mučiči na hrvaški strani. Vodovod je bil med vojno močno poškodovan ter kasneje zasilno vzpostavljen. Ker je bil grajen za vojaške potrebe je zadovoljivo oskrboval le vojaške objekte, medtem ko so bile v vaseh postavljene javne pipe, vzpostavitev vaških vodovodov ni bila mogoča. Zaradi neustreznih zmogljivosti sistema in visoke cene proizvodnje in prečrpavanja vode je bil v povojnem času zgrajen povezovalni vodovod iz izvira Bistrica v Ilirski Bistrici preko črpališča Kraljevi hrib v rezervoar Starod, kije najvišje ležeči rezervoar vodovodnega sistema Visoki Kras. Današnji vodovod je bil fazno zgrajen in obnovljen med leti 1955 - 1965. Zaradi starosti je močno dotrajan in potreben obnove. Z vodo oskrbuje del Kosez, Studeno Goro, Pavlico, Veliko Brdo, Sabonje, Starod, Račiče, Podgrad, Podbeže, Hrušico, Male Loče, Jelšane, Dolenje, Novo vas in Novokračine. Poleg krajev v Občini Ilirska Bistrica oskrbuje tudi del Občine Hrpelje - Kozina in del Občine Matulji na hrvaški strani meje. amen projekta je izdelava projektne dokumentacije za sanacijo vodovodnega sistema Visoki Kras, s katero se bo zagotovilo neoporečno pitno vodo, varnejšo in ustrezno vo-dooskrbo prebivalcev, varovanje vodnega vira, zmanjšanje izgub vode, zamenjavo azbestnocementnih cevi s cevmi iz ustreznejšega materiala, manjšo porabo energije ter uporabo sodobne tehnologije za vodenje, nadzor in upravljanje vodovodnega sistema. Cilj projekta je izdelava projektne dokumentacije, ki je osnova za izvedbo sanacije vodovodnega sistema Visoki Kras. Projektna dokumentacija obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo razpisa za izbiro izvajalca ter projekt za izvedbo del. Ocenjena vrednost projekta je 151.695,00 EUR. Od vrednosti projekta se 83% sredstev ali 126.182,00 EUR zagotavlja iz sredstev donacije, preostanek sredstev v višini 25.513,00 EUR pa zagotavlja Občina Ilirska Bistrica iz lastnih sredstev. Za izvedbo projekta je bila na Občini Ilirska Bistrica imenovana projektna skupina s predstavniki občine in komunalnega podjetja, ki je pripravila projektno nalogo, na podlagi katere je bil izveden javni razpis za izbiro izdelovalca. V prvi fazi je potekala izdelava idejne zasnove in idejnega projekta. Dokumentacijo je izdelovalo podjetje Vodnar, d.o.o. iz Ljubljane. Na podlagi idejnega projekta je bila določena trasa bodočega vodovoda ter potrebna dela za sanacijo vodovodnega sistema. Za določitev potrebnih kapacitet vodovodnega sistema je bil izdelan hidravlični izračun, ki je podlaga za načrtovanje dimenzij cevi in drugih vodovodnih objektov. V nadaljevanju projekta je bilo za drugo fazo izdelave projektne dokumentacije izbrano podjetje Projekt nizke zgradbe, d.o.o., ki se je na razpis prijavilo skupaj s podjetjem Vodnar, d.o.o.. V drugi fazi izdelave projektne dokumentacije bo izdelan Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Projekt za razpis in Projekt za izvedbo del. Rezultat projekta je izdelana projektna dokumentacije, ki je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradbenih del. * * * * * * ^ * * Projekt sofinancira Evropska unija. Za vsebino tega projekta je izključno odgovorna Občina Ilirska Bistrica in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije. »Bog je ljubezen in ne more drugače kot ljubiti.« (bi. Mati Terezija Jezusova CerhardingerI 25. junija je dom duhovnih vaj, ki se nahaja v obnovljenih prostorih nekdanje samostanske šole, začel pisati svojo zgodovino. Pod svoje okrilje je namreč sprejel dve skupini deklet, ki smo v počitniškem tednu odkrivale Božjo ljubezen ter razvijale svoje sposobnosti in spretnosti. Pri duhovnem programu smo sledile življenju svetopisemske osebe Tobita ter njegovega sina Tobija, ki sta nam vsak dan narekovala vrednoto. Prvi dan nam je Tobit pokazal, kako in zakaj naj tvegamo za dobro. Naslednji dan smo se ob njegovi slepoti učile, da je v preizkušnji, težavah in dvomih prav tako potrebno ostati zvest Gospodu. Tretji dan smo se pogovarjale o naših družinah, o odnosih z našimi starši ter poskušale ugotoviti, kaj je tisto, kar nas bo pripeljalo k boljšim medsebojnim odnosom. Ob Tobijevem boju z ribo in njegovem spremljevalcu - angelu, smo se tudi me učile samostojnosti in učljivosti. Kajti, vsak dan nam nudi tisoč in eno možnost, da se naučimo kaj novega - če le želimo. Peti dan smo spoznavale in SPOROČILO ZA JAVNOST, Ljubljana, 13. julija 2006 Včeraj smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prejeli sodbo Upravnega sodišča, ki odpravlja odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katero je bilo DOPPSu onemogočeno sodelovanje v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. V začetku februarja letos je MOP izdalo odločbo, s katero je DOPPSu onemogočilo sodelovanje v ponovljenem postopku presojanja vpliva vetrnih elektrarn na okolje na Volovji rebri. Takrat je DOPPS javno opozarjal, da ministrstvo na nezakonit način onemogoča sodelovanje civilne družbe - in to v primeru, ki je po enotnem mnenju slovenske naravoslovne in naravovarstvene stroke škodljiv za naravo. Občutek je bil, da se ARSO in MOP želita tudi za ceno nezakonitosti znebiti sodelovanja javnosti. Da je bila odločitev MOP nezakonita, je potrjevalo tudi posebno pravno mnenje, ki ga je ministrstvo posebej za ta namen naročilo pri Inštitutu za javno upravo. Odločitev je bila v nasprotju celo z odločitvijo ministrstva samega, ko je v enaki zadevi odločalo v prvem postopku pred dobrim letom. Ker je bila odločitev dokončna in pritožba zato ni bila več mogoča, je DOPPS proti ministrstvu vložilo tožbo pri Upravnem sodišču. molitve silna. Ta dan smo se ob ženi in Jezusom, ki je ni obsodil, ampak ji odpustil, pripravile na zakrament svete spovedi. V doživljanju in moči tega zakramenta smo spoznavale in odkrivale še poslednjo vrednoto oz. bolje rečeno »aksiom Boga«: »Bog je zvest na vseh naših poteh, Bog je neskončno usmiljenje, milina in dobrota. Poleg vsega tega duhovnega bogastva smo se učile tudi veliko praktičnih stvari. V kuharski Upravno sodišče je v sodbi v celoti pritrdilo stališču DOPPS in nezakonito odločbo ministrstva odpravilo, ministrstvu pa naložilo, da o zadevi ponovno odloči in pri odločitvi upošteva pravno stališče sodišča. Upravno sodišče med drugim navaja: »Ker torej DOPPS v javnem interesu varuje tisti del narave, ki bi bil s predvidenim posegom lahko ogrožen in ker ima podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na podlagi določb 137. člena ZON, le-ta pa daje pravico zastopanja interesa ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, po mnenju sodišča ni ovir, da DOPPS v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ne bi sodeloval kot stranski udeleženec. Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, poudarja: »Sodba je precedenčna in zato izjemno pomembna za vključevanje nevladnih organizacij v okoljevarstvene postopke v bodoče. Poslej bo morala ARSO v postopke izdajanja okoljevarstvenih soglasij vključevati vsa tista društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki bodo to zahtevala. Doslej jim je bilo to praktično onemogočeno.« DOPPS opozarja na razkorak med deklarativnim zavzemanjem države za vključevanje civilne družbe v okoljske odločitve in med dejanskim stanjem, ko v konkretnih primerih tudi najmočnejše nevladne organizacije ne morejo sodelovati v postopkih. Aarhuška konvencija in dokumenti Evropske unije zahtevajo od državnih uprav, da vključujejo državljane v torbe. V ustvarjalni delavnici smo izdelovale škatlice iz lesa, katere smo potem okrasile z izžiganjem. V delavnici vezenja smo se učile vztrajnosti z izdelovanjem prtičkov in mošnjičkov. Teden je bil poln smeha, sproščenosti, pesmi in petja ter medsebojne povezanosti. Domov smo odšle z zavestjo, da »je Bog resnično ljubezen in ne more drugače kot ljubiti«. Klementina Tominšek pomembne okoljske odločitve. Organizacije civilne družbe so pogosto edini korektiv proti včasih brezobzirnim interesom kapitala. Republika Slovenija se sicer temu deklarativno pridružuje in je načelo sodelovanja javnosti jasno zapisala v Zakon o varstvu okolja. Praksa je žal v ostrem nasprotju z načeli. Kljub jasnim določbam ZON je ministrstvo DOPPSu onemogočilo sodelovanje v postopku. Tudi po Zakonu o varstvu okolja ne more sodelovati nobeno društvo, ker Pravilnik o merilih za pridobitev statusa že dve leti zamuja. Osnutek pravilnika, ki je zdaj končno v javni obravnavi, pa postavlja tako stroge pogoje, da jih po naših podatkih trenutno ne izpolnjuje nobeno društvo v Sloveniji. Sodba Upravnega sodišča je zelo pomembna za usodo območja Volovje rebri. V postopku izdajanja Okoljevarstvenega soglasja, s katerim je ARSO pred nekaj dnevi dovolilo Elektru Primorska postaviti 33 vetrnic na Volovji rebri, DOPPS namreč kljub vztrajanju ni mogel sodelovati kot stranski udeleženec. Če bi okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, preden bo DOPPSu dokončno priznan status stranskega udeleženca v tem postopku, bo potrebno postopek obnoviti. ARSO bo moral o okoljevarstvenem soglasju odločati ponovno, v novem postopku pa bo imel DOPPS možnost enakopravno predstavljati in argumentirati naravovarstvene razloge, zaradi katerih vetrnih elektrarn na Volovjo reber ni mogoče postaviti. 041/869 727 Igradbenistvo saftic | SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si oo<><><><>x><><>o<>oo<><><>o<>o<>o<^^ MOP JE NEZAKONITO ONEMOGOČALO SODELOVANJE CIVILNE DRUŽBE MEDNARODNI OBRTNI SEJEM MOS 2006 Letošnji mednarodni obrtni sejem MOS 2006 bo potekal v času od 6. do 13. septembra. Po lanskoletnem zgledu se bo tudi letošnja predstavitev celotnega sistema obrtne zbornice, pod imenom »poslovna avenija », odvijala v dvorani A Celjskega sejma. Predstavitev je namenjena predstavitvi podpornega okolja , ki je na razpolago malim in srednjim podjetjem, ponudba izobraževanja in storitev Svetovalnega centra. Obiskovalci se bodo lahko seznanili z ugodnostmi, ki jih članom obrtne zbornice prinaša kartica Obrtnik, za katero se načrtuje, da bo postala plačilna kartica. Del dvorane bo namenjen predstavitvi deficitarnih poklicev, predstavitvi strokovnih sekcij, regijskih koalicij in tujih partnerjev Obrtne zbornice Slovenije. V dvorani A bo našla svoje mesto tudi predstavitev ženskega podjetništva, ponudba slovenskih inovatorjev in prodajna razstava slovenske domače in umetnostne obrti. Sejem bo idealna priložnost za navezovanje poslovnih stikov z obrtniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Kosova, Italije, Avstrije in Slovenije, letošnjimi gosti slovenskih obrtnikov, ki bodo še posebej izpostavili možnosti sodelovanja na področju kovinarstva, lesarstva, predelave plastike in gradbenem področju. V času sejma bo potekala vrsta prireditev, zanimivih za širši krog obrtnikov in podjetnikov, pa tudi izobraževalnih seminarjev in delavnic. Naj jih nekaj naštejemo: četrtek, 7. september: Plačilna nedisciplina, Načini prenehanja Pogodbe o zaposlitvi in praktičen prikaz odpovedi, Vplivi prenovljenih slovenskih računovodskih stand- ardov na pojmovanje nepremičnin, Kako do uporabnih informacij o finančnih virih in kako pristopiti k prijavi na razpis, Novosti Zakona o gospodarskih družbah, pomembnih za obrtnike; petek, 8. september: Promocija podjetništva za mlade, Vplivi prenovljenih slovenskih računovodskih standardov na pojmovanje nepremičnin, Primerjava med podjetnikom in družbo s poudarkom na davčni obravnavi, Aktualna vprašanja socialnega zavarovanja samostojnih podjetnikov v praksi, Ukrepi upnika za zavarovanje terjatev; ponedeljek, 11. september: Internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij, Pet korakov do izjave o skladnosti za proizvode, Samo še en mesec do vložitve zahteve za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, Kaj je Plačevanje nadomestil iz avtorskih in sorodnih pravic, Kaj je dobro vedeti o davčnih inšpekcijskih pregledih; Za udeležbo na posameznih delavnicah bodo imetniki kartice Obrtnik prispevali le 3.000 Sit na udeleženca. Cena vključuje tudi osvežilne napitke in poslovni kupon za ogled sejma. Za ostale udeležence znaša cena za posamezen posvet 25.000 Sit, za posamezno delavnico za 7.000 Sit. Prijave sprejemamo do 29. avgusta 2006 preko spleta www.ozs.si in na e-naslov ic@ozs.si ali po faksu 01/583 05 60. Več informacij je na voljo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici. V primeru velikega interesa za posamezni dan, bomo organizirali tudi prevoz. Evidenčne prijave za prevoz sprejemamo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici do 15. avgusta 2006. USPOSABLJANJE ODGOVORNIH OSEB IN ZAPOSLENIH ZA DELO Z ŽIVILI V zvezi z novostmi, ki jih prinaša Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higieni živil ( Uradni list RS, št. 11/04 z dne 6.2.2004), je prenehala obveznost higienskega minimuma, saj pravilnik na novo opredeljuje strokovno usposobljenost oseb zaposlenih pri delu z živili. V zvezi s tem vas želimo seznaniti, da organiziramo prvi teden v septembru usposabljanje z izpitom za odgovorne osebe in zaposlene dobro vedeti o davčnih inšpekcijskih pregledih, Uporaba spletnih strani za člane; torek, 12. september: Uresničevanje zahtev obrti in podjetništva, Uveljavitev kvotnega sistema in odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, Informatizacija, za delo z živili. Prijave sprejemamo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici do vključno 15. avgusta. Za imetnike kartice Obrtnik bo izobraževanje z izpitom brezplačno, zunanji člani pa plačajo 6.000 Sit (DDV je vključen v ceno). Pripravila: Alenka Penko MLADE PEVKE OŠ AŽ NA ZAKLJUČNEM NA IZLETU Po delu plačilo. Kar učiteljica Elena je obljubila, po koncu pouka je izpolnila. Vse leto se pridno učile, uspešno večkrat nastopile, organiziran izlet si prislužile. Na vlaku so pele, da nebi zaspale, se v vodni park Atlantis v Ljublani podale. Deročih slapov, toboganov, jakuzijev so se naužile-izlet resnično so si prislužile. Zabeležila Darinka Dekleva REGISTRACIJA ISTOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI S sprejeto zakonsko ureditvijo bo v Sloveniji od 23. julija 2006 možna registracija istospolnih partnerskih skupnosti. To področje ureja Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS) s pripadajočim pravilnikom. V nadaljevanju podajamo kratko predstavitev ureditve tega področja. Zakon opredeljuje pogoje in postopek registracije, pravne posledice registrirane skupnosti in razmerja med partnerjema po prenehanju skupnosti. Istospolna partnerska skupnost je zakonsko urejena skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki je na predpisan način registrirana na upravni enoti. Pogoj za registracijo skupnosti je, da sta partnerja polnoletna in samska (ne smeta biti v veljavni zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti), vsaj eden od njiju pa mora biti državljan RS. Zadržek za registracijo skupnosti predstavlja sorodstveno, skrbniško ali rejniško razmerje med osebama. Registracija skupnosti je možna le ob svobodni privolitvi partnerjev. Osebi, ki nameravata registrirati skupnost, se najmanj 30 dni pred nameravano registracijo prijavita pri upravni enoti, na kateri želita skupnost registrirati. Sam postopek registracije poteka tako, da partnerja pred matičarjem istočasno in osebno najprej ustno izrazita soglasje, da želita registrirati skupnost, temu pa sledi še podpis pisne izjave o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Partnerska skupnost je veljavno registrirana z dnem podpisa izjave o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Podatki o registriranih istospolnih partnerskih skupnostih se vodijo v registru istospolnih skupnosti. Partnerja sta se dolžna v skupnosti medsebojno spoštovati in si pomagati. Med njima obstaja pravice do preživljanja in preživnine, pridobivanja skupnega premoženja, stanovanjskega varstva, v primeru bolezni in do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju. Skupnost preneha s smrtjo enega od partnerjev ali na podlagi pravnomočne odločbe upravne enote. Vlogo za prenehanje skupnosti poda eden ali oba partnerja pri upravni enoti, pri kateri sta registrirala skupnost, ki o tem odloči z upravno odločbo. Po prenehanju skupnosti si partnerja razdelita skupno premoženje, partner, ki nima dovolj sredstev za življenje in jih ne more pridobiti iz svojega premoženja oz. s svojim delom, pa ima pravico do preživnine po drugem partnerju. Upravna enota II. Bistrica ODTRGAJTE SE OD RUTINE ... Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, se izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske. www.slovenskavojska.si Biti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjevati predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali če ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja. Odprte so možnosti tudi za usposabljanje za podčastnike in častnike rezervne sestave Slovenske vojske. O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91). Oglasite se lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 728 14 01). ... IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE! e HBUaKA$U>»tJA tiMSlMIVOM OMAMO tvAv, ti. SLOVENSKA V0J3CA DVAJSETA PREMSKA SREČANJA Zasnova in prva od prireditev Premskih srečanj sega v leto 1986. Literati, povezani v ilirskobistriški in sežanski Zvezi kulturnih organizacij (pozneje Zvezi kulturnih društev), so zamisel Dimitrija Bonana in Aleksandra Peršolje, takratnih tajnikov ZKO Ilirska Bistrica in Sežana ter domačega književnika Ivka Spetiča Magajne o potrebi po skupnem delovanju in vsakoletnem srečevanju vzeli za svojo. Premska srečanja so bila rojena. Književniki so v rojstnem kraju Dragotina Ketteja dorekli vsebino stanovskega društva in pred tretjimi premskimi srečanji ustanovili Združenje književnikov Primorske (ZKP). Čeprav so srečanja v dvajsetih leti doživljala vzpone in padce in seje včasih zdelo, da zanimanje literatov zanje popušča (širokega kroga publike taka srečanja praviloma nimajo in premska niso izjema), smo na Premu vendarle poslušali mnoga uveljavljena imena sodobne slovenske literature in literarne teorije, med njimi: Borisa Pahorja, Zoro Tavčar, Stojana Ržka, Jolko Milič, Borisa Pangerca, Edel-mana Jurinčiča, Marjana Tomšiča, Aleksandra Peršoljo, Jožka Štucina, dr. Igorja Škamperleta, Vlada Šava, Aleksija Pregarca, Darka Komaca, Francija Černigoja, Nevo Zajc, Vido Mokrin, dr. Filipa Benedetiča, Ines Cergol-Bavčar, Marijo Čuk, Mirana Košuto, Marka Sosiča, Božo Brecelj, dr. Matjaža Kmecla, mag. Lucijana Vugo, dr. Borisa Paternuja, Jašo Zlobca, Milana Rakovca, Erosa Bibiča, Zoltana Jana, in mnoge druge. Svoja dela so na Premu predstavljali tudi domači, bistriški literarni ustvarjalci: Ivko Spetič, Frane Tomšič, Jožko Stegu, Ismet Bekrič, Marina Gril, Aleksander Borenovič, Danica Pardo, Patricija Dodič ... Pri naporih za ohranitev Premskih srečanj seje Združenju književnikov Primorske in Zvezi kulturnih društev pred leti pridružila tudi bistriška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, pomen pa jim je gotovo dvignila denarna nagrada, kot pomoč pri tiskanju nagrajenega literarnega dela, ki jo na predlog sedanjega predsednika ZKD Saše Boštjančiča podeljujejo zadnja tri leta. Tako je na Premu prvič prejela nagrado Marija Mercina za zbirko pripovedi Ženska hiša; lanskoletni nagrajenec, Tržačan Dušan Jelinčič, je odlomke iz knjige Aleksander od kresnic prebiral na letošnjem, okro- glem srečanju, letošnji nagrajenki Magdaleni Svetina-Terčon pa bomo prisluhnili na prihodnjih Premskih srečanjih. Dvajseta premska srečanja so bila vsebinsko,organizacijsko ter po številu eminentnih gostov, ki so se jih udeležili (Edelman Jurinčič, Vlado Žabot, Marko Kravos, Josip Osti, Dušan Jelinčič, Jolka Milič, Tomaž Šalamun, Breda Smolnikar, direktorici založb Tuma in Libris, TanjaTuma ter Alojzija Zavnik) gotovo na zelo visoki ravni. Književniki so srečanje izkoristili tudi za to, da so v znak podpore kolegici Bredi Smolnikar, ki se je zaradi svojega romana Ko se tam gori olistajo breze znašla na sodišču, proti takemu ravnanju podpisali peticijo. Predvsem pa je dogajanje na Premu razburkala tema okrogle mize, cena knjig po uvedbi enotne davčne stopnje.(Za koliko bi se knjige po uvedbi enotne davčne stopnje podražile, sicer ne vem, vem pa da so za marsikateri žep predrage že lepo število let. V mislih imam seveda leposlovje in ne takšnih in drugačnih priročnikov za uspešno in srečno življenje, knjig o zdravi prehrani, čajih, vitaminih, čudežnih zdravilih ... , ki tudi niso ravno poceni, se pa kar dobro prodajajo). Tisti, ki so se v nedeljo, 25. junija, udeležili letošnjih Srečanj, doživeli literarno branje, predstavitev nagrajene knjige, slikarsko razstavo Barbare Jakša Demšar, razstavo stolov Romana Gustičiča, glasbeni program, ki je lepo zaokrožil prireditev (Trio Julius z Robertom Staničem, Igorjem Švarcem in Aleksandro Češnjevar-Glavina, sopranistka Janja Konestabo, obetavni mladi pianistki Tinkara Babič in Urška BoštančičterJasenskipevci), pašo vendarle odšli z občutkom, da so prisostvovali bogatemu in pestremu dogajanju. Anica Kocjančič PREDSEDNIK ZKP EDELMAN JURINCIC IN LETOŠNJA NAGRAJENKA MAGDALENA SVETINA TERČON TRŽAŠKI PISATELJ MARKO KRAVOS AGROMARKET KOSEZE d.o.o. URNIK od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 13.00 Tel.: 05/714 45 26 GSM: 051/301 107 UGODNE CENE: - MOČNIH KRMIL -ŽIT - PIJAČE AKCIJA: - NSK 8(krmllo za nesnice) - TL - 12 (briketi za mlada goveda) VINOTOČ TOČOIMO ODPRTA VINA POSESTVA “BERCE” DOSTAVA NA DOM * GOSTILNA s prenočišči mm i < n r Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 J ifcia r0 4,(0. M F isaft SREČANJE KMETIC PRIMORSKE V soboto, S.julija 2006 je bilo na Mašunu zelo živahno in veselo, saj je tam potekalo tradicionalno Srečanje kmetic Primorske, ki je bilo letos že 12. po vrsti.Srečanje staorganizirala Društvo kmečkih žena in Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica. Udeležilo se ga je 350 kmečkih žena iz dvanajstih primorskih društev. Slavnostni govornik je bil gospod Anton Šenkinc, župan občine Ilir- ska Bistrica. Članice posameznih društev so pripravile bogat kulturni program, v katerem so se predstavile s pesmijo, recitacijami in skeči, katerim smo se vsi od srca nasmejali. Program je povezoval gospod Franc Gombač, za ples in dobro voljo pa je poskrbel ansambel Snežnik. Udeleženke srečanja smo si ogledale tudi Gozdno hišo Mašun, kjer nas je gospod Anton Smrekar iz Zavoda za gozdove Slovenije seznanil z gozdarstvom, lovstvom in živalstvom na tem območju, predvsem pa z rjavim medvedom in njegovim bivalnim okoljem. Veliko se jih je sprehodilo tudi po gozdni učni poti ali vsaj delu le te. Gospa Danica Zeljkovič iz Zabič nam je pokazala, kako se izdeluje rože iz krep papirja, tiste ki so želele, pa so se vtem tudi preizkusile. V poznem popoldnevu nas je obiskala tudi igralska skupina iz Harij, ki nam je uprizorila odlomek iz njihove igre Življenje na vasi. Večini kmetic je bil to edini dan dopusta, ki so si ga lahko privoščile kljub obilici dela na kmetijah. Tako so vsaj za en dan pozabile na vsakdanje delo in skrbi. Dan je kar prehitro minil v prijetnem druženju in veselem razpoloženju. Proti večeru smo se dobre volje in polne vtisov odpravile proti domu, z mislijo, da se naslednje leto spet srečamo. Mirjam Furlan DEŽJA PA LE NISO PRIKLICALI Tako nekako bi se glasili komentarji pred mnogimi leti, ko so še potekale molitvene procesije Jasencev na hrib Ahec. Današnji pohod na hrib, pa ima namen rekreacije ter počastitev državnega praznika. Na dan pred dnevom državnosti je potekal že tradicionalni pohod iz vasi Jasen na 799 m visok hrib Ahec, ter kulturni program v počastitev dneva državnosti, v organizaciji društva Ahec, krajevne skupnosti Jasen in Občine Ilirska Bistrica. zadnje vzpetine na hrib, do tam pa je mogoč dostop z osebnim avtomobilom. Organizatorji so na hribu pripravili krajši program v počastitev praznika. Po darovanju sv. maše ki jo je opravil dr.Ciril Sorč, je sledil kulturni program v izvedbi jasenskega društva, ter slavnostni govor župana Občine Ilirska Bistrica Antona Šenkinca. Prireditev se je zaključila v vasi Jasen, kjer so bili udeleženci postreženi z domačim »bogračem«, ki ga je pripavil član MPZ -Ahec, Stojan Jenko. Brez prave domače Pohodnikov, ki so krenili iz vasi je bilo kljub zelo vročemu dnevu zelo veliko. Izredna lega hriba omogoča dostop iz več smeri, zato so si starejši udeleženci izbrali nekoliko lažjo pot, ki vodi izpod kapljice in vaške »muzike« pa tudi tokrat ni šlo. Obljuba udeležencev se je glasila »drugo leto se vidimo zopet.« Slika-tekst: Gršče V ZAREČJU GUSARJI, V ZABIČAH VESOUCI Pozorni opazovalci so verjetno opazili prisotnost več skupin otrok z rutkami in nahrbtniki v naših krajih. Julija so na bistriškem namreč taborile vsaj tri ‘čete’ skavtov iz daljne in bližnje okolice. Na skavtski taborni prostor v Zarečje so v ponedeljek 11. julija pripluli gusarji iz ljubljanskih Fužin. Skavti se na taborih namreč spremenijo v različna bitja, ljudstva, pravljične like in se poglabljajo v skrivnosti teh bitij. Skavti iz stega Ljubljana 5, ki so sami sebe poimenovali ‘Mulci na zeleni ulci’ (napis iz taborne majice) so bili letos gusarji in so raziskovali Otok zakladov s pomočjo zgodb iz istoimenske knjige Roberta Louis Stevensona. Na dvodnevni potep, ki je običajen sestavni del poletnega tabora, so odpotovali na jezero Klivnik, kjer so uprizorili pravi gusarski spopad na vodi. Tudi ko jim je bilo zelo toplo, so se odpravijo kar do reke Reke in se tam okopali. Udeleženci tabora, ki so učenci 5. do 8. razredov osnovne šole in prvih letnikov srednje šole, so razdeljeni v štiri vode z živalskimi imeni levinje in lisice (punce) ter volkovi in merjasci (fantje). Tabor pa sta vodila četovodji Rok - Prijazni Volk in Helena - Prisrčna Lisica. Z njimi na taboru je bil tudi stegovodja Žiga -Vsejedi merjasec. Vseh skupaj jih je bilo v Zarečju okrog 40 in spali so v 5 t.i. jamboree-jih, ki so stali na skritem zgornjem delu tabornega prostora. Wajdowski vesoljci kuhajo večerjo En popoldan so jih obiskali tudi voditelji domačih bistriških skavtov in jim za dobrodošlico podelili veliko leseno kuhalnico za njihovo taborno kuhinjo. Na programu tabora je bil tudi pohod na zelo znano Volovjo reber, med potjo pa so z opazovanjem in spraševanjem raziskovali kraje, skozi katere so pešačili, in njihove prebivalce, kar je za skavte vedno zanimivo početje. V nedeljo, na dan staršev, so na obisk v tabor prišli starši in zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je daroval nedeljsko mašo. Ljubljančani so - polni novih zakladov življenja - Zarečje zapustili v soboto 22. julija. V po imenu zelo podobnem kraju, vendar na čisto drugem koncu občine, je skoraj istočasno (tabor so začeli en dan pozneje) taborilo okrog Gusarji v Zarečju 50 izvidnikov in vodnic z zelenimi in sveti o rjavi mi rutkami iz Ajdovščine in Šturij. Otroci so se v Zabiče pripeljali z avtobusom, oprema pa kar s tovornjakom. Tabor sta vodila četovodji Rosana - Nežna Volkulja in Jurij - Zmogljivi Lev (ki sta na istem prostoru pred desetimi leti taborila že kot otroka), otroci so bili pa razdeljeni v vode volkulj, želv, vider, risov, levov in kozorogov. Voditelja sta otroke zelo pohvalila, saj so zelo delavni in se obnašajo odgovorno. Velik tabor so uspeli postaviti v kratkih dveh dneh. Ker med Zabičami in državno mejo ni prav veliko prostora, so se oni na potepe vedno odpravljali proti Ilirski Bistrici. Za dvodnevni potep so si izbrali Prem, ogledali so si grad in Kettejevo spominsko sobo, prespali v tamkajšnjem župnišču in se naslednji dan po Kettejevi poti vrnili do Bistrice in ob bregu reke Reke nazaj proti Zabičam. Tudi oni so imeli v nedeljo dan staršev in na ta dan jim je maševal Slavko Rebec, nekdanji bistriški kaplan, zdaj rektor Škofijske gimnazije Vipava in tako član ‘vvajdovvskih’ skavtov. Pri maši so tri skavti dali skavtske obljube. V taboru vesoljcev, ki so strmoglavili na zemljo in se vračajo v vesolje, so doživeli tudi že nočni napad, vendar napadalci niso upoštevali (niti verjetno ne poznali) strogih skavtskih pravil o kraji zastave, tako da se je napad ponesrečil. Drugače so pa imeli z domačini zelo pozitivne izkušnje - ko sojih - v prispodobi - skavti vprašali za prst (ali pa jih celo še vprašali niso), so jim ti ponudili kar roko. En popoldan so skavti proti domačinom celo tekmovali v nogometu (rezultata ne vem, ker se je tekma zgodila po mojem obisku tabornega prostora). V taboru so imeli poleg nogometnega tudi odbojkarsko igrišče, sedem jamboree šotorov, šotor-skladišče in en šotor-členar, izposojen od civilne zaščite, za primer dežja, ki pa ga v tistih dneh na njihovo srečo (a na nesrečo lokalnih vrtnarjev in poljedelcev) ni bilo. Medvedov ne ljubljanski ne ajdovski skavti niso srečali, čeprav so jih kar malo pričakovali, ker se toliko piše o njih. A skavti so bili verjetno preglasni. Prav tako so imeli dokaj mirne noči stražarji ognja in zastav, saj so bistriški skavti, ki so bili s tega vidika največja nevarnost, tudi istočasno taborili, v Jablenci ob Soči na Bovškem. Upajmo, da bodo vse te pozitivne izkušnje vplivale na dober vtis naših krajev pri gostujočih skavtih in da nas naslednje leto ponovno obiščejo. p.s. Od ljubljanskih skavtov sem izvedela, da so kak teden prej kot oni v Zarečju, v Merečah taborili tudi postojnski skavti. Kdo ve, mogoče so bili kje v bližini še kakšni drugi podobni obiskovalci. Katja Rutar - Leteča Lastovka ZAKLJUČEK PEVSKE SEZONE Pevci in pevke MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak smo, za zaključek pevske sezone 2005/2006, odšli tretji vikend v juliju na krajše popotovanje po naši prelepi Beli krajini. Na pisani poti smo si ogledali veliko kulturnih znamenitosti, kot so domače obrti izdelovanja platna iz lana, belokranjskih pisanic, obiskali Belokranjski in gasilski muzej v Metliki, imeli priložnost videti semiško poroko ter se ustavili v Krajinskem parku Lahinja, v naselju Pusti Gradac, kjer smo si ogledali še delujoči mlin na vodni pogon in žago »venecianko«. Poleg naštetih ogledov Pa smo si vzeli tudi čas za koncert, ki smo ga izvedli v romarskem središču imenovanem Tri fare v Rosalnicah. Najbolj smo se pevci razveselili organiziranega spusta z rafti po reki Kolpi, ki v tem letnem času nudi mnoge užitke kopanja na urejenih kopališčih. Prepol- najti novega zborovodjo, za katerega je bil razpis že objavljen in si ga lahko tudi ogledate na zborovskih internetnih straneh www.knezak.si. Erik Delost ni vikend je v nas pustil veliko veselih in lepih trenutkov, ki jih bomo ponesli v novo pevsko sezono, ko bomo še z večjo vnemo pričeli peti. Hkrati pa upamo, da nam bo do takrat uspelo SADJARSKA PRIDELAVA NA MADŽARSKEM Člani Društva brkinskih sadjarjev smo si 22. in 23. 6. 2006 ogledali delček sadjarske pridelave na Madžarskem. Z ogledi smo pričeli že pred mejo, saj smo si na naši strani pogledali drevesnico Malus d.o.o. Lastnik Iztok Keuschler nam je predstavil pridelavo sadik, sorte, podlage in tudi lastnosti nekaterih sort. V pridelavi ima jablane, češnje, slive, hruške in breskve. Pot smo nadaljevali do kraja - EGERVAR, kjer smo si ogledali firmo Alma 2000 Kft, ki je v lasti avstrijskega sadjarja. Ogledali smo si hladilnico 25001, nasade jablan 140 ha in češenj 10 ha. S sadjarstvom so začeli pred 10 leti. Imajo namakanje dreves /ha. V septembru organizirajo festival orehov. V mestu -SIOFOK - smo si ogledali predelavo sadja Sioetsckes Kft, lastnik je nemško podjetje Granini. Predelajo 120001 svežega sadja na leto (jabolka, višnje, češnje, hruške, breskve, marelice, paradižnik). Izdelujejo 50 različnih sokov v 150 različnih embalažah. Izdelajo 80 milj. L različnih sokov letno. Pokrivajo kar 21 % madžarskega trga. Zatem smo si ogledali še nad-sade jablan in češenj Siofoki Agrar Rt, lastniki so Madžari. Imajo 260 ha sadovnjakov (češnje, višnje, marelice, breskve, jabolka, hruške, kutine). Tehnologija je sodobna, vendar foto: Kodrič Ivan in sodobno avstrijsko tehnologijo, ki je v precejšnji meri tudi poslovna skrivnost. Naslednji dan smo si v kraju LENGVELTOTI - ogledali firmo Juglas Hungaria , ki jo je predstavil njen lastnik Danko Jozsef . Imajo 250 ha orehov, ki jih obdelujejo kot intenzivne nasade. V starih nasadih je 90 dreves/ha, v novih pa celo 300 ne tako dodelana kot v Egervarju. Ekskurzijo smo zaključili na naši strani na turistični kmetiji Smodiš na Goričkem. Domov smo se vračali polni vtisov in seveda tudi izčrpani po naporni poti. Kmetijska svetovalna služba Danijela Volk STROGO RESNO Zakaj se nekateri občinski svetniki tuširajo v kopalkah? Ker ne mara gledat brezposelnega... DONACIJSKA SHEMA ZA PRIPRAVO PROJEKTNIH OBMOČJU - TEMATSKE POTI PO OBČINAH HRPEUE V junijski številki smo vam v splošnem predstavili projekt, njegove cilje in namen, tokrat pa se posvečamo posameznim tematskim krogom, ki so nastali na projektnem območju in so sestavni deli skupnih kolesarskih in pešpoti, ki pa so že bile predstavljene. Projekt: Strateško izvedbeni predlog tematskih poti oz. Tematske poti je v skladu s prednostno nalogo - prva prednostna naloga: Ekonomska in socialna kohezja ter razvoj človeških virov in ukrepom Sosedskega programa - ukrep 1.3: Skupni turistični in kulturni prostor. Z izvedbo načrtovanega projekta omogočimo ustrezno podlago za izboljšanje turističnih, športnih in kulturnih dejavnosti čezmejnega pomena. Prijavitelj projekta: Občina Ilirska Bistrica Nacionalni partnerji v projektu so: Razvojni center Divača, Občina Hrpelje Kozina, Občina Pivka, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Zavod za gozdove Slovenije - OE Sežana in Planinsko društvo Snežnik. Čezmejni partner v projektu je bila Občina Matulji. Namen projekta je bil bogatenje kulture življenja s poudarkom na izboljšanju turistične ponudbe krajev ter priprava vseh potrebnih materialov za zasnovo in tudi razvoj trajnostnega turističnega produkta na področju ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Ilirska Bistrica: Popotovanje po sledeh naravne in kulturne dediščine Potek potidlirska Bistrica - Rečica - Harije z jezero Mola in Klivnik- Sabonje - Pavlica - Veliko brdo - Dolenje-Jelšane-Novokračine - Zabiče -Trpčane - Vrbovo - Ilirska Bistrica. Možna navezava: Zabiče - Goljak - Sviščaki; dolžina poti: 42 km, srednje zahtevna ' Pot je namenjena za kolesarje, lahko pa jo uporabljajo tudi pohodniki. Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica se nahaja na stičišču poti med Trstom, Reko in Ljubljano, ob meji s Hrvaško. Občini, ki se razprostira čez dolino pod Snežnikom ( 1.796 m) s svojo raznoliko pokrajino, od gorskih predelov mogočnih snežniških gozdov do gričevnatih Brkinov in obronkov Čičarije, daje značilnost reka Reka, Vjlka vuoda po domače. Številni pritoki so s svojimi 47 vodnimi žagami in vodnimi mlini še pred sto leti ugodno vplivali na razvoj območja, kjer se danes skriva le še kak ostanek pile ali mlina. Ostanki gradišč na Starodu, sv.Katarini pri Jelšanah, Dolnjem Zemonu, kažejo na poseljenost še v predantičnem času. Snežniška lovišča, reka Reka in jezeri Mola in Klivnik navdušujejo lovce in ribiče, pa tudi planinci In drugi popotniki, željni miru in oddiha, najdejo zavetje v kočah na Sviščakih in Mašunu.kot tudi na p re n e kateri kmetiji ali v privatnih sobah. Brkinska slivovka in sadje ter domači ovčji sir popestrita gastronomsko ponudbo marsikatere kmetije in domače gostilne v Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici si lahko ogledate cerkev sv. Petra, cerkev sv. Jurija, samostan sester De Notre Dame, presihajoči slap Sušeč, rečico Bistrica, staro mestno jedro z avtentično arhitekturo.... Brkini Brkini so območje flišnatih gričev med dolino reke Reke in Matarskim podoljem, ki se razprostirajo od hrvaške meje do Kozine. So zelo slikovita hribovita pokrajina, ki skriva mnoge kotičke. Po gričevnatih vrhovih so raztresene vasi, kjer je kot za ostale slovenske vasi značilno, da ima vsaka svojo cerkev. Brkini so zaradi svoje lege in zdrave klime idealni za pridelavo sadja, zlasti jabolk in pa avtohtone Brkinske slive. Poleg svežega sadja tu tradicionalno proizvajajo odlično sušeno sadje ter jabolčni sok in kis. Najbolj pa je znana žgana pijača - Brkinska slivovka. Kuhajo jo iz avtohtonih Brkinskih sliv. Harije Harije so slemenska vas na JV delu Brkinov, na nadmorski višini 520 m in s približno 275 prebivalci. Ležijo ob cesti proti Tominjam, ki se v spodnjem delu vasi odcepi od ceste Ilirska Bistrica - Podgrad. Pod Harijami sta dve akumulacijski jezeri, Klivnik in Mola, iz katerih se napaja reka Reka. V vasi si lahko ogledate cerkev sv.Štefana. Jezero Mola Leži na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, južno od naselja Harije. Na severno stran priteka več manjših potokov, ki se nadaljujejo v dolino potoka Klivnik, na katerem je ojezeritev vode Klivniškega jezera. Jezero je precej veliko in ima zelo razgibano omrežje, saj meri obseg 10km. Dolgo je 3000m, v najširšem delu široko 300m. Jezero Klivnik Južna stran jezera meji na gozdne hribovnate površine Zavrha. Na severni strani se razprostirajo površine njiv in travnikov. Jezero je dolgo 1800m, v najširšem delu je široko 250m. Zadržuje visoke vode in bogati vodotoke ob nizkih vodah. V jezeru je več rib: potočna pos- trv, šarenka, soška postrv in smuč. Jelšane Obmejna vas ob glavni cesti Postojna - Reka, stoji na nevisokem brkinskem prevalu med dolino Reke na severu in kraško planoto, ki se počasi spušča proti jugu, k morju. Stoji na nadmorski višini 525 m. V vasi si je mogoče ogledati Marijino cerkev. Novokračine Novokračine ležijo na nadmorski višini 495 m, so slikovit in samoten obmejni kraj na brkinskem območju, na meji krasa in fliša. Lapornati kamenini pravijo črni kamen ali brdnazemlja, apnencu pa beli kamen ali grška zemlja. Potoki, ki tečejo, s severa in vzhoda južno od vasi poniknejo, deloma v Novokrajski jami. V vasi si lahko ogledate Jožefovo cerkev, pod strokovnim vodstvom jamarjev pa tudi Novokrajsko jamo. Zabiče So vasica ob vznožju Gomancev, sredi neokrnjene narave, prepletena s številnimi peš potmi po katerih se lahko sprehajate ali kolesarite.Zabiče so bile poznane tudi v zgodovinskem obdobju, saj je tu stala graščina Gotnik, ki pa je kasneje pogorela, vidne so še razvaline.Nato so zgradili tako imenovani Novi grad, vendar na drugem mestu.Grad stoji na desni strani ob vhodu v vas Zabiče iz smeri Ilirska Bistrica. V zadnjem obdobju je bil obnovljen in je v privatni lasti. Skrivnostni svet Zgornje Pivke Potek poti: Šembije - Podtabor -Šilentabor - Zagorje - Kaleč - Bač - Koritnice - Devin - Milanja - Tuščak - Šembije Možna navezava: Devin - Mašun - Črni vrh - Jurišče; dolžina poti: 35 km, delno zahtevna Pot je namenjena za kolesarje, lahko pa jo uporabljajo tudi pohodniki. Šembije Šembije so vas na kraškem robu, na prevalu nad Zgornjo Pivko in dolino Reke, nadmorski višini 597 m. Na robu vasi je Vidova cerkev, ki je bila skupaj z vasjo prvič omenjena leta 1258, v njen je oltarni kip, najboljše delo podobarja Andreja Rovška. Zahodno od vasi so pri »Kozji luknji« ruševine gradu Podtabor. Podtabor, Podtaborska stena Previsna, močno zasigana tektonska stena. Predstavlja nariv krednih apnencev, palogenski apnenci pa ležijo v obrnjeni legi.Profil se začenja s flišem. Tektonika je močno izražena s številnimi prelomi v različnih smereh, ter s pogostimi tektonskimi drsami. Ob prelomu je nastala tudi strma zasigana stena ob južni strani tunela. V paleogenskih plasteh je veliko mikofosi-lov, v krednih pa so rud iste. Pod steno leži tako imenovana »Luknja v gradu«. Jama je v bistvu previsna stena klifaste oblike. V jami so vidni ostanki obrambnega tabora iz 15.stoletja in sicer: stopnice,ostanki fasade, izklesane luknje za strešne brambovce.. Vas Podtabor je zaradi lege zaščitena pred burjo in ima toplejše podnebje, tako da v njej uspevajo celo fige. Bač Gručasta vas v zgornji Pivki, ki leži ob cesti Knežak - Mašun, pod hribom Tuščak (788m), s katerega se razteza lep razgled na Brkine, proti zahodu na Nanos (1262m) .V vasi je okoli 200 stanovanjskih hiš s 470 prebivalci (Popis 2002), tovarna Stolarna Javor Bač, v kateri je zaposleno kar nekaj domačinov in ljudi iz bližnje okolice. V vasi si lahko ogledate cerkev sv.Ane. Grad Kaleč, Bač Kakšen kilometer vzhodno od izvira Pivke pri Zagorju stoji na pobočju Brega ( 618) ostanek gradu Kaleč. Sezidali so ga plemiči Steinbergi v 17.stoletju. Med kasnejšimi lastniki so bili grofje Auerspergi in Miroslav Vilhar. Do danes se je dobro ohranil le okrogli stolp sredi stoletnih lip, ki so ga večkrat obnavljali. Miroslav Vilhar Na Planini pri Postojni se je 7.septembra , leta 1818 rodil slovenski pesnik, skladatelj in politik Miroslav Vilhar. V Ljubljani je obiskoval licej, na Dunaju in v Gradcu pa študiral pravo. Nekaj časa je bil župan v Knežaku. Pesmi je objavljal v Novicah, Slovenski čbeli, Slovenskem glasniku, Napreju. Zbirko pesmi pa je izdal leta 1860. Kot skladatelj je bil samouk, objavil pa je 25 samospevov in 12 zborov ter 8 klavirskih skladb. Leta 1869 je na Kalcu organiziral tabor, na katerem so zahtevali uresničitev zamisli o Zedinjeni Sloveniji. Umrl je 6.avgusta 1871 na gradu Kaleč. Potep po deželi šeg in običajev Potek poti: Ilirska Bistrica - Rečica -Zarečje - dolina Posrtvice: Novakov mlin, Bubec - Prelože - Ostrožno brdo - Suhorje - Buje - Stara Sušica - Nova Sušica - Šmihel -Narin - Podtabor - Podstenjšek - Podstenje - Mežnarija - Smrje - Prem- Janeževo brdo - Prelože - Čelje - Smrje - Ilirska Bistrica. dolžina poti: 42 km, srednje zahtevna Pot je namenjena za kolesarje, lahko pa jo uporabljajo tudi pohodniki. Dolina Posrtvice V dolini Posrtvice izvira potok Posrtev. Neokrnjena narava in svežina vode dajeta dolini poseben čar. Dolina je prepletena s potmi, ki so primerne za sprehode ali kolesarjenje. Lahko pa obiščete domačega vrbopletarja, ki vam bo prikazal izdelovanje košar iz šibovih vej. Prelože Prelože ležijo na grebenu,ki ga omejuje na zahodu dolina Šmagurje.na jugu Gaberk,na jugovzhodu Pregarje in na severu Janeževo brdo in Ostrožno brdo.V vasi je cerkev sv. Egidija, ki je bila obnovljena in si jo je možno ogledati. Ostrožno brdo, Zalesje Vas Ostrožno brdo leži na grebenu,ki ga omejuje na severni strani reka Reka,na južni strani potok Suhorca in Prelože.na vzhodni strani meji na Janeževo brdo in na zahodu na Suhorje. Na Ostrožnem brdu je bila rojena partizanska mati, borka za svobodo Jožefa Maslo. Pod vasjo Ostrožno Brdo je v času NOB stala partizanska bolnišnica Zalesje, ki je bila pomembna za vse naše rojake.V spomin na bolnišnico so postavili spominsko ploščo, katero si je mogoče ogledati. Prem Prem je gručasta, središčna vas, ki leži na nadmorski višini 480 metrov. Tu najdemo še zametke stare arhitekture, ki je najbolj vidna na dolgih starih dvoriščih ter v gradnji stanovanjskih hiš. Domačini vam lahko prikažejo izdelovanje rož iz krep papirja. Tradicija se je ohranila od običaja, ki je bil znan za naše kraje -vizita ali nabor. Krep papir pa so in ga še vedno uporabljajo tudi v času pusta. Cerkev sv.Helene Nad vasjo Prem dominira cerkev sv.Helene s poslikavami Toneta Kralja, ki jih je poslikal leta 1921 in so njegovo prvo delo. Sedanja cerkev je že tretja cerkev na tem mestu in je bila zgrajen leta 1868. Cerkev si je mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom vodnika. Grad Prem Obstoječi grad izhaja iz 13.stoletja, prvič je bil omenjen leta 1213.. Menijo, da je na istem mestu stala rimska utrdba Castra Primaza boje proti Japodom. Ohranjen je kvadrast palacij na izpostavljenem pomolu nad dolino. Stavbi so prizidali trakt in zidovje, ki obroblja notranje dvorišče. Del notranjih prehodov je okrašen z arkadami, pred kapelo celo s figuralnimi podporami. Bistrico. Ogled je mogoč z vodnikom. Ljudska šola - Kettejeva spominska soba Prem Na Premu je v rojstni hiši Dragotina Ketteja urejena njegova spominska soba, kjer si je moč ogledati hišo, kjer je živel z ohranjenim pohištvom iz tistega časa. V isti stavbi je nekdaj na Premu delovala osnovna šola, ki pa je sedaj zaprta. Ogled spominske sobe je mogoč z vodnikom. Smrje Smrje so manjša brkinska vasica, ki ima še vidne zametke stare arhitekture. V vasi stoji cerkev sv.Janeza Krstnika, ki je bila obnovljena in si jo je možno gledati. V vasi lahko obiščete enega izmed kmetov, ki vam bo postregel z domačo brkinsko slivovko. Nedaleč stran, pod vasjo ob vznožju reke Reke pa si lahko ogledate etnološko kmetijo- Novakov mlin. Po poteh naravnega bogastva Snežniških gozdov Potek poti: izhodišče : Mašun: Piškov laz - Flajšerca - Sladki vrh - Markova dolina - Pogle- Češnjevec - Vrata - Mašun izhodišče : Goljak - Veliki Razbor -Okroglina - Sviščaki - Snežnik - Sviščaki - Peščina - Črna draga - Kameni vrh - Velika padežnica - Velika Vrata - Gomance - Gomanska gora - Goljak možna navezava: Sviščaki - Snežnik - Kambrce - Puščetek - Vrata - Mašun dolžina poti: 26 km, nezahtevna Pot je namenjena za kolesarje, lahko pa jo uporabljajo tudi pohodniki. Mašun Gozdna pristava Mašun leži v Snežniških gozdovih vsedlu, kije naraven prehod med Kneško kotlino in Loško dolino na Severni strani Snežniškega pogorja. Tretja povezava pa vodi skozi gozd proti Sviščakom. Na Mašunu obratuje gostilna s prenočišči, ki je priljubljeno zbirališče ob koncih tedna. ILIRSKA BISTRICA Trpčane Menjati potok Podgrad Starod Reka (HR) NJ PREDLOGOV NA SLOVENSKO-HRVAŠKEM OBMEJNEM KOZINA, DIVAČA, PIVKA IN ILIRSKA BISTRICA Na Mašunu si je mogoče ogledati ostanke Lovskega gradiča, urejeno pa imajo tudi stezo za balinanje, igrišče za odbojko, gozdno učno pot in kolesarske poti in pozimi steze za tek na smučeh. Nudijo tudi prostor za piknike in izposojo koles. Pozimi na Mašunu obratuje manjše smučišče z nočno smuko. Sviščaki Sviščaki so počitniško naselje na planoti v osrčju Snežniških gozdov in so izhodišče za vzpon na Snežnik in izlete v gozdove pod Snežnikom. Na Sviščakih obratuje Planinski dom, ki nudi okusne domače jedi. Urejeno imajo stezo za balinanje, igrišče za odbojko, izposojo koles in gozdno učno pot, v zimskem času pa na Sviščakih obratuje smučišče, poskrbljeno pa je tudi za tek na smučeh. Snežnik Vrh Velikega Snežnika sega kot najvišja nealpska gora v visokogorski pas, torej nad drevesno mejo. Tudi ta je za slovenske razmere nekaj posebnega, saj namesto smrek prehajajo v pas ruševja bukve, ki imajo zaradi plazov značilno sabljasto ukrivljena debla. Flora vrha Snežnika je že zbujala pozornost botanikov. Snežnik je klasično nahajališče scopolijevega rep-njaka in liburnijskega sviščevca. Najvišji del pogorja, vrhova Veliki in Mali Snežnik, so zato že leta 1964 razglasili za naravni rezervat s površino 196ha. Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana je pot iz Sviščakov. Poleg teh pa je na Snežnik možen dostop iz smeri Grde drage, Gašperjevega hriba in Grčevca. Na vrhu je planinska koča in zatočišče, kjer si lahko obiskovalci okrepčajo in spočijejo pred povratkom v dolino. Pivka - Po poteh skritih jezer Potek poti:Pivka • Hrastje • Kal • Neverke • Nova Sušica • Šmihel • Narin • Šilentabor • Zagorje • Jurišče • Klančič • Plešivica • Pisove doline • Studenski vrh • Veliki Okroglek • Trnje • Pivka; Možna navezava: Jurišče • Palčje • Klenik • Trnje; Dolžina poti: 41 km, delno zahtevna (vspon na Sv. Trojico). Občina Pivka se nam na zemljevidu kaže kot velik metulj s široko razprtimi krili. Glava je Pivka, edino mestno naselje in občinsko upravno središče; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je Košanska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in Vremščici (1027 m). Krili ločuje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (718 m) in Osojnico (820 m) tudi razvodje med porečjema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim Črnim morjem. Tu so tudi znamenita kraška presihajoča jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Pivška občina je na zanimivem jadransko-črnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Črno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje. Presihajoča jezera Petelinjsko in palško jezero so poimenovana po bližnjih naseljih: Drskovško jezero, Malo in Veliko Zagorsko jezero, Bačko, Laneno jezero ali jezero za gradom Kaleč, Petelinjsko, Palško, Klensko, Drskovško. Na dnu njihovih kotanj so prostrani travniki in sprehodi prek njih so zlasti v poletnem času res nekaj posebnega, predvsem za poznavalce rastlinstva in živalstva travišč. Jezera so zalita pozno jeseni in zgodaj spomladi. Palško jezero je največje kraško jezero ob Pivki. Nahaja se severno od Palčja, v poldrugi kilometer dolgi in pol kilometra široki kraški globeli, s precej ravnim nasutim dnom, v višini med 543 in 550 m. Približno četrt leta je v globeli jezerska voda, sicer pa je jezero suho. Petelinjsko jezero je drugo največje presihajoče jezero na Pivškem in se v njem voda najdlje zadržuje - povprečno okrog pol leta. Je podolgovate v smeri sever - jug raztegnjene oblike, z dnom v višini okrog 530 m. Trnje Zanimiv je ogled Trnske »grote« , ki je manjša kraška jama s čudovitim podzemnim kraškim svetom. Spust vanjo ne zahteva tehničnega znanja in je njen ogled primeren za vsakogar. Čudovit svet tišine, okolje, primemo za tiste, ki so nekoliko bolj nagnjeni k avanturizmu. Ogled jame je možen ob vodenju, tudi v okviru vzpona na Sveto Trojico ali ob ogledu presihajočih jezer. Zagorje Vzpon na Šilentabor (751 m) - čudovit hrib, na katerem stoji vasica Šilentabor. Dostop je mogoč iz različnih smeri - iz Zagorja, Pivke, Narina. Zahodni rob Vam ponuja čudovit razgled na Košansko dolino, Brkine in Italijo. Na hribu so ostanki srednjeveškega gradu in utrjenega tabora, v katerega so se ljudje zatekali v boju pred Turki. Na hribu je tudi čudovita cerkev Svetega Martina, z ostanki fresk, ki jih še obnavljajo. Na Šilentaboru sta tudi dve gradišči, nenazadnje pa je zaradi ugodnih vetrov tam tudi vzletišče za jadralne padalce in zmajarje. Narin Obisk Turistične vasi Narin - lepo urejena vas, kjer ljubitelji etnografske dediščine lahko pridejo na svoj račun. Prikaz nekaterih kmečkih običajev, okusni domači pridelki (brkinska slivovka, med, sadje...). Divača - Po poteh skritih biserov Potek poti Divača • Dolnje Ležeče • Matavun • Dane pri Divači • Kačiče • Rodik • Artviže • Ostrovica • Misliče • Vareje • Barka • Škofije • Vremski britof • Famlje • Gabrk • Gabrče • Senožeče • Laže • Goli vrh • Dolenja vas • Čebulovica • Divača; Možna navezava: Matavun • Škocjan • Brežec pri Divači • Goriče pri Famljah • Famlje; Dolžina poti: 62 km, sredne zahtevna. Divača Divača je največji kraj in sedež istoimenske občine. Na železniški postaji najdemo znamenito parno lokomotivo, ki še danes opozarja na pomen avstro-ogrske južne železnice. Ta je sredi 19. stoletja povezala Dunaj s pristaniškim Trstom in veliko doprinesla k razcvetu Divače. Izjemen spomenik kraškega kmečkega stavbarstva je Škrateijnova domačija s koreninami iz 17. stoletja, v kateri je urejen muzej največje slovenske filmske zvezde Ite Rine. Nedaleč je divaško letališče Gabrk, ki so ga uredili že med 1. svetovno vojno za potrebe avstro-ogrskega vojnega letalstva. Velik del občine pripada apnenčasti planoti Krasa, kjer ne manjka značilnih kraških pojavov, ki so slavo te pokrajine ponesli širom po svetu. Tu ne najdemo zgolj veličastnih Škocjanskih jam, tu je vse polno zanimivih kraških jam, slikovitih udor-nic, vrtač, škrapelj in žlebičev, ki jih voda počasi dolbe na poti v podzemlje kraške planote. Pravo nasprotje so gozdnati hribi Senožeških brd, Vremščice in Brkinov, ki s svojo razgibanostjo obrobljajo planoto. Regijski park Škocjanske jame Parku so dale ime Škocjanske jame, mogočen splet podzemnih jam, vpisanih na seznam svetovne dediščine Unesco. Na sicer majhni površini lahko opazujemo izjemno bogastvo kraških pojavov, pestro živalstvo in rastlinstvo, značilne vasi s privlačnimi spomeniki kraškega stavbarstva, ob tem pa še bogato dediščino prazgodovinskih arheoloških najdišč celotnega območja ter zanimive etnološke in naravoslovne zbirke. Površina parka je 413 ha in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in sotesko Reke do mostu v Škofijah. Tudi obrobje parka je posuto z drobnimi biseri. Eden takšnih je podeželska cerkvica sv. Helene v Gradišču, kjer so skrite freske pohoda in poklona treh kraljev s konca 15. stoletja. Kačiče Kačiče so majhna kraška vasica, ki vključuje tudi zaselka Pared in Ledenico. Nekdaj je bila tu mitnica za pobiranje pristojbin tovorjenega blaga na stari trgovski poti od morja proti notranjosti. Na bližnjem gričku se sonči nekdaj božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja, slab kilometer stran pa so v zaselku Ledenica ostanki največje ledenice na Krasu, v kateri so pozimi shranjevali nasekane plošče ledu iz reke Reke in bližnjih kalov ter z njim v poletnih mesecih oskrbovali gostilne, ribarnice, mesnice in ladje v Trstu. Barka Je stara brkinska vas, ki leži na širokem stranskem slemenu nad Vremsko dolino. Pred vasjo je z desne strani cerkvica sv. Koijana, vaškega zavetnika. Na vzhodnem robu vasi je ohranjen kal, ki je nekdaj služil predvsem napajanju živine. V preteklosti je bila v vasi dobro razvita obrt, najstarejša je bila preja lana in volne. Vas je bila znana tudi po kovačih, čevljarjih, krojačih izdelovalcih vozov ter mizarjih. Škofije Je vasica na obrobju Vremske doline. Pod vasjo teče reka Reka, največja slovenska ponikalnica, ki izgine v skrivnostno podzemlje Škocjanskih jam. Tu je doma zgodba domačega pisatelja Bogomirja Magajne o dobrodušnem divjem možu Brkonji Čeljustniku. Reka je pred vstopom v jame oblikovala tri kilometre dolgo slikovito sotesko s skoraj sto metrov visokimi prepadnimi stenami, ki naj bi nastala s podiranjem stropa nad jamskimi rovi. Senožeče Kraj je omenjen že v 12. stoletju in se je zaradi pomembne poti hitro razv al. Senožeče so zelo zgodaj dobile trške pravice, pomembno pot pa je varovat Stari grad na hribu nad naseljem. V17. stoletju je plemiška družina Porzia ob vznožju grajske vzpetine postavila nov dvorec Snosetsch, ohranjene so zgolj njegove ruševine. Na gost promet skozi kraj spominja ohranjena mitnica z začetka 13. stoletja, kjer so sprva devinski gospodje, kasneje pa tudi drugi lastniki pobirali pristojbine za tovorjeno blago. Slavo kraja je v drugi polovici 19. stoletja dvignila še pivovarna Adria, ena bolj znanih v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. Naselje je dobro izhodišče za pohod na Vremščico, ki je najvišji vrh širšega istoimenskega območja s tipično dinarskimi značilnostmi. Vremščica je staro pašno območje, posebej primerno za drobnico. Na vrhu je nekoč stala cerkev Sv. Urbana, zavetnika pastirjev. Hrpelje Kozina - Pot po slepih dolinah Potek poti Kozina - Hrpelje - Hrpeljska gora (Čičarija) - Gabrov vrh - Mala Gobovica - Skadanščina - Markovčina - Dimnice - Slivje - Velike Loče - Ritomeče - Kovčice - Orehek pri Materji - Mrše -Artviže - Rodik - Kozina; Možna navezava: Rodik - Slope -Boršt - Slivje; Dolžina poti: 37 km, sredne zahtevna. Hrpelje in Kozina Na stičišču cest, ki vodijo iz Trsta proti Reki in iz Ljubljane proti Kopru, se na 192 km2 razprostira občina Hrpelje-Kozina. Raznolikost, ki jo ponujata kraški apnenčasti in flišnati svet, se prepleta z neokrnjeno naravo. Na stiku Brkinov z apnenčastim podoljem lahko občudujete slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pestrostjo podzemnega sveta. Hrpelje in Kozina sta dve naselji, ki tvorita občinsko središče. Na severu se vzpenjata Videž in Poianšček. V oklici je zelo zakrasel in z borom pogozden svet. Slivje Slivje je obcestno naselje na južnem vznožju Brkinov. Na zahodu se vzpenja hrib Gavje, na severu pa Lukovica. Zahodno pod vasjo teče Slivarski potok, ki ponikne v Slivarskih ponikvah. V vasi je znamenita lipa pri cerkvi sv. Martina iz konca 17. stoletja s freskami Toneta Kralja. Na cesti proti Markovščini se nahaja kraška jama Dimnice. Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reljefom in podzemlja s površjem, procesov, ki oblikujejo kraške votline in dokazov človekovega sožitja z naravo in preteklostjo. Skadanščina Skadanščina je samotno gručasto naselje pod Slavnikom, v zavetni legi na južnem pobočju hriba Rožce, vrh katerega je cerkev sv. Roka. V njeni bližini sta tudi znamenita jama Medvedjak in pečina v Zjatih. Markovščina Markovščina je gručasta vas v osrčju Podgrajskega podolja. V severnem delu vasi stoji cerkev sv. Antona Padovan-skega. V bližini vasi so pogoste kraške kotanje, med najbolj značilnimi pa je Martinska jama. Artviže Artviže je najviše ležeča vas v Brkinih. Vrh sv. Socerba je najvišja točka tega razpotegnjenega in močno razčlenjenega hribovja, zato se izletniki in pohodniki radi ustavljajo ob njej. Rodik Nahaja se na zahodnem vznožju ftišnih Brkinov. Vzhodno od vasi se nahaja hrib Ajdovščina, na jugu pa Krasič. V južnem delu stoji župnijska cerkev sv. Trojica iz 17.stoletja. Kraj je znan tudi po ledinskih imenih in ljudskem izročilu, saj je ostal-živ spomin na nekdanjo tovorno pot, po kateri so Čiči tovorili kis. Za kraj je značilna tudi Cikova jama v Rodiku. Slope Slope je vas, kjer kraški svet prehaja v Brkine, na severnem robu Matarskega podolja. Bližnji vzpetini Hrib in Vlaka varujeta kraj pred burjo. Vas naj bi po ustnem izročilu ustanovili Čehi, to pa potrjujejo tudi nekatera rodbinska imena. Lonka 112- Neverke VMo Zagorsko jezen, juriKa704ffl Knežak Razdrto Dana pri Divači Artviže MLADINSKI GORNIŠKI TABOR POKLJUKA 2006 XIV. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI Dvomili smo, da nam bo uspelo priti v TNP. In nam je. Organizirali smo sanjski tabor v Triglavskem narodnem parku na Pokljuki, na Rudnem polju. Mikala nas je bližina vršacev, dostop do Triglava, pokljuške smreke, planšarije. Vse to smo imeli. Celo dež smo ukrotili. Obiskoval nas je le v poznih popoldnevih in večerih, tako, da ni oviral naših načrtov. S čim se lahko pohvalimo? 45 udeležencev tabora se je varno in v potu lastnega znoja povzpelo na najvišji slovenski vrh. Vzpon smo izvedli v dveh dneh, prespali v domu Planika. Starejši najstniki so pot nadaljevali proti Prehodavcem, tretji dan pa ob triglavskih jezerih do planine Blato. Mlajši so obiskali planino Konjščica. Dan pred odhodom smo se vsi skupaj povzpeli na Viševnik (2050m). Lepo. Spremljali so nas gamsi, svizci, planinske kavke, raznovrstni metulji. In ljudje. Le malo Slovencev, predvsem tujci (Danci, Nemci, Angleži, Čehi in Poljaki), ki so odzdravljali po naše, z dob’r dan. Na taboru smo po tradiciji izvedli smešne tekmovalne igre t.i.taboriado. En dan smo šli v »civilizacijo«. Tokrat smo šli v Bohinjsko Bistrico in obiskali njihov novi vodni park. Lepo, da domačini koristno prodajajo to, česar imajo v izobilju- vodo. Park je kot mali Atlantis iz BTC-ja. Ima še umetno plezalno steno od bistriški bazen in njegove nove možnosti... V civilizaciji smo se gostili s pico in se popeljali s turistično ladico čez Bohinjsko jezero. Ste vedeli, da hudourniški slap Govic po močnem dežju v eni uri izbruha toliko vode, da gladina jezera naraste za četrt metra?! In davjezeru, kije 10 m bolj globoko od najnižje točke slovenskega morja, plavajo postrvi, ki merijo v povprečju 60 cm, največje pa so velike 150cm?! V četrtek smo v Ribčevem lazu za cel dan zasedli plezalno steno. Skoraj vsi smo se preiskusili v oprijemanju gole skale in lezli navzgor, med čakanjem pa hladili v prijetni jezerski vodi. Pokljuški kralj, hkrati sodnik, je vrednotil grehe novincev in krstil 9 svežih privržencev planinskega tabora. Kuhar Poštarje spet odlično kuhal, novo mlado vodstvo tabora se je dobro odrezalo. Zgledno je bilo sodelovanje z skrbniki tabornega prostora- slovensko vojsko in predstavniki TNP-ja. Anketa med udeleženci in analiza tabora sta pokazali, daje bil tabor tako dober, V sredo, 5. julija smo se ob 5. uri zjutraj zbrali pred avtobusno postajo in z velikimi pričakovanji čakali na odhod v Prago. Pred nami je bil tridnevni ogled glavnega mesta Češke republike. Posebej pa smo si želeli ogledati tudi telovadne nastope tisoče sokolskih telovadcev na XIV. vsesokol-skem zletu. Vozili smo se dolgih deset ur. Vsi veseli smo končno dospeli na cilj in se namestili po sobah hotela Pyramida. Čez eno uro in pol smo odšli na velik stadion Rošickeho, kjer smo si z množico gledalcev ogledali 13 zanimivih nastopov telovadnih skupin v večernem nastopu. V vsaki telovadni točki je sodelovalo vsaj po 1000 nastopajočih, tako, da je samo v tem večernem nastopu sodelovalo okrog 13000 telovadcev vseh starosti. Sokolske telovadne skupine so bile iz cele Češke pa tudi mnogih evropskih držav, tudi iz Amerike in Avstralije. Po predstavi smo polni lepih vtisov pa tudi utrujeni odšli v hotelske sobe. Naslednji dan po zajtrku smo imeli prosto in odločili smo se za ogled mesta. Že ob 14. uri smo se zopet zbrali na športnem stadionu letnimi otroci izvedli zanimivo točko z velikimi žogami. Tudi v popoldanskem nastopu je sodelovalo okrog 13000 nastopajočih od najmlajših, šoloobveznih otrok, pa do upokojencev, ki so poželi največ aplavza. Pri svojih nastopih so nastopajoči uporabili najrazličnejše rekvizite in pripomočke od žog, kolebnic, trampolinov, blazin, ognjenih palic, trakov, računal, do gosenic. Ponosni smo bili, da je tudi zaradi naše velike bistriške skupine sredi stadiona vihrala slovenska državna zastava. Vse nastopajoče in nas gledalce je prišel pozdraviti tudi predsednik Češke republike Vaclav Klaus. Bilo je veličastno. Ob zaključku so nas vse povabili na XV. vsesokolski zlet, ki bo v Pragi čez šest let. Zvečer nas je čakala še vožnja po reki Vltavi z večerjo na ladji. Nočna panoramska vožnja nam je nudila pravo pašo za oči. Po dobrih, dveh urah vožnje z ladjo skozi osrednji del Prage smo se vrnili v pristanišče in avtobus nas je peljal v hotel. Zadnji dan v Pragi smo si še zadnjič ogledali mesto in nekatere znamenitosti Prage, tokrat z vodičko; občudovali smo grad Hradčane, koder čofneš v vodo, ko ti zmanjka da go bo treba drugo leto ponoviti, oprimkov. Pomislila sem na opuščeni Darinka Dekleva Donatorji, oz simpatizerji tabora: Šternberger Damjan s.p.,Gostilna Urbančič, Brozina d.o.o., Tomex d.o.o., Pizzerija Park, Kmetija Škrab, Hrvatič Franc s.p., Pivka Perutninarstvo d. d., Pizzerija Aroma, Kmet- ija Franjo Penko, Mesarstvo Puc, Sadje Bonita, Joža Keš s.p., Gostilna Zala Knežak, Janez Knafelc s.p., Zdravko Ludvik s.p., Merkantil d.o.o., Mobitel d.d., Dekanijska Karitas, Lekarna Ilirska bistrica, Banka Koper, Renato Barbiš s.p., SKB Banka, poslovalnica Ilirska Bistrica. Posebno doživetje je bil ogled Zlate Prage, njenih številnih znamenitosti in predsedniške palače na Hradčanih. (Foto, arhiv »Ilirskega Sokola«) Rošickeho in si ogledali še zaključne nastope spretnih telovadcev. Najbolj zanimiv nastop mi je bil, ko je skoraj tisoč mamic in očetov s svojimi tri- mnoga dela slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, grajski vrt, Karlov most, znamenito mestno uro in še mnoge zanimivosti. Pravijo, da si je za ogled Prage, ki ji upravičeno pravijo Zlata Praga, treba vzeti cel teden časa, mi pa smo žal morali zaključiti ogled in naš tridnevni izlet. Čakala nas je še dolga vožnja domov. Za mene in mojo družino je bil to nepozaben izlet. Anja Jenko, učenka OŠ Antona Žnideršiča to\ vsaVo poletje je Vilo tu4i to zažgalo o4 vročine NeV 4an je pa lačen zajec v zasedi opazoval zelenjavo. A Ver zajec ni je4el Vorenja, je slaVo vi4el in zato Ugriznil v Ognjeni FFFFrON TaVo so Vili peVoči 4a je Var Vruhal plamene Plamen je zajel tu4i izsušeno zelenjavo in zanetil požar. Alarm je Super srno pozval na pomoč. Prihitela je na pomoč, z veeeeliVim ve4rom vo4e. poždr ter rešila lačne zajce! Vrisan 4eVlei/a i^siate šolo Šolski center Postojna VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna vab/ k vpisu za študijsko leto 2006/07 v programa POSLOVNI SEKRETAR (VI. st. izobrazbe) STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) redni in izredni študij Informacije: tel.: 05/ 721 23 30 in 05/721 23 31 spletna stran: www.vs-po.edus.si e-pošta: vs.postojna@guest.arnes.si Z Drugo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite od 1.8. do 6.9.2006 SENCE NA PORTRETU SLOVENSKE DUŠE lliriade Naši medijski dušebrižniki, oziroma bolje rečeno duhamorniki, ki zelo radi brbajo po senčnih kotičkih naše duše za kakimi skritimi nagnjenji (slabimi seveda), katerih spisek je vsak dan daljši in bolj zapletenih imen, nam radi ob vsaki priložnosti oponesejo, da smo Slovenci ne samo zafrustrirani, marveč tudi narod brez veselja do življenja. Ampak, lepo vas prosim, kako naj bomo srečni in sproščeni, če pa ne smemo početi tega, kar nas veseli? Kmalu bo vse, kar je bilo še do včeraj normalno početi, postalo "sumljivo” in kot takšno nemoralno! Če namreč samo pogledaš na sosedov borjač, te že obdolžijo fovšije, ki je baje eden od specifično slovenskih grehov, čeprav ni dokazano, da bi bili kaj bolj nagnjeni k zavistnosti od drugih narodov. To si v svoji preobčutljivosti pripisujemo sami. Če vsakemu neznancu, ki pride mimo, ne izjočeš svoje žalostne usode, si po njihovem že ksenofob ali po domače tu-jcemrznik. To še ni vse, kajti ne dolgo tega sem po radiu slišal še za nekaj skritih nagnjenj, za katera niti vedel nisem, da bolehamo za njimi. Neka psihologinjaje namreč samozavestno zatrjevala, da smo Slovenci ne samo zelo vase zaprti, ampak tudi naduti, ker zelo neradi prosimo za kakršnokoli tujo pomoč, kjer naj bi tičal tudi eden od vzrokov za tako visoko stopnjo samomorov pri nas. Punca je nekaj pomešala pri tem svojem kvačkanju in sicer prvič, da socialno stanje ni v nujni soodvisnosti z duševnim, ker bi sicer morali biti vsi revni samoumevno depresivni in brezvoljni ljudje, kar sploh ne drži, ter drugič, da zamenjuje, oziroma kar istoveti človeško zadržanost z nadutostjo. Če nekdo nerad javno razgalja svojo revščino ali stisko, še ne pomeni, da to počne iz nadutosti, ampak prej iz strahu pred izgubo osebnega dostojanstva, ki je v naši slovenski miselnosti v tesni povezavi z gmotnim položajem kot glavnim pokazateljem osebne uspešnosti. To je sicer narobe, je pa žal tako, da v človeka pri nas "šacamo” predvsem po tem, koliko si je prigrabil skupaj osebnega imetja in ne po njegovih človeških kvalitetah, s katerimi prispeva k skupni narodovi kulturni in duhovni blaginji. Tu verjetno tiči tisti hakeljc, ki mu posplošeno in napačno pravimo fovšija in na katerega obešamo tudi tisto, kar ne sodi nanj. Zdrava tekmovalnost s sosedi prav gotovo ne. Ko si bomo prišli na jasno, v katero rubriko kaj spada, bo tudi naša samopodoba, ki si jo včasih kar namerno kazimo s kakimi vsiljenimi potezami, bolj prijazno izglodala. Prav je, da se opazujemo kakšni smo, vendar ne s tako bolestno natančnostjo, kot to počnemo, da ne sme biti niti gubice na našem obrazu. Lep primer tovrstne miselnosti je odnos do polpretekle zgodovine, kjer hočejo biti vsi udeleženci v imenu svojih "svetih” ciljev, za katere so se, oziroma naj bi se borili, že vnaprej "čisti” in odvezani vsake osebne odgovornosti za svinjarije, ki so jih počeli. In to na obeh straneh. Največji faliment slovenske duše torej ni to, da ne zmoremo prenesti, če nekomu gre bolje kot nam, ampak da ne zmoremo sprejeti svoje samopodobe in s tem tudi zgodovine ter priznati da smo takšni, kot smo. V naši naravi je res nekaj samouničevalnega, kajti namesto, da bi svoje nezadovoljstvo s svojim stanjem sprostili navzven (magari s kričanjem na ulici, če ni drugega pri roki), ga navznoter proti sebi in tistim, ki nas obkrožajo, kar nas seveda onesposablja za spoprijemanje z lastnimi in skupnimi težavami. Za slovenskega človeka bi bilo dosti bolj koristno, če bi ga duhamorniki naučili sproščeno smejati se in to ne na sosedov, ampak na račun svojih neumnosti, ki jih pogosto počnemo, kot pa da nas morijo s svojimi izkrivljenimi predstavami o naši podobi, ki nam jo ob vsaki priložnosti, ki se jim ponudi, silijo pred oči. Prepričan sem, da bi se potem, ko bi se znali smejati, dosti lažje pogledali v ogledalo, ker nas ne bi bilo strah, kaj bomo videli. Tudi kakšna značajska posebnost ali temna pika, ki se je po nepotrebnem sramujemo na svojem obrazu, lahko pripomore k prikupnosti in prepoznavnosti pred svetom. Popolnost je namreč največkrat brezbarvna in neopazna. To se nam sedaj dogaja, ko skušamo v svoji preveliki vnemi v vsem vse posnemati, da postajamo vsem podobni, s čimer izgubljamo svojo osebno in nacionalno identiteto. Pri tem nam malo zadržanosti in zdrava merica fovšije ne bi škodila, ker se sicer kmalu res ne bomo več prepoznali...Boh do prihodnjič Jožko Stegu VAŠ IN NAŠ TITO... Če date kaj dosti na vero, potem je prav in lepo in bogu povšeči, kakšno nedeljo odpraviti se do Svete gore nad Novo Gorico in tam prisostvovati bogoslužju. Če pa na vse te ceremonije ne date niti počenega groša in ste potencijalni kandidat za peklenski roštilj, je pa vseeno Nova Gorica lepa destinacija za še lepši nedeljski izlet. Tam na drugi strani je tudi obeležena druga stran naše polpretekle zgodovine, ki nima s cerkvijo oziroma Cerkvijo dosti zveze.. .ali pač. Tam na drugi strani Sabotina namreč piše NAŠ TITO...oziroma piše VAŠ TITO...ne, ne,...pravzaprav piše VAŠ FIDO, a kmalu bo pisalo VAŠ TITO, pa potem spet NAŠ TITO. No, pa saj je bil Tito res naš, pa če je to komu všeč, ali pa ne. Razno raznim penzionerom in višjim kalibrom je pač premikanje kamenja po Sabotinu običajna nedeljska rekreacija in veselje... Eni ga kujejo v zvezde, eni ga pa ne marajo...kot vedno. Baje daje bil diktator. Kdo pav vsej naši bleščeči in briljantni človeški zgodovini ni bil, če je imel takšno moč in skoraj izvršno oblast? Naj naštejem samo nekaj biserov: Neron v starem Rimu, Mussolini, Hitler, Stalin, Čaušesku, Husein in podobnih kalibrov malo morje. Se najbolj so bili do sedaj “pridni in pošteni” ameriški voditelji, a tam imajo itak od vedno zgolj demokracijo in poslušajo samo voljo ljudstva! Da je bil babjek in kurbir, trdijo nekateri. Noja, pa saj moški itak vedno s (saj veste, kaj bi vam še pravil...) razmišljamo, pa če si to priznamo, al pa ne...In tisti ki imajo moč, denar in vpliv(aj,aj,aj...kakšne tri magične besede), to s pridom izkoriščajo; in tudi verjetno SO izkoriščali.. .tako vsaj predvidevam...No, pa saj je verjetno tudi za Jovanko dovolj ostalo, saj je bil Tito že na pogled kerlc in pol... Moti me pač to, da nekateri naši veleumi, ki se jih vzdržuje celo iz državne malhe, nimajo bolj pametnega dela, kot da premikajo kamenje in predelujejo N v V in ostali spet obratno. Pa za pol stoletja stare kosti se vsi blazno zanimajo in neko spravo vsi omenjajo.Ma do zdaj pa nikogar ni zanimalo, a je tisto trhlo okostje Švabsko, Laško, naše, tuje, domobransko...čigavo sploh. Sranje je pač bilo.. .tako kot v vsaki vojni in po njej. Klali so pač Nemci, Italjani (revčki so imeli srce v hlačah...pardon...v breznu), četniki, ustaši, partizani, domobranci...vsi; kdor je pač imel možnost. Pravica je pač vedno na strani zmagovalcev(menda je jasno, kdo je zmagal), a s povojnimi poboji so se med drugim reševale tudi osebne zamere in lastni interesi. J Menim, da so bili tudi naši dedje krvavi pod kožo. Samo tisto streljanje in zabijanje krampov v glave se je dogajalo petdeset let nazaj...ja. Kaj kdo misli s tem danes doseč, ko stare arhive odpira in kosti premetava, mi sploh ni jasno. A da bi koga obsodili? Dajte no, bodite resni. Pri tej brzini sodišč.. .saj še aktualne zadeve zaostajajo, pol pa še sodnikom plače nižamo. Še Nečujemdobro ni dočakal sodbe, pa je blo vse “črno na belem”, in je verjetno še lep čas nebi, pa četudi bi ga prijatelji Rusi ozdravili. Zdaj verjetno skupaj z Tudmanom delata kažin pri rogaču, kajti za vice dvomim da sta nabrala dovolj točk, ko se je Bosna bratsko delila I Sarajevo oslobadalo...Dobro da druže Tito ni dočakal tistih časov. Danes se verjetno v grobu obrača...sicer se brez ene noge bolj težko, ma obrača pa gotovo se. Sam sem imel šele dve leti, ko je on odšel v večna lovišča, a je še mnogo let po njegovi smrti odmevala tista: Druže Tito, mi ti se kunemo... Res je, da mi nikoli ni bilo treba za leto in pol v Makedonijo oditi branit granice, bratstvo I jedinstvo, pa je vseeno res tudi to, da tistega dobrega, kar so užile povojne generacije potem(60-a,70-a leta cvetočega socializma), mi nikoli več ne bomo.. .tisti socializem danes mi plačujemo, in ga bodo še naši zanamci, zgolj v obliki trdega kapitalizma... A potem se pa še na televiziji najde kakšna full zanimljiva in intelektualna oddaja, kjer se postavi bistveno vprašanje, ali bi bilo potrebno škofu Rožmanu postaviti spomenik ali ne. Pa se jih zmeraj najde tam enih 20 000, ki obrnejo telefoniji ena dva milijončka in mislijo, da njihovo mnenje koga v resnici zanima... A ste se že kdaj resno zamislili nad življenjem in se vprašali, kdo je v tem sistemu pravzaprav bedak... Pa lep pozdrav do prihodnjič... A ja,srn pozabu še...Smrt fašizmu, svoboda narodu... Matjaž Vrh NOVICE IZ VASI BISTRCE IN ŠIRŠE OKOLICE Smo nekje na sredi dopustniške sezone. Zato bi moral biti ta prispevek, kot se temu reče, dopustniško obarvan. Tako kot je denimo februarski o kulturi, junijski odet v patriotske barve (tako federalni kot nacionalni praznik sta v tem mesecu), decembrski pa bi se moral modro ozreti nazaj na minulo leto in opevati vse zamujeno in grajati vse narejeno. Poletju se seveda prileže tudi poletno branje. Zato nam je vlada poslala branje o Sloveniji, ki bo jutri država blaginje. Kar pomeni, da bodo v njej živeli blagi ljudje. Sicer pa bomo med drugim dobili gospodarske cone, pač v maniri evropskega planskega gospodarstva. Zgradili bomo dva klinična centra. Moj vsekakor najljubši projekt pa je umetni otok na slovenski obali. V stilu naših arabskih prijateljev iz Emiratov, ki so naredili palme in skupino otokov v konturi sveta. Temu so celo posvetili nekakšen muzej, z multimedijskimi vsebinami vred. Naš bi moral biti pomanjšana Istra, da jo malo podkurimo Hrvatom. Seveda se človeku, denimo ob kliničnih centrih porodi vprašanje, kako bomo zgradili dva klinična centra do leta 2013, če pa že operacijske mize kupujemo leta. Umetni otok in še kaj drugega pa naj bi zgradili z javno-zasebnim partnerstvom, z drugimi besedami, z zasebnim kapitalom. In spet se oglasi vražiček dvoma. Zasebni kapital hoče od naložb tudi kaj imeti. Saj veste, da lastnega denarja načeloma ne mečemo skozi okno, za to imamo državo. Še več. Pri takšnem zalogaju bi najbolj verjetno morali sodelovati tujci. Tuj kapital pa je v Sloveniji nekaj, česar najraje ne vidimo. Stara Titova šola, pač. Vsekakor pa imamo v naši vladi vizionarske ljudi. Ambiciozne. In to je pravzaprav zelo dobro. To je v bistvu prav način razmišljanja, prav način odzivanja na izzive sedanjega, ma vsakega, časa. Nekoliko manj simpatičen del tega predstavljajo računi, ki nam jih potem izstavljajo. Žal pa lahko na to pogledamo tudi nekoliko drugače. Sedanja oblast se je zelo izkazala na besedni ravni, praksa je nekoliko drugačna. Še pred slabim letom so denimo v britanskem tedniku Economist Janeza Janšo označili za enega od pogumnih vzhodnoevropskih reformatorjev, sedaj so za slovensko vlado napisali, da se bolj kot z reformami ukvarja z delitvijo sadežev oblasti. Ta revija je sicer liberalna, kar je tukaj na pol psovka (še iz časov anarho-liberalnih odklonov iz preteklosti) in isto je navedla tudi za estonsko in latvijsko vlado, kjer gospodarska rast presega kitajsko (dvomestne številke, ja). No, mi smo počasneži med novimi članicami EU, počasneje se razvijajo samo Madžari. Česar, zanimivo, v naših medijih ni zaslediti. Če torej odmislimo, da so kupu lepih besed dodali kup še lepših, so torej ambicije dobra stvar. In ravno tega se v bistriški republiki manjka. Kot da smo nekako ujeti v neke prežvečene vzorce in se potem prepiramo okoli oslove sence, ko postajajo edina dejanska razlika med lokalnimi političnimi “alternativami” osebna rivalstva. In eden od ključnih težav, to je treba povedati, čeprav ni politično modro v teh krajih, je problem mesta. Če je občinsko središče nekoč bilo enakovredna konica trikotnika s Sežano in Postojno, pa sedaj postaja del trikotnika z Divačo in Pivko. Padec za en razred, torej. Mogoče tudi zato, ker imamo verjetno edino mesto, kjer se dičimo z vaškimi potmi in ne mestnimi ulicami (navedba iz uradnih občinskih virov, prosim). Mi, ki živimo v vaseh, bi lahko rekli, pa kaj, to se nas ne tiče. Še več, mogoče pa sploh ne rabimo imeti mesta. Mogoče. Ampak imeti mesto ima določene prednosti. V resnici izbiramo samo o tem, ali bomo imeli najbližje mesto v Postojni ali v Ilirski Bistrici. Zaenkrat se mi zdi, da smo se odločili za tisto bolj proti severu. Mesta torej ne rabimo, tako kaže praksa. Pa to ni edino česar ne rabimo. Ne rabimo tudi trgovin, oziroma jih imamo dovolj. Zanimivo, da imamo dovolj trgovin že od časov bivše Ilirije, vmes pa jih je kar nekaj zraslo in vsem nekako gre. Ampak mi jih ne rabimo. In ne moremo se načuditi kapitalistom, ki jih še kar zidajo. Očitno oni bolj verjamejo v to občino kot mi sami. Ne rabimo šol, ne kulture. Ne rabimo turizma. Z drugimi besedami, niče ne rabimo, vse imamo. Super. In za konec se vrnimo nazaj k poletju. Po celi Sloveniji je poletje čas, ko se dogaja ogromno prireditev, skozi cel julij in avgust. Pri nas se jih bolj malo. Veste zakaj? Ker naša domača modrost pravi, da poleti nikogar ni, vsi so na dopustih, zato je to mrtva sezona. Možni razlagi sta dve. Ali noben drug v tej državi (pa tudi širše) nima pojma in so torej poletne prireditve povsod drugje brca v temo, ali pa smo mi poseben fenomen zahodnega sveta, ki smo na dopustu cela dva meseca. No, mogoče bi se našla še kakšna razlaga. Dejan Ujčič vider 's Potrebujete denar? Izposodite si ga v podjetju ŽNIDER S! Ugodna posojila - izplačilo takoj! ŽNIDER S IZOLA Cankarjev drevored 5 Tel.: 05/640 10 90 SV. KATARINA (691 M) Hrib Sveta Katarina se nahaja na skrajnem jugu občine Ilirska Bistrica, praktično na mejni črti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ta 691 m visok hrib se dviga med naselji Novokračine na slovenski strani državne meje in Rupa na hrvaški strani meje. Dostop do vrha hriba je možen z dveh strani in sicer po poti, ki se odcepi s ceste Novokračine-Jelšane in po poti, ki se odcepi s ceste Novokračine-Rupa, v bližini maloobmejnega prehoda. Obe poti se vijeta skozi borov gozd, ki danes že močno prekriva pobočja Sv. Katarine. Po obronkih borovih gozdov in zaraščajočih suhih kraških travnikih uspevajo številne rastlinske navadno ivanjščico, navadni jag-odnjak, njivsko grabljišče, cipres-asti mleček, justinovo zvončico, repuščevo zvončico, navadni srobot in druge. V poletnih mesecih v času cvetenja boste lahko opazili številne vrste žuželk, zlasti metuljev. Med njimi boste na pobočjih Sv. Katarine zasledili: lisarja, gozdnega rjavčka, repičnega belina, lešnikarja in os-atnika. Eno od številnih gradišč, ki so tvorila pravcato verigo tovrstnih utrdb od obrobja Kvarnerja, preko Pivke in Krasa do Tržaškega zaliva, je tudi gradišče na Sv. Katarini. Gradišča so bila strnjena naselja obdana z na suho grajenim kamnitim obzidjem ali nasipom, ki je služil v obrambne do 30 metrov. Ker je obzidje danes že precej razsuto, je o višini zasipa težko govoriti. Vhoda v gradišče sta dva. Glavni vhod je bil verjetno na jugo-vzhodni strani, pomožni pa tisti na severo-zahodni. Na najvišji točki gradišča, kjer danes stoji kapelica, so gradiščarji verjetno imeli svoj kultni prostor. Žal na območju gradišča na Sv. Katarini še ni bilo opravljenih obsežnejših arheoloških raziskav. To gradišče lahko časovno umestimo v starejšo železno dobo ali halštat nekje v 8. stoletje pred našim štetjem, ko so to področje naseljevali Iliri. Gradišče na Sv. Katarini je bilo že v času svojega nastanka nekakšna mejna točka med dvema ilirskima plemenoma: Japodi, ki so živeli nekoliko severo-vzhodneje od tega gradišča in Liburni, ki so živeli južneje in med drugim naseljevali področje Kvarnerja. Težko je reči, kateremu od teh ljudstev je pripadala Sv. Katarina. Vsekakor pa je bilo gradišče postavljeno na strateško pomembni točki, saj se je lahko od tam nadziralo celotno jelšansko kotlino, novokrajsko dolino, bila pa je to tudi strateško pomembna točka za osvajanje Kvarnerja. V poznejših obdobjih so prav ob vznožju Sv. Katarine potekale pomembne trgovske poti. Zadnja stoletja pred začetkom našega štetja je tod vodila jantar-ska pot, ki je povezovala Kvarner z Navadni kosmuljek Ljubljansko kotlino, v času Rimljanov je ob vznožju Sv. Katarine potekala rimska cesta, ki je povezovala Oglej (Akvileja) in Trsat (Tersatica), v srednjem veku je bila tu meja med glavarstvoma Gotnik in Kastav, še danes pa se prav tam razcepi pomembna prometnica iz Reke proti Ljubljani oziroma Trstu. Na najvišji točki hriba, kjer razgled seže globoko v Kvarnerski zaliv je v srednjem veku stala cerkev posvečena sv. Katarini, svetnici iz prve dobe krščanstva, po ustnem izročilu pa naj bi nekoč tam stal tudi ženski samostan. Cerkev je veljala kot božja pot. Sledovi cerkve so še danes vidni, ne ve pa se, kdaj točno je bila cerkev zgrajena. Ob koncu 18. stoletja so cerkev opustili verjetno zaradi slabega stanja, oltar in kip sv. Katarine pa prenesli v cerkev sv. Jožefa v Novokračine. Tja so prenesli tudi srebrn kelih z vgravirano1 letnico 1716 in enega od dveh zvonov, ki sta krasila cerkev sv. Katarine. Drugi zvon je bil prenesen v cerkev v Lipo. Zvonova sta nosila letnici 1300 in Ostanki varovalnega nasipa nekdanjega gradišča iz 8. stol.pr. n. št. vrste. Med pisanim cvetjem, ki namene. Gradišče na Sv. Katarini je krasi pobočja hriba, najdemo: v celoti krožno zavarovano s skoraj šentjanževko, navadni lučnik, navadni 700 metrov dolgim obzidjem, na kosmuljek, kimasti bodak, primožek, posameznih mestih širokim tudi Na pobočjih Sv. Katarine uspevata tudi navadni lučnik in kimasti bodak Pobočja hriba prekrivajo borovi gozdovi Kapelica sv. Katarine, zgrajena 2006 ■ Obronki borovih gozdov in suhi travniki na Sv. Katarini so raj za metulje: gozdni rjavček in Usar 1350, med prvo svetovno vojno pa sta bila oba pretopljena za vojaške namene. Na mestu, kjer je stala cerkev, so leta 1928 postavili lesen križ. Križ je bil poškodovan verjetno ob koncu druge svetovne vojne, ko so po pobočjih sv. Katarine divjale zadnje bitke za osvoboditev, saj se je ravno tod maja 1945 umikal 97. nemški armadni korpus. Številni grobovi nemških vojakov iz tistih dni, so še danes vidni tik pod vrhom Sv. Katarine in pričajo o hudih bitkah, ki Na vrhu Sv. Katarine (691 m) danes stoji kapelica so se ob zaključku druge svetovne vojne bile na tem področju. Takrat se je najverjetneje poškodoval tudi Kristus, ki je bil na križu, kateri je stal na vrhu hriba. Ta poškodovani Kristus danes stoji ob vhodu v cerkev sv. Jožefa v Novokračinah. Pol stoletja pozneje, natančneje 15. 5. 1994 so na istem mestu slovesno blagoslovili nov velik lesen križ, ki so ga postavili domačini. Od takrat vsako leto v mesecu maju na vrhu Sv. Katarine priredijo mašno slovesnost, ki mu sledi ljudsko slavje. Dogodek obeležijo z vsakoletnim medaljonom. Po 12-ih letih so križ na vrhu hriba zamenjali z novozgrajeno kapelico, katera danes stoji na mestu, kjer je nekoč stala cerkev. V kapelico so prenesli Pogled z vrha na Kvarnerski zaliv, v ozadju otok Cres Kapelica sv. Katarine kip sv. Katarine, ki se je po 226-ih in dal narediti strašno mučilo: kolo z letih gostovanja v novokrajski cerkvi bodili, s katerim jo bodo razsekali. Od vznožja do vrha je postavljen križev pot s 14. postajami Kip sv. Katarine se je po 226-ih letih Vsako leto ob mašni slovesnosti izdelajo nov spominski medaljon vrnil na vrh hriba ponovno vrnil na vrh Sv. Katarine. Istočasno so na pobočju istoimenskega hriba, ob poti ki vodi na vrh s ceste Novokračine^Jelšane, postavili križev pot s štirinajstimi postajami. Tako križev pot kot kapelica sta bila blagoslovljena junija 2006. Legenda pravi, da se je za časa Rimljanov Maksimin Daia, ki je vladal v rimskih afriških provincah v letih od 308 do 313, zaljubil v Katarino aleksandrijsko. Odločil se je, da se bo ločil od svoje žene in poročil s Katarino. Toda mlada kristjanka ga je odločno odbila. On pa jo je tedaj soočil s petdesetimi filozofi z namenom, dajo prepričajo da Kristus, ki je umrl na križu, ne more biti Bog. Toda Katarina, ki je bila odlična govornica in še boljša filozofinja ter teologinja, je na svojo stran pridobila vseh petdeset modrecev. Vladar Maksimin jih je dal mučiti in pobiti. Ker pa nikakor ni mogel pokoriti Katarino, je pobesnel Toda to mučilo je razpadlo. Tedaj so mučenko Katarino odvedli iz mesta in jo obglavili. Mučenka Katarina, ki je bila pozneje razglašena za svetnico, se na številnih slikah in kipih, tudi na kipu kateri stoji v omenjeni kapelici, upodablja s kolesom, ki naj bi jo razsekalo. Tekst in foto: Igor Štemberger Zvonik kapelice Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 0» 20» 0» »ŠIVANJE IMS BREZPLAČNO »METRAŽA lS * BRISAČE (6 vzorcev)1 \ / *PRESITA ODEJA SUMMER mo x 200 ■ 2.990,00 sit 200x200-5.990,00 SIT 200x260-6.990,00 SIT *G0T0VA ZAVESA (luna, iris) 3 x 1,5 m • 3.699,00 sit *$KAJ (imitacija kože) REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO 5IB instalacije d.0.0. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net__________ TOMJMDC mUMIM©, M SUMIURMI® TUM® miK en«*« Rosanam/ m mšaiM SMavsmuu m laum KOTLI NA POLENA IN PELETE ra USE JE (MtiTETA ima irafiMi [MKiimUJ B AAJ vie|mann Buderus sime -vveishaupt- Unical Eurotherm cTc 0RIEUO WVterm A biasi viabrus ^Dom na Vidmu 1 P) | 5^ ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ~ AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE ■ VIDEO TOR 3 ■1.GEJŠA-drama ■2. PRVINSKI NAGON 2-triler ■3. HOJA PO ROBU-res. dog. ■4. KRVAVI HOSTEL - grozljivka ■5. USODNA PREVARA-triler ■6. UMIRANJE-triler ■7. ZVOK GRMENJA-zf ■8. OBROČ GROZE • triler ■9.AE0N FLUX - zf ■10. DR. DOLIHLE 3 ■ komedija M [1MD SKRB ZA NADARJENE UČENCE NA OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Čeprav smo že pošteno zakorakali v svet počitnic, pa se spomnimo na naše nadarjene učence, ki smo jim v letošnjem letu posvetili kar veliko časa. Na OŠ Antona Žnideršiča smo se že v šolskem letu 2004/2005 priključili projektu o odrivanju nadarjenih učencev. Potekalo je izbiranje in testiranje v 6. razredih. Tako je bilo na področju intelektualne nadarjenosti izbrano 6 učencev. Najbolj zainteresirani in delavni, ter novih oblik in dela vedoželjni so ob zaključku šolskega leta pripravili razstavo del, ki so nastajala preko celega leta. Sredi šolskega leta so se skupini učencev priključili tudi na novo izbrani učenci 6. razreda, ki bodo delo nadaljevali v naslednjem šolskem letu. Nadarjenost se pri otrocih kaže na različne načine, prav tako pa ni nekega splošnega pravila o tem, kdaj se določena nadarjenost pri otroku ZAVEŽI VOZEL V vsaki roki držimo konec vrvice. Sedaj zavežemo vozel v sredini vrvice, ne da bi spustil katerega od koncev vrvice. POLICAJ, ROPAR, OČE, MATI, DVA SINOVA IN DVE HČERI računalniška logična igra 1. Cilj naloge je da spravite vse osebe (policaj, ropar, oče, mama, dva sinova in 2 hčeri) na drugo stran reke. 2. Na splavu sta lahko hkrati največ dva. 3. Splav lahko vozijo le mama, oče ali policaj. 4. Oče ne sme biti s hčerjo brez mame, sicer jo udari. 5. Mama ne sme biti s sinom brez očeta, sicer ga udari. 6. Ropar bo udaril kogarkoli, če ne bo zraven policaja. 7. Če je ropar sam na bregu, ne bo pobegnil. kaže, ni. Najbolj poznana in verjetno tudi najbolj cenjena je splošna intelektualna nadarjenost, vendar ni edina, saj otroci lahko kažejo visoke sposobnosti tudi na področju kreativnega mišljenja, ustvarjanja na področju vizualne in izvajalske umetnosti, v današnjih časih pa je vedno bolj pomemben visok dosežek na področju vodenja. Nenazadnje pa bi lahko k nadarjenosti prišteli še psihomotorične sposobnosti, ki so Učenec se s prijateljem zveže. Uporabimo dolgi vrvi, vendar ju ne zategnemo premočno okoli zapestij. Zdi se, da sta zanki povezani, vendar v resnici ni tako. Kako se lahko ločita, ne da bi pri tem razvezala vozle? ČUDEŽNO PREMIKANJE To preprosto napravo sestavimo iz debelega kartona, nekaj vrvi in kroglice. Kako lahko premakneš kroglico iz desne zanke v levo zanko, ne da bi razvezal vrv opazne pri športnikih. Na naši šoli smo se z učenci Anjo, Tjašo, Heleno, Janijem in Tadejem ukvarjali z razvijanjem splošne intelektualne nadarjenosti. Zelo veliko smo se tudi ukvarjali z računalnikom ter reševanjem različnih IQ testov, kjer smo si merili naše nadpovprečne sposobnosti. Prikazujemo vam nekaj utrinkov našega dela. Vsem učencem, ki so z veseljem prihajali k dodatnim uram pouku se zahvaljujem za njihovo vztrajnost in jim želim v bodoče še veliko tako prijetnih ur druženja. Mentorica Nataša Olenik SUDOKU Sudoku ali devet se rešuje tako, da v prazna polja vpišete številke, tako da bodo v vsaki vodoravni vrsti, navpični koloni in v praznem posameznem kvadratu 3x3, vpisane vse števke od 1 do 9. Za lažji začetek reševanja je v liku že vpisanih nekaj števk. Izhodišče reševanja morate mreži najti sami. SESTAVA KOCKE IN OSMERCA Učenci po navodilu učitelja izrežejo mrežo različnim geometrijskim telesom. ZLATI TEKMOVALCI OŠ RUDOLFA UKOVIČA IZ PODGRADA V šolskih prostorih že skorajda mesec dni ni slišati vriska in veselja učencev, saj so na zasluženih počitnicah. Celo leto so se pridno učili in dosegali lepe rezultate, sedaj pa uživajo brezskrbne počitnice in nabirajo nove izkušnje in moči, da se bodo jeseni lahko polni energije spopadli z novim znanjem in novimi izzivi. Verjamem, da je tako našim učencem kot učiteljem zadnji šolski dan ostal v zelo lepem spominu, saj so učenci poleg lepih spričeval prejeli tudi pohvale in priznanja za celoleten trud in delo. Priznanja in pohvale jim je na slavnostni zaključni prireditvi ob zaključku pouka podelil g. ravnatelj Milan Dekleva. Učenci naše šole so med šolskim letom dosegali lepe rezultate na raznih tekmovanjih. Tekmovali so tako učenci nižje kot višje stopnje. Vrsta učencev, ki je čakala na podelitev priznanj na zaključni prireditvi, je bila zelo dolga. Seveda, saj so vsi skupaj prejeli kar 66 priznanj iz tekmovanj, pa še medalje za športna tekmovanja, pohvale za sodelovanje na projektu Evropa v šoli, pohvale za marljivo šolsko delo ter odličen uspeh in še kaj. Učenci od 5. do 9. razreda so sodelovali na tekmovanjih iz znanja matematike, logike, slovenščine, kemije, biologije, sladkorne bolezni, zgodovine in vesele šole ter pridno brali za Bralno značko. Učenci od 1. do 4. razreda pa so na tekmovanjih pokazali svoje znanje iz matematike, cici vesele šole, potegovali so se za medaljo Zlati sonček in Krpanovo medaljo, pridno so brali za Bralno značko in v projektu Knjigobube. Skupaj so naši učenci dosegli kar 53 bronastih priznanj ter 10 srebrnih priznanj. Trije učenci naše šole pa so dosegli tudi zlata priznanja. Pod mentorstvom učiteljice biologije, Veronike Gobec, je Erik Mršnik, učenec 8. razreda, dosegel zlato priznanje na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni. Prav tako pod mentorstvom učiteljice biologije je svoje znanje iz biologije uspešno pokazala tudi Patricija Hribar, učenka 9. razreda, in dosegla zlato priznanje na tekmovanju iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Pod mentorstvom učiteljice zgodovine, Mirke Ivančič, je Nataša Poropat, učenka 9. razreda, dosegla zlato priznanje na tekmovanju iz znanja zgodovine. Znanje, ki so si ga učenci tekom leta nabrali, zagotovo ni prineslo le priznanj s pridihom »žlahtnih kovin«, ampak nove izkušnje in dobro popotnico za življenje. Še enkrat čestitke vsem učencem in učiteljem. Želim vam prijetne počitnice, v jeseni pa novim zmagam naproti. šolska svetovalna delavka OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Naslov slike: Zlati tekmovalci z ravnateljem na zaključni prireditvi ob koncu pouka USPEŠNO ŠOLSKO LETO ZA UČENCE OŠ DRAGOTINA KETTEJA Šolsko leto 2005/2006 je bilo za učence OŠ Dragotina Ketteja zelo uspešno. Z izvrstnimi dosežki so se izkazali na različnih tekmovanjih iz znanja posameznih predmetov, logike, vesele šole ter na športnem področju. Pri slovenščini so tekmovali učenci za Cankarjevo priznanje; 6 si je prislužilo bronasto priznanje, 4 tudi srebrno. Bronasto Vegovo priznanje iz matematike je osvojilo 62 naših učencev, 6 srebrno, devetošolec Kristjan Dekleva pa tudi zlato. Uvrstil se je tudi na mednarodno tekmovanje »Disfida matematica« v Beljaku in se na njem dobro odrezal. Pri angleščini je 9 učencev doseglo bronasto, 4 pa srebrno priznanje. Učenka Jera Agata Reberc pa je postala državna prvakinja iz znanja italijanskega jezika. Naši učenci so sodelovali še na tekmovanjih iz znanja kemije in fizike. 2 učenca sta si prislužila bronasto Preglovo priznanje, 1 srebrno, osmošolec Jernej Ekar pa tudi zlato. Bronasto Stefanovo priznanje iz fizike je osvojilo 6 učencev, srebrno 2, Kristjan Dekleva še zlato. V tekmovanju iz logike je 12 učencev prejelo bronasto priznanje. S spoznavanjem zgodovine se je ukvarjalo 23 učencev, 4 so osvojili bronasto, Jernej Ekar tudi zlato priznanje. Dobro so se učenci odrezali tudi na tekmovanju iz biologije. Trije so se uvrstili na državno tekmovanje, na katerem je ena učenka osvojila srebrno, Asja Frank in Primož Jenko pa zlato proteusovo priznanje. Osmošolci in devetošolci so sodelovali na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni; 4 učenci so prejeli bronasto, ena učenka pa srebrno priznanje. V znanju iz vesele šole so se preizkusili učenci od 4. do 9. razreda. Bronasto priznanje je doseglo 15 učencev, srebrno 4, petošolka Helena Grbec pa se je izkazala z zlatim priznanjem. Kettejevo bralno pohvalo s knjižno nagrado za vsa osnovnošolska leta pridnega branja si je prislužilo 13 učencev. Naši učenci so bili tudi uspešni bralci angleških besedil, saj si je zlato značko prislužilo 7, srebrno pa 3. Na nacionalnih preizkusih znanja, ki so jih iz slovenščine, matematike in biologije opravljali vsi devetošolci v Sloveniji, so bili dosežki naših učencev nadpovprečni, še posebej visoko izstopajoči pri slovenščini. Šolo je zapustilo 42 devetošolcev, med njimi 9 takih, ki so bili odlični vsa leta šolanja. Iztekajoče se šolsko leto je zaznamovalo tudi nekaj dobrih športnih dosežkov. Posebej uspešni so bili učenci pri igrah z žogo. Starejši dečki so se v malem nogometu uvrstili med 8 najboljših ekip v državi, saj so na tekmovanju v polfinalu državnega prvenstva osvojili 2. mesto. V rokometu so se izkazale starejše deklice, ki so v četrtfinalu državnega prvenstva dosegle 3. mesto. V Šolski košarkarski ligi je navijaška skupina Veverice, v kateri poleg naših učencev sodelujejo tudi učenci OŠ Antona Žnideršiča, na državnem prvenstva osvojila 1. mesto. Omenjeni dosežki so predvsem rezultat marljivega dela učencev, pa tudi njihovih staršev in pedagoških delavcev šole. Čestitamo vsem učencem, ki so dosegli priznanja. Ponosni smo na njihove dosežke. Pri nadaljnjem šolanju in v življenju jim želimo še veliko uspehov. Alenka Frank in Tanja Vičič »Zlate petice« (od leve proti desni) Gabi Rolih, Jera Agata Reberc, Sabina Perenič, Miran Volk (zgoraj), Asja Frank, Sara Kovačič, Simon Otenik, Staša Maljevac, Kristjan Dekleva (spodaj) PIŠITE NAM: sneznik@kabelnet.net TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMH „„i, iiiimimiiiiimiiiiimiiiimrr www.tapetnistvo-zele.com 17Trn,ATA OBl,A7niTi!i?rf;5A POHIŠTVA TAPETNIŠTVO ŽELE/?==== Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 tel. Trgovina: 05/757-06-43 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče 2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. SLOVENIJA V PARIZU Učenci 4.c razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja smo letos sodelovali na tekmovanju Skice okoli sveta. Tekmovanje organizira podjetje VEOLIA TRANSPORT pod pokroviteljstvom UNESCA, v Sloveniji pa ga podpirajo Eko šole. Namen tekmovanja je dvigniti zavest otrok za varovanje okolja in zdravja. izstopal, saj je temeljil na skrbi za okolje, vključevanju invalidov ter povezanosti različnih generacij. Za nagrado je cel razred, pod pokroviteljstvom podjetja I & I, potoval v Celje, kjer smo prejeli kovček za analizo kakovosti vode. Tam so nam svečano podelili tudi letalske vozovnice za mednarodno srečanje zmagovalnih razredov. Jure Valenčič in Denise Dekleva sta z razredničarko il,^— Slovčmti Naša naloga je bila izdelati projekt, ki naj bi našemu kraju prinesel napredek. Po tehtnem premisleku smo prišli na idejo, da bi v mestu uredili PARK ZA OSTARELE IN INVALIDE. Sklepali smo, da za takšen projekt ne bi bilo potrebno veliko časa in denarja, saj park v mestu že obstaja. V njem bi bilo potrebno razširiti sprehajalne poti, jih zravnati in primerno zaščititi. Urediti bi bilo treba zelenice, počistiti ribnike in športna igrišča. Prepričani smo, da bi park z ves- Polono Benigar odpotovala v Pariz, kjer sta spoznala otroke iz celega sveta. Skupaj so odkrivali lepote francoske prestolnice in njene okolice. Na sedežu UNESCA so jim podelili priznanje. Naš projekt bo s potujočo razstavo prepotoval ves svet. Letos se je tekmovanja udeležilo 33000 otrok iz 700 šol. Zastopanih je bilo 23 držav iz petih celin. Ponosni smo na svoj uspeh. Upamo pa, da bo naša ideja zaživela tudi v praksi. Ob tej priložnosti se zahvalju- eljem obiskovali vsi prebivalci našega kraja ne glede na to ali so zdravi, bolni, mladi ali stari. Projekt bi gotovo pozitivno vplival na zdravje in počutje vseh prebivalcev mesta. S svojo idejo smo v konkurenci več kot 45 razredov zmagali na državni ravni. Kot je povedala koordinatorka slovenskih eko šol, gospa Nada Pavšer, je naš projekt vidno jemo vsem, ki so nam pri izvedbi projekta in organizaciji poti v Pariz pomagali. Hvala gospe ravnateljici Ester Juriševič, gospe Nadi Udovič (l&l - Veolia) in gospodu Thierryju Rijckebuschu - direktorju podjetja Veolia v Sloveniji. 4.c in razredničarka Polona Benigar, OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA ROBIDA Pred leti, ko sem še kot kratkohlačnik plašil rake po Vjlki uodi, je bila ena najslajših dobrot robidnica. Tam ob vodi so sicer uspevale le tiste poprhnjene, bolj sivkaste, a le malo više smo se do krvi pobodli na pravi robidi. Kljub velikim, kot britev ostrim trnom so nas privabljali njeni veliki sijoči in neskončno sladki plodovi. Že takrat smo vedeli, da se robida od robide razlikuje in da so robidnice na nekaterih večje in slajše od drugih. Danes vem, da botaniki samo v Evropi ločijo več kot 1500 podvrst. Takrat sem se tudi naučil, da mora biti robidnica ravno prav zrela, če naj bo res dobra. Če je trda, je kisla, čim pa je premehka, se njen plemeniti okus spremeni v nekaj zelo ostudnega. To pravilo upoštevam še danes. Takrat mi ni bilo najbolj jasno, zakaj so robide brkinsko grozdje. Ta oznaka se mi je zdela malce žaljiva. Danes vem, da sta res v daljni žlahti in da so Brkini polni te divje dobrote, na žalost vedno bolj polni, saj prerašča nekoč urejene vrtove. Robida si vedno najde rodovitno zemljo in dobro lego, če lega ni najboljša, pa do nje spleza. Kljub osovraženosti zaradi svoje trdoživosti in vztrajnosti po krivici pozabljamo vse njene dobre lastnosti. Na prvem mestu so seveda njeni plodovi, pozabiti pa ne smemo na mlade poganjke, ki jih lahko suhe uporabimo za izvrsten čaj, lahko pa jih dodajamo solatam ali celo vlagamo v kis. Ker pa je sedaj čas plodov, bomo ostali pri robidnicah. Najprej nasvet pri nabiranju, obvezna je uporaba ene rokavice, ki naj bo dovolj čvrsta, da je trni ne prebodejo, krasen pripomoček je palica, ki ima na koncu kavelj. Z njo si približamo običajno previsoko rastoče plodove. Posodo za bero si pritrdite za pas, tako da boste imeli prosti obe roki. Pa še eno, nekoliko neobičajno opozorilo. Na robidi so ponavadi tudi smrdljivci. To so hrošči ploščate oblike, dokaj izrazitih barv in nič kaj plašni. Za to imajo dober razlog, v nevarnosti namreč okoli sebe poškropijo tekočino zelo neprijetnega vonja. Če kot nevarnost občutijo nas, bomo deležni kopeli, ki nam bo dodobra pokvarila veselje do nabiranja in, seveda, okus robidnic Sicer pa boste z malo izkušnjami in ustrezno opremo presenečeni, kako hitro je posoda polna. Zdaj, ko imamo nabrane okusne sadeže, je treba z njimi kaj narediti, in to čim prej. Robidnice namreč zelo slabo prenašajo skladiščenje in bodo že čez noč zgubile veliko svojih lastnosti. Zato torej takoj v kozarec z njimi in dober tek. Lahko dodamo malo sladkorja in smetane ali pa jih dobro pest ali dve vsujemo v liter belega vina, kako uro dobro ohladimo in postrežemo čudovito brkinsko bovlo. Robidnice lahko razporedimo po pladnju in na hitro zmrznemo. Pozneje jih pretresemo v vrečke, tako nam ostanejo cele in na voljo za poznejšo uporabo. Tisti bolj domiselni boste v receptih jagode nadomestili z robidnicami, iz robidnic pripravili sok ali sirup in še nešteto je načinov, kako pospraviti bero robidnic. Meni je najljubša robidnična marmelada. Po videzu in okusu se z njo lahko kosa le redko katera. Problem so zelo drobna semena, ki nekatere motijo. Odstranim jih tako, da dam robidnice v lonec in jih zavrem. Dobljeno tekočino precedim skozi ustrezno cedilo (pri tem je dobrodošla pomoč paličnega mešalnika). Robida ima veliko pektina in marmelada bi se lepo trdila tudi sicer, ker pa se ne obremenjujem preveč z viškom kilogramov in sem rad prepričan, da bo pozimi kaj namazati na kruh, dodam želirni sladkor, vendar nekoliko manj, kot je navedeno v receptu. Shraniti je treba vrelo marmelado, in sicer v čiste kozarce, zapreti pa z novimi pokrovi. Vsi poskusi z dodajanjem različnih arom so se izkazali kot strel v prazno. Robidnice so preprosto same dovolj dobre. Veselo v prvo ograjo in obilo užitkov. Za mnenje, nasvet ali pomoč me še vedno dobite na 031-209-629. Rihard RAK NA KOŽI V rubriki “ŽIVIMO ZDRAVO” nam svetuje priznani dermatoven-erolog, doc. dr. Igor Bartenjev. Vaše predloge in vprašanja za dr. Bartenjeva nam lahko pošljete v uredništvo Snežnika, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica ali po e-pošti sneznik@kabelnet.net. ŽIVIMO ZDRAVO... Uvod Kadar govorimo o kožnem raku, mislimo pri tem predvsem na maligne epitelne kožne tumorje, ki so pogosta maligna obolenja in zrastejo iz celic kože, predvsem vrhnjice. Ne mislimo na zelo nevarni tumor maligni melanom, ki zraste iz melanocitov, to so celice, ki tvorijo kožni pigment in se zato največkrat pojavi na koži. Vsak tretji novo odkriti rak je kožni rak. Ugotovili so, da bo vsak drugi belec, če bo živel nad 65 let, vsaj enkrat v življenju zbolel za kožnim rakom. Vsako leto zboli na svetu skoraj 4 milione ljudi. Vzroki nastanka in dejavniki tveganja Dokazanih je več dejavnikov, ki sodelujejo pri razvoju kožnega raka: - genetika: Ljudje s podedovano svetlo poltjo, ki na soncu slabo porjavi in je hitro opečena so v posebno veliki nevarnosti, da bodo zboleli. - kemijski karcinogeni: Številne kemikalije, ki prihajajo v stik s kožo so rakotvorne. Vemo za več kot 700 takšnih snovi. - ultravijolični žarki: Ugotovitve epidemioloških raziskav iz vsega sveta so si enotne. Ultravijolični žarki so najpomembnejši vzročni dejavnik vseh vrst kožnih rakov. Za nastanek kožnega karcinoma je pomembna predvsem skupna doza, ki je lahko pridobljena tudi v zelo dolgem časovnem obdobju. Kot dejavnike tveganja upoštevamo poleg izpostavljanju opisanim karcinogenom še nekatera kronično degenerativna stanja kože (npr. brazgotina) kronična vnetja (npr. golenja razjeda) in tako imenovane prekanceroze , to so spremembe iz katerih se rad razvije kožni rak. Najpogostejša in klinično najpomembnejša sta bazocelularni in spinocelularni karcinom. Bazocelularni karcinom (ba-zaliom, bazocelularni epiteliom) izvira iz bazalnih celic vrhnjice, dlačnih foliklov in lojnic. Tumor se pojavlja samo na koži. Kljub temu, da lahko povzroči hudo uničenje tkiva pa ne zaseva. Najpogosteje (v 80%) se pojavlja na zgornjih dveh tretjinah obraza, druge pogoste lokalizacije pa so spodnja tretjina obraza, skalp, uhlji, vratni izrez in zgornji del hrbta. Bazaliom je v začetni fazi večinoma voščeno prosojna, rahlo dvignjena, bledo rožnata, gladka papulasta tvorba, ki ima na površini drobne žilice. Tumor raste počasi in se pri tem različno oblikuje. Lahko se širi kot nepravilno oblikovano žarišče, ki v sredini atrofira, na robovih pa se razvijejo značilni »biseri« in žilice. Tumor v centru velikokrat bolj ali manj razpade in včasih izgleda kot ranica, ki ne celi. Predvsem na koži trupa se pojavlja oblika bazalioma, ki raste počasi, neznatno nad nivojem kože, in izgleda kot ekcem ali glivično žarišče. Včasih so bazaliomi obarvani rjavo. Spinocelularni karcinom (spinaliom, skvamozni karcinom, planocelularni karcinom, poroženevajoči karcinom) Ta oblika raka kože se velikokrat razvije najprej v vrhnjici in se po nekem času spremeni v pravi invazivni karcinom. Raste destruktivno, in tudi zaseva v bezgavke. Pojavlja se na koži in na sluznicah. Čeprav kožne lokalizacije niso tako značilne kot za bazaliom, zraste tudi spinaliom navadno na delih, ki so bili veliko na soncu. Prva opazna sprememba je največkrat, majhna, rahlo dvignjena, na površini vsaj neznatno oroženela, neboleča zatrdlina. Počasi raste do velikosti centrimetra, nato se začne večati hitro in raste eksofitično kot gomolj. Ta eksofitična rašča razpada. Tumor se lahko širi tudi v globino, kjer uničuje tkivo. Iz večjih tumorjev je mogoče včasih iztisniti rumenkasto pastasto snov. Od posebnih oblik spinalioma je najpogostejši karcinom spodnje ustnice, ki se razvije predvsem pri kadilcih. Zdravljenje kožnega raka V osnovi zadnja leta številni strokovnjaki nagibajo k kirurškem zdravljenju, čeprav imamo tudi nekatere druge možnosti zdravljenja, ki le včasih pridejo v poštev. Gre za obsevanje z ionizirajočimi žarki, zamrzovanje, laserska kirurgija, lokalni citostatiki, novo biološko zdravilo /imiguimod/ in še kaj. Preventiva kožnega raka Ljudje bi lahko sami veliko napravili, da bi ne zboleli za rakom kože. Preventiva raka ima velik pomen v boju s to boleznijo. Vedeti moramo, da so sončni žarki najpomembnejši dejavnik nastanka. Pomembno je tudi, da ne čakamo, ampak obiščimo zdravnika takoj, kose sumljiva sprememba na koži pojavi. Doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med. Specialist dermatovenerolog Dopusti zdravnikov v mesecu avgustu 2006 I 1 I 2 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I S I P 10 I 11 12 I 13 I 14 I 15 I 16 I 17 18 19 I I 91 I 99 I 93 ?4 25 Splošne ambulante Modic Maksimilian. dr.med.,spec. Lovrič-Kiselič Sonja,dr.med.,spec. Živčec-Kalan Gordana,dr.med.,spec. StemberqerAnia.dr.med. S s s s s Peikovič Marija,dr.med.,spec. Otroški in šolski dispanzer Šegota Sunčana. dr.med.. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X x X x X x Y Y Komen Odineia. dr.med..spec. Kauzlarič Ivan,dr.med.,spec.šol.med. x x x Ostale ambulante DSO Taučer-Mičetič Jasna, dr.med. s s s s 5 SPEC Vadnial Jana. dr.med. SPEC Dekleva Barbara, dr.med. DMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. Zasebna ambulanta Trlin Dražen. dr.med.,spec zd Izd I zri zd I I I I I M I I I I l I I I I I I I j j | | |-j ~r Legenda: osenčena polja = dopust, (S)=specializacija; (X)=ostale odsotnosti, (zd)=dela v zdravstvenem domu Opombe: dr. Šegota - daljša odsotnost, nadomestni zdravnik dr. Komen ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA GREGOR SLAVEC JE PREŽIVEL VROČ JUNIJ NOGOMETNI TURNIR »POLETJE 2006 « Mladi voznik iz Ilirske Bistrice je minuli mesec doživel skoraj vse, kar se lahko pripeti avtomobilskemu dirkaču. V začetku meseca je odlično nastopal na krožni dirki v Cerkljah ob Krki, kjer je navduševal z drznimi prehitevanji, ob koncu pa na gorski dirki tik pod vrhom Rogle doživel in, k sreči, brez vsakršnih posledic preživel najtežjo nesrečo v kratki, a uspešni športni karieri. Vseeno pa ga te dni že lahko ponovno pričakujemo na tekmovalnih stezah. Junij se je pričel nekoliko nad pričakovanji, ko je Gregor Slavec v soboto na mokri in spolzki progi po kratki poletni plohi. Z izjemnim občutkom za vodenje avtomobila in pozno zaviranje je kljub nekoliko slabšemu dosežku na treningu na dirki prehiteval kot za stavo tekmece v močnejših avtomobilih. Prebil seje na peto mesto v skupni razvrstitvi in drugo v diviziji in ujel dirkalnik pred sabo. Na zavojih se je praktično dotikal njegovega zadnjega odbijača, a na ravnini mu je voznik, ki je imel na razpolago močan, 6 valjni trilitrski agregat in vsaj 100 KM razlike, le uspel pobegniti. V nedeljo je bilo — I narobe. Že na sobotnem treningu je hitro po startu v nekoliko vlažnem in spolzkem, a izredno hitrem zavoju, odneslo zadnji del njegovvega Alfa Romea 156, vrglo gaje preko ograde in po petkratnem prevračanju, med katerim je podrl dve tanjši smreki, obtičal daleč od ceste popolnoma uničen. Varnostna oprema pa je odlično opravila svojo nalogo, saj je Gregor Slavec iz vozila zlezel povsem nepoškodovan. Je pa zato ostal brez tekmovalnega avtomobila in realnih možnosti za nadaljevanje uspešne sezone. Za popolnost črnega konca tedna pa je v nedeljo poskrbel še Jaka Drobnič z najetim drugim avtomobilom Gregorja Slavca, Peugeot 106 rally. V zadnjem zavoju zadnje vožnje dirke se je prevrnil na streho in nato spet na kolesa, pri tem pa je na avtomobilu prišlo od manjšega požara. Gasilci so ukrepali hitro in učinkovito, tudi tokrat se je voznik dobro izvlekel le z obtolčenim sredincem, avto pa je bil krepko potolčen. Vseeno pa se je za mladega asa iz Ilirske Bistrice vse dobro izteklo. S pomočjo novega pokrovitelja in nesebičnim trudom cele ekipe je uspel pravočasno popraviti svoj tekmovalni avtomobil Alfa Romeo 156TS, s katerim je že po zaključku redakcije nastopil na drugi letošnji krožni dirki v Cerkljah, videli pa ga bomo tudi na veliki domači prireditvi, mednarodni gorski dirki proti Šembijam. Vlado Krivec Na nogometnem turnirju se je zbralo dvajset srednješolcev. Razdeljeni so bili na tri ekipe in so odigrali tri tekme. Po triurnem nabijanju žoge smo dobili zmagovalce in sicer ekipo UPEČENE ŽEMLJICE, katera je bila za odtenek boljša od ekipe FITNES CENTER TOMŠIČ (odločala je gol razlika). Tretje mesto je osvojila ekipa TOVARI, katero pa so sestavljali le igralci, ki ne igrajo v nogometnih klubih. Čeprav je bil turnir organiziran zelo na hitro in niso uspeli priti vsi zainteresirani, menim, daje dosegel svoj namen. Mladi so se družili in igrali nogomet ter koristno in aktivno preživeli en dan počitnic. Po zaključku turnirja sem podelil ekipam spominske diplome, priznanje za najboljšega strelca pa je dobil Ado Njemčevič. Za obnašanje na igrišču in izven moram pohvaliti vse sodelujoče. Za organizacijo, sojenje, vodenje semaforja in zapisnika sem poskrbel sam. Zahvalil pa bi se ravnateljici OŠ AŽ, gospe Šepec, da nam je omogočila prost termin ter predsedniku NK Ilirska Bistrica, gospodu Bergincu, ki je plačal uporabo telovadnice. Organizator: Vojko Kalc nastopil na drugem letošnjem dirkaškem koncu tedna v okviru krožnega prvenstva Slovenije. Na dirkališču Mobikrog sta bili v soboto, 3. in nedeljo, 4.junija izpeljani dve atraktivni dirki z mednarodno udeležbo. Gregor Slavec je z Alfa Romeom 156TS še posebej navdušil vreme vroče in proga se je povsem osušila. V takšnih pogojih Gregor Slavec ni uspel zadržati za sabo dveh voznikov v močnejših dirkalnikih, a je brez težav še enkrat osvojil 2.mesto v svoji diviziji. Žal pa je na 3.letošnji gorsko hitrostni dirki na Rogli vse krenilo BRON ZA NEJCA GLAVAŠA NA EP V TURČIJI V Izmirju (Turčija) je v mesecu juliju potekalo evropsko prvenstvo v košarki za mladince (do 20 let). Slovenska reprezentanca, ki je na pot odšla z različnimi pričakovanji, je v Turčiji pripravila prijetno presenečenje , saj je osvojila tretje mesto. V polfinalu so naši fantje izgubili z domačini (reprezentanco Turčije), v borbi za tretje mesto pa so zaigrali zelo dobro in premagali Italijane z rezultatom 83 :75 ter tako prišli do zaslužene bronaste medalje. V slovenski izbrani vrsti je nastopal tudi Nejc Glavaš, ki je kot košarkar zrasel v domačem klubu Piama - Pur. Nejc je v minutaži, ki jo je imel na razpolago, leto dodobra izkoristil in z dobrimi predstavami krepko prispeval k uspehu reprezentance. Peter Šircelj fpopu I Libertvj Stilo Mul Ne zamudite ugodni zato čimprejeobjščit ijega pooblaščenega prodajale id.o.o. Doblo £ Z AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA SINJA GORICA 11 1360 VRHNIKA f,ar www.avtotrade@siol.net KUPCU NUDIMO MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO, KRIJEMO STROŠKE REGISTRACIJE (CESTNINA, TABLICE, IZDAJA PROMETNEGA DOVOLJENJA, PRIJAVA). VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA PA PODARIMO TUDI 4 ZIMSKE GUME AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA SINJA GORICA 11 1360 VRHNIKA mi www.avtotrade@siol.net INTERVJU___________________ RADOŠ GREGORČIČ Košarkaški klub Piama pur je dobil novo vodstvo. Dolgoletnega predsednika kluba in sedanjega direktorja podjetja Piama Pur Radoša Gregorčiča je zamenjal Peter Šircelj. Ob tako veliki prelomnici za klub, smo za pogovor prosili sedaj že bivšega predsednika kluba, ki je v veliki meri zaslužen, da se je ta šport sploh obdržal. 1. . Košarka je eden tistih športov v naši občini, ki imajo dolgo in bogato zgodovino. Kako je z vašim klubom, kdaj je bil ustanovljen in kakšni so bili njegovi prvi začetki? Košarkarski šport živi na Bistriškem že dolgo in ima uspehov polno preteklost. Prvi dokumenti o košarkarski igri segajo že v predvojno obdobje. V povojnem obdobju se je vsa športna aktivnost v Ilirski Bistrici odvijala v okviru TVD Partizan, kjer je delovalo precej sekcij. Kljub številnim težavam, ki so spremljale Bistriške košarkarje, so z resnim delom kmalu začeli pri- hajati tudi uspehi. Največji uspeh košarkarjev KK Lesonit je dvakratna osvojitev naslova republiških prvakov in po uspešno opravljenih kvalifikacijah v Sarajevu nastopanje v 1. zvezni košarkarski ligi. Tisto sezono je lahko občinstvo v Ilirski Bistrici občudovalo vrhunske jugoslovanske klube: Olimpijo, Crveno zvezdo, Partizan, Zadar ter druge z vrhunskimi košarkarji Danevom, Koračem, Džerdo... Poleg odlične članske ekipe KK Lesonit pa so v klubu delovali tudi ženska ekipa, pionirji, kadeti in mladinci, ki so na tekmovanjih v regiji in republiki dosegali vidne rezultate. 2. Tovarna Plama-pur s svojimi sponzorskimi prispevki in drugimi oblikami podpore nudi društvom in organizacijam veliko pomoč ter dejavno sooblikuje kakovost njihovih dejavnosti. Kako to, da ste se odločili ravno za podporo košarki? Košarka ni edina panoga, kjer smo mi prisotni. Sodelujemo v številnih športnih dejavnostih v občini. Sicer v manjšem obsegu, košarka je res tisti šport, ki ga podpiramo najbolj. Namreč, košarkarski klub je bil v zgodovini II. Bistrice najbolj prepoznaven klub, pa tudi sam sem igral košarko, prav tako tudi moji sodelavci. Zato smo košarko vzeli kot neko »osnovno dejavnost«. Sicer pa podpiramo na tak ali drugačen način vse dejavnosti, kjer so naši sodelavci aktivni: Vaški balinarski klub je eden izmed teh. Podpiramo naše sodelavce in tudi oni potem začutijo neko pripadnost, neko maksimalno lojalnost našemu podjetju. Podpiramo tudi kulturne in ostale prireditve. Res pa je, da se v zadnjem času sredstva krčijo. Ko povečuješ konkurenčno sposobnost podjetja, je nujno zmanjševanje stroškov in prav tovrstni stroški so ponavadi najbolj na udaru. Se pa kot podjetje čutimo odgovorni, da v okolju kjer delujemo, podpiramo razne športne, kulturne in druge programe, da se lahko naše okolje potem razvija. 3. No pa nadaljujva z najbolj zanimivim vprašanjem za naše bralce. Zakaj ste zapustil mesto predsednika kluba? Moja odločitev je bila zelo preprosta. Predsednik kluba sem bil 4. leta. Zdaj sem uvidel, da mi zmanjkuje časa ob številnih delovnih dolžnostih. Sicer pa smo v klubu korektno in samokritično ocenili, da nam zmanjkuje motiva oz. časa, da bi peljali ta klub na kakovostno organizacijsko raven, na boljše. Tja, kamor si zasluži. Srečo smo imeli, da smo prepoznali te naše člane novega odbora, ki bodo zdaj prevzeli pomembne funkcije. Vsi so bivši igralci košarke, kar je dodatna garancija, da bo klub živel naprej in da ga bomo dvignili na višjo kakovostno raven, v organizaci- jskem in tekmovalnem smislu. Imamo nove generacije, mlade selekcije s čudovitimi tekmovalnimi uspehi, kar je treba izkoristiti. 4. Klubu se po besedah novega predsednika, obetajo velike spremembe, načrti pa so zelo ambiciozni, kako vi gledate na njih ter kakšna so vaša osebna pričakovanja? Sam sem bil na eni strani bil v klubu zadolžen za pridobivanje sredstev, na drugi strani kot direktor podjetja pa sem moral ta sredstva krčiti. Temu bi lahko rekli »kolizija interesov« in vse skupaj je bilo zelo težavno. Tudi to je bil eden od razlogov, da formalno odstopimo s svojih funkcij. Seveda bomo še sodelovali, vendar pa mi bo sedaj bistveno lažje. V klubu je ogromen potencial, vendar ga je bilo potrebno organizacijsko in kadrovsko okrepiti. Sicer pa sem ostal v upravnem odboru. Sedaj smo dobili izredno ambicioznega predsednika in sem zelo zadovoljen. Njegove uspehe bom sprejel pozitivno, ker bom vedel, da smo s tem, ko smo našo dejavnost predali nekomu, ki je boljši in uspešnejši od nas, sprejeli odgovorno odločitev. Okrepitve, ki jih bomo dobili so garancija, da se bo klub dvignil in s tem bomo dosegli še večje zanimanje in angažma mladih. Tu pa je tudi osnovno poslanstvo kluba. Najlepša hvala za sodelovanje ! Generacija 1966: Rajko Grlj, Janez Potočnic, Drago Antonič, Radoš Gregorčič ,Zvonko Kandare, Mile Šuštar, Edo Lenarčič, Dušan Prosen, Milo Koren Na sliki so od leve proti desni, Radoš Gregorčič , Aleš Lenassi, Matej Valenčič, Borut Mihačič, Mojca Klanšček,Martin Novak, Stanko Rajčič, Andrej Muha in Peter Šircelj KK PLAMA -PUR 2006/2007 k/ w c 03 Plama-pur // Nezadržno se približuje nova tekmovalna sezona, ki bo v košarkaškem klubu prinesla obilo sprememb in pa kar nekaj okrepitev. Nova tekmovalna sezona za člansko ekipo se prične 16.08., ko se bodo člani zbrali na prvem treningu nove sezone. Trener ekipe, ki bo tudi hkrati igralec v novi sezoni, je najodmevnejša okrepitev kluba v zadnjih letih. To je Aleš Lenassi, kije prestopil iz postojnskega prvoligaša. Iz Kopra prihaja 19 letni in 202 cm visoki krilni igralec Stanko Rajcic od katerega v klubu pričakujejo, da se bo uveljavil kot igralec in postal eden od nosilcev igre. Po letu odsotnosti bo v domači ekipi ponovno zaigral karizmatični Martin Novak, ki je v lanski sezoni igral za ekipo Cerknica. V klubu ostaja tudi Uroš Jenko, ki je po koncu lanske sezone razmišljal o zamenjavi kluba. Od Boruta Mihačiča, da bo nastopil v svojem najboljšem izdanju, kot eden stebrov igre kluba. Članski ekipi se bodo pridružili tudi nadarjeni mladi košarkarji iz mlajših selekcij. Poljšak Erik, Kuret Uroš, Vujkovič Dejan. V ekipi pa bodo nastopili tudi Miha Rebec, Borut Grošelj, Zver Andrej. AndražŽleznik se še ni odločil, ali bo kariero nadaljeval v II. Bistrici, ali pa si bo poiskal drugi klub. Na pripravah se bo ekipi pridružil tudi Aleš Sila, v preteklosti igralec Kraškega zidarja, v lanski sezoni pa igralec ekipe Vrhnike. V klubu pa razmišljajo o še eni odmevni okrepitvi, kar pa bo znano po koncu prestopnega roka, ki konča 25.08. Članska ekipa bo imela tudi en teden kondicijskih priprav. Kot posebnost in najbrž tudi precedens v slovenski košarki smo seveda poskrbeli v Bistrci. Za pripravo programa kondicijskih priprav in pa izvedbo le teh bo v klubu poskrbela dama; Mojca Klanšček, nekoč vrhunska skakalka v daljavo, sedaj pa absolventka fakultete za šport, ki je sprejela izziv. Po planu bo članska ekipa odigrala tudi eno pripravljalno tekmo in sicer v mesecu septembru, z ekipo Bežigrada iz Ljubljane. Prvi nasprotnik pa člane čaka 15.10 in sicer ekipa Ajdovščina v Ajdovščini. Cilj za člansko ekipo je jasen: uvrstitev v 1.B ligo. V klubu pa je prišlo tudi do nekaj sprememb na trenerskih mestih. Ekipo kadetov bo še naprej vodil strateg Radovan Petrovič, ki je najzaslužnejši da kadeti igrajo v prvi slovenski ligi. Pionirje bo v novi sezoni vodil Uroš Jenko, ki je sprejel trenerski izziv, najmlajše selekcije pa bo vodil Martin Novak. Peter Šircelj TELES X Ilirska Bistric z_ 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OMEJITVE že od 3.600 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica ŽS /L® MM koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 ^ NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR 1. KLUBSKA TEKMA NK Ilirska Bistrica je 24. in 25. junija 2006 organiziral že 9. mednarodni nogometni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica za mlajše selekcije. Prvega dne turnirja smo bili v starostni kategoriji U-12, kljub neznosni vročini, priča zelo zanimivim dvobojem, še posebej v zaključnih tekmah. V velikem finalu je ekipa Kopra A premagala sosede iz Dekanov z rezultatom 4:1, v tekmi za tretje LOKOSTRELSKE NOVICE Gozdni krog - FITA forest round v Bohinju 2. julija se je samo Biserka Čeh, naša lokostrelka, udeležila posebne mednarodne lokostrelske tekme v Bohinju, ki je štela tudi za Slovenski pokal. To je turnir, na katerem lokostrelci na različnih razdaljah streljajo na papirnate silhuete divjih živali, postavljene v naravnem okolju in v približni naravni velikosti. Z do največ tremi puščicami / najboljše točke prinaša prva puščica, ki zadene najvitalnejše označeni del telesa živali/ si lokostrelci pristreljajo najvišji možni točkovni rezultat. Razdalje pa so različne - od 5 do 60 metrov. Naša Biserka Čeh je v članski konkurenci dosegla odlično 2. mesto. Tekmovanja se je udeležilo 54 lokostrelcev. Uvrstitve naših lokostrelcev v tekmovanju za Slovenski pokal 2006 Po šestih tekmovalnih disciplinah od 13 načrtovanih tekem za leto 2006 je stanje pri bistriškem lokostrelskem klubu naslednje: Klub zaseda 6. mesto od 35 klubov, ki tekmujejo z realnimi možnostmi, da se bori za tretje mesto. Prvo mesto zaenkrat držijo v rokah - lokih: Jadran Čekada pri veteranih, Dolores Čekada pri članicah z ukrivljenim lokom ter Ana Penko pri mlajših deklicah. Drugo mesto pri mlajših deklicah z golim lokom drži Nina Vičič in Biserka Čeh pri članicah. Tretje mesto pri kadetinjah zaseda Tina Valenčič. Ostali naši lokostrelci - Josip Maljevac, Marko Vidmar,Anita Janežič, Teo Čekada - pa se še borijo za boljše uvrstitve. mesto pa je bil Pomorac iz Kostrene (Hrvaška) boljši od najmlajše ekipe na turnirju, ekipe Britofa. Na turnirju je prvič nastopila ekipa Punata iz Krka (Hrvaška). Iz njihovih vrst prihaja najboljši vratar turnirja, odlični Luka Jakopovič. Najboljši strelec je bil Marko Božič iz Pomorca, najboljši igralec pa Martin Barundič iz zmagovalne ekipe Kopra. Pokal za fair play je dobila ekipa Britofa. Maribor in Štajerska bosta za vedno ostala v lepem spominu tako Sebastijanu kot Slavku, saj sta tu slavila svojo prvo zmago v diviziji I in Vugo pokalu. Četrti rally sezone, rally Škoda Maribor 2006, je potekal od 7. - 9. julija 2006 na območju Maribora in sosednje Avstrije. Dirkači so morali prevoziti 475,8 km, od tega kar 152,8 km hitrostnih preizkušenj. O izjemni težavnosti rallya priča velik osip tekmovalcev, saj je do cilja prispelo le 38 posadk od 77ih na štartni listi. Sebastijan Rome in Slavko Petre ( Zastava Vugo ) sta prvi dan rally začela solidno in sta prvo HP Koroški most pred številnimi gledalci končala na 8. mestu v diviziji I in 5. v Vugo pokalu. Tako sta si privozila dobro izhodišče za sobotno nadaljevanje rallya. V sobotno jutro je dirkače pospremilo močno sonce, katero je naznanjalo, da tekmovalce čaka naporen in vroč dan. Posadke so najprej opravile s HP Meljski hrib na obrobju Maribora. Slikovita HP, kije peljala tekmovalce skozi vinograde, Drugi dan turnirja so se pomirile med seboj ekipe v starostni selekciji U-10. Prvo mesto so morda nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo osvojili mladi nogometaši iz Kočevja. V svoji skupini so v predtekmovanju osvojili drugo mesto, a so nato v srečanjih na izločanje prikazali največ. V četrt finalu so z 1:0 premagali Slovan B, v polfinalu po kazenskih strelih Slovan A, v velikem fin alu pa so se po vodstvu ekipe Pomorca uspeli pobrati in rezultat obrniti v svojo korist. V tekmi za tretje mesto je Idrija po maratonskem izvajanju kazenskih strelov premagala Slovan A. Vrata zmagovalne ekipe je čuval najboljši vratar turnirja Jaka Jakšič, najboljši strelec Simon Zidar prihaja iz vrst ljubljanskega Slovana, za najboljšega igralca pa je bil izbran David Frelih iz Idrije. Pokal za fair play je prejela zmagovalna ekipa Kočevja. Pokale in priznanja je mladim nogometašem podelil župan občine Ilirska Bistrica, gospod Anton Šenkinc. Damjan Počkaj NK Ilirska Bistrica je posadki Rome - Petre prinesla napredovanje na 4. mestu v diviziji I in 3. mesto v Vugo pokalu. Drugo HP dneva je dvojec odpeljal odlično in se z najboljšim časom HP v diviziji I povzpel na vodilno pozicijo. V nadaljevanju dneva sta s konstantno in hitro vožnjo držala vodilno pozicijo trdno v svojih rokah. Zadnji dan rallya, je bil pred posadko en sam cilj, to je ubranitev vodilne pozicije tako v diviziji I kot tudi v Vugo pokalu. Sebastijan in Slavko sta se boj podala s trezno glavo, vozila sta konstantno hitro in se uspešno izogibala težavam. Najbližja zasledovalca sta imela v posadki Verbič - Selan ( Zastava Vugo ), katera je prežala na morebitno napako vodečih. A te ni dočakala in tako sta Sebastijan Rome in Slavko Petre slavila svojo prvo zmago v njuni karieri. Zmagoslavje v diviziji I kot tudi v Vugo pokalu je tako lep obet pred nadaljevanjem sezone. Sebastijan si je s zmago obenem privozil najlepše darilo za rojstni dan, ki ga je praznoval v soboto. Še enkrat čestitke obema. Simon Špilar Podelitev priznanj in nagrad nastopajočim PRVA ZMAGA ZA POSADKO SEBASTIJAN ROME - SLAVKO PETRO V torek 20.06.2006 seje v telovadnici Osnovne šole Dragotina Ketteja odvijala 1. KLUBSKA TEKMA, med karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA. Tekmovanja so se udeležili vsi člani kluba, od tistih na najvišjo stopničko pa je stopila ANITA JANEŽIČ. V zadnji kategoriji, med zelenimi pasovi sta 3.mesto osvojila TOMAŽ POVALEC in LUKA TOMŠIČ, 2.mesto si je prislužil DOMEN SAFTIČ in zlato medaljo si je priborila URŠKA VRH. 1. klubska najmlajših in malo starejših, ki so se med seboj pomerili, do najstarejših, ki so pomagali pri organizaciji tekme in se preizkusili tudi pri samem deljenju pravice-pri sojenju. Mladi karateisti so se pomerili v štirih kategorijah in sicer tekmovali so v KATAH po skupinah: BELI, RUMENI, ORANŽNI in ZELENI pasovi. V najštevilčnejši kategoriji med belimi pasovi sta 3.mesto osvojili EDITA UDOVIČ in VANESA CELIN, 2.mesto je osvojila ŠPELA ISKRA, 1.mesto pa je pripadlo AJŠI TOMŠIČ-BAZINA. Pri rumenih pasovih sta 3.mesto osvojili NINA BRATOVIČ in TEJA JENKO, 2. mesto je osvojila LARISA VIČIČ in zmagovalka med rumenimi pasovi je postala NASTJA STOPAR. V kategojriji oranžni pasovi sta 3.mesto osvojila ALJAŽ ROLIH in TAMARA BROZINA, 2. mesto je osvojila URŠKA JENKO, tekma je bila tako izpeljana v dobri luči in upajmo, da bomo tako nadaljevali tudi prihodnja leta. Mladim športnikom pa se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje in iskrene čestitke za dosežene uspehe. ODLIČNA SEZONA Tudi letošnja sezona 2005/2006, ki je že za nami, je za vse člane SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA zelo uspešna, lahko rečemo najuspešnejša sezona v dolgi, skoraj trideset let dolgi zgodovini karateja na Bistriškem. Poleg drugih rezultatov, ki so jih dosegli člani karate kluba naj še enkrat omenimo, da so tekmovalci na državnih prvenstvih v letu 2006 osvojili: 6 naslovov DRŽAVNIH PRVAKOV, 2 naslova PODPRVAKOV in 4 BRONASTE KOLAJNE. Na 10.Evropskem pokalu za mlade v Bratislavi, na Slovaškem, je SAŠA ŠTEFANČIČ osvojila odlično 3.mesto ter peto mesto ŠPELE MUHA na 41. Evropskem prvenstvu za člane v Stvangerju na Norveškem, kar je doslej tudi največji uspeh slovenskih karateistov v katah. Pravi zaključek karate sezone pa je bil 23.06.2006 na osnovni šoli Dragotina Ketteja, kjer mladi karateisti skozi celo leto pridno trenirajo, na zaključni prireditvi, na polaganju za višje pasove. Tudi na letošnjem polaganju je znanje športnikov ocenjevala odlična tekmovalka in članica karate kluba Zmaj iz Ljubljane MARIJANA JULARIČ, ki je bila nad znanjem naših članov tudi letos prijetno presenečena. Tako smo karateisti več kot odlično zaključili še eno sezono in upajmo, da bo vsaka naslednja vsaj tako dobra kot letošnja, če ne še boljša. <=>rnKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 mmSm KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič s P Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! TRGOVINA IN PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV OGRAJ - VRAT ... Logar Sebastijan, s.p. Bazoviška c. 19 6250 Ilirska Bistrica 040 / 848 940 J OKREPČEVALNICA TRNOVO taaaaza esirn 5x0 20 oo-o E>£\[L3B 2(aE>2R7(a \75J3 S[kQ3(p3QQ[&[R?®§<3QtfB 30 01rJiU2m3BM3B E <35\®5ijOQ3® INFORMACIJE: Denis Bonano Nav Star Spinčiči 70 a HR- 51215 KASTAV Telefon: ++385(051)27 63 25 Gsm: ++385 (091) 170 4069 FAX: ++385 (051)27 75 71 E-pošta: navstar-cruising@hi.t-com.hr 1 r1>M f' 15 * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. JUNIJA DO 15. JULIJA 2006 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 16 kaznivih dejanj, in sicer: 6 kaznivih dejanj tatvine, 1 kaznivo dejanje vloma, 4 kazniva dejanja poškodovanje tuje stvari, 1 kazniva dejanja kršitev nedotakljivosti stanovanja, 2 kazniva dejanja ogrožanje varnosti in 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehoda državne meje ali ozemlja RS. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 43 oseb, ki so v R Slovenijo vstopili ilegalno na našem območju. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Prav tako so policisti v dveh primerih pri- jeli osebe, ki so v vozilih prevažala osebe, katere so državno mejo prestopile na nedovoljen način. Zoper navedene osebe so bile podane kazenske ovadbe na državno tožilstvo v Kopru. Policisti so obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati na sodišču. V enem primeru je bilo zoper osebo zaradi ponovitvene nevarnosti odrejeno pridržanje do izstreznitve. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 20 prometnih nesreč, od tega 6 z lahkimi telesnimi poškodbami. Zoper povzročitelje bodo podani obdolžilni predlogi in uvedeni hitri postopki pri prekrškovnemu organu PP Ilirska Bistrica. Poleg tega smo morali policisti obravnavati še 3 prometne nesreče s pobegom. V enem primeru je bil povzročitelj izsleden. Obravnavali smo tudi 2 povoženji divjadi. V zgoraj navedenem obdobju smo obravnavali tudi 2 delovni nesreči, ko sta se dve osebi pri delu s traktorjem lažje in hudo telesni poškodovali. Prav tako smo obravnavali dogodek, ko je kolesar pri vožnji izven urejenih poti padel in se lažje telesno poškodoval. Policisti so obravnavali še 5 travniških požarov in požara v kuriln- ici, ter v gospodarskem poslopju. Prav tako so policisti sprejeli od občanov 2 sporočili o najdbi neeksplodiranih sredstev. O najdbah je bil obveščen pirotehnik RCO, kateri je neeksplodirana sredstva prevzel v nadaljnjo hrambo oz uničenje. POSEBNA OPOZORILA: Ker smo že globoko zakorakali v turistično sezono in s prvim avgustom prihaja še močnejši val turistov, ki bodo vozili čez naše območje, vse občane, predvsem pa udeležence v cestnem prometu pozivamo k strpnosti. Glede na poslabšanje prometne varnosti, ne samo na območju naše policijske postaje, ampak tudi na širšem območju policijske uprave Postojna, ponovno pozivamo vse udeležence v prometu, da spoštujejo prometne predpise, hkrati pa vas obveščamo, da bodo policisti povečali nadzor nad udeleženci v cestnem prometu, ter zoper kršitelje striktno ukrepali. Prav tako pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, da ne sedajo za volan pod vplivom alkohola. Vse občane Ilirske Bistrice pozivamo, da ne kurijo v naravnem okolju, saj je razglašena velika požarna ogroženost. V primeru, če bodo policisti zaznali kršitev, bodo striktno ukrepali zoper kršitelje. Zdaj pa še malo k prijetnejši temi. Tako kot vsako leto, se bo tudi letos, zadnji vikend v mesecu juliju, odvijala že 12. tradicionalna mednarodna gorsko hitrostna dirka PETROL-FERRARI 2006. Vse obiskovalce pozivamo, da ob priliki ogleda dirke poskrbijo za lastno varnost, tako da se ne izpostavljajo nevarnosti in striktno upoštevajo navodila organizatorja in varnostnikov na sami prireditvi oz. ob progi. Pri tem vam želimo obilo užitkov ob izparevanju bencinskih hlapov in ob postavljanju morebitnih novih rekordov proge. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO. MORAN Aleksander POMOČNIK KOMANDIRJA VIŠJI POLICISTI InSTaLacIJe Brenčič Jože s.p. IUrsLa BisTiiicA , ^--- C£3 £S) C£S x \i|| fin cl) dca y ^ ra fakt fp 45 U fa Part SS“ E M 2=1 TOPLOTNE fCV/% 5 ČRPALKE SfIC © W\ tel: 05 71416 91 mob: 041 830 408 TEL.: 71 45 144 NOVIH PIZZ 3 SREDNJE ali 2 VELIKE ali 1 DRUŽINSKA osvežilna pijača RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE GRATIS OB RAZVOZU PIŠITE NAM: sneznik@kabelnet.net V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 oseb in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražjimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo z izbranimi jedmi domače kuhinje, jedmi z žara, divjačino ali s pizzami. Ljubiteljem pizz sporočamo, da pečemo 18 vrst pizz različnih velikosti, med drugim tudi pizzo velikanko (0 60 cm). Za vse informacije smo dosegljivi na IM Tel: 05 / 783 56 30. Če Vas lahkota in žeja prime, smo mi tu, da ‘Vas mine! SOTLAR . d.o.o. ^ Gostilna PRI SOTLARJEVIH PODGRAD POŠTNI NABIRALNIK ODPRTO PISMO STANOVANJU D.O.O. Stanovalci Maistrove in Gubčeve ulice, ki smo priključeni na kurilnico v Maistrovi ulici, smo bili negativno presenečeni, ko smo od upravitelja, Stanovanje d.o.o., dobili obračun stroškov kurjenja za preteklo sezono in kalkulacijo stroškov za prihodnjo sezono. Dolg za preteklo obdobje je večji od tretjine stroškov za naslednjo sezono, kurjač je absolutno predrag, stroški vodenja so preveliki, sestankov s stanovalci skorajda ni.Upravitelj nam je napisal, da lahko dobimo dodatne informacije po telefonu, in sedaj naj bi vsak od približno 130 lastnikov vrtel telefon in spraševal kako in zakaj. Upravitelju svetujemo, da nam pojasnila, kopije računov, stroškov in ostalo posreduje po pošti, tako kot to obvestilo, da ne bo imel prevelike gneče v pisarni, če bomo vsi prišli na vpogled listin. Poglejmo, kaj smo stanovalci prejeli: KALKULACIJA CENE CENTRALNEGA OGREVANJA ZA KURILNO SEZONO 2006/2007 1. negativni saldo na dan 30.06.2006 6.963.973,21 sit 2. kurilno olje v zalogi dne 30.06.2006 = 12.0001 1.900.123,20 sit 3. kurilno olje v nabavi = 100.0001 x 153.80 sit/l 15.380.000,00 sit 4. električna energija kotlovnice 209.000,00 sit S.dimnikarske storitve 55.000,00 sit 6. servisiranje in nastavitev gorilniko, šobe 40.000,00 sit 7. stroški kurjenja, 8 mesecev 1.100.000,00 sit 8. drugi materialni stroški, inkaso, naročanje goriva, obračun, Vodenic 3 50% 7 vračunanim 20% DDV-jem 897.683,38 sit a.) netto stroški 748.069,48 sit b.) DDV = 20% 149.613,90 sit STROŠKI SKUPAJ 26.545.779,79 sit PRIHODKOV NAJ BI BILO 25.613.454,34 sit Stanovalci zahtevamo od upravitelja, da nam razloži naslednje: 1. Kako je prišlo do negativnega salda v višini skoraj sedmih milijonov sit? Kdaj je ta dolg nastal, ali so v ta dolg vključeni neplačniki in ga bomo sedaj poravnali vsi ostali stanovalci? Ali so bili stroški obnove kurilnice večji, kot je bilo prvotno dogovorjeno? 2. Stroški kurjenja so absolutno previsoki. Kurjač dobi na mesec 137.500,00 sit. Za ta denar marsikdo dela osem ur cel mesec! Te stroške je potrebno znižati!! 3. Materialni stroški upravitelja, v višini skoraj 900.000,00 sit so tudi previsoki. Zahtevamo podroben popis vseh stroškov in znižanje le teh. In ker si upravitelj mesečno vzame že 1.300,00 sit za vodenje, so ti stroški preveliki 4. Zakaj je bila potrebna dodatna črpalka za Maistrovo 18 in 20? V prejšnji, trideset let stari kurilnici, je nismo potrebovali. Zakaj niso izvajalci že na začetku ugotovili, dajo potrebujemo? 5. Kako je upravitelj prišel do 30% povišanja stroškov za naslednjo sezono, kdo je ta izračun napravil? 6. Zakaj je za naslednjo sezono že predviden manjko v višini cca 1.000.000,00 sit? Želimo, da nam upravitelj, Stanovanje d.o.o, odgovori na zgornja vprašanja, da se večkrat sreča s stanovalci in da jih sproti obvešča o investicijah, stroških, da v prihodnje do takih negodovanj in pritožb ne prihaja več. Za vsa pojasnila se upravitelju vnaprej zahvaljujemo. Stanovalci Maistrove in Gubčeve ulice KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica O KRZNU V javnosti se pojavlja vedno več pretresljivih prizorov grozljivega mučenja in ubijanja živali za pridobivanje krzna. Vidimo lahko npr., kako brezvestni rejec z brutalnimi udarci ubija nemočno žival, vidimo lahko, kako brezvestni rejec živi živali odira kožuh, vidimo lahko, kako neizmerno trpi okrvavljena žival, ki je brez kože, še pri zavesti in čaka na odrešilno smrt. Vidimo lahko neznosno trpljenje nedolžnih živali, ki živijo v ozkih kletkah in čakajo, da dosežejo starost oz. velikost, da bodo umorjene kot »primeren« proizvod za krznen plašč ali kaj podobnega. Na svetu vsako sekundo umre najmanj 1 žival samo krzno, kar pomeni, da v celem letu umre v ta namen več 10 milijonov nedolžnih živih bitij. Večina od teh žrtev je gojenih na farmah, več milijonov pa jih polovijo v naravi. Nerazumljivo je, da v sedanji moderni dobi še obstaja proizvodnja krzna. Nerazumljivo je, da morajo v mnogih deželah, v katerih naj bi vladala visoka moralno-etična načela, še vedno grozljivo trpeti nedolžna živa bitja, da se nekateri, predvsem ženske, obdajajo z raznimi krznenimi izdelki. To je še toliko bolj nerazumljivo, saj obstajajo alternativni materiali, ki lahko povsem nadomestijo krzno. Umetno krzno lahko popolnoma nadomesti naravno krzno, zanj pa ni bilo potrebno umreti nobeni živali. Ali je normalno, da nekateri izkazujejo svoj ugled, svoj ego s produktom, ki je pridobljen na grozljiv način in v katerem se nahaja neizmerno trpljenje živih bitij. Ali je normalno, da država dopušča takšen proizvod, proizvod, za katerega tečejo potoki krvi? Ali je to normalno ali perverzno? Nekateri nosijo krzno, pa trdijo, da imajo radi živali. Nekateri se smatrajo za prijatelje živali, pa nosijo krzno ali podpirajo krzneno industrijo. Ali je to sploh mogoče? Živali so čuteča bitja, sposobna so doživljati trpljenje, bolečino, strah, veselje. Veselijo se življenja, gradijo si svoje domove, imajo svoje družine in otroke, mnoge živijo v socialnih strukturah in komunicirajo med seboj. Živali niso stvari, ki bi jih lahko človek po svoji mili volji uporabljal, kot se mu zazdi, saj niso njegova last. Tudi živali imajo pravico do življenja, pravico do življenja, primerno svoji vrsti. Tudi živali imajo svoje dostojanstvo, svojo dušo, tako kot človek. Brez živali tudi človek ne more obstajati, saj je v naravi, katerega dela sta človek in živali, vse medsebojno povezano. Ljudje se vedno bolj obračajo proč od krzna. Kot izhaja iz nekaterih raziskav, je v mnogih deželah že več kot polovica ljudi proti izdelavi in prodaji živalskega krzna. Zato je zadnji čas, da se tam, kjer je še dovoljeno, prepove gojenje živali za proizvodnjo krzna in seveda tudi prodajo le-tega. To je popolnoma nepotrebno in zato ni nobenega resničnega razloga, nobenega družbeno sprejemljivega razloga, da bi obstajalo še naprej. Seveda je zadnji čas, da se tudi v Sloveniji prepove reja živali za krzno in prodaja le-tega. Reja živali za krzno ne more biti v javnem interesu, kajti povzroča neizmerno bedo živali. In ne samo, gre za mučenje živali, ki ga slovenska ustava ne dovoljuje. Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim, je zlato pravilo. To pravilo naj bi veljalo tudi v našem odnosu do živali. Kdo si želi, da mu živemu oderejo kožo iz telesa in nato v grozljivih mukah, zapuščen od vseh in okrvavljen ure in ure čaka na odrešilno smrt? Kdo si želi celo življenje živeti v majhnih kletkah, oropan svobode in družine ter vsakod- nevno podvržen krutemu sistemu, ki gleda samo na dobiček? Verjetno pa bi bilo dovolj že to, da bi človek kakšen dan ali dva preživel na farmi, kjer redijo živali za krzno in si ogledal njihovo borno življenje. Marsikomu bi se obrnil želodec ob pogledu na živali, zaprte v kletkah, brez trdnih tal pod nogami, marsikomu bi zastal dih ob npr. presunljivem pojavu, ko lisice v ujetništvu zaradi ekstremnega stresa ubijejo svoje mladiče, ob usmrtitvi z elektrodami v ustih in zadku, ob uplinjanju, da kožuh ostane nedotaknjen, ob krvavi gmoti mesa, ki je le še odpadek pri proizvodnji... V zahodni družbi večina ljudi pripada veram, ki učijo Ne ubijaj! Zato je nerazumljivo, da je v mnogih od teh dežel še vedno dovoljena reja in morjenje živali za krzno ali prodaja le-tega, kajti vse to je groba kršitev omenjene zapovedi. Če bi moderna zahodna družba spoštovala zapoved Ne ubijaj, bi bil položaj živali, ki je na splošno izjemno slab, saj npr. letno pomorijo v masovni živinoreji več milijard živali (v Sloveniji okoli 30 milijonov), bistveno boljši. In da se sploh ne omeni lov, kjer lovci v gozdovih in na poljih pomorijo več 10 milijonov nedolžnih bitij (v Sloveniji okoli 100.000) ali brezvestne poskuse na živali, kjer umre več 10 milijonov živali (v Sloveniji več kot 10.000), Živali bi imele to, kar jim pripada že od vsega začetka, to pa je pravica do življenja primerno njihovi vrsti. Priznana pa bi jim bila tudi neumrljiva duša, ki jo sicer imajo, pa če človek to prizna ali ne. Vlado Began, varuh pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice KLAMATSKA ALGA 1. DEL Modrozelena divja alga AFA raste v Klamatskem jezeru, ki leži v kaskadnih planinah Oregona (Severna Amerika) na 1450 m nadmorske višine; povprečna globina jezera 3 m, površina 240km . Sveža jezerska voda se je zlepila z vulkaniskimi planinami, z geotermalnimi izviri in hudourniki, ki neprenehoma kopičijo bogate minerale v to kraljestvo voda. Klamatsko jezero je kraj na katerem se ta enkratni organizem lahko nabira nedotaknjen in v izobilju. Trgatev nima negativnega učinka na ekologijo jezera, ker se zelo hitro obnavlja. Resnično čudovito, enostavno, naravna rešitev za naše prehrambene potrebe. Po obiranju je Klamatska alga sušena na zraku, koristi se naraven proces - na ta način je maksimalno ohranjena njena celovitost in delovanje, čistoča pa je zagotovljena. KARAKTERISTIKE ALGE Klamatska alga je celosten mikroorganizem - visoko učinkovita iskonska modrozelena hrana, ki raste divje. Je netoksična, 100% naravna, brez dodatkov in brez predelave.Vse-bina mineralov, vitaminov in mastnih kislin v Klamatski algi so zelo podobni tistim v človeškem telesu. Trak optimalen odnos, omogoča maksimalno sprejemljivost v človeškem organizmu. CELIČNA STENA Sestav celične stene je iz snovi podobne glikogenu in zato je več kot 97% sprejemljiva v organizmu, kar predstavlja največjo sprejemljivost v odnosu na vse višje rastline. Celična stena alge je zelo mehka, praktično prihaja do raztopitve v orgnizmu in hitrega kopičenja z energijo brez obremenitve ščitnice ter spuščanje normalnega nivoja sladkorja v krvi. PROTEINI - alga je pomembna po količini, kvaliteti in vsebnosti proteinov. Aminokislinski profil je skoraj identičen tistemu v človeškem telesu, kar to algo predstavlja kot popolnoma naravno hrano. Vsebuje vseh 8 osnovnih aminokislin, zato je dobila ime “kompletna proteinska hrana”. Količina proteinov je nekoliko krat višje od količine, ki vsebujejo meso, sojo in druge tradicionalnega proteinskega izvora (2x več od soje, 3 x več od govejega mesa, rib, jajc). Eden do dva grama alg dnevno (2-5 kaps.) zadovoljuje celotne dnevne potrebe organizma po proteinih. MINERALI - alga je bogata z organsko vezanimi minerali, kar je važno za njihovo izkoriščenost v organizmu; kalcij, krom, kobalt, baker, železo (kar ugodno vpliva na anemijo), magnezij, mangan, kalij, fosfor, selen, natrij, titan, vanadij, cink, bor itd. VITAMINI - Zelo je bogata z vitamini v uravnoteženih mejah. Vsebuje cel spekter vitaminov; B-komplex, A, E, C, B6 in druge vitamine. Alga je najbolj znan izvir vitaminov B12, ki je zelo pomemben za nastajanje rdečih krvničk. Pomemben je za funkcijo živčnega sistema (ima 7 x več vitamina B 12 kot sveža jetra). SE NADALJUJE ŠE VEDNO AKTUALNI FARMACEVTI BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. Pretekli mesec je investitorjem na borznih trgih postregel s paleto zanimivih dogodkov in pestrih trgovalnih dni. Posredniki so zaradi tega pričeli sklepati, da letošnje poletje mogoče le ne bo tako mirno, kot so sprva pričakovali. Med dogodki so izstopali popravki tečajev na mednarodnih borzah, aktivno trgovanje s Petrolom na slovenskem trgu ter nove prevzemne aktivnosti na jugovzhodnih trgih. Sredi maja so pričeli tečaji na glavnih mednarodnih trgih drseti navzdol, kratkoročno negativen trend pa se je nadaljeval tudi v prvi polovici junija. Udeleženci trgov so zaradi hitrosti in intenzivnosti padanja tečajev z negotovostjo gledali na borzne tečajnice, vendar se je kmalu izkazalo, da so bili prodajni pritiski na trgih pretirani. Investitorji so se pričeli zavedati, daje bil pesimizem glede ohlajanja svetovnih gospodarstev prevelik, kar je botrovalo k dvigu tečajev večine delnic na višje cenovne ravni. Indeksi na razvitih trgih so v nekaj tednih porasli od 4-8%, indeksi na razvijajočih se svetovnih trgih pa od 10-20%. Pozitiven zagon trgov v začetku julija pa so kaj kmalu umirili novi konflikti na Bližnjem Vzhodu. Zapletom okrog nerešenega iranskega jedrskega vprašanja se je pridružil še spopad Izraela s sosednjim Libanonom, kar je v regiji povzročilo dodatno nestabilnost. Cena nafte na borzi v New Yorku je zaradi tega porasla na rekordnih 78 USD za sodček. Pestro dogajanje so lahko spremljali tudi investitorji na Ljubljanski borzi ter na trgih Jugovzhodne Evrope, kjer je bil trend v zadnjem mesecu pozitiven. Na te trge negativni dogodki v tujini do sedaj niso imeli bistvenega vpliva. Na borzi v Ljubljani se je največ dogajalo okrog delnic Petrola, ki so za nekaj dni celo prebile psihološko mejo 100.000 SIT. Rast je bila posledica nadaljevanja špekulacij o kapitalskem povezovanju te družbe, čeprav uradnih novic o tovrstnih namigovanjih še vedno ni. Pomembnejši dogodek je bil zgolj odstop predsednika nadzornega sveta našega največjega naftarja. Ali je ta poteza povezana z dogajanji znotraj družbe in gibanjem Petrolove delnice v zadnjih tednih, pa lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Trgovanje s Krko se je v zadnjih tednih nekoliko umirilo. Novomeški farmacevt je v prvih 6 mesecih letošnjega leta prodajo povečal za 25%, pri čemer so imeli največjo utež vzhodnoevropski trgi ter trgi bivše Sovjetske zveze. V Rusiji, ki za novomeškega farmacevta predstavlja enega najpomembnejših trgov, so uspeli prodajo povečati za 44%, vse pomembnejši trg pa postaja tudi Romunija. Farmacevtska panoga še vedno ostaja v samem vrhu glede na prevzemne aktivnosti. Nekaterim prevzemom v Evropi ter aktualnim ponudbam Actavisa in Barra za prevzem zagrebške Plive se je pridružila tudi namera Stade za prevzem največjega srbskega farmacevta Hemofarma. Za nemškega generičnega proizvajalca bo to največji prevzem v dosedanjem poslovanju, za nakup pa naj bi namenili okrog 485 mio EUR. Glede na pretekle prevzeme lahko sklepamo, da so kot prevzemne tarče zanimiva predvsem podjetja, ki poslujejo na vzhodnoevropskih trgih ter na trgih bivše Sovjetske Zveze. Glavni vpliv na borzne trge bodo imele v naslednjem mesecu objave polletnih razultatov podjetij, aktualne politične razmere ter nove informacije o makroekonomskih slikah pomembnejših svetovnih ekonomij. Andraž Vrh, upravljavec premoženja ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. o<><><><><>o<>o<><><><><>