SVOBODNA SLOVENIJA Trgovinska pogodba med Argentino in Nemčijo Pred drugo svetovno vojno je bi¬ la Argentina v izredno važnih tr¬ govinskih zvezah z Nemčijo. Za Brazilijo je bila Argentina naj ve¬ čji odjemalec nemške proizvodnje, za Anglijo pa je bila Nemčija na drugem mestu odjemalcev argen¬ tinskih produktov. Treba je bilo čakati skoraj pet let, da je Argen¬ tina mogla z Nemčijo obnoviti ta¬ ko važne trgovinske vezi. Dne 9. junija je bilo objavljeno, da je bi¬ la med Argentino in zahodno Nemčijo izgotovljena trgovinska pogodba, ki določa izmenjavo bla¬ ga med obema državama na 248 miljonov dolarjev. Ker ima Ar¬ gentina trgovinsko pogodbo z An¬ glijo, ki je bila podpisana lani za dobo pet let (dogovorjenih je ne¬ kaj nad četrt milj ar de dolarjev), stopa sedaj Nemčija na svoje sta¬ ro drugo mesto v trgovinski izme¬ njavi. V teku so pogajanja z USA, ki predvidevajo izmenjavo v viši¬ ni 200 miljonov dolarjev; Nemčija ostane sedaj trdno na svojem sta¬ rem mestu. Ta nova trgovinska pogodba po- neni velik uspeh za argentinsko gospodarstvo. Ves svet živi' v veli¬ kem pomanjkanju dolarjev in Ar¬ gentina je morala premagati iste težave. Najsmotrneje bi bilo iska¬ ti dolarjev tam, kjer so, to je v trgovini z USA. Toda USA sama pridela večino tistih produktov, ki bi jih Argentina mogla izvažati. Z lansko pogodbo z Anglijo je bilq odprtih mnogo nad, da bo možno kriti pomanjkanje dolarjev z izvo¬ zom v Anglijo; toda Anglija je ne¬ nadoma znižala vrednost funta na- pram dolarju, poleg tega pa usta¬ vila zamenjavo prostih funtov v dolarje. Tako je bila pogodba z Anglijo ob svoj učinek in Argen¬ tini ni mogla kriti njenih potreb. Prvi stiki med argentinskim in nemškim gospodarstvom so se za¬ čeli v letu 1949., ko je bila v mar¬ cu sklenjena prva trgovinska po¬ godba, ki je določala izmenjavo blaga v višini 58 miljonvo dolar¬ jev. Toda izvajanje te pogodbe je naletelo na razne tehnične težave in je v prvih enajstih mesecih iz¬ menjava dosegla komaj nekaj nad 30 miljonov dolarjev. V aprilu le¬ tos je bilo nato objavljeno, da je številka presegla 40 miljonov, to¬ da podrobnosti o zaključku samem še manjkajo. Argentinski veleposlanik v Wa- shingtonu Remorino je bil v apri¬ lu letos 10 dni v Frankfurtu, kjer je privedel h koncu pogajanja za novo trgovinsko pogodbo v višini 248 miljonov dolarjev; mešana ar- gentinsko-nemška komisija je na¬ to nadaljevala z določanjem pod¬ robnosti in te dni odhaja Remori¬ no v Frankfurt, da v imenu ar¬ gentinske vlade podpiše besedilo pripravljene pogodbe. Besedilo mora sicer tudi v odobritev zavez¬ niške kontrolne komisije v zahod¬ ni Nemčiji, toda pričakovati je, da ne bo s te strani nobenih težav, ker so zavezniški strokovnjaki ves čas pri sestavljanju besedila sode¬ lovali. V glavnem se nanaša trgovin¬ ska pogodba na izmenjavo nasled¬ njih proizvodov: Argentina bo iz¬ vozila v Nemčijo v prvem letu iz¬ vajanja pogodbe za 45 miljonov dolarjev žita, za 15 miljonov do¬ larjev mesa, za 20 miljonov dolar¬ jev kož, za 18 miljonov dolarjev volne in za 12 miljonov dolarjev industrijskih olj. Nemčija pa bo izvažala v Argentino stroje, kemi- kalje, železo, jeklo, železniški ma¬ teri jal in izgotovljene industrij¬ ske izdelke. Pogodba se avtomati¬ čno podaljša za eno leto, ako je nobena od pogodbenih strank tri mesece pred njenim potekom ne odpove. Nova pogodba pomeni velik us¬ peh za argentinsko gospodarstvo. Ako je bil poprej povdarek na po¬ godbi z Anglijo prevelik, tedaj je sedaj našlo argentinsko gospodar¬ stvo nov trg, ki bo olajšal stališče Argentine v pogajanjih z Anglijo. Argentina se s to pogodbo vrača v stare preizkušene vezi utrjenih trgovskih zvez in načinov, Nemči¬ ja pa prihaja na svoje stare pozi¬ cije. Zanimivo je, da je mogla to doseči okrnjena Nemčija, ki mora obnavljati trge brez sodelovanja z gospodarstvom vzhodne Nemčije, ki mora delati samo za sovjetski trg. Ako upoštevamo, da bo znašal promet z Nemčijo 248 miljonov dolarjev, z USA pa najbrž 200 miljonov dolarjev, tedaj se bo v veliki meri krilo pomanjkanje do¬ larjev. Okrepil se bo izvoz Argen¬ tine, v Evropi pa bo ustvarjen nov trg, ki ne bo odvisen od tistega, ki ga obvlada Anglija. Pri pogaja¬ njih za obnovo trgovinske pogod¬ be, oz. za nove določbe, ki naj ve¬ ljajo za trgovinsko pogodbo med Anglijo in Argentino za prihodnje leto, se je tako stališče Argentine znatno okrepilo v korist stalnosti in razmahu argentinskega gospo¬ darstva na splošno. OFENZIVA Z DRUGE STRANI Ameriški vojni' minister Johnson, po¬ veljnik generalnega štaba general Brad- ley in republikanski pooblaščenec za vodstvo ameriške zunanje zunanje poli¬ tike John Foster Dulles se mude te dni v Tokiu; prišli so na posvete z genera¬ lom MacArturjem o tem ali bi se dalo skleniti ločeno mirovno pogodbo z Japon¬ sko. Vsi zavezniki so za sklenitev take ločene mirovne pogodbe, žele si jo Ja¬ ponci, proti so le sovjeti. Japonska kom. stranka je prejela iz Moskve nalog da mora ev. priprave za tako pogodbo pre¬ prečiti s sabotažami; toda kandidati kom. stranke so pri zadnjih japonskih volitvah propadli, zmagali so kandidati sedanje japonske vlade, ki je za to, da sklene Japonska takoj mirovno pogodbo, če z drugimi ne, pa vsaj takoj z USA. MacArtur zagovarja misel, da mora no¬ va pogodba obsegati določbe, ki dopuš¬ čajo USA oporišča na Japonskem in jim naj celo dovole da ohranijo USA svoje oborožene sile na Japonskem vse dotlej, dokler Japonska sama ne bo zmo¬ žna za obrambo pred sovjeti in kom. Kitajsko. Ameriške liste prevevajo sedaj načrti ti o tem, kaj naj ’ prinese taka ločena mirovna pogodba z Japonsko. V glav¬ nem se strinjajo komentarji v tem, da bo ločeni mirovni pogodbi z Japonsko morala slediti mirovna pogodba z Nem¬ čijo. Skoraj polovica Nemčije je v so¬ vjetskih rokah, toda v USA menijo ne¬ kateri, da -bi sovjeti za to. da bi jih v Tokiu pripustili k sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko, nato pri pogajanjih za enotno mirovno pogodbo z Nemčijo pristali na neke koncesije. Glavna kon¬ cesija, ki si jo zapadne države morejo želeti bi bila pač ta, da se sovjetska vojska umakne najprej iz Nemčije, nato pa iz vseh satelitskih držav v Srednji Evropi. Sovjetski vojak bi šel nazaj na svojo mejo: stari sen in obljuba raznih ameriških strokovnjakov, ki menijo, da bo možno rdečo premoč v Evropi odriniti na miren način. Toda ali je pričakovati, da bi sovjeti pri pogajanjih za japonsko mirovno po¬ godbo pristali na take koncesije. Med zahodnim in sovjetskimi stališčem je največ ji in skoraj da nepremostljiv pre¬ pad naslednji: sovjeti zahtevajo, da mo¬ rajo besedilo pogodbe izdelati štirje zu¬ nanji ministri. Na posebni konferenci Francije, Anglije, USA in sovjetov se besedilo pripravi po postopku, pri ka¬ terem imajo sovjeti pravico veta. Tako pogodbo dostavijo nato štirje veliki o- stalim malim zaveznikom proti Japon¬ ski in ti morajo nato to besedilo spre¬ jeti. — V Pacifiku pa so Avstralija, Kanada in Nova Zelandija s Francijo vred v tako preteči poziciji napram na¬ raščajoči moči komunizma v Aziji, da je slednje nemogoče. Tako se iz teh debat izloščuje sedaj samo ta misel, da je nemogoče, da bi mogla ameriška oborožena sila kdaj iz Evrope, dokler sovjetska vojska ne bo spet za svojimi mejami. Ta misel dose- daj ni bila postavljena s tako jasnostjo, pač pa je sedaj postala del nove ofenzi¬ ve v “mrzli vojni” proti postojankam sovjetov v Evropi. Angleški pomisleki proti evropski uniji Angleška delavska stranka je objavi¬ la poseben proglas proti pripravam za sklenitev evropskega dogovora o skup¬ nem nadzorstvu nad evropsko težko in¬ dustrijo jekla in premoga. Avtor spisa je gospodarski ideolog delavske stranke Hugh Dalton. Ta zavrača evropske načrte kot nevarne za program angleš¬ kega socializma in za angleški imperij v celoti. Toda odziv v USA proti temu spisu je bil tako hud, daj je moral predsednik angleške vlade Clement Atlce izjaviti, da je poteza Hugha Daltona velika na¬ rodnost za politiko angleške delavske vlade. Kej je sprožil debato proti takim podlagam evropske unije Dalton z razlo¬ gi gospodarske ideologije, so v USA od¬ govorili z istimi sredstvi in začeli podčr¬ tavati, da je angleška delavska vlada proti evropski uniji, ker da v Evropi ne bi mogla diktirati takih gospodarskih ukrepov kakor jih je izvedla v Angliji sami s svojo politiko pospešenih nacio¬ nalizacij. Ko poneha v Evropi leta 1952 Marshalov načrt, bo ukinjen tudi dotok ameriških dolarjev v Evropo. To¬ da Evropa tedaj še ne bo na nogah in bo hitro postala žrtev kom. namer, ako se tedaj ameriški privatni podjetniki ne odločijo za samostojno investicijo kapi¬ tala v Evropi. Gotovo pa bodo take in¬ vesticije izostale, ako bi Anglija mogla na vso Evropo raztegniti tako gospodar¬ sko politiko, ki zaupanje inozemskih vla- galcev odganja. Tragedija evropskih zveznih načrtov je tedaj v tem, da še dolgo ne bo smelo biti evropsko gospo¬ darstvo podrejeno “načrtnim” gospo¬ darstvenikom angleške delavske stran¬ ke. REPUBLIKANSKA SENATORJA Bridges in Knowland sta v skupni izja¬ vi pred Komisijo za protiameriško de¬ lavnost poudarila, da je “Lie, glavni taj¬ nik UNO, igračka, če ne celo pravi za¬ veznik ZSSR”. V izjavi med drugim pra¬ vita dobesedno: “Lie dejansko trdi, da je treba načela UNO spremeniti, ker tako zahteva ZSSR. Poslužuje se iste taktike, kakor komunisti sami. Postal je sovjetska igračka, če ne njihov res¬ nični zaveznik.Kar predlaga Lie, ni sa¬ mo popuščanje, pač pa popolna kapitu¬ lacija pred sovjetskimi zahtevami.” * PREDSEDNIK TRUMAN je podpi- pisal nov zakon o sprejemu nadaljnih 136.000 beguncev v USA. * JOHNSON, BRADLEY in DULLES so pretekli teden prispeli v Tokijo na vojaške in politične razgovore z Mac Arthurjem. Izjavili so , da bodo prouče¬ vali vsa vprašanja, ki se tičejo ustavit¬ ve sovjetskega prodiranja v Aziji in o možnostih ločene mirovne pogodbe z Ja¬ ponsko. LA (ONFERENCIA DEL PRESIDENTE DE LA NACION (ON LOS G0BERNAD0RES El Presidente de la Nacion, General Peron, concluyo el sabado pa- sado en el Palacio del Gobiemo una conferencia que duro varios dias, en la cual tomaron parte los ministros nacionales y los gobernadores de las Provincias y Territorios Nacionales. Todos los presentes saludaron entusiastamente al Presidente al en- trar, junto con su Seiiora Esposa, en el salon de conferencias. El ministro del gobierno federal Dr. MENDE torno luego uso de la palabra. Resumio todos los proyectos y decisiones aceptados en las conversaciones acerca de la coordinacion del gobierno federal y de los provinciales. Destaco la importancia de la obra social que desempena la Esposa del Senor Presidente. Invito a todos los gobernadores para que pongan en una linea coordinada todos sus empenos por el bien publico. Uso de la palabra, en nombre de los gobernadores, el Gobernador de la Provincia de Santiago del Estero Dr. CARLOS JUAREZ. Destaco la diferencia entre lo pasado y el presente, fruto de la obra del Presiden¬ te General Peron y subrayo las actividades de la Seiiora Esposa del Presidente, Maria Eva Duarte de Peron. Aseguro que bajo tal direccion todos los gobernadores duplicaran sus actividades en sus respectivas provincias para mayor adelanto de la Argentina. El Gobernador del Territorio Nacional de Neuquen PEDRO SAN MARTIN destaco de que esta es la primera vez que tambien los gober¬ nadores de los Territorios hacen causa comun con los Gobernadores de las provincias. Ensalso tambien la obra social de la Fundacion Social Maria Eva Duarte de Peron que se extiende hasta las Provincias y Te- rritorios Nacionales. Luego uso de la palabra el Presidente de la Republica GENERAL PERON. Destaco que con esta conferencia de los ministros y goberna¬ dores se habia logrado un alto grado en la evolucion de la unidad na¬ cional, siempre anhelada pero hasta el momento nunca alcanzada. Fi- guraron en el orden del dia los problemas comunes a todas las Provin¬ cias. Con poner bases para la escuela peronista queda lograda tam¬ bien la forma del sistema gubernamental peronista. Este es tambien el camino hacia la unidad nacional basada en la unidad de los gobier- nos. La unidad y la organizacion debe venir desde arriba. Para lograr la continuidad de la obra gubernamental encomendo a los gobernado¬ res la creacion de las escuelas peronistas, dado que el peronismo in- cluye todas las ideas nacionales. Luego de la explicacion del Presidente Peron, recibida entusiasmen- te por los asistentes, todos los gobernadores, acompanados por el Pre¬ sidente y su Esposa, se dirigieron a la Catedral, donde colocaron una corona de flores a la tumba del General San Martin y honraron su me- moria. En la residencia veraniega del Presidente de la Nacion en Olivos, homenajearon luego a todos los gobernadores el Presidente y su Espo¬ sa. El Presidente entrego alli las medallas peronistas a todos los gober¬ nadores que no las han recibido con anterioridad. El Presidente Peron hablo con ese motivo tambien de la importan¬ cia del companerismo y de la amistad. Los gobernadores a su vez ho¬ menajearon al Presidente y su Esposa con medallas recordatorias de oro como recuerdo de esa reunion. KONFERENCA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Z GUVERNERJI Predsednik republike General Peron je v soboto v vladni palači za¬ ključil večdnevno konference, ki jo je imel z ministri zvezne vlade in gu¬ vernerji provinc in nacionalnih področij. Ko je z gospo soprogo vstopil v zborovalno dvorano, so ju vsi nav-, zoči državni funkcionarji navdušeno pozdravili. Minister zvezne vlade dr. MENDE je zatem povzel besedo. V svoja izvajanja je zajel vse misli in predloge ter sklepe, ki so bili sprejeti za koordinacijo dela zvezne vlade in provincijskih vlad. Povdarjal je tudi velik pomen dela na socialnem področju, ki ga razvija argent. socialna ustanova pod predsedstvom soproge gospoda predsednika. Vse guver¬ nerje je pozival, naj store vse, da se bo čim prej dosegla nacionalna enotnost. V imenu guvernerjev je govoril guverner province Santiago del Es¬ tero dr. CARLOS JUAREZ. Poudarjal je razliko med preteklestjo in seda¬ njostjo, ki jo je napravilo veliko delo predsednika GENERALA PERONA in delavnost SOCIALNE USTANOVE MARIA EVA DUARTE DE PERON. Po njegovi izjavi se bodo vsi guvernerji, navdušeni nad delom gospoda predsednika in njegove soproge vrnili v svoje province in se v njih še z večjo vnemo lotili dela za napredek Argentine. Guverner nacionalnega področja Neuquen PEDRO SAN MARTIN je naglašal dejstvo, da se je tokrat prvič zgodilo v Argentini, da so tudi guvernerji nacionalnih področij zborovali skupno z guvernerji rednih provinc. Poveličeval je tudi delo, ki ga tudi v nacionalnih področjih vr¬ šita vlada in Socialna ustanova Maria Eva Duarte de Peron. Po krajšem odmoru je povzel zaključno besedo PREDSEDNIK GENE¬ RAL PERON. Dejal je med drugim, da se je s to konferenco ministrov zvezne vlade in guvernerjev provinc in nacionalnih področij dosegla važna stopnja v razvoju nacionalne enotnosti, ki so jo v prejšnjih letih stalno želeli, a nikdar dosegli. Na tem zborovanju so bila postavljena na dnevni red vprašanja vseh delov republike. Z postavitvijo osnove za pe- ronistično šolo naj bi bila dosežena tudi peronistična oblika vlade m pe- ronističnega vladnega sistema. Dalje je naglašal, da se sedaj prvič v argentinski zgodovini utira pot do nacionalne enotnosti s poskusom enotnosti vlad. Enotnost in organizacija mora priti od zgoraj. Za dosego kontinuitete dela vlade polaga guvernerjem na srce ustanavljanje pero- nističnih šol, ker peronizem vključuje v sebi vse nacionalne ideale. Po izvajanjih predsednika generala Perona, ki so jih vsi sprejeli z navdušenim odobravanjem, so se vsi ministri zvezne vlade in guvernerji na čelu s predsednikom republike in njegove gospo soprogo podali v katedralo, kjer so položili venec na grob generala San Martina in se po¬ klonili njegovemu spominu. Stran 2. SVOBQDNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Misli ob kresnem večeru j H TEDNA V TEDEN Nedavno je na tem mestu prijatelj iz ; Sev. Amerike zapisal, da si ne more prav predstavljati, kako smo tu, na drugi polovici sveta, praznovali Veliko noč v jeseni. Pri tem mi je prišlo na misel, kako sem kot študent-črnošolec, razlagal svoji materi, kaj vse se v šo¬ lah učimo. Marsikaj je razumela, mar- ; sikdaj pa je zmajevala z glavo. Saj je verjela, razumeti pa ni mogla 1 n. pr. da je zemlja okrogla. Kako potem, da voda “doli ne steče” tam, kjer se zemlja začne bočiti. In ubogi ljudje na drugem koncu sveta, kjer hodijo tako, da jim vise gla¬ ve navzdol. Kako naj bi naša mati pro¬ drli v skrivnosti zakona o težnosti, ko niti učeni Einstein ni prišel preko za¬ četka te skrivnosti in pravi, da bo tra¬ jalo še dolgo, predno si bodo učenjaki glede tega na jasnem. Mi, ki živimo na drugem koncu sveta, hodimo sedaj z glavami navzdol. Pa se je res kar vse postavilo na glavo. Le pomislimo, kolikokrat se še zmotimo, da rečemo pomlad takrat, ko imamo jesen, in zima takrat, ko južni pasji dnevi “ca- nicula” žgo, kot bi bili v krušni peči. Kolikokrat nam spomin uhaja v domo¬ vino, češ, sedaj je pa tam tako in tako: čisto drugače kot tu, ne le v letnih časih, ampak tudi v lepih navadah, ki so dale - našemu narodnemu življenju poseben pečat. Velika noč v tujini. Kako pusta in prazna se nam zdi. Prav jesenska. Nič butar za cvetno nedeljo, ki so v naši deželi bile prve znanilke velikega praz¬ nika. Naši mladi že ne vedo več, kako smo na tri žalostne dneve velikega ted¬ na Boga strašili z ragljami v cerkvi in z razbijanjem zabojev pred cerkvijo, da smo pripravili kurivo za blagoslov ognja na veliko soboto. Veliki petek, ki so pri¬ šli Bogca poljubit tudi najbolj dreveni kristjani in Velika sobota sta tu dva na¬ vadna delovna dneva: brez velikonoč¬ nega žegna, dan, ko so se pokazala slo¬ venska dekleta v vsej brhkosti, hiteč v snežnobelih predpasnikih in z jerbasi na glavi proti podružni cerkvi, in brez vsta- jenske procesije, ki se je proti sobotne¬ mu večeru ali na praznično jutro vila med cvetočimi vrtovi in ozelenelimi oa¬ zami. In piruhi! Cele tedne prej smo se na krompirju vadili, da bomo zadeli na prvi lučaj. Cele dneve smo premišljali, komu vse naj bi dali pisanice in kdo nam jo bo dal. Komaj je minila velika noč, že je pri¬ jahal na konju zeleni vitez sv. Jurij, rok, ko je bilo treba dajati v zemljo vse za živež potrebno semenje, ko smo is¬ kali prve zelene bukve po gozdeh, ko smo se pogodili s črednikom, ki bo pasel našo živino in ko smo poslušali, kdaj se bo oglasila kukavica. Tri tedne nato se je začel režim ledenih mož, Pankracija, Servacija in Bonifacija, ki so se poslo¬ vili s snegom ali slano in prepustili nad¬ zorstvo nad vremenom mokri Zofiji, da nas povede v toplo poletje. Tedaj sta v vsej krasoti zacvetela najlepša meseca: Marijin majnik in Jezusov junij, ki sta tu mrzla. Ni čuda, da je južnjak progla¬ sil za Marijin mesec dneve med 7. no¬ vembrom in 8. decembrom, dneve svoje najbujnejše pomladi in cvetja. Tudi pra¬ zniki zelenja in cvetja: Vnebohod, Bin¬ košti in Sv. Rešnje Telo, ki nam vzbu¬ jajo toliko lepih spominov, minevajo tu v hladu in brezbrižnosti, navadno kot delovni dnevi. Prazniki brez zvonov. Saj imajo tudi tuk. cerkve zvonike in zvo¬ nove, a ne takih kakor so bili doma. Tu in tam se naši fantje spravijo v zvonik ali pa zakobalijo kar cerkveno streho, kadar je zvonik narejen na “lajbeljc”, da bi pritrkovali po naše. A kaj, ko tu nihče ne razume, kaj pravzaprav hočejo in ko se nikamor ne sliši. Oj, naši slo¬ venski zvonovi. Ste jih kdaj poslušali na binkoštno noč, ali na dan Sv. Rešnje- ga Telesa na sv. Joštu, ko je v nepopisni melodiji pela cela Gorenjska pod vami? In potem cela vrsta naših kmečkih svetnikov in priprošnjikov, ki so čez po¬ letje spremljali kmeta v veselju, upu in trpljenju: Sv. Vid, ki je bil češenj sit; sv. Primož, ki je gobe sejal; kres, ko se dan obesi; sv. Urh in sv. Jakob, ki groz¬ dje varujeta in zorita; sv. Lovrenc, ki h košnji priganja; Mali šmaren, ko moraš otavo na peči sušiti; sv. Mihael, ko je vsaka lesnika zrela in 'dobra, sv. Ma¬ tevž, ki orehe zori; sv. Lukež, repni pu- kež; sv. Miklavž, družinski praznik, ki otrokom darove nosi in ki gospodarjem in poslom pomaga, da se udinjajo za pri¬ hodnje leto. In nato pridejo zimski godovi: Božič s polnočnico, sv. Štefan, konjski patron, tepežnji dan, praznik tepežkarjev in praznik kolin, sv. Janez Evangelist, praznik hlapcev in dekel, ki so ta dan prejeli svoj “aguinaldo”, tri hlebce kruha, in odšli na tridnevni dopust, do Iz svobodnega sveta USA: Ameriška Atomska Komisija, je od kongresa zahtevala nadaljih 500 milijonov dolarjev za povečanje produk¬ cije hidrogenskih bomb. ACIIESON je v Dallasu kategorično zanikal možnost preventivne vojne pro- u ZdSR, poudaril pa, ua z ZSSR ni mo¬ goče priti do sporazuma na podlagi po¬ litike popuščanja. Najboljši odgovor so¬ vjetski ekspanzionistični politiki je združitev držav v Atlantskem paktu ter Schumanov načrt o združitvi francoske in nemške težke industrije. vvillard barber, pomožni tajnik oddelka za latinske države južne Ame¬ rike, je izjavil, da sloni ameriška poli¬ tika do teh držav na načelih varnosti in da USA nima “pravice” vsiljevati de¬ mokracije drugim državam. BIVŠI VODJA češke delegacije pri UNO Houdek je odstopil in zaprosil za zaščito v USA. Prav tako je odklonil vrnitev v rdečo Češko bivši konzul v USA Kujovsky in tudi zaprosil za azil. USA in DANSKA sta podpisali nov sporazum o zadržanju ameriških letal¬ skih in pomorskih oporišč na Groenlan- diji za nedoločen čas. V ATOMSKEM SREDIŠČU v Albu- querque je ameriška policija zaprla več atomskih strokovnjakov, ki so sami ju- d.je. Sovjetski zvezi so pošiljali važne podatke o napredku atomske znanosti V USA. A PERU: Vlada je zadušila nemire v Arequipi. Zaradi pouličnih borb s polici¬ je in vojsko so nemiri zahtevali 350 žrtev. ★ BRAZILIJA: Policija je preprečila komunistično vstajo v državi, ko je za¬ prla brazilskega kom. voditelja A. V. de Azeveda ter je na njegovem stanova¬ nju zaplenila prevratni material, name¬ njen vojski in letalstvu. Glavno žarišče Vstaje naj bi bilo letalsko oporišče v Recife. ★ Chile: V stavko so stopili poštni in brzojavni uslužbenci ter nad 5000 ruda¬ rjev premogovnih rudnikov. Stavkarji zahtevajo višje plače. Vlada je v ne¬ katerih predelih proglasila obsedno sta¬ nje. ★ ANGLIJA: Na področju med Britani¬ jo in otokom Helgoland "se te dni vrše Veliki zavezniški letalski manevri z naj¬ novejšimi tipi lovskih in bombniških le¬ tal. | V LONDONU zasedajoča svetovna konferenca soc. strank je Schumanov | načrt toplo pozdravila, vendar je za po- I polno sodelovanje svojih strank pri ures¬ ničenju postavila gotovo pogoje, kate¬ rih sprejetje bodo obravnavali na prvih sejah Schumanovega načrta. * ZAHOD. NEMČIJA: Zah. nemški parlament je z 220:152 glasovi sprejel sklep o vstopu Nemčije — tudi ozemlja zasedenega od Sovjetov — v Evropski svet. Sprejetje je takoj pozdravil brit. poveljnik Robertson, ki je dejal, da “brez enotne Nemčije ne more biti traj¬ nega miru v Evropi”. Nemška delega¬ cija v Strasbourgu bo štela 18 članov ter bo sestavljena iz pripadnikov vseh demokratskih strank razen komunistič¬ ne. Nemci bodo s 1. julijem dobili mož¬ nost svobodnega odhoda v inozemstvo, ker so zav. oblasti izdajanje potnih li¬ stov prepustile nemškim oblastem. Pri deželnozborskih volitvah v Nor- drhein - Westfaliji so zmagali Ade- nauerjevi kršč. demokrati. BELGIJA: Spaak, vodja soc. stranke svari kat. stranko pred prezgodnjimi u- krepi v zvezi s kraljevo vrnitvijo in se boji državljanske vojske, trdeč, da kralj ni več kralj vseh Belgijcev, pač pa samo zmagovite kat, stranke in enega dela prebivalcev (Flamcev). ★ AVSTRIJA: Avstrijska Soc. Stranka je preko svojih zastopnikov oddala vla¬ di posebno spomenico, v kateri svetuje, naj bi Avstrijci zaprosili za članstvo v Evropskem svetu, če že ne kot redni čla¬ ni, pa vsaj kot pridruženi. Zav. oblasti v Avstriji so zaprosile sovj. poveljstvo, naj bi tudi ono sledilo njih zgledu ter imenovalo civ. komisa¬ rja za Avstrijo; v isti prošnji predlaga¬ jo zav. Sovjetom sporazumno zmanjša¬ nje okupacijskih stroškov. ★ TRST: Zah. zavezniki so sporazumno odklonili sovj. predlog o internacionali¬ zaciji Trsta, zagovarjajoč svoje stališče s tem, da so predlagali precej guverne¬ rjev, katere pa je vse ZSSR odklonila; ko je postalo očito, da ZSSR nima inte¬ resa na internacionalizaciji, so zav. ob¬ ljubili 18. marca 1948 Italiji vrnitev ce¬ lotnega ozemlja, kar pa se ni moglo ure¬ diti zaradi preloma Tita z Moskvo. Zato bodo zav. čete še nadalje ostale v Trstu, dokler se stanje ne razčisti. , ★ ARABSKA LIGA: Arabske države — Egipt, Sirija, Libanon, Saudijeva Ara¬ bija, Jemen — so podpisale obrambni pakt; med podpisnicami ni Iraka ter Jor¬ danije, ki se razgovorov ni udeleževala zaradi spora z ostalimi Arabci glede pri¬ ključitve enega dela Palestine. ★ pritisku ne bo popustila. Spor za Trst ne more biti rešen samo na osnovah gospo¬ darskih odnošajev med obema država¬ ma.” FLRJ je Bolgarijo ostro obtožila za¬ radi prestopa meje neke bolg. patrulje. V spopadu je bil ranjen 1 FLRJ vojak. ★ ZSSR: ZSSR je dovolila dvema FLRJ ladjama nadaljnje potovanje po Donavi, potem ko sta bili na Dunaju nekaj dni zadržani. ZSSR je pripravljena izvažati žito v zah. Evropo, kakor je izjavil njen za¬ stopnik Arutiunjan na seji gosp. sveta UNO. ZSSR list “Sovj. država in pravo” je postavil zahtevo, po kateri ne bi smele imeti dostopa v vode Vzhodnega morja ladje držav, ki niso lastnice obale na tem morju. Zahteva koreni v nekem dogovo¬ ru iz konca 18. stoletja ter kopenhaški konvenciji iz leta 1857. ZSSR proračun za leto 1950. obsega tudi 79.400 milijonov rubljev izdatkov za vojno oborožitev, kar je več, kot pred- dvideva USA načrt. ZSSR je objavila, da nima več jap. vojnih ujetnikov razen 1487 voj. zločin¬ cev ter 871 oseb, ki jih zahteva kit. rde¬ ča vlada. * ČEŠKA: Češka vlada bo pričela z gradnjo velike letalske armade. VELIKI PROCES V PRAGI proti pripadnikom nekdanje 1 Beneševe stran¬ ke se je končal s 4 smrtnimi obsodba¬ mi, vsi ostali pa so bili obsojeni na dalj¬ še zaporne kazni. " 4 : Vzhodna Nemčija: Vzhodna Nemčija je Poljski odstopila ozemlje . enstran Odre in Neisse, obsegajoče 91.100 kv. km; s tem so trenutno ovrženi vsi do¬ govori iz Jalte in Potsdama. Glasovi, ki iz vzhodne Nemčije prihajajo, pra¬ vijo, da bi sleherno rovarjenje proti tej dokončni meji med Poljsko in Nemčijo pomenilo vojno, na zahodu pa je izjavil Belgijec Spaak, da bodo zahodnjaki zah. nemško delegacijo v Evropskem svetu smatrali kot enakovredno ter tu¬ di kot zastopnico vseh Nemcev hkrati pa tudi kot edino upravičeno zagovor¬ nico vrnitve nemškega ozemlja odstop¬ ljenega Poljakom. Angleži in USA od¬ stopa ozemlja niso priznali. Odstcpitve ozemlja tudi ne prizna Adenauer jeva vlada, ki zahteva, da se o nemškem ozemlju dokončno sklepa v mirovni pogodbi. ' * Poljska: V Poljski rdeči vojski je bil imenovan za pol.komisarja dosedanji po¬ slanik v Moskvi K, Naszkowski. * Silvestrovega večera, ko so se zopet vr¬ nili, ali pa nastopili tam, kamor so se nanovo vdinjali. In prišla je prava zima. Huda je bila. Včasih nismo poznali snežk in površni¬ kov in volnenih jopic. Slame smo si natlačili v čevlje in roke smo potisnili do komolca v žep, pa smo prestali celo v cerkvi, odkoder smo se vrnili vsi ze¬ leni od mraza za toplo peč, ki zasluži, da bi ji kdo napisal poseben slavospev. Slovenska peč je simbol slovenske dru- ! žine! Koliko lepih spominov nas veže na te zimske večere danes, ko naše so¬ be nimajo peči. Kako hitro so minili ti meseci. Sredozimec sv. Anton “krač- man” je dvignil cele vrste gospodarjev in gospodinj, ki so prišle v njegova sve¬ tišča prosit sreče pri “blagu”. Pod tur- nom so odložili svinjsko kračo, da bo šla na dražbo za cerkev pred oltarjem voščenega volička in v puščico “božji denar” v zahvale za dobro kupčijo. Pri¬ šel je nato sv. Matija, “ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi” — in pustni dne¬ vi, ki so se končali z obveznimi gasilski¬ mi veselicami in vlečenjem ploha dekle¬ tom, ki so tisti predpust obsedele brez ženina. Že je poganjal prvi teloh in prve vi¬ jolice in trobentice na sončnih rebreh. Kmet je nepotrpežljivo čakal, kdaj bo prišla odjuga, da bo v božjem imenu lahko zarezal prve brazde v blagoslov¬ ljeno zemljo, ki bo dala dela, pa tudi kruha. Sedaj, ko hodimo po svetu “z glavo navzdol”, vsega tega ni. Naše življenje urejajo železnice, avtobusi in tovarniš¬ ke sirene. Romantiko je nadomestil trd račun: koliko moram zaslužiti, kje bi lahko dobil več? Tako je pač življenje. Misel na vse lepo doma nam pa daje moč, da odločno vztrajamo na pravi po¬ ti, ki smo si jo sami izbrali. IZRAEL: Izrael je te dni poslal poseb¬ nega zastopnika na Švedsko, da tamkaj odda poročilo o novih ugotovitvah o u- moru grofa Bernadotta; podrobnosti po¬ ročila še niso znane, pričakujejo pa, da se je izraelska vlada opravičila pri šved¬ ski zaradi pomanjkljivega varstva ter izvedbe preiskave. Predlog o internacionalizaciji Jeruza¬ lema, proti kateremu sta ves čas bili Iz¬ rael in Jordanija, je tudi pri zasedanjih Varuške komisije UNO bil črtan z dnev- j nega reda. O novi usodi Jeruzalema bo sklepela jeseni glavna skupščina UNO. ★ JAPONSKA: V Hirošimi, kjer je pa¬ dla prva atomska bomba, najboljši ame¬ riški in drugi zdravniki ugotovljajo po¬ sledice atomske eksplozije na prebival¬ stvo. V ta namen so pregledali nad 150.000 ljudi, ki so se v trenutku eks¬ ploziji nahajali v mestu ali njegovi oko¬ lici. Uradni govornik japonske vlade Oka- zaki je časnikarjem izjavil, da “je Ja¬ ponska pripravljena in željna skleniti čim prej ločen mir z USA, ker so pogo¬ ji po zadnjih svobodnih volitvah na Ja¬ ponskem zadovoljivi za tako pogodbo.” ~k KITAJSKA: Kitajske nacionalne čete se omejujejo v zadnjem času samo na bombne napade. — Na Formozi pa je dal Čankajšek po sodnem postopku likvi¬ dirati bivšega guvernerja Formoze ge¬ nerala Čengija, ki je bil obtožen sodelo¬ vanja s komunisti ter pregovarjanja drugih voj. poveljnikov za prestop na Maocetungovo stran; očitali so Čengiju tudi njegovo divje postopanje s prebi¬ valci Formoze. ★ Z« železno zaveso FLRJ: Kardelj je izjavil v parlamen¬ tu: “V zadevi jug.-italijanskega spora o posesti Trsta smo v razgovorih prišli na mrtvo točko. FLRJ pa italijanskemu MADŽARSKA: Madžarska rdeča vla¬ da bo svojemu ljudstvu dala v nakup radio sprejemnike po ljudskih cenah, s katerimi pa, ne bodo mogli več poslušati tujih “sovražnih postaj”: ostale radij¬ ske sprejemnike bodo vzeli iz prometa. Madžarska vlada je imenovala prvega; ‘rdečega” protestantovskega škofa, ki se je najbolj izkazal v času procesa proti kardinalu Mindszenthyju. — Ka¬ toliški škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem zagovarjajo nujnost obsto¬ ja samostanov in njih šol. * SEV. KOREJA: Vlada Sev. Koreje, ki je v rokah komunistov, je poslala k po¬ gajanjem s predstavniki Južne Koreje (ki živi v amer. finančnem jn duhovnem območju) tri odposlance, ki naj bi se do¬ govorili o združitvi obeh delov; vsi trije zastopniki pa so ostali kot begunci v Južni Koreji. ★ KOM. KITAJSKA: Maocetung je pre¬ maknil 20.000 vojakov z indonezijske meje na vzhodno obalo Kitajske, zaradi česar sklepajo, da je napad na Formozo v zadnjem obdobju priprav. Za prva dejanja kom. vlade je Mao¬ cetung napovedal demoblizacijo odvisnih sil, uničenje ostankov kapitalizma ter zavzetje Formoze in Tibeta. ZADNJE NOVICE V Parizu se je začela konferenca o Schumanovem načrtu za združitev fran¬ coske in nemške težke industrije. Francoska vlada bo predlagala USA in Angliji, da vse te države izjavijo, da je prenehalo vojno stanje z Nemčijo. USA ta francoski predlog toplo podpi¬ rajo. Brit. konservativci in liberalci bodo v ponedeljek skupno napadli laburistično vlado v parlamentu zaradi njenega od¬ klonilnega stališča do Schumanovega načrta. ARGENTINA Dan zastave — so po svej Argen¬ tini slovesno praznovali. Največje proslave so bile na Majskem trgu v Buenos Airesu, kjer je zgodovinsko zastavo dvignil na drog pri spome¬ niku Generalu Belgranu predsednik republike General Juan D. Peron. Nato je bila slovesna vojaška maša, PO njej pa zaprisega nedavno vpo 7 klicanih vojnih obveznikov. Dr. Armando Mendez San Martin je bil imenovan za novega prosvet¬ nega ministra. Po poklicu je zdrav¬ nik in je več let deloval v raznih bolnišnicah, soc. ustanovah in kot prof. na medic, fakulteti. “Pueblo,” buenosaireški kat. dnev¬ nik je v nedeljski številki objavil za¬ nimivo študijo ing. Emilia Llorens-a o ‘‘strukturi argent. prebivalstva.” Po njegovih podatkih je Argentina imela 1. jan. t. 1. 17,080.000 prebi¬ valcev. Letalski zavod v Cordobi — Insti- uto Aeroteenico — je izdelal nov tip lovskega letala na retroaktivni po¬ gon “Ptihjui II”, ki je pri poizkus nih poletih dosegel hitrost nad 1.000 km na uro. Letalo se je dobro obnes¬ lo v najrazličnejših višinah. YPF — Yacimientos Petroliferos Fiscales — je začela razdeljevati petrolej med vse trgovce na podro¬ čju Velikega Buenos Airesa. Vsak dan dobe trgovci od te družbe 1 mi¬ lijon litrov petroleja, tako, da bodo v zimskem času z njim za kurjavo vsi’ zadostno preskrbljeni. Istočasno je omenjena družba pozvala prebi¬ valstvo, naj prijavi družbi vsakega trgovca, ki bi izjavljal, da nima pet¬ roleja. Po vsej Argentini zboljšujejo cest¬ no omrežje in grade nove ceste glo¬ boko v notranjost republike. Za cest¬ na dela je zvezna vlada za to leto dala kredit 35 milijonov pesov. Za modernizacijo železnice F.C.N. G. Belgrano je zvezna vlada dala na razpolago 65,500.000 pesov. Od tega zneska je 2,150.000 določenih za zi¬ danje stanov, hiš, ostali znesek pa ža materialne izdatke. Zvezna vlada je določila, kredit 450.000. 000 pesov, ki ga bodo dobile posamezne province in prestolnica za kritje izdatkov pri izvajanju jav¬ nih del v tem letu. Za Bs. Aires je določenih 31 milijonov. Ostali znesek je pa razdeljen tako — le: Prov. Bs. Aires 225,500.000, Prov. Catamarca 4.000. 000 prov. Cordoba 31.000.000, prov. Corrientes 13,000.000, prov. Entre Rios 11,000.000, prov. Jujuy 10.000. 000, prov. La Rioja 6.000.000,. prov. Mendoza 25,000.000, prov. Sal¬ ta 10,000.000, prov. San Juan 18,000.- 000, prov San Luis 6,000.000, prov. Santa Fe 25,000.000, prov Santiago del Estero 14,500.000, prov. Tucu- man 18,000.000. Argentina je bila ponovno izvolje¬ na za tri nadalnja leta v stalni svet Organizacije za mednarodno civilno letalstvo. Argentinska vlada je .obvestila UNO, da je odobrila znesek 1,000.000 pesov kot svoj prispevek za gospo¬ darsko zaostale države. To je za USA na j več ji prispevek in največji prispevek od držav Južne Amerike. Vlada je določila za prometno mi¬ nistrstvo kredit 124.720.000 pesov za izvedbo vladnega načrta za moderni¬ zacijo prometne službe v Argentini. General Victor Jaime Majo, šef argent. generalnega štaba, se je v soboto, z vsem svojim spremstvom vrnil z dvajsetdnevnega obiska v USA, kjer si je na povabilo severno¬ ameriških oboroženih sil ogledal vse njihove vojaške ustanove in orožar¬ ne. V južnih predelih mendoške pro¬ vince so se v velikih množinah poja¬ vili pume, ki jim domačini pravijo levi. Povzročili so veliko škodo med čreHami. Proti zverem so organizi¬ rali velike hajke. Argentinska poštna uprava je prejšnjo soboto slavila 202. obletnico svoje ustanovitve. V Buenos Airesu smo imeli 15. t. m. najnižjo temperaturo v tem le¬ tu. Toplomer je zjutraj kazal 0.8 stop. Celzija. Narodna banka bo začela dajati ve¬ like kredite za zidanje, silosov v not¬ ranjosti republike. Prebivalstvo v Buenos Airesu naj bi za kurjavo še bolj uporabljajo plin, ki ga je zadosti. Da bi povečali po¬ rabo plina bo Narodna banka dajala ljudem tudi kredite za nakupovanje plinskih štedilnikov. Buenos Aires, 22. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Lz_ Sfevenije^ Ljubljanska pravna fakulteta je slavi¬ la trisesetletnico obstoja. Ob tej priliki je univ. prof. dr. Gorazd Kušej napisal za ljb. tisk članek, iz katerega je raz¬ vidno, da šteje danes fakulteta 12 red¬ nih profesorjev, 1 izrednega prof. in 7 honorarnih predavateljev. Asistenta tre¬ nutno nima nobenega. Po njegovem mnenju je vprašanje znanstvenega na¬ raščaja dokaj pereče. Ob svoji dvajset¬ letnici, t. j. pred desetimi leti je pa pravna fakulteta imela 16 rednih prof., 2 izredna, 1 univ. docenta, 2 privatna docenta, 3 hon. predavatelje in 1 asi¬ stenta. Število slušateljev se je v prvem desetletju gibalo med 300—400, v dru¬ gem desetletju je preseglo število 500, nato 600 in je doseglo vrhunec leta 1938|39 s 675 slušatelji. V dobi okupaci¬ je je število slušateljev padlo pod 300. Po “osvoboditvi” se je pa še bolj zniža¬ lo in se je šele v letu 1948|49 dvignilo nad 200. Skoro polovica pa je bilo izred¬ nih slušateljev. V vseh 30 letih obstoja fakultete je na njej diplomiralo 1348 pravnikov, od njih 83 žensk. Zanimivo je dejstvo, da je od leta 1945. t. j-, od¬ kar so komunisti zavladali doma, do¬ končalo pravne študije v predpisanem roku samo 9 slušateljev. Letos je prav¬ na fakulteta tudi prvič od leta 1945 da¬ lje dosegla, da je imela 50 rednih slu¬ šateljev. Prejšnja leta jih je imela ko¬ maj 20—30. Kljub tem poraznim podat¬ kom pa si dr. Gorazd Kušej ni mogel kaj, da ne bi zapel slavospeva OF vo¬ deni po kom. partiji, ker se je učnemu osebju po njeni zaslugi “izostril čut za veliko zgodovinsko dogajanje,” da so “razumeli, da stari kapitalistični svet in njegova vodeča družbena plast propa¬ data, da morata propasti, ko se rušita v lastno gnilobo teh trohnobo pod zmago¬ vitimi udarci ljudstva, organiziranega v OF, in vedenega po komunistični parti¬ ji.” — Pač dober hlapec svojega komu¬ nističnega gospodarja! Nasledstvo pok. dr. Franceta Ki¬ driča v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je prevzel dosedanji glavni tajnik akademije vseuč. prof. dr. Fran Ramovš, ki je bil na seji dne 19. maja izvoljen za predsednika Slov. akad. zna¬ nosti in umetnosti. Dr. Ramovševo živ- Ijensko delo je “Historična gramatika slovenskega jezika”, ki je bila preraču¬ nana na sedem knjig, od katerih sta do- sedaj že izšli dve. Nesreča v planinah. V noči od 28. na 29. maj so slov. planine zahtevale tri smrtne žrtve. V severovzhodni steni Ja¬ lovca sta zmrznila Slavko Tominec in Igor Kovačič, oba člana planinskega od- se na ljb. univerzi; na običajni turistič¬ ni poti pa je prav tam spodrsnil, se po- nesreil in nato tudi zmrznil Franc Vav¬ potič, istotako član vseuč. planinskega | odseka. O otroški gripi v Ljubljani je tam. j min. za ljudsko zdravje dne 30. maja iz- j dalo naslednje obvestilo: “O tej bolezni v Ljubljani širijo nekateri neodgovorni ljudje še vedno povsem neresnične vesti. Povečini jih ljudstvo ne posluša, temveč se ravna po navodilih, ki jih je izdalo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo. Viso¬ ka zdravstvena zavest, discipliniran od¬ ziv prebivalstva mesta Ljubljane, takoj¬ šnji ukrepi zdravstva in specialistična zdravniška pomoč, ki jo nudijo na otroš¬ ki kliniki, gre vsemu temu zasluga, da število obolenj pada. V petih dneh, od¬ kar se je pri nas pojavila gripa, je obo¬ lelo skupaj trideset otrok. Vsi so zboleli za lažjo obliko gripe, tako, da je bilo treba prepeljati na kliniko le dva otroka, ki sta bila sprejeta takoj v zdravljenje in sta že izven nevarnosti. Kljub lahki obliki bolezni in upadanju števila obolelih, naj se prebivalstvo vsaj še nekaj dni ravna po navodilih; ki so bi¬ la objavljena”. Umrli so: Marija Fišer, roj. Potočnik v Gornjem gradu; Viktor Haufnagl, abs. Kmet. Šole v Rožni dolini, Slavko Čepuš, nam. pri gradb. podjetju “Beton” v Ce¬ lju, Josip Miklavec v Ljb., Rajko Kralj, fin. ref. v Zagorju; Krešimir Hrstič v Ljb., Nar.di Verbič v Tržiču, Antonija Pahor, roj. Sosič v Ljb., Nežka Recelj v Kandiji pri Novem mestu, Valburga Ro¬ žanec, roj. Volaj, biv. hotelirka v Dobr¬ ni, Olgica Uršič, roj. Golob v Zagorju, Marija Plestenjak, upokoj. Tob. tovarne v Ljb., Gašper Kotnik, knjigovodja v Šmihelu, Josipina Dolenc, roj. Dolenc v Orehku, Janez Zupančič, Spodnji Kašelj, Marija Tičar, roj. Černoga v Litiji, A- lojz Falatov-Dušan v Ljb., Herman Čes¬ nik, Št. Peter na Krasu, Frančiška Mer¬ lak, roj. Petrič na Verdu, Franc Štolfa v Sežani, Marija Arzenšek, roj. Vodenik v Slov. Konjicah, Marija Basin, roj. Hu¬ mar v Ljb., Marija Debevec, vdova Ku- kler, roj. Vrhove v Ljb. Jerica Kožuh, roj. Tonejc v Bgdu, Josipina Poniž v Vi¬ pavi, Vilim Marinč v Ljb., Helena Ka¬ lan v Kranju, Edvard Dekleva, uslužb. biv. Kreditne banke v Ljb., Alojzij Roz¬ man v Ljb., Zora Cuderman, v Ljb., Jan¬ ko Vegelj v Ljb., Ančka Jernejčič, roj. Puntar, Slivice pri Rakeku, Miloš Zor- čič v Slov. gradcu, Anton Kozjek, šef žel. postaje na Otočah, Ivana Ceglar, roj. Dostal v Ljb., in Mira Brinšek, roj. Martinčič v Grosuplju. Poletnih počitnic letos delavci in na¬ meščenci ne bodo mogli preživljati v le¬ toviščih ob obali v Istri in na Kvarner¬ skih otokih. Vsi hoteli in lepši počitniški domovi so letos rezervirani za inozem¬ ske goste in sičer — in Anglije in iz USA. Seveda jih od tam ne bo toliko, da bi vse te kraje prenapolnili, toda tu tuj¬ ci ne smejo priti v stik z domačini, zato bo režim letos usmeril delavce in druge, ki imajo pravico iti na dopust, v manjša in bolj skrita letovišča po Gorenjskem in v Dalmaciji. Spor med Moskvo in Beogradom je velika prevara, ki naj preslepi zahodnja¬ ke, tako je prepričanje vsega prebival¬ stva v Jugoslaviji. Tako je izpovedala oseba, ki je pred nekaj tedni mogla odi¬ ti iz titovine. Vsi so prav tako prepri¬ čani, da bo do vojne kmalu prišlo. Ti- tovci polnijo zapore zlasti tedaj, kadar hitro rabijo delavno silo za obvezno de¬ lo; policija mora tedaj po nalogu iz mi¬ nistrstva nabrati toliko in toliko tisočev ljudi, ki bodo obsojeni na prisilno su¬ ženjsko delo. Tiste namreč, ki so obso¬ jeni na tako delo, za opravljeno delo nič ne plačajo. Največ jih mora delati v les¬ ni industriji (sekati gozdove) in v rud¬ nikih. Zapori so tako polni, da je vsa¬ kemu zaporniku odmerjen v celici pro¬ stor, ki obsega 40 cm na kvadrat. Kadar zaporniki spe, spe pa drug na drugem tako, kakor bi bile zložene sardine. Ka¬ dar spe, morajo ležati vsi in se nikdo ne more premakniti, kadar pa stoji le den, morajo stati tudi vsi drugi. Prehrana se je še poslabšala; sedaj že pristaši reži¬ ma prejemajo samo tisto, kar je na kar¬ te in so silno redki tisti, ki še prejema¬ jo dodatke. Postaja Laško je še po petih letih ved¬ no v ruševinah. Pač lepo spričevalo za “obnovitveno akcijo” doma. Potujoče trgovine. Na ptujski trg je privozil velik tovarni avto z napisom “Okrajni magacin Slovenj gradeč — po¬ tujoča trgovina”. Avto je bil dobro za¬ ložen z raznim tekstilnim blagom, ki ga v Ptuju zelo primanjkuje. Ljudje so se zbirali in prerivali, kmali pa so začeli zabavljati. Blago za navadne srajce je stalo 1.000 din, meter slabega blaga za ženske obleke 650 din itd. Medtem, pa zevajo ptujske trgovine s praznimi izlož¬ bami, v njih so nastavljeni nameščenci z rednimi plačami in bi radi ljudem po¬ stregli, pa jim nimajo s čim. Te zgodbe si nismo izmislili mi, pač pa smo jo bra- I li v ljb. režimskem tisku. Slovenci v Argentini Buenos Aires Trnovčani! V nedeljo 16. julija, bo ob desetih dopoldne v Salezijanski kapeli na C. Belgrano maša za vse trnovske žrtve v drugi svetovni vojni. Pridite in pomolite za njihov dušni mir! TRAGIČNA SMRT TONETA KAVELARJA V zadnji številki “Svobodne Sloveni¬ je” smo na podlagi brzojavnega sporoči¬ la, ki ga smo ga dobili ob zaključku li¬ sta iz Mar del Plata, objavili novico o tragični smrti našega rojaka Toneta Kavelarja. Pokojnikov sošolec, in prijatelj g. Bo¬ ris Kresnik nam je o tej nesreči poslal iz Mar del Plata naslednje poročilo: Pok. Tone Kavelar je bil v službi kot tehnični operador pri radijski postaji LU9 v Mar del Plati. V nedeljo, 11. t. m. zvečer, ko je ravno končal popoldanski turnus, se je vsled neprevidnosti samo približal visokofrekvenčnim žarnicam, kar je že bilo usodno zanj. Med žarni¬ co in njegovo roko je preskočila iskra. Pok. Tone se je takoj nezavesten zgru¬ dil na tla. Žal, takoj ni bilo pomoči. Težko nezavestnega so prepeljali na re¬ šilno postajo, kamor je prihitel tudi slov. duhovnik Boris Koman in mu po- podelil sv., olje. Po dveh urah od nesre¬ če je Tone Kavelar umrl. Dragega pokojnika smo pokopali v ponedeljek, 11. t. m. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga je spremljala vsa slo¬ venska kolonija v Mar del Plati in o- sebje radijske postaje. Pogrebne molit¬ ve je opravil g. Boris Koman, mašo za pokojnika smo pa imeli v nedeljo, 18. t. m. ob 12! uri- v cerkvi Sv. Petra v Mar del Plati. Pokojni Tone Kavelar je bil po pokli¬ cu učitelj. V Argentini svojcev nima, pač pa veliko znancev in prijateljev. Doma pa žalujejo za njim starši ter Lrat z dvema sestrama. Pok. Toneta Kavelarja bomo ohrani¬ li vsi v najlepšem spominu, njegovim staršem, bratu in sestrama doma pa na- šp iskreno sožalje! Mendoza Po odhodu g. Casermana smo zopet dobili slov, duhovnika. Naš dušni pastir bo sedaj g. Janez Malenšek, ki je prispel v Mendozo v ponedeljek 18. t, m. Na žel. postaji smo ga sprejeli zastopniki tuk. Društva Slovencev in precej roja¬ kov. Tuk. škof ga je naslednjega dne imenoval za kaplana v mestni fari San Nicolas, kjer je bil pred njim tudi g. Caserman. G. Janez Tomažič pa je na škofovo SLOVENCI Anglija Uprizoritev Finžgarjevega “Divjega lovca” Na Binkoštno nedeljo, 28. maja t. 1. smo v, Rochdale pod okriljem Slov. pev¬ skega zbora in pod pokroviteljstvom Slovenskega društva v Veliki Britaniji, uprizorili narodno igro v 4 dejanjih “Divji lovec.” Igra je nad vse pričako¬ vanje dobro uspela, če upoštevamo ve¬ like težave, s katerimi so se priredite¬ lji in igralci morali boriti. Največja težava je bila v tem, ker so bili nekate¬ ri igralci zelo oddaljeni od Rochdale in so imeli dolgo pot k vajam in še pre¬ cej stroškov za vožnjo. Vsi igralci so se potrudili in so svo¬ je naloge dobro rešili. Res zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Naj navedem le glavne: Zavrtnik, rihtar, g. Dušan Ple¬ ničar, Bury, Majda gdč. Marija Metel¬ ko, Rochdale, Lisjakov Gašpdr, g. Jože Natlačen, Mossley, Janez, divji lovec, Joža Fabijan, "VVoksop in Tonček, g. Rudi Lesnik, Rochdale. Posebno prizna¬ nje zaslužijo, oddaljeni, ker se niso u- strašili materialnih žrtev. Pa tudi Roch- delci, ki so pomagali z napravo ku- HUGO WAST 24. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM ‘‘Mislim, da je boljše, da tam nič ne zvedo, in vi, pater Placid, se vzdržite vsake neposredne zveze. Kar se ima zgoditi, se bo zgodilo, pa če tam vedo ali ne. Kaj naj store za nas oni, ki sa¬ mi žive v okolju, ki umira?” Starec je dvignil nanagloma glavo: “Kaj pravite, prečastiti? Kristusova Cerkev ne more umreti!” “Ne, ne more umreti,” se je hotel o- pravičevati oče superior. “Tudi ne mo¬ re prenehati naš red, in mnenja sem, da bosta še on in Cerkev dobila velik vpliv na ljudstvo, seveda pod pogojem, da se reformirata.” ‘‘Reformirati Cerkev? Reformirati naš red?” ga je s strahom prekinil oče Placid. Oče superior pa ni prenehal med tem, temveč je nadaljeval: “Toda niti naš red, niti Cerkev se ne moreta reformirati s kakšnim samo po¬ vršinskim gibanjem. Morata se preno¬ viti po vrtincih in gibanjih v dnu in iz dna. Jaz čutjm, da imam v tem neko poslanstvo.” “V mejah našega reda imate gotovo svoje poslanstvo, toda v cerkvi sami v smislu reforme-ne,” je energično odgo¬ voril oče Placid. “Tu je papež in on je poklican za to.” Oče superior je narahlo pobledel, utih¬ nil za nekaj minut, nato pa dejal: “Ta papež bo kmalu umrl. In oni, ki bo pri¬ šel za njim: ali naj bo ravno tako so¬ vražno naperjen proti duhu novega ve¬ ka? Jaz sem katoliški duhovnik in kar¬ koli naj se pripeti, ne bom nikdar poza¬ bil na to. Toda katoličani XXX. veka bodo zahtevali račun od katoličanov XX. veka , ker niso znali razumeti druž¬ benih potreb svojega časa.”. “Ali pa ste prepričani, da bo kdaj sploh nastopil XXX. vek?” je vprašal oče Placid, nakar predstojnik ni odgo¬ voril. Starec pa je nadaljeval: “Ni Cer¬ kev tista, ki naj se reformira in pred¬ rugači, če hoče živeti, temveč druž¬ ba XX. veka, ki umira od zla, kateremu modrijani pravijo ‘razredna borba’, bo¬ goslovci pa ga imenujejo: zavist, zavist hudičevo - invidiam diaboli. Prva sto¬ letja krščanstva so bila pobožna, toda imela so v sebi že bolezen krivoverstva, herezije. Srednji vek je bil pogumen borec, imel pa je bolezen častiželjno- sti - ambicije. Novi vek je bil egoisti¬ čen in je 'bil bolan na sovraštvu. Naša družba je hčerka slabe matere: Fran¬ coske revolucije, ki je hotela naučiti svet človečanskih pravic, pa se ni spom¬ nila, da bi ga naučila prej njegovih dolžnosti!” Oče Simon Somaria je gledal v pis¬ mo iz bakelita in mislil: “Če ta listek vtaknem zdaj v radio: ali bi on spoznal samo že po njenem glasu, da ni krščena? Ona mi -govori, da sem vrata Cerkve — jaz. Ali mi je dovoljeno, da mislim o njej, da je vra¬ ta Nebes, zaradi obljube, ki jo je dal apostol sveti Jakob: ‘Kdor spreobrne samo enega, ki je zablodil, si bo zago¬ tovil svoje zveličanje!’ ’’ Stari pater pa, ki ni vedel kakšne mi¬ sli gredo ta hip preko predstojnikove¬ ga čela, je nadaljeval z nenavadnim ognjem: “Duhovniki ne smemo biti nemi psi, ki ne znamo lajati — canes muti, non valentes latrare. Moramo lajati ljudem, da naše pleme umira zaradi meča dru¬ gih rodov, ki ne poznajo pravic, temveč dolžnosti. Jaz stojim že tik nad grobom in ne bom več videl tega, toda vi, preča¬ stiti, boste to še doživeli in videli s svo¬ jimi očmi in boste morali oznanjati z vi¬ sokim glasom, da vas Gospod ne najde v molčanju, kajti prerorok Izaija pravi: ‘Če stražnik vidi prihajati sovražnika z mečem in ne zatrobi v rog, bom zahte¬ val račun v krvi od ljudstva njegove¬ ga!’ ” “Mislim,” je odgovoril s sladko iro¬ nijo pater Simon, “da jaz, ki že dvajset let govorim v cerkvi ljudem zdaj got prerorok, zdaj kot mučenik, ne bom po¬ lagal tega računa zaradi molčanja, kve¬ čjemu, da sem govoril preveč.” Starec ga je srepo pogledal. “Jaz, ki ne znam govoriti esperanto, ne morem soditi vaših govorov drugače, prečastiti, kakor po uspehih, zlasti po spreobrnitvah, ki jih pripravljate...” Superior se je zdrznil, toda, ko je vi¬ del, da je oče Placid to rekel brez iz¬ recnega namena, je molčal. “Vaša pridiga ne more biti te vrste, o kateri govori prerok Izaija, da so med njo začeli vpiti ljudje: ‘Pridigajte stvari, ki nam bodo všeč! Pridigajte la¬ ži!’ ” “Jaz pridigam besedo Gospodovo v skladu z duhom Cerkve.” Prav nič ne dvomim; in prav zaradi tega ne verjamem, da bi se vi tako iz¬ razili, kakor trde nekateri.” “Kaj na primer?” je iz radovednosti vprašal;oče Simon. “Z največjim spoštovanjem Vam bom povedal, kar so mi rekli in kar lahko vo¬ di v napačnoi pojmovanje.” “Povejte, oče Placid.” “Naš svet je, kakor vemo vsi, preplav¬ ljen z mohamedanei in Židi. Ti zadnji so prišli k nam iskat zatočišča pred pre- željo zapustil kaplansko mesto v San Martin pri Mendozi in odšel v La Paz, na mejo mendoške in sanluiške provin¬ ce. Oskrboval bo kar dve župniji v La Paz in v 60 km oddaljeni Santa Rosa. Bariloehe Smučarji na plan! Program smučarskih tekem Bariloš- kega planinskega društva je naslednji: 30. julija: smuški tek 1. kategorija 15 km, 2. kategorija 7 km. 5. avgusta: slalom, dve kategoriji in dame. 6. avgusta: smuk, dve kategoriji in dame. 12. avgusta: dopoldne skoki, zvečer slavnostna razdelitev daril v hotelu Llao - Llao. Program je provizoričen in si društvo pridružuje pravico, da ga po potrebi spremeni. Od Slovencev bodo gotovo nastopili Jerman, Bertoncelj in Flere. Verjetno pa še kateri drugi. Tekme Argentinske smučarske zveze za državno prvenstvo bodo predvidoma V drugi polovici, oz. v zadnjih dneh av¬ gusta. V. A. PO SVETU lis in drugim delom, da je prireditev tako lepo uspela. Igralke so vzbujale posebno pozornost tudi zaradi slov. na¬ rodnih noš. Slov. emigrantska skupina v Angliji je s tem zopet pokazala, db gre po po¬ ti, ki so jo začrtali naši bratje v Ar¬ gentini, USA, Canadi in drugod po¬ svetu, ki s svojim delom utrjujego pove¬ zanost med seboj. Kljub temu,, da ne pri padamo vsi enemu polit, taboru, smo pa kot protikomunisti pri delu za skupni blagor in kulturni napredek slov. e- migracije v Angliji vsi eno. Zahvalo pa smo dolžni tudi č. sestram, ki so nam dale na razpolago krasno dvorano z odrom. Sestre nam pomagajo tudi drugače, posebno kar se tiče ver¬ skega življenja, ko nam dajejo na raz¬ polago tudi svojo kapelo, kjer imamo vsako nedeljo mašo s "slov. petjem in pridigo. Udeležba pri ugri je bila kar zado¬ voljiva. Pri igri je bilo nad 200' obisko¬ valcev in od teh več kot 100 Slovencev, kar je z ozirom na razmetanost naših ljudi po Angliji, prav zadovoljivo šte- (Nadaljevanje na 4. strani) ganjanjem; prvi pa- po načrtu svetov¬ nega mohamedanstva, ki ga je izdelal arabski imperij v Kairu”. “Tako je.” “Dobro, toda, prečastiti, katoliški du¬ hovnik se je, pravijo, obrnil k tem mo- hamedancem, in namesto, da bi jih kli¬ cal k spreobrnitvi, jim je dejal! ‘Oh, mohamedanei, ohranite svojo vero v e- nega Boga, Edinega, ki ga je vaša pra¬ babica Agara klicala v puščavi Sehur- ski (Beer-Seba) in zveličani boste, kaj¬ ti ona je dobila blagoslov tiste mogoč¬ ne obljube: ‘Razmnožil bom tvoje po¬ tomstvo tako, da ga ne bo mogoče preš¬ teti.’ ” “Niso vas nalagali. Tako sem rekel. Mi smo tu, da vidimo izpolnitev oblju¬ be, ki jo je dal Gospod odzgoraj temu ljudstvu: med tem, ko narodi Evrope in Amerike propadajo v plodnosti, se ljudstva v Aziji in Afriki množe. Jafe- tovo pleme gre k svojemu koncu, dočim je Kamovega plemena toliko, da se ne mora prešteti. Tistega dne, ko bodo vsa mohamedanska plemena tv.orila en sam narod, bo njegov kralj lahko dvignil vojsko, kajti v taboriščih Evfratovih bo imel sam toliko konjenikov kot vsa Ev¬ ropa skupaj”. ‘‘To je povedano vnaprej že v Apoka¬ lipsi,” je pripomnil oče Placid. “Razve¬ zal bo štiri peklenske angele, priveza¬ ne ob veliki reki Evfratu. Ti bodo pri¬ pravljeni na uro, dan, mesec in leto, ko Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) vilo. Na. predstavo pa so prišli tudi Angleži, Hrvati, Srbi in Nemci. Po igri je bila prosta zabava ob ko¬ zarčku domačega vinčka — ljutomerča- na —• in prijetnem kramljanju z znan¬ ci in novimi, s katerimi smo se ob tej priliki seznanili. Pozdrav vsem naročnikom in bralcem Svobodne Slovenije. France. Avstrija SPREMEMBE V SPITTALU Mnogi so tu razočarani nad našimi emigranti, da tako redko pišejo. Jaz prav nič in jim pravim: Saj tudi vi ne boste pisali, ker boste imeli drugega dela in skrbi dovolj. Ko sem pisal zadnje pismo še lansko leto, sem se začel pridno učiti anglešči¬ ne, ako bi le šel v USA. Za Argentino nimam več nobenega izgleda, da bi mo¬ gel priti tja. Med tem se je pa v tabo¬ rišču marsikaj spremenilo. Uprava je sedaj avstrijska, torej, uradni jezik je nemški in kdor tega ne obvlada v govo¬ ru in pisavi ne more vršiti službe v tabo¬ riščnih pisarnah. Prvotno so nas mislili Avstrijci vse izriniti iz služb, toda kma¬ lu se je izkazalo, da mora tudi tab. u- radnik obvladati slovanske jezike, sicer ne more občevati z Dipijevci. Plače so zelo nizke. Tu se sedaj dobi že vse, kakor v mir¬ nem času v Ljubljani. Karte so samo še formalno. Sladkor pa nak. stane 6 šil. brez nakaznice pa 9. Na nakaznice je sa¬ mo še sladkor, mast in meso. Čevlji sta¬ nejo 100-200 šil., obleke od 300-1000 šil. Za nas pa obstoja še vedno IRO skladi¬ šče in včasih kaj dobimo iz njega. V tab. je sedaj 1650 ljudi. Pravi Ba¬ bilon. Vse barake sedaj prenavljajo in delajo lepa stanovanja. Do jeseni bo vse taborišče prenovljeno. Da je baraka št. 14. pogorela, ste že poročali. Za Binko¬ šti je pa zgorela baraka st. 26 in v njej stari marib. železničar Kokalj. Barake so od zunaj počrnjene s katranom,. okna vrata in dimniki so beli. Vse stene zno¬ traj so vse nove in okusno poslikane. Hrana v glavni kuhinji je slaba in ho¬ di tja ponjo le 800 ljudi, ostali imajo svojo hrano ali pa suho. Slovencev je v taborišču kakih 800. Precej od njih je poročenih z Avstrijkami. V tab. je pa še precej Hrvatov, Rusov' in 300 Madžarov. Emigracija se je precej ustavila. IRO bodo s 1. julijem delno ukinili. Za emi¬ gracijo ostane le urad pri St. Martinu pri Beljaku. Po 1. juliju bodo ostali tu samo tisti, ki si bodo lahko sami služili kruh in plačali stanovanje. Stare, invali¬ de in bolnike pa sedaj odpravljajo v tab. v bližini Salzburga in Linza, kjer jih bo še nadalje oskrbovala IRO v treh tab. Okoli 800 ljudi je že bilo na raznih iz¬ seljenskih komisijah, zdaj pa je vsa stvar obtičala. Amerikanci so namreč zelo izbirčni in v vsaki družini najdejo po enega, ki jim ne odgovarja. Imamo precej TBC bolnikov. Otrok se rodi ma¬ lo. Vsi smo radi trojnega režima v tab. — z ene strani avstrijska uprava, z dru¬ ge angl. major, s tretje pa še IRO —- precej zbegani. V Celovcu je nedavno gostovala ljb. opera. Še iz tab. je odšlo na predstavo polno ljudi. Jaz sem „trdovatno o- stal doma. Pri Mauserjevih so pozimi dobili sinčka, zdaj pa bodo menda kma¬ lu odšli v USA. V bolnici nimamo nobe¬ ne sestre več razen Zimerlove iz Brežic. Za šef zdravnika imamo sedaj sudetske¬ ga Nemca, ki je bil kot nemški vojaški zdravnik 5 let v ruskem ujetništvu. Je dober človek in odličen zdravnik. Am- bulančni zdravnik mesto Peliha je pa mladi Slovenec dr. Polanec iz Poljčan. ** OCEANI A ” 25 de Mayo 578 T. E. 81-4858 POŠILJAMO PAKETE V JUGOSLAVIJO ! Govorite lahko slovenski. Prepričali se hpste, da smo najcenejši E U R O P L ATA POŠILJAMO PAKETE Z NAJPRIMERNEJŠIM BLAGOM Pozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! 66 TRAN 99 ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N ALES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina G02 T. E. 34-9185 Študije je končal pred dvema letoma v Gradcu. Je zelo dober fant. Letos je imel birmo v tab. celovški Škof. Cerkev v mestu je sedaj tudi bolj prazna. Ni več naših, ljudi. Vsem Slovencem v Argentini in dru¬ god po svetu želim dosti sreče. K. N. Avstralija POZDRAV IZ PETEGA KONTINENTA Tu sem od novembra lanskega leta in ni mi žal, da sem se odločil za peti kon¬ tinent, čeprav priznam, da sem šel vra¬ žje daleč iskat sreče. Hotel sem pač na¬ praviti prelomnico vsega slabega in vseh razočaranj, ki smo jih v tem desetletju doživljali. Gotovo je življenjski standard v Aus- traliji vsaj za sedaj mnogo višji od osta¬ lih držav. Marsikoga moti 18-mesečni kontrakt (katerega bo verjetno sedanja liberalna vlada znižala na 12 mesecev), vendar je mogoče z nekoliko sreče tudi to dobo dobro prebiti. V službi sem pri veliki avtomobilski tovarni in delo ni naporno. Verjetno pa bom v kratkem presedlal k hotelski industriji, kjer mi je obljubljeno mesto tolmača. Služb je tu jako veliko na razpolago, seveda pa so iste za emigrante omejene, deloma za¬ radi kontrakta in deloma zaradi nezna¬ nja jezika. Največje vprašanje, zlasti za druži¬ ne, je še vedno stanovanje. Imam srečo, da sem dobil krasno sobo z oskrbo pri avstralski družini. Mnogo naših družin pa stanuje še danes, po večmesečnem bi¬ vanju v Australiji, pod šotori ali pa so si za silo napravili lesene barake. OBVESTILA Ob peti obletnici trpljenja, obsodbe in smrti svojega velikega vzornika Narte- ja Velikonje bo IDNAVE, naše sloven¬ sko gledališče, ki nosi njegovo ime, po¬ častilo pisateljev spomin s sveto mašo v nedeljo 25. junija ob deseti uri dopoldne na Belgrano, popoldne pol šestih pa v dvorani Salezijanske gimnazije prav tam s spominsko uro — besede in pesmi — pod geslom: “NARTE: UMETNIK — ČLOVEK — JUNAK. naj pobijejo tretjino vseh ljudi. In šte¬ vilo konjenikov bo dvesto milijonov.’’ “Dobro, torej. Bog je oznanil Agari mogočnost, ki jo bodo dosegli njeni po¬ tomci, zaradi one molitve, ki je v Ge¬ nezi. V tem času mnogoboštva je že mnogo, če sedem sto milijonov ljudi mo¬ li Boga Izmaelovega!” “Tudi je v Genezi,” je pripomnil oče Placid, “kaj bo ta Izmael, oče muslima¬ nov.” ‘‘Da; spominjam se: bo divji osel in njegova roka bo naperjena proti vsem in roke vseh proti njemu .V drugih ča¬ sih so mislili, da bo Antikrist pripad¬ nik Mohamedove sekte. Danes pa več ne mislimo tako”. Starec je zmajal z glavo: “Vaši'govori, prečastiti, kakor mi pra¬ vijo, so tudi zelo pogodu Židom, katere tudi ne poskušate spreobrniti, temveč, nasprotno, jih potrjujete v njihovih zmotah.” “Kako jih potrjujem v zmotah?” “Se ne spominjate, tako pravijo, ne¬ ke svoje razlage Pavlovega pisma?” “Da, spominjam se. Tisti govor, ki je povzročil tako spodtikovanje med na¬ šimi prijatelji. Kljub temu sem si upal roči to — le: kakor je Bog zaradi neve¬ re judov klical pagane, naj zavzamejo njihov prostor, prav tako danes zaradi nejevere teh poganov, ki so danes kris¬ tjani, kliče jude, naj stopijo na njih me¬ sto. To mislite, častiti?” ‘‘Da, tako so mi povedali, prečastiti.” DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P A N E T H e/ Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 je odgovoril oče Placid. “Potemtakem nisem storil nič druge- j ga, kakor da sem se oprl na besede sve¬ tega Pavla, ki trdi: “Ni razlike med Judi in Grki, kajti Gospod je eden in isti za vse, ki ga kličejo. Kdorkoli kliče ime Gospodovo, bo zveličan.” “Tisočkrat vas prosim odpuščanja,’ je prosil oče Placid, zmajujoč s sivo gla¬ vo,, “da oporekam. Sveti Pavel se je obrnil na Jude in Grke, ki so že spreje¬ li vero v Jezusa Kristusa, in ne na tis¬ te, ki so ostali v poganstvu in judov¬ stvu, in se zadovoljili s klicem: Gos¬ pod! Gospod! Sam Jezus je to predvidel na nekem mestu v Evangeliju: ‘Ne bo¬ do vsi tisti, ki govore: Gospod! Gospod! — vstopili v moje kraljestvo. ‘Kajti če se sveto ime spremeni samo v talisman, v okrasek in ne v vodilo za življenje (legem vitae et disciplinae), malo ko¬ risti, kot pravi apostol: Konec brez del je mrtev. In ne more imeti vere v Uče¬ nika tisti, ki mu ne sledi: in ne sme ga klicati, kdor ne veruje vanj, kakor pra¬ vi sveti Pavel v istem pismu, kot ste ga omenili vi: ‘Kako moreš klicati tega, V katerega ne veruješ?’ In kako naj verujejo v Jezusa Kristusa, če njegovi duhovniki ne propovedujejo Njega, temveč Boga Mohamedanov in Židov? Besede samega Učenika so, da tisti, ki pozabi na Sina, pozabi na Očeta; in kdor ne veruje sinu, nima Očeta, kajti ne more se priti k Bogu drugače kot po poti Jezusovi.’ ’’ T A R - N O V MAIPU 450 T. E. 31-3531, Buenos Aires Oskrbi Vaš taller, delavnice, tvor niče s potrebnimi stroji proti delne¬ mu odplačilu. Načrti za prekomorska potovanja in pasaže! Iz Argentine pošiljamo domov tu¬ di pakete. Vsem rojakom sporočam, da sem od¬ prl svojo lastno urarsko delavnico na Provincias Unidas 3616 v San Justo Silvester hipuščeh • Provincias Unidas 3616 San Justo F. C. N. D. F. S. MEHANIČNA DELAVNICA f ' R IJ EDA” > Izključno slovensko podjetje Villa Libertad H. Almeyra 518, vogal 3 de Febrero T. E. 755-1674, San Martin Izdeluje nove stroje po načrtih, po¬ pravlja stare in izdeluje nadomestne dele, vari električno in avtogenično. Edina stvar, ki mi ne ugaja, je klima. Zdaj je sicer boljše, ker smo že v zimi. Od decembra pa vse do srede marca me¬ seca sem vročino le tako težko prenašal. Pravijo, da je tako le v začetku, dokler se človek ne privadi. V Adelaidi in okolici, ki je precej in¬ dustrializirana, živi okoli 500 Jugoslova¬ nov in od tega približno 150 Slovencev. Od slovenskih intelektualcev živi tu dr. Stanislav Rapotec, ki je med vojno slu¬ žil v jugoslovanski vojski v Egiptu. Pač pa je močnejša skupina v Perthu, kjer izdajajo list “Sloga”. Tu smo strašan¬ sko daleč od svetovnih dogodkov in čas¬ niki se bavijo bolj s konjskimi dirkami kot s svetovno politiko. Sedanja vlada pravkar izdeluje zakon o prepovedi ko¬ munistične partije. Pri komunistih, ki jih sicer ni veliko, se že opaža reakcija v obliki organiziranja stavk, kar jim pa vse ne bo pomagalo, ker bo zakon kma¬ lu izglas.ovan. Iskrene pozdrave vsem znancem v Argentini! ž. V. Kanada SLOVENSKI PARI Milan Erčulj iz Dobrepolja je vzel za ženo sovaščanko Kristino Hren. Jože Meden iz Rakeka se je poročil z Nado Slapšak iz Ljubljane, Franc Valant je popeljal pred oltar Marijo Rapuš iz De¬ vice Marije v Polju, ženin je iz Žužem¬ berka. Franc Mehle iz Rudnika pa je obljubil zvestobo sestri Marije Rapuš Magdi Rapuš. V zakon sta stopila Ru¬ dolf Resnik iz Sv. Križa pri Litiji in Anica Naglič iz Stožic. Poročila sta se Lojze Jevnikar iz Št. Vida pri Stični in Francka Maver iz Zagradca pri Žužem¬ berku. Ivan Rupnik iz žalne se je poro¬ čil s Cerkničanko Vero Kušljan. Jože Brožič iz Vrbice pri Ilirski Bistrici se je zvezal z Veroniko Madjar iz Dolenje Lendave. V Londonu. Ont. sta ste pa po¬ ročila Anton Jerše in Marija Prosnik. V Solkanu so se morali pred titovimi sodniki zagovarjati 4 mladi fantje iz Brd in eden iz Grgarja, ker so pomagali pri prebegu ljudi iz Titovine v Italijo. Obsojeni so bili: Jože Pričič iz Kozane na 12 let., Zdravko Valentič iz Grgarja na 10, Davorin Zorzut iz Imenja na 4, Debenjak Rudolf iz Kozane na 1 leto in štiri mesece in Ivan Jakončič na 6 me¬ sečev zapora. Debenjak je bil obsojen, DOBER TEK! NEDELJA: Kosilo: Kurja juha z drobninsko rižoto, pečena kokoš, mešana solata, sirov zvitek, črna kava; večerja: možgani z majonezo, vinski šato z bis- kvitovimi rezinami. PONEDELJEK: Kosilo: Karfijolna juha, sesekljani zrezki, krompirjeva so¬ lata z gorčico in jajčki, pomaranče; ve¬ čerja: makaroni s parmezanom, zeljna¬ ta solata, čaj. TOREK: Kosilo: goveja juha z vra¬ ničnimi vložki, govedina, paradižnikova omaka, krompirjev pire, omlete s sirom, kompot; večerja: jabolčni šmoren, kom¬ pot. SREDA: Kosilo: Krompirjev puding, bržola s čebulo, dušen riž, hruške; ve¬ čerja: Ledvice v omaki, polenta, čaj s piškoti. ČETRTEK: Kosilo: Juha z rezanci, sveže svinjske noge s hrenom, seseljana pečenka v omaki, krompir v kosih, črna kava; večerja: Naravni zrezki, zabelje¬ na polenta, endivija solata, čaj. PETEK: Kosilo: pretlačena fižolova juha, karfijola zabeljena z maslom in drobtinami, češpljevi cmoki; večerja: Fi¬ žol v solati, pečene ribe. SOBOTA: Kosilo: Prežgana juha, krvave klobase, kislo zelje, s krompir¬ jem, sir, črna kava; večerja: Ocvrta je¬ tra, solata, čaj. DRUŠTVENI OGLASNIK PRIZVEDBA: Stanislav VIDMAR do¬ ma iz Dola pri Ljubljani naj javi svoj naslov uradništvu Svobodne Slovenije ali pa pisarni Društva Slovencev. Prav tako naj se javi v društveni pisarni, kdor bi o Vidmarju mogel dati kakšne podatke. Samo do 11. julija t. 1. traja še am¬ nestija za tiste tujce, ki se niso še prija¬ vili na Registro Civil. V provinci Buenos Aires je taka prijava strogo obvezna. Kdor se ni še registriral, naj ne odla¬ ša več, ampak naj to takoj stori. Za re¬ gistracijo je potreben prevod potnega lista. Pisarna Društva Slovencev vam tak prevod oskrbi. ker je za vso stvar vedel, pa je ni pri¬ javil OZNI. Tito in Boris Kidrič sta bila odlikova¬ na z “redom junaka socialističnega de¬ la”. ljem in znancem, da je na praznik sv. Rešnjega Telesa, dne 8. junija t. 1. na svojem domu v Dravljah v 75. letu svoje starosti odšla po plačilo v Vsemogočnemu najina predobra in nepozab¬ na mama gospa Ivana Dvesi. roj. Kini lic. K večnemu počitku so jo. spremili na domače farno pokopa¬ lišče v Dravljah dne 10. junija t. 1. popoldne. Svete maše zanjo bodo v Ramos Mejia. Dan in uro bomo sporočili naknadno. Žaluj o č a Tone in Ivan , sinova, z družinama. Buenos Aires, 19. junija 1950. Ano del Libertador General San Martin. Strokovno osebje Vam jamči za so¬ lidno izdelavo po zmernih cenah. "(ASA B 0 Y l) " OLAZABAL 2338 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti- magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬ redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo. Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti. Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem SANTA J U L I A Victor Martinez 39 V Vašem stanovanju ne sme manjkati križa — svetih podob — kipa — kropilnika, Brezjanske ali Svetogorske podobe! Lepo izbiro teh predmetov imamo Vam na razpolago! Kadar premišljuješ, kaj boš dal prijatelju za god, spomin, slovesnost, pridi k nam in si boš lahko izbral lepa darila. Razglednice domačih krajev Slovenije in me¬ sta Buenos Aires imamo pri nas! Svoje spominske fotografije uredi v album, ki Ti bo delal veselje! Tudi za razvajen okus imamo lepe albume! Pridi in si oglej! Santeria y P a p e 1 e ria “SANTA J U L I A ” Victor Martinez 39 Imprenta ''Dorrego'', Dorrego' 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644