X nmm Št. 98 (15.542) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam! 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.__________________________ TRST-UI.Montecchi6-Tel.0C/7796600_________ GORtCA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ icnn im postnma piačana v gotovim IDUU LIK SPH>.INABB.POST.GR. 1/50% NEDEUA, 28. APRILA 1996 Pustite mm »našo« Oljko! Bojan Brezigar Sedaj, ko se je nekoliko polegla evforija po zmagi Oljke na nedeljskih volitvah, lahko tudi mi preidemo k racionalnejši oceni, ki jo danes podajamo s treh zornih kotov: v Nedeljskih temah s poudarkom na vsedržavnem stanju, na tej strani s krajevnega političnega zornega kota, tu pa se lotevam tudi prvega odgovora na vprašanje, kaj je zmaga Oljke prinesla Slovencem v Italiji. Predvsem nam je zmaga prinesla mirnejše življenje. Ze nekajkrat smo napisah, da Se zdaleč nismo rešili vseh problemov in da se bo treba za zakon o globalni zaščiti pogajati s silami, ki so sicer za zaščito manjšine a ne na stališčih, ki jih vsebuje naS zakonski osnutek. Skoraj odveč je namreč opozoriti, da je Oljka koalicija, v kateri sedijo tudi predstavniki Ljudske stranke, ki so že v prejšnji zakonodajni dobi predložili drugačen zakonski osnutek, in tudi sam Maccani-co, čigar stališča o zaščiti so Tnana. Ce torej lahko pričakujemo, da vprašanje globalne zaščite ne bo reSeno v tako kratkem času, kot bi mi želeli, pa vendarle lahko računamo, da bo Prodijeva vlada ugodno rešila vsaj nekatera vprašanja, ki nas pobliže zadevajo. Katera, je tudi vprašanje predstavnikov manjšine, za katere trdno upamo, da se bodo o tem čimprej dogovorili; vendar pa lahko že sedaj tvegamo nekaj domnev, Id izhajajo iz stanja, ki ga vsi dobro poznamo. Tako sta med odprtimi vprašanji, ki so blizu rešitve, najakutnejši predvsem dve: priznanje dvojezične šole v Beneški Sloveniji in publicizacija Glasbene Matice. Za oba ukrepa niso potrebna velika zakonska določila ampak predvsem nekaj politične volje. K tema bi doda-li še potrebo po ukrepu, ki bi našim kulturnim organizacijam dolgoročno zajamčil sredstva za delovanje. Ko bi vladi uspelo urediti vsaj vprašanje šole v Benečiji in Glasbene matice pred začetkom prihodnjega šolskega leta, bi bil to vsekakor pomemben znak, da se za manjšine ne ita-lijansM politični sceni stvari končno spreminjajo v pravo smer. Vendar nam zmaga Oljke ni prinesla nekaj samo v našem pogledu »navzven«, to je v odnosu z državo in državnimi oblastmi, ampak lahko upamo, da nam je Oljka, simbol miru, prinesla tudi nekaj našega notranjega mini. Nadaljevanje na 2. strani ■ Filmi bosanskega režiserja I čengiča iz Ljubljane v Trst TRST - V gledališču Miela bodo uvod v ciklus prireditev »Kdo so jutri in v torek predvajali filme zna- drugi«, ki je posvečen prerano umr-nega bosanskega režiserja Bata Cengi- lemu Alexandru Langerju. Cengičevi ča. Pobuda je sad sodelovanja med filmi so bili v Jugoslaviji cenzurirani, tržaško Cappello Underground in mnogi pa sploh niso prišli v kino-Slovensko kinoteko iz Ljubljane. dvorane. Režiser je vse povojno Cengic se bo jutri zvečer srečal z ob- obdobje preživel v Sarajevu. Sloven-činstvom. ska Kinoteka mu je v prejšnjih dneh Prireditev v Mieli je neke vrste posvetila celovito retrospektivo. Na 3. strani | Novorojenček na varnem I storilec pa še brez imena ALZANO LOMBARDO (BERGA- čarka, odgovorna v porodniškem od-MO) - Novorojenček Daniele Atonioli delku, za deset dni na dopustu; zelo je po ugrabitvi ponovno v porodni- je namreč vznemirjena zaradi ugrabi-šnici v Alzanu Lombardu, storilec ne- tve novorojenčka, do katere je prišlo človeškega dejanja pa je še neznan, v njeni nekajminutni odsotnosti. Medtem sta se začeli dve preiskavi: Upravna preiskovalna komisija bo o eno je takoj oprla KZE iz Albina, dru- primeru razpravljala že jutri, preisko-go pa javni tožilec iz Bergama. Izve- valci pa menijo, da je ugrabitev deja-delo se je tudi, da je poklicna bolni- nje blazne in zmedene osebe. Na 2. strani ITALIJA / STARA ZGODBA Ali politika res ne more brez Antonia Di Pietra? NOVI DELHI / BOMBNA EKSPLOZIJA JE UBILA 12 LJUDI Prva faza splošnih volitev v Indiji v znamenju atentatov in nasilja Volitve bodo trajale do 30. maja - Soočanje o gospodarstvu RIM - Italijanski politiki in novinarji so morda prehitro pozabili na volilne rezultate, saj znova posvečajo skoraj vso pozornost bivšemu sodniku Antoniu Di Pietru (na sliki). Zanima jih, ali bo Di Pietro vstopil v politično areno in, če bo, na kakšni strani, ali leve sredine ali desnice ali pa centra, o katerem nihče ne ve, če sploh obstaja. Da centra ni je prepričan tajnik DSL Mas-simo D’Alema, ki meni, da je politična sredina le novinarska za- deva in nič več. Tajnik Ljudske stranke Gerar-do Bianco pa je kritičen do Lamberta Dini-ja in do njegovih poskusov za oblikovanje nekega novega političnega centra. Vodja LS od vedno ne mara Di Pietra in upa, da ga Prodi ne bo povabil v novo vlado. Di Pietru, kot znano, dvorijo z leve in desne. Njegov dolgoletni prijatelj Mirko Trema-glia (Nacionalno zavezništvo) je prepričan, da bo bivši sodnik v kratkem ustanovil svojo politično stranko, drugi napovedujejo, da bo pristopil k Oljki, spet tretji pa v Kartel svoboščin. A le takrat, ko ga bo zapustil Silvio Berlusconi. Včeraj se je oglasil tudi Umberto Bossi. Dejal je, da bo Severna liga v novem parlamentu vodila opozicijsko politiko, ki ne bo imela nič skupnega z opozicijo Nacionalnega zavezništva in For-za Italia. Na 2.strani Orožje utihnilo BEJRUT - Po 16 dneh obstreljeva- mu - sicer brez podpisa - zavezali nja med pripadniki proiranskega minuli petek, po tednu dni »leteče Hezbolaha in izraelske vojne, je vče- diplomacije« ameriškega državenga raj orožje na jugu Libanona potihni- sekretarja Christopherja po Bližnjem lo. Tiskovne agencije so poročale, vzhodu. Več deset tisoč beguncev se da sta Hezbolah in izraelska vojska je le nekaj ur po nastopu premirja spoštovala ustni sporazum o premi- napotilo proti svojim domovom v rju, ki je začel veljati včeraj zjutraj, mesta v upanju, da bo sporazum predstavniki obeh strani pa so se vsaj za nekaj časa obveljal. NOVI DELHI - Dvanajst ljudi je umrlo, dvajset pa jih je bilo huje ranjenih, v bombni eksploziji, ki je včeraj odjeknila na nekem avtobusu v središču indijske prestolnice. Odgovornosti za incident ni prevzel še nihče, vendar predstavniki indijskih oblasti menijo, da je eksplozija povezana z indijskimi splošnimi volitvami (v izgredih, ki so izbruhnili v drugih krajih države so bile ubite še 4 osebe), ki so se začele včeraj in bodo trajale vse do 30, maja. Na volitvah imajo največ možnosti za zmago tri stranke. Vladajoča Kongresna stranka se zavzema za nadaljevanje liberalizacije indijskega gospodarstva, Džanata zahteva, da se tuja vlaganja iz potrošniškega sektorja preselijo v infrastrukturo, takoime-novana leva koalicija pa se zavzema za zaščito domeče industrije in uvedbo kvot, ki bi sodelovanje v politiki omogočile tudi pripadnikom nižjih TRST PO VOLITVAH muF' mm Temne sence Po razumljivem razočaranju nad zmago tržaške desnice je čas, da se nekoliko trezneje zamislimo o volilnih rezultatih v mestu, ki je po Catanii, Palermu in Banju najbolj nagradilo Pol svoboščin. Desnica je torej zmagala, a v popolnoma spremenjenih razmerah in okoliščinah, kot pred dvema letoma. V Rimu sta takmt prevladala Berlusconi in Fini, v parlament pa je bil po spletu srečnih okoliščin (desnica je imela dva kandidata, ki sta črpala glasove iz istega kotla) izvoljen senator Magris. Njegova kandidatura je bila predhodnica Oljke, bila pa je kolikor toliko osamljena in torej brez večje politične teže. Sedaj pa so se razmere spremenile. Desnica lahko računa na ve- Sandor Tence liko in moCno volilno podporo, njena vloga v Rimu pa bo opozicijska in najbrž marginalna. Oljka pa ima, kljub neuspehu, velike razvojne možnosti. Poslala je v Rim uglednega senatorja in predvsem dokazala, da je živo pohtično bitje, iz katerega se lahko rodi nekaj res novega. Pri nas bo vse skupaj težje kot drugod po državi, še vase zaprt Trst pa nima bodočnosti. Nekateri so prepričani, da je treba odgovornosti za volilni izid Prodijeve koahcije naprtiti županu Hlyju, češ da je nemo spremljal volilno kampanjo in z nekaterimi neposrečenimi ukrepi celo pomagal desnici. Mestna uprava kaže v zadnjem Času znake utrujenosti in tudi precejšnje pasivnosti, njene odgovornosti pri rezultatu Oljke pa so po mojem minimalne. Gotovo pa je, da bo moral Wy v poldrugem letu, do rednih občinskih vohtev, pokazati večjo dinamičnost. Bolj kot Wy pa nas morajo skrbeti volilni rezultati v okohci. Velika večina volilcev slovenske narodnosti je glasovala za Oljko, med večinskim prebivalstvom v Miljah in v Nabrežini pa se je močno uveljavila desnica: v Miljah najbrž zaradi nerazumljive krize levičaske uprave, v Nabrežini pa je že skomj v tradiciji, da ita-hjanski volilci na parlamentarnih volitvah podprejo desnico. S tega vidika je pohtični okvir precej negativen, še posebno če pomislimo, da bodo jeseni pokrajinske vohtve in občinske volitve v Miljah. Danes na športnih straneh Milan danes morda že prvak Milan bo morda že v današnjem srečanju proti Fio-rentini rešil vprašanje letošnjega italijanskega prva- ka' Stran 20 VVilliamsi pred vsemi Kljub naporu ostalih bosta VVilliamsova pilota star-tala v prvi vrsti današnje dirke v formuli ena za VN Evrope. stran 20 Konec upanj za Jadran Jadranovi košarkarji so sinoči v Bielli izgubili še zadnje uapnje za napredovanje v elitno B ligo. Pred ekipo ING Biella so klonili po podaljšku (97:98). Stran 22 Posvet ZSŠDI za odbornike Jutri se bo v Goricvi pričel seminar za odbornike, ki ga prireja Pokrajinski odbor ZSSDI za Goriško. Stran 22 Koimpex že v B2 ligi Odbojkarji Koimpexa so s sinočnjo zmago proti ekipi Ponte nelle Alpi dosegli napredovanje v B2 ligo. Soča Sobema pa se v isti ligi še naprej lahko poteguje za uvrstitev v play off. Stran 23 Pustite nam POLITIKA / POVOLILNA DOGAJANJA PERUGIA / UMOR- MINA PECORELLIJA »našo« Oljko Nadaljevanje s 1. strani V zadnjih mesecih so se odnosi v slovenski manjšini zelo poslabšali. Izglodalo je skoraj, da teče pogovor med gluhimi in da se nočemo sporazumeti niti o tistem, o čemer bi se lahko. Medtem ko so se komponente slovenske manjšine še pred časom srečevale vsaj pred obiski pri predstavnikih oblasti z obeh strani meje in se, ob ohranjanju razlik, ki jih nihče noče zanikati, dogovarjali o nekaterih skupnih stališ-dih, se v zadnjem času tudi to ni dogajalo več. Vsakdo je krivdo zvračal na drugega in s svojega zornega kota je imel verjetno vsakdo prav, ostaja pa dejstvo, da ni bilo nikogar, ki bi prevzel vajeti v roke in spodbudil dialog, do katerega vendarle mora priti. Sedaj, po zmagi Oljke, je to tem bolj potrebno. Kdo bo sicer izdelal zahteve manjšine, ki morajo vendarle biti enotne? Se več, kdo bo znotraj Oljke izdeloval stališča, Id naj bi jih to gibanje zastopalo pri izvajanju svojega političnega in vladnega programa? Oljko sestavlja DSL in na krajevni ravni tudi SSk, dogovor s SKP pa ni samo volilnega značaja, ampak je tudi ta stranka postavljena pred veliko odgovornost, saj bi odvzem podpore Prodijevi vladi lahko pomenil konec zakonodajne dobe in torej tveganje novih vohtev. Te tri stranke pa zbirajo glavnino slovenskih glasov: dovolj je, da pogledamo izide na povsem »slovenskih« voliščih in nam bo jasno, da je tako. Ker pa smo vsi v istem loncu, bi bilo nesmiselno in škodljivo, ko bi vsaka izmed treh komponent svoji »vsedržavni liniji« posredovala drugačne nasvete o najnujnejših potrebah slovenske manjšine. V Rimu bi se zmedli, ne bi nas jemali resno in ob koncu ne bi ukrenili nič. Zato je danes nujno potrebno, da v manjšini prevlada prepričanje, da so v tem trenutku skupni interesi pomembnejši od iskanja trajnih rešitev, za katere se vsi izjavljajo, vendar vsakdo s svojim receptom. Med političnimi komponentami in civilno družbo bo treba torej najti nekakšen modus vivendi, ki bo vsakomur zagotovil ohranitev identitete in akcijske sposobnosti, vendar bo jamčil skupno določanje prioritet v odnosu z državo in, zakaj ne, tudi v odnosu z matično domovino. Ko bi nekaj takega dosegli, bi bil to velik korak naprej. Sedaj so nekateri poskočili, češ, kaj ta piše. Pomiril jih bom: samo tisto, kar misli velika večina naših ljudi. Kajti, če so bili sposobni premostiti predsodke, ki so bili za nekatere, zlasti starejše, še zgodovinski, in vsi složno vohti Oljko, jim res ne bo razumljivo, zakaj tudi Slovenci v Italiji ne moremo imeti svoje Oljke, pa naj bo tako ali drugače organizirana; saj tudi pri italijanski Oljki ni bila organizacija največja odlika, pa je vseeno zmagala. Ce so torej volila, ki so se odločili za Oljko, to storili iz prepričanja, da se je tudi v naši manjšini nekaj spremenilo, jih tudi naši politiki ne smejo razočarati: pustiti jim morajo oljko kot nov način iskanjatega, kar nas združuje in ne poudaijanja tistega, kar nas ločuje. Bojan Brezigar Največ pozornosti še vedno za Di Pietra D'Alemci: Center sploh ne obstaja! Proces Andreotti odložen na junij Predsednik sodišča se je po razsodbi ustavnega sodišča odpovedal nalogi RIM - Italijanski politiki (in novinarji) so kaj kmalu pozabili na volilne rezultate in znova posvetili vso pozornost bivšemu sodniku Antoniu Di Pietru. Zanima jih, ali bo Di Pietro vstopil v politiko in, če bo, na kakšni strani, ali leve sredine ali desnice ali pa centra, o katerem marsikdo govori, nihče pa ne ve, ali sploh obstaja. Da centra ni, je vsekakor prepričan tajnik DSL Massimo D’Alema, ki meni, da je politična sredina le novinarska zadeva in nič več. Ma-stella je bil izvoljen z glasovi desnice, Dini pa z glasovi levice, zato gre za dve povsem ločeni stvarnosti, je mnenja vodja Hrasta. Po njegovem torej centra ni, pač pa v obeh koalicijah obstajajo zmerne komponente, ki so si vsebinsko morda precej sorodne, pripadajo pa dvema ločenima taboroma. Glede odnosov z Di Pietrom pa D’Alema prepušča vse odgovornosti Romanu Prodiju, ki mora samostojno izbrati nove ministre. Tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco pa je dokaj kritičen do Lam-berta Dinija in do njegovih poskusov za oblikovanje nekega novega političnega centra. Vodja LS ne mara Di Pietra in upa, da ga Prodi sploh ne bo povabil v novo vlado, Bianco pa obenem pričakuje, da bo liti er Oljke takoj razčistil politične odnose s Komunistično prenovo, dokler ne bo prepozno in dokler ne bodo ko- munisti preveč pogojevali nastanek nove vlade. Di Pietru, kot znano, dvorijo z leve in desne. Njegov dolgoletni prijatelj Mirko Tremaglia (Nacionalno zavezništvo) je prepričan, da bo bivši sodnik v kratkem ustanovil svojo politično stranko, drugi napovedujejo, da bo pristopil k Oljki, spet tretji pa v Kartel svoboščin. A le takrat, ko ga bo dokončno zapustil Silvio Berlusconi, s katerim bivši sodnik, kot znano, noče imeti ničesar skupnega. Vsi govorijo in pišejo o morebitni politični prihodnosti Di Pietra, malokdo pa trezno razmišlja o gospodarskih in socialnih vprašanjih ter o novi ”luknji“ v ja- vnih financah. VValter Veltroni pravi, da bi morala finančni manever (govori se o približno 10 tisoč milijardah) izvesti Dinijeva vlada, ki pa se tega, kot kaže, izogiba in prepušča to nepopularno potezo novemu Prodijevemu kabinetu, ki naj bi se rodil v drugi polovici maja. Včeraj se je oglasil tudi Umberto Bossi. Dejal je, da bo Severna liga v novem parlamentu vodila opozicijsko politiko, ki ne bo imela prav nič skupnega z opozicijo Nacionalnega zavezništva in ”Forza Italia". Naša strategija nastaja na Severu, je dejal ”se-natur", Fini in Berlusconi pa sta tipična pokvarjena produkta rimskega strankarskega sistema. PERUGIA - Predsednik porotnega sodišča iz Perugie Paolo Nanna-rone je včeraj izjavil, da se bo vzdržal opravljanja te obveznosti zaradi ne- davne razsodbe ustavnega sodišča o »dvojni vlogi« sodnikov. Proces proti Giuliu Andreottiju, Pippu Caloju, Claudiu Vitaloneju in Massimu Carminatiju, ki so obtoženi umora novinarja Mina Pecorellija, je bil torej prekinjen in odložen na 6. junij. Predsednik Nannaro-ne in dodatni sodnik Massimo Ricciarelli sta bila člana razsodišča svobode, ki je zavrnilo zahtevo o preklicu odredbe o preventivnem priporu za Michelangela La Barbero, domnevnega Pecorellijevega morilca. Zaradi tega so že na prvi obravnavi sklenili, da La Barberi sodijo ločeno. V luči razsodbe ustavnega sodišča pa je postal položaj obeh sodnikov nezdružljiv tudi glede na položaj še tretjega obtoženca in sicer bivšega pripadnika Nar Massima Carminatija. Sodni senat, v katerem sta bila tudi Nannarone in Ricciarelli, je namreč na prizivni obravnavi zavrnil priziv obtoženčevih branilcev proti sklepu sodnika za preliminarni postopek, ki je zavrnil predhodno zahtevo po osvoboditvi Carminatija iz zdravstvenih razlogov. Ločitev položaja tudi za Carminatija naj bi formalno »razkosala« proces na štiri dele: na enega s tremi obtoženci (Andreotti, Vitalone, Calo), na preostale tri pa z enim obtožencem na vsakem (La Barbera, Gae-tano Badalamenti in sam Carminati). Po mnenju branilcev in tudi javnih tožilcev je sedaj možno, da bo novsodni zbor, ki bo moralo 6. junija soditi Andreottiju, Vitaloneju, Carminatiju in Caloju, odredilo združitev procesa in spet združil tri sodne postopke v enega. PODKUPNINSKA AFERA / PO POROČANJU FINANCIAL TIMESA n Iz Londona gradivo za »čiste roke« Pri Berlusconijevem odvetniku Davidu Millsu naj bi zaplenili 15 svežnjev gradiva LONDON - Na zahtevo milanskega tožilstva je britanska policija zaplenila izdaten sveženj gradiva o družbah, ki jih je londonski odvetnik David Mills ustanovil po nalogu Berlusconijevega Fininvesta. Tako piše v svoji zadnji številki ugledni Financial Times. Po poročanju britanskega gospodarskega dnevnika so agenti službe Serious Fraud Office (SFO) zaplenili pri Millsu 15 svežnjev gradiva na sedežu družbe CMM Corporate Services. Zaplenjeno gradivo naj bi prispevalo k preiskavi, ki skuša ugotoviti, ali je s pomočjo svojih tujih družb Silvio Berlusconi utajil davke in plačal podkupnine tako v Italiji kot na tujem, še zlasti pa, ah je finansiral bivšega sociahstičnega tajnika Bettina Crarija. Na prošnjo milanskega tožilstva so pripadniki SFO že lani poleti zapleniti v uradu odvetnika Millsa nekaj gradiva, toda odvetnik se upira, da bi dokumente izročiti italijanskemu sodstvu in se sklicuje na pravico do poklicne tajnosti. Po poročanju Financial Timesa odvetnik David Mills (deluje v sklopu odvetniškega urada VVhitters, ki ima med klienti britansko kraljevsko družino) ni osumljen nobenega kaznivega dejanja, saj naj bi po nalogu Fininvesta ustanovil in upravljal nekaj družb. Policija pa naj bi mu vsekakor ukazala, naj izroči še dodatno gradivo o podjetju CMM. Mills, ki že 18 let zastopa Silvia Berlusconija, je londonskemu časopisu izjavil, da ima »Berlusconi svojo obrambno stra- tegijo in da bo reagiral v najbolj primernem trenutku. Gradivo, ki so ga zapleniti londonskemu odvetniku, baje zadeva tri plačila v skupni višini 15 milijard lir, ki naj bi jih londonska družba nakazala nakazala na račun ženevske Trade develepment Bank, ki ga je upravljal Giorgio Tradati, po pisanju Financial Timesa »znani Craxijev slamnati mož«. Milanski tožilec Francesco Gre-co, ki vodi preiskavo, je na zar-plembo londonskega gradiva namignil 24. aprila med procesom proti Craxiju in Berlusconiju zaradi domnevnih podkupnin, plačanih na tujem. Tožilstvo je zahtevalo tudi zaslišanje odvetnika Millsa, ki pa je zahteval odložitev, da bi lahko pripravil obrambo. VIDEM / OD NOVE VLADE Župani zahtevajo točne in jasne znake pozornosti VIDEM - »Gibanje županov Severo-Vzho-da pričakuje od nove vlade znake zelo jasne in točne pozornosti. Tako je izjavil videmski župan Enzo Baraz-za po včerajšnjem zasedanju gibanja v Vidmu. Barazza je poročal, da so župani, ki se periodično sestajajo od lanskega septembra, proučili dejavnost zadnjih mesecev in pozitivno ocenili svoje delo. V najkrajšem času bodo sestavili dokument z zahtevami gibanja, ki ga bodo nato potrdili 11. maja v Benetkah na srečanju, ki bo razširjeno tudi na Zupane manjših občin. Proučiti ga bodo najprej s parlamentarci tega območja, nato pa ga izročiti novi vladi, da bi jo seznanila z zahtevami tega področja tako z institucionalnega vidika, kot tudi glede infrastruktur. Severo-vzhodno obmo- čje je namreč zelo razvito - je dodal Barazza - potrebuje pa infrastrukture na evropski ravni, ki jih sedaj nima, da bi ohranilo ta položaj. Barazza je tudi ugotovil, da je izid volitev nagradil zahteve gibanja in »dal znak nestrpnosti do centralizmov Rima in določenih dežel«. Vlada bo morala to upoštevati, je dodal, v nasprotnem primeru pa bodo sprejete učinkovitejše kontestator-ske pobude. Župani so na včerajšnjem zasedanju podrobneje razvili vprašanja krajevnih prevozov in uporabe področij, ki so jih Državne železnice opustile. Potem ko so že 30. marca v Vidmu govoriti o velikih železniških zvezah, so včeraj podčrtali potrebo, da bi bila visoka hitrost povezana s teritorijem s funkcionalnejšim železniškim omrežjem. ___________ALZANO LOMBARDO / PREISKAVA____________ Novorojenčka naj bi ugrabil blaznež Preiskovalna komisija bolnišnice bo jutri proučila morebitne odgovornosti bolničarke DO - Slo naj bi za dejanje blazne in povsem neprištevne osebe. O tem so prepričani preiskovalci, ki še iščejo odgovornega za ugrabitev novorojenčka Danie-leja Antoniolija, ki so ga predsinočnjim našli zapuščenega na neki cesti v Nembru (Bergamo), le tri kilometre od bolnišnice v Alzanu Lombardu. Upravna preiskava, ki so jo takoj začeli odgovorni KZE iz Albina, se odvija'vzporedno s preiskavo javnega tožilca iz Bergama Maria Conteja. Včeraj pa je bilo sporočeno, da je poklicna bolničarka, 27-letna Ma-riangela Vassalli, ki je odgovorna za porodniški oddelek, od včeraj za deset dni na dopustu, .aradi vsega, kar se je zgodilo v njeni kratki odsotnosti, je zelo pretresena. Upravna preiskovalna komisija se bo sestala že jutri in ocenila njene morebitne odgovornosti. Splošno pravilo je, je dejal primarij pediatričnega oddelka prof. Brunetto On- garo, da mora osebje paziti na bolnika; mnenja pa je, da ugrabitelj malega Danieleja ne pripada kakšni kriminalni organizaciji. Glede preiskave karabinjerjev in policije pa se ni izvedelo ničesar. Eden od preiskovalcev je le dejal, da so si glede ugrabitve ustvarili določeno mnenje in na njegovi osnovi že delajo. Po nepotrjenih vesteh naj bi preiskovalci vso prejšnjo noč zaslišali več oseb na kvesturi v Bergamu. Za preiskave sta važni oblačili (modra trenirka in svetla oddeja), ki ju je Daniele imel, ko so ga našli; nista bili ne njegovi in niti last bolnišnice. Poleg tega pa je bil otrok tudi brez plombirane zapestnice, ki jo nadenejo vsem novorojenčkom in jim jo odvzamejo, ko zapustijo bolnišnico. Istovetnost novorojenčka pa ni pod vprašajem: prepoznali so ga tako mati kot zdravniki, vse zdravniške kontrole pa so pokazale, da je najdeni otrok prav Daniele An-tonioli. SODELOVANJE / JUTRI NA FERNETIČIH LEPA PROSLAVA V CANKARJEVEM DOMU Srečanje sindikatov z obeh strani meje za utrditev odnosov V Ljubljani proslavili dan vstaje proti okupatorju TPPZ s svojim petjem navdušil preštevilno občinstvo TRST - Meddeželni sindikalni svet Sever-Vzhod, oziroma Cgil, Cisl, Uil ter Zsss in Konfederacija sindikatov Slovenije, prireja jutri na Fernetičih, srečanje med predstavniki italijanskih in slovenskih sindikalnih organizacij; srečanje sodi v okvir tradicionalnih prvomajskih manifestacij. Delagaciji se bosta srečali ob 10.30 na mejnem prehodu na Fernetičih ter pogovore nadaljevali v prostorih avtoporta. Pobuda želi izpostaviti prioritetni interes italijanskih in slovenskih delavcev za utrditev kooperacije in gospodarske integracije med dvema državama, ki naj postane bistveni in odločujoči dejavnik razvoja in novih delovnih oportu-nosti na tem obmejnem področju. Jutrišnjega srečanja se bo udeležil tudi predsednik Dežele Sergio Cecotti Odnosi med Italijo in Slovenijo ter proces pridruževanja Slovenije Evropski uniji so v tem okviru bistvene zapadlosti in od- ločujoče oportunosti za promocijo gospodarske potencialnosti tega teritorija, kar je v interesu ne samo Slovenije in Italije, ampak tudi komunitame Evrope. Italijanske in slovenske sindikalne organizacije bodo naslovile poziv obem vladam in Evropski uniji, s katerim nameravajo potrditi željo in potrebo po pospešitvi in čimprejšnji uresničitvi mednarodnih ko-munitamih in bilateralnih dogovorov. Na srečanje so hib med drugimi povabljeni župani glavnih krajevnih uprav FJK in Slovenije ter predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Sodelovala bosta tudi predsednik deželnega odbora FJK Sergio Cecotti in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. LJUBLJANA - V veliki dvorani Kulturnega in kongresnega centra v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila v petek zvečer lepa in zelo uspela proslava v počastitev Dneva upora proti okupatorju. Na to proslavo je bil povabljen naš Tržaški partizanski zbor, ki je, skupno z Moškim pevskim zborom »Valentin Polanšek« iz Obirskega na Koroškem, predstavljal zamejske Slovence, tiste, ki so enotno nastopili v boju proti naci-fašizmu, da bi ohranili sebe in svoj narod. Prostorna dvorana Cankarjevega doma je bila premajhna, da bi zajela vse, ki so na proslavo prišli. Tu naj omenimo predsednika republike Slovenije Milana Kučana, pa ostale vidne predstavnike družbeno-politične-ga dogajanja v Sloveniji, ljubljanskega metropolita msgr. Alojzija Šuštarja, pa še predstavnike našega družbeno političnega življenja, med temi ponovno izvoljenega senatorja Darka Bratine, predsednico Sveta slovenskih organizacij Marijo Ferle-tič, koprskega župana Aurelia Jurija, pa še druge vidne zastopnike slovenske manjšine preko meje. Vse v dvorani je bilo zelo slovesno, oder lepo okrašen, na panoju barve slovenske zastave, na njih pa velik napis OF. Potem se je začel program s slovensko himno, ki sta jo skupno zapela oba zbora. Potem je o tvoril proslavo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jože Školč z zelo lepim, tehtnim govorom, v katerem je, kot predstavnik mlajše generacije Slovencev, izrekel priznanje in zahvalo tistim, ki so 27. aprila 1941 začeli boj proti okuptorju. To je bil boj, je govornik dejal, ko se Slovenci niso odločali toliko po svoji politični pripadnosti, temveč po nuji in potrebi, da se cim močneje uprejo okupatorju, da ohranijo sebe, svoje domove, svojo zemljo - svojo domovino. Tem gre zahvala in priznanje, je med drugim govornik poudaril. Potem se je začel kulturni program, v katerem so kot prvi nastopili pevci s Koroške, ki jih je vodil Božo Hartman, ki so občuteno zapeli vrsto le- TRST / SODELOVANJE CAPPELLE UNDERGROUND IN SLOVENSKE KINOTEKE V Mieli filmi režiserja Bata čengiča TRST - V gledališču Miela bodo jutri in v torek predvajali filme bosanskega režiserja Bata Čengiča, ki sodi med najboljše, a tudi med najmanj poznane režiserje iz jugoslovanskega prostora. Mnogi njegovi Birni so bili namreč cenzurirani, nekateri pa niso sploh nikoli prišli v kinodvorane. V Italiji, Ce izvzamemo čudoviti "Gluvi Ba-rut“ (Gluhi smodnik), je Cengič, ki je preživel vso vojno v Sarajevu, v bistvu nepoznani umetnik. Srečanje s Cengičem in z njegovimi filmi prireja krožek Cappella Underground v sodelovanju z zadrugo Bonawentura ter predvsem s Slovensko kinoteko iz Ljubljane. Bosanski umetnik, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov t.i. jugoslovanskega črnega filma, prihaja v Trst iz Ljubljane, kjer mu je tamkajšnja kinoteka posvetila retrospektivo. Prireditev se bo pričela jutri ob 18. uri s predvajanjem filma "Slike iz življenja udarnika" iz leta 1972. Ob 20.uri bodo predstavili njegove dokumentarce, ob 21.uri pa se bo umetnik srečal z občinstvom. Predstavila ga bosta Cristina D’Osualdo iz Cappelle Underground in Blmski kritik Sergij Grmek Germani. Ob 22. uri bodo ponovili film "Slike iz življenja udarnika". V mali dvorani Miele bodo ob 18.uri predvajali dokumentarec o Cengiču, ki ga je za TV Slovenija realizirala Majda Sirca, ob 20.uri pa film "Vloga moje družine v svetovni revoluciji" (na sliki-prizor iz Birna). V torek ob 18.uri bo na ogled "Gluvi Barut" iz leta 1990, v katerem je režiser nekako napovedoval bližnjo tragedijo. Ob 20. uri bodo predvajali dokumentarec o Sarajevu, ki ga je režiser posnel v letih 1992-1995. V mali dvorani bo z začetkom ob 18. uri na ogled televizijski dokumentarec o t.i.črnem filmu z naslovom ”Blow Up", ki ga je realizirala Majda Sirca, ob 20.uri pa Blm "Vloga moje družine v svetovni revoluciji". Filmi Bata Čengiča predstavljajo uvod v prireditev "Kdo do drugi", ki je sad sodelovanja med kulturno zadrugo Bonawen-turo in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Prireditev je posvečena prezgodaj preminulemu Alexandru Langerju. pih koroških narodnih pesmi, med temi tudi eno na partizansko tematiko. Po nastopu slovenskega kantavtorja Janija Kovačiča sta z recitacijami K. Destovnika Kajuha, Ivana Minattija in Edvarda Kocbeka nastopila študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Saša Mihelčič in Simon Serbinek. In sedaj o nastopu našega zbora. Predstavil se je z vrsto partizanskih in borbenih pesmi, pri katerih sta kot recitatorja nastopila Stane Raztresen in Aldo Pressel. Najprej jim je občinstvo pazljivo prisluhnilo. Potem pa je začelo navdušenje ob poslušanju rasti ter se sprostilo v velik aplavz, ko je zbor odpel furlansko pesem »Le om-bre«, v kateri se je kot odlična pevka izkazala sopranistka Giovanna Costa. Svoj izbor borbenih slovenskih in italijanskih pesmi je zbor, pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra, pa tudi Pie Cah triumfalno zaključil s pesmijo Vstajenje Primorske. Takrat se aplavz sploh ni hotel zaključiti. In temu prelepemu koncertu, na katerem so naši pevci ne samo lepo zapeli, temveč so v pesmi dali svojo dušo in srce, je sledil sprejem, na katerem je ostal tudi predsednik Kučan, ki je povabil naše pevce, naj še kaj zapojejo. In tako so odpeli v foyerju Cankarjevega doma pravi miting partizanskih pesmi, ki so ga pevci s Koroške na drugem koncu dvorane obogatili še s petjem koroških slovenskih pesmi. Neva Lukeš TRST / NA PRIMORSKEM DNEVNIKU Senator Bratina na obisku Pogovor o povolilnih perspektivah in o manjšinskih temah TRST - V petek je slovenski senator Darko Bratina obiskal uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu. Z novinarji se je zadržal v pogovoru o aktualnih temah: govor je bil o zadnji volilni kampanji in o volilnih izidih v naši deželi in na vsedržavni ravni, pa tudi o perspektivah za sestavo Prodijeve vlade. Senator Bratina je govoril tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, začenši z globalnim zaščitnim zakonom in z drugimi potrebnimi ukrepi, pa še o perspektivah za slovensko-italijan-ske odnose, za katere je izrazil željo, da se bodo končno uredili. Govor je bil tudi o predlogih za reformo zakona o tisku. (Foto KROMA) PO TV KOPiR Stezice vodijo v Nabrežino TRST - Danes bodo koprske »Stezice« spet posvečene slovenski vasi v zamejstvu. Tokrat se bo voditeljica oddaje Martina Kafol, v družbi domačih poznavalcev sprehodila po Nabrežini. Arhitekt Ivan Pertot bo orisal strukturo stare vasi in njenih hiš, prof. Zvonko Legiša bo predstavil zgodovino in dejavnost nabrežinskih kamnolomov, Ivan Vogrič pa bo spregovoril o liku pesnika Iga Grudna. Pri oddaji bodo sodelovali tudi pesnica Tatjana Rojc, ribič Valentin Caharija, kamnar Tomaž Caharija, duhovnik Bogomil Brecelj, presednik kulturnega društva Igo Gruden in športnega društva Sokol Niko Pertot, domača godba na pihala in še drugi domačini. Oddaja bo na Televiziji Koper danes ob 18. uri, ponovitev pa bo v petek, 3. maja na TV Slovenija 1 ob 16.uri. ________ZRJ / GENERALNI KONZULAT______ Sprejem ob dižavnem prazniku Generalni konzul Pavič o možnostih krepih/e sodelovanja TRST - V prostorih konzulata Zvezne republike Jugoslavije na Furlanski cesti v Trstu je v petek popoldne generalni konzul Petar Pavič priredil sprejem ob obletnici razglasitve ustave ZRJ. Sprejema so se udeležili številni predstavniki konzularnega zbora, predstavniki vojaških oblasti in nekateri gospodarstveniki, ki vzdržujejo odnose z ZRJ. Sprejema sta se udeležila tudi predstavnika srbske in grške pravoslavne cerkve v Trstu. Generalni konzul Pavič in soproga sta se z vsemi gosti zadržala v prijetnem razgovoru predvsem o vprašanjih novih perspektiv sodelovanja - predvsem na gospodarskem področju - z ZRJ potem ko je Italija uradno priznala to državo. (Foto KROMA) NOVICE JUTRI NA OPČINAH POLITIKA / OCENA POLOŽAJA PO 21.APRILU »Zakladi iz Prage«: pokroviteljstvo dveh predsednikov republike »Zakladi iz Prage«, velika razstava, ki bo odprta v konjušnicah Miramarskega gradu od 6. julija do 6. januarja prihodnjega leta, bo prav gotovo predstavljala izredno pomemben kulturni dogodek. O tem priča vest, ki jo je včeraj sporočil občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani, da sta razstavi naklonila pokroviteljstvo kar dva predsednika republike: poleg italijanskega, Oscarja Luigija Scalfa-ra, Se češki Vaclav Havel. V DSI o zgodovinopisju V sklopu niza predavanj "Izbrana poglavja iz slovenskega zgodovinopisja o letu 1945” bo jutri v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril mag. Boris Mlakar z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo "Nasprotniki partizanstva ob koncu vojne". Mlakar že četrt stoletja preučuje politično in vojaško delovanje protirevolucijskih sil med H. svetovno vojno na Primorskem (knjiga Domobranstvo na Primorskem iz leta 1982), kot tudi domobranstvo in četništvo pod nemško okupacijo. Za Goriško Mohorjevo družbo je pred leti uredil in opremil z opombami "Cmiško kroniko" Alojzija Novaka. Niz predavanj o zgodovini v DSI se bo končal v ponedeljek, 6. maja, ko bo o položaju katoliške Cerkve ob koncu H. svetovne vojne govorila dr. Tamara Pečar Griesser iz Hamelna v Nemčiji. V Dolini o Tomizzovi knjigi V dvorani občinskega sveta v Dolini bodo v petek, 3. maja ob IS.uri predstavih novo knjigo Fulvia Tomizze "Dal luogo del sequestro“. Predstavitev prireja občinska uprava v sodelovanju z založbo Mondadori. Tomizzo, ki bo sam spregovoril o svoji knjigi, bo predstavil univerzitetni profesor El-vio Guagnini. Dolinski statut na ogled občanov Občina Dolina sporoča, da so predlogi sprememb in dopolnil občinskega statuta v končni obliki, kot jih je sprejel občinski svet, na prost vpogled v občinskem tajništvu. Vsakdo si jih lahko ogleda v uradnih urah. Guenucci še dalje tajnik SIULP Francesco Guerrucci je bil potrjen za pokrajinskega tajnika enotne sindikalne zveze italijanskih policistov SIULP. Guerrucci je bil na to mesto potrjen soglasno. Na kongresu so tudi izvolih delegate za vsedržavni kongres SIULP in sicer Sergia Romolija Venturija, Francesca Tronconeja in Claudia Tuni-za. Na vsedržavni skupščini bo kot delegat sodeloval tudi tajnik Guerrucci. Na Fernetičih zaplenili ponarejene dokumente Finančni stražniki so na mejnem prehodu na Fernetičih zaplenili več uradnih papirjev s ponarejenimi žigi in dva ponarejena potna lista. Nekemu moškemu iz Viterba so zaplenili tri ponarejene žige, ponarejena slovenska potna lista pa so odkrili v avtomobilu, ki ga je vozil skrbski državljan. Tako Srba, kot moškega iz Viterba so prijavili sodnim oblastem. S pestmi nad mestnega redarja Mladega Tržačana so včeraj karabinjerji prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb, žalitve in upiranja javnemu funkcionarju. 23-letni Christian Verger je včeraj med ulicama Carducci in Bat-tisti v spremstvu svojega nemškega ovčarja prečkal cesto na nedovoljenem mestu, zaradi česar ga je mestni redar opomnil, s tem pa sprožil pretirano reakcijo mladega moškega, ki je po začetnem prerekanju redarja napadel s pestmi. Sele po posegu drugega redarja in karabinjerske patrulje se je fant končno umiril, medtem ko so napadenega redarja pospremili v katinarsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti deset dni. Okrogla miza ob predstavitvi knjige o odnosih manjšina-matica Knjigo Na obrobju - Ah je Primorska klonila?, ki je že nekaj časa na knjižnih policah pri nas in v Sloveniji, bodo na pobudo Knjižnice Finko Tomažič in tovariši predstavih jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kot v uvodu poudarjata urednika, Brako Jazbec in Tomaž Dimic je namen zbornika predstaviti in interpetirati nekatere od številnih sprememb, ki so zajele naš obmejni prostor, tako na italijanski kot na slovenski strani, po osamosvojitvi Slovenije. Osrednji del knjige išče odgovor na nekatera aktualna vprašanja, ki zadevajo našo narodno skupnost. Podrobneje obdeluje nekatere žgoče teme našega vsakdana in se ne brani odkrite polemike. Zato ni čudno, da ta del knjige nekateri zelo odločno zavračajo. Prvi del knjige vsebuje prispevke, ki v zgoščeni obliki ponujajo zgodovinski okvir aktualnim temam. Poleg tega je ta del knjige osnova za pogled naprej, ki ga vsak s svojega gledišča ponujajo priznana imena iz gospodarstva, znanosh in politike. Ponedeljkova okrogla miza bo priložnost za soočanje o vročih temah, ki jih knjiga ponuja v obravnavo. Na njej bodo sodelovali: tržaški občinski svetovalec Andrej Berdon, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, koprski župan Aurelio Juri, prvi veleposlanik R. Slovenije v Italiji Marko Kosin, predsednik SKGZ Klavdij Palčič in sen. Stojan Spetič. SSk: Zdaj dogovor znotraj manjšine Podpora Oljki in njjeni politični usmeritvi Priprave za pokrajinske in miljske volitve Tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji ocenil izide nedeljskih parlamentarnih vohtev. Pri tem je soglasno ugotovil, da se je zavezništvo levosredinskih strank in gibanj okrog Oljke uspešno uveljavilo, kar dokazuje, da so vohvci doumeh njeno alternativo taboru Pola svoboščin. To velja še posebej za slovenske volivce, piše v izjavi SSk, ki so kljub političnim in drugim medsebojnim razlikam le nekako »strnili« svoje vrste in podprli Oljko in njen program, ki so ga tudi pomagali sooblikovati, zlasti tisti del, ki se nanaša na zahteve naše narodnostne skupnosh. Zato je umestno vprašanje, ah ni morda dozorel čas, da se iste manjšinske DEVIN-NABREŽINA / POHOD DEVIN-VlZOVLJE Ekološki dan srednjih šol Uspela orientacijska igra šol »Igo Gruden« in »De Marchesetti« Odbomištvo za šolstvo občine Devin -Nabrežina je včeraj priredilo ekološki dan za učence obeh srednjih šol, »Igo Gruden« in »De Marchesetti« ter za vse pete razrede osnovnih šol iz občine. Ekološki dan je predvidel pohod - orientacijsko igro po poljskih poteh od Devina do Vižovelj, katerega se je udeležilo preko 150 učencev. Sicer pa je postal ekološki dan na srednji šoli »Igo Gruden« že tradicija; tako je z zadovoljstvom ugotovil ravnatelj Zvonko Le-giša, ki je dodal, da so se učenci v prejšnjih letih na ta dan ukvarjah z nabiranjem raznih odpadkov, letos pa je bil pohod izraziteje rekreacijski, zato pa nič manj pomemben. Učenci so bih razdeljeni na mešane skupine; včerajšnja izkušnja pa je med drugim pokazala, da sta ekološko področje in ljubezen do narave tisti prostor, kjer vsi učenci z lahkoto dobijo skupni jezik; sicer pa gre za šolsko dejavnost, ki jo svetuje tudi ministrstvo za šolstvo. Na sliki (foto KROMA) zbor dijakov na športnem igrišču v Vižovljah. komponente končno le dogovorijo o izpeljavi demok-ratičnih vohtev za skupno pohtično predstavništvo, v skladu z zahtevami novih časov in razmer, piše še v sporočilu SSk. Glede izidov volitev v tržaških okrožjih pa SSk meni, da so pač ogledalo zakoreninjene zaprtosh velikega dela mesta pred najbližjimi sosedi, ob katerih že dolga desetletja in stoletja živi. Sprejema jih samo za dnevne nakupe, vsega ostalega od kulture do enakopravnih odnosov, tako na notranji kot mednarodni ravni, pa ne priznava in zavrača kot hudo nevarnost. Zato je toliko bolj pozitivno dejstvo, da so se kandidati Oljke brez obotavljanja opredelili za odprtost navzven in navznoter do sodržavljanov slo- Kandidati zajusaiske volitve Kot smo že poročali, bodo v nedeljo, 26.maja, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Padričah, Proseku in Opčinah, pri Banih ter v Medji vasi jusarske volitve. V vseh vaseh tržaške občine bosta na jusarskih volitvah sodelovali po dve listi, ki bosta obe celovit odraz domače stvarnosti, kar pomeni, da desnica tokrat ni predstavila svojih kandidatnih list. Morda ni zbrala dovolj podpisov, morda pa se je odločila, da ne bo sodelovala na teh volitvah. Na volitvah na Opčinah bo, poleg enotne liste domačinov, sodelovala še lista s simbolom openskega tramvaja, ki je baje politično blizu krogom Ljudske stranke. venske narodnosh. V danih razmerah so po mnenju SSk vsekakor napredni kandidati dosegli dober in spodbuden rezultat, kar narekuje odgovornim pri Oljki, da se mora demokratični in odprti Trst prepoznavno razločiti od nacionalistične desnice, ne pa nasedati varljivim upom, da bo s popuščanjem pridobil njene vohvce. Prav zadnje volitve so to utvaro nedvoumno razblinile. Spričo navedenih ugotovitev je sedaj po končanih volitvah, beremo še v noti SSk, potrebno ustrezno razmisliti in nastopah. S tem da so se tudi politično osveščene sile slovenske narodnostne skupnosh nedvoumno opredelile za demokratični razvoj države in njenih inštitucij, sta sedaj po mnenju SSk na potezi bodoča vlada in parlament, da napravita konec skoro polstoletnemu slepomišenju okrog zaščite slovenske manjšine v Itahji in tako dokažeta svojo verodostojnost. Na krajevni ravni pa je potrebno, da se volilno zavezništvo Oljke utrdi na solidnejši osnovi načela enakopravnosti vseh njegovih aktivnih komponent. Le tako bo lahko kos bodočim volilnim preizkušnjam, ki so prav blizu. »V mislih imamo pokrajinske volitve in občinske volitve v Miljah, kjer so, kot znano, sprožili hudo politično krizo nekateri neodgovorni ljudje. Glede obojnih volitev SSk izraža zaskrbljenost nad težnjo večjih strank demokratične opredelitve, da bi druge manjše dejansko izrinile iz igre in tako posredno ovirale tudi pravično predstavništvo slovenskega prebivalstva v izvoljenih telesih«. »Zato mora celotna jslo-venska narodnostna skupnost skrbno paziti, da je ne bi izigrali pri njenih že pridobljenih pravicah«. SSk zagotavlja, da bo s svoje strani storila vse, da se bo politični dialog med demokratičnimi silami nadaljeval in poglobil na temelju enakopravnega pristopa vseh. Polaganje vencev v dolinski občini Uprava občine Dolina obvešča, da bo polagala vence k spomenikom padlim za svobodo v občini Dolina, kot je že tradicija, na predvečer 1. maja, v torek, 30. aprila po naslednjem vrstnem redu: ob 16.45 pred županstvom, ob 17. uri osrednji spomenik, ob 17.5 Dolina, 17.15 Prebeneg, 17.20 Mačkolje, 1 7.30 Ric-manje, 17.40 Boršt -spominska plošča na hiši štev. 89, 18. Boršt -pokopališče, 18.20 GroCanain 18.40 Bolju-nec. Zupan vabi občane, naj se svečanosti udeležijo. D naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami D velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 \ Otok ELBA od 9. do 12. maja cena 470.000 lir PRAGA od 18. do 22. maja cena 840.000 lir Largo Barriera Vecchia 15 Potovanje po PORTUGALSKI od 20. do 27. maja cena 1390.000 lir tel. (040) 636757 - 636800 urnik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 MENJALNICA Potovanje po ŠPANIJI od 26. maja do 3. junija cena 1.860.000 lir TURČIJA in KAPADOCA od 20. do 27. maja cena 1.030.000 liij ^ Saido trst tel.-fax 040/660800 ZA VAŠO NVETAW^'o,91 ponormahvahzako ^oRjl Strokovno vza« Na razpolago smo Vam vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah: od 8.00 do 12.30 In od 14.30 do 18.00 DANES ZAČETEK V BOLJUNCU V Bregu je že zavladalo pravo majsko vzdušje Ponosno in suvereno bodo maji stali nad svojo vasjo: kraljevali ji bodo tri dni in tri noti, nato pa se s treskom podrli ob tla in tako sklenili ta skrivnostni, očarljivi in tako doživeti majski običaj. Breg že polno diha vzdušje svojih majskih praznovanj: pripravlja se, da spet zaživi v iskrenem, duševno bogatem, radostnem običaju, ki vabi v bujnost narave, spodbuja in prosi rodovitnost tal, ljudem vliva novih notranjih moči. Danes se obred začenja v Boljuncu, fantje in možje bodo namreč zapeli svojo prvo BarC’co. Druga pa bo na vrsti na prvomajski predvečer, ko se postavljanje majev zaCenja tudi v Prebenegu, Borštu in Ricmanjih. V Dolini pa se ta Cas fantje in dekleta zberejo na še zadnji uri, ko se zadnjic preverja porazdelitev dela in nalog. Uri pa sledi postavljanje topola na vaški K’luži. Prvomajski predvečer bo torej spet živahno vabljiv: za Breg je to ena izmed najdaljših noči v letu, in pesem utihne včasih tedaj, ko se za prvomajsko budnico oglasi godba. Prvi maj bo svečan Se posebno v Boljuncu: to je dan tretje, najlepSe BarC’ce, ki jo boljunski fantje in možje odpojejo v prazničnem gvantu in s kostanjevim cvetom v gumbnici! Le par dni potem pa bo na vrsti Dolina, ki se ob »svoji« majenci brhko predrami iz zimske omame. Tu bodo maj postavljali prihodnjo soboto zveCer, Sele pozno ponoči pa bo maj pokoncu: po obrednem se bo tedaj začel praznični del tega vaškega običaja, (dam) V Bazovici potekajo priprave na praznovanje 1. maja V Bazovici že potekajo priprave na letošnje praznovanje 1. maja. Jutri bodo v dvorani domačega društva »Lipa« odprli razstavo fotografij, ki jih je napravil domačin Janko Kovačič. Ob tej priložnosti bo prikazal tudi diapozitive z raznih prireditev in praznikov v Bazovici. Otvoritev razstave bo ob 20.30. V torek, 30. aprila, bodo prižgali že tradicionalni kres na Kalu. Od tu bodo domačini in še drugi ljubitelji nočnih pohodov odšli na hrib Kokoš. Pohod organizirajo skupno športno društvo Zarja in Sloga ter KD Upa in Mladinski krožek. Ob 21. se bodo začeli udeleženci zbirati, začetek pohoda pa bo ob 22.30. Organizatorji upajo, da bodo našli glasbeno skupino, ali godbo, ki bi jih na tem pohodu spremljala. 1. maja zjutraj bo po vasi budnica z godbo, ki ji bo sledilo polaganje vencev pred spomenik v vasi in spomenik padlim v boju za osvoboditev Bazovice in Trsta. Polagajnja vencev se bodo udeležili vaščani iz Bazovice, Gropade in Padrič. Neva Lukeš Glas harmonike 1. maja pri Domju Kulturno društvo Fran Venturini od Domja prireja na dan 1. maja ob 14. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju tradicionalno mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko »Glas harmonike«. Revija »Glas harmonike« je pomembno srečanje med ljubitelji tega ljudskega glasbila iz dežel Alpe-Jadran. V prejšnjih izvedah so se revije udeležili godci s Tržaškega, Furlanije, iz Benečije, Koroške, Istre in Slovenije. Reviji sledi zato mnogo ljubiteljev ljudske glasbe in kulture. Prireditev sodi v okvir praznovanja Praznika Dela in bo marsikomu omogočila, da lahko na prijeten in nevsakdanji način praznuje 1. maj - dan, ki ga tradicionalno posvečamo tudi vzgajanju ljudi h kulturi omikanega sožitja in miru med narodi. TRŽAŠKI OKTET / V TOREK V KULTURNEM DOMU Se sklepni koncert ob jubileju Za torkov slavnostni koncert v dvorani Kulturnega doma je Tržaški oktet za sklep praznovanj svoje 25-letnice pripravil zanimiv in tudi zahteven spored. V uvodu bo obsegal skladbe iz katoliške in pravoslavne liturgije, nato pa slovenske narodne in umetne pesmi pretežno primorskih in posebej zamejskih avtorjev prejšnje in sedanje generacije, za konec pa še po eno italijansko in makedonsko pesem. Posebna zanimivost sporeda in seveda tudi njegova privlačnost, pa je še v tem, da bodo na njem tudi tri praizvedbe skladb naših zamejskih skadateljev Pavleta Merkuja, Ignacija Ote in Anastazije Purič, povrhu pa še skladba Franja Delaka, ki bo praktično tudi praizvedba. Medžimursko ljudsko pesem »Dremle mi se, dremle«, ki jo je prvi zapisal znani hrvaški zapisovalec in skladatelj Krsto Odak, je naš tržaški mojster Pavle Merku priredil po njem sicer že v prvih petdesetih letih, torej v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja, za osem-glasno izvajanje. Takrat je priredbo pripravil na prošnjo tenorista Janez Lipuščka za Slovenski oktet, vendar pa je potem ni nlkoh izvajal. Ko ga je zdaj Tržaški oktet zaprosil, da bi napisal kaj prav zanj in za to jubilejno priložnost, se je Merku, tako sam pove, spomnil na to še neizvajano priredbo in jo ponudil Tržaškemu oktetu, ki jo je tudi sprejel z velikim zadovoljstvom. V Merkujev! priredbi ohranja pesem vso svojo ljudsko melodiko in seveda besedilo vendar v povsem svojski disonančni osemglasni izraznosti pa vendar polni miline. Tržaški oktet pod vodstvom svojega umetniškega vodje Danila Čadeža se je izvajalsko zahtevne skladbe lotil z vso zavzetostjo in ljubeznijo in jo bo zdaj prvič ponudil v poslušanje ne samo občinstvu, pač pa tudi avtorju samemu. Pesem »Samota v portiču« na besedilo predsednika in basista Tržaškega okteta Borisa Pangerca, je Ignacij Ota napisal že pred več kot desetimi leti. V programu jo je takrat imel njegov moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, vendar je ni utegnil naštudirati. Otova uglasbitev v priredbi za oktet vemo odseva vsebinsko otožnost Pangerče-ve poezije o na bregu trohneči barki z ritmom valujočega morja. Ignacij Ota je doslej uglasbil že več Pan-gerčevih pesmi, med katerimi ima Tržaški oktet precej pogosto na sporedu predvsem pesem »Zublji nad vasjo«. Anastazija Purič, mlada zamejska zborovodkinja, sladateljica in korepetitorka Tržaškega okteta, je pesem »Ljubici za velikonoč« uglasbila že leta 198/ prav za takratno oktetovo zasedbo, prvič pa jo bo javno izvedel zdaj oktet v sedanji sestavi. Zakaj se je Anastazija - Masti, odločila za uglasbitev prav te Kajuhove pesmi? Ker jo je - tako pravi, prevzela njena ljubezenska tematika v širšem pojmovanju, njena univerzalna liričnost v stremljenju po svetu, v katerem bo zmagovala brezmejna ljubezen. Glasbeni motiv se med glaso\ti prepleta delno v štiriglasnem in delno v osemglasnem podajanju. Kot rečeno lahko praktično med praizvedbe uvrstimo tudi skladbo »Balada« že pokojnega tržaškega zdravnika in ljubiteljskega glasbenika Franja Delaka na besedilo Sečka Kosovela. Po naših informacijah naj bi bila še pred vojno samo enkrat izvedena v Sloveniji, potem pa nikoh več. Sicer je Franjo Delak [umrl leta 1972 v Trstu) izdal dve zbirki svojih uglasbitev za mešani m moški zbor, večina njegovih skladb pa je ostala v rokopisu. Gre zato tudi za dolžni spomin na zdravnika in glasbenika, ki je prehitro šel v pozabo. Razlogov je torej več kot dovolj, poleg celotnega sporeda seveda, za privlačnost torkovega koncerta Tržaškega okteta. Jože Koren SKUPNA PRIREDITEV SVETOIVANSKIH DRUŠTEV Skrivnostni čar daljnje Kitajske Pino Rudež bo prikazal film o svojem tritedenskem popotovanju Svetoivanski društvi Marijin dom in KD Slavko Škamperle prirejata v petek, 3. maja točno ob 20.30 v Marijinem domu, ul. Brande-sia 25, predstavitev poizkusnega dela snemalca in pripovedovalca Pina Rudeža. Njegov prvenec, videofilm Cesarska Kitajska, je zapis o lanskoletnem tritedenskem popotovanju po tej daljni deželi. Drugačna stvarnost je snemalca prevzela in njegov film je pravzaprav prikaz osvajanja nepoznane kulture, ki izžareva iz starodavnih spomenikov in se že zrcali v obnašanju tamkajšnjih prebivalcev. Pino Rudež je v svojem videozapisu zabeležil predvsem trenutno stanje, ko se nanovo uvedeno tržno gospodarstvo navezuje na socialistični sistem in se novo prilagaja staremu. Zato imajo spomeniki in narava prizvok večnosti, ljudje pa še izžarevajo spoštljivost in vkljudno- st do bližnjega. Nekdanje prestolnice Beijing, Zhenzhou, Louyang, Xian, Nanjing, Souzhou, Shanghai, Hangzhou in Hongkong so očarljiva kulisa za doživljanje nam še tuje resnosti pri delu in skrbi za duhovno rast ob razvoju telesnih sposobnosti. Poudarimo naj še, da je priljubljenost novopečenega filmskega pripovedovalca spodbudila svetoivanski društvi k sodelovanju. BK \M PRIREDITVE SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja danes, 28. t. m. v sodelovanju z občinama Devin-Nabreži-na in Komen ter Vaško skupnost Gorjansko TRETJI POHOD PRIJATELJSTVA Mavhinje-Gorjansko z odprto mejo. Zbirališče ob 10. uri pred restavracijo Al Carso v Mavhinjah. Odhod ob 11. uri. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI ter Založba D.Z.P.-PR.A.E.-Prosvetni dom jutri, 29. t. m., ob 20.30 okrogla miza ob izidu zbornika NA OBROBJU-ALI JE PRIMORSKA KLONILA. Sodelovali bodo Andrej Ber-' don, Miloš Budin, Aurelij Juri, Marko Kosin, Klavdij PalciC, Stojan Spetič. Vabljeni! KD V. VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu na tradicionalno razstavo, ki jo prirejamo v okviru vsakoletne Majen-ce. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 635626 (Damiana) ali 227037 ( David od 17. do 19. ure). Prvo srečanje s postavljanjem del bo danes, 29. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla v Dolini. Vabljeni! VABIMO Vas na otvoritev razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji, ki bo danes, 29. t. m., ob 19.30 v prostorih umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. Sodeluje umetnostni kritik Sergio Molesi. Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30. KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA IN MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo danes, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave barvnih fotografij “Štiri letni Časi" in diapozitiv iz Bazovice Janka Kovačiča. V torek, 30. t. m., ob 21. uri kres pri “kalu“ in ob 22.30 10. nočni pohod na Kokoš. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek - Kontovel vabi na proslavo 51. obletnice osvoboditve Trsta in 1. maja - praznik dela v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostni govornik bo tov. Milan Pahor. V sredo, 1. maja bo budnica, zbirališče ob 8.30 pred SosCevo hišo. NA BARKOVLJAN-SKEM POKOPALIŠČU bo v torek, 30. t. m. PROSLAVA DNEVA OSVOBODITVE. Nastopili bodo osnovnošolski otroci, domači mladi recitatorji in domači zbor. Začetek ob 17.30. MARIJIN DOM in KD S. ŠKAMPERLE prirejata v petek, 3.maja točno ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv.Ivanu, Ul. Brande-sia 25 ogled videofilma CESARSKA KITAJSKA. Pogled na prostrano deželo in misli o njej je pripravil Pino Rudež. Vljudno vabljeni! V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU bo v torek, 30. t. m. in v sredo, 1. maja tradicionalno PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE. V sredo popoldne, ob 17. uri govor senatorjev Darka Bratine in Fulvia Cameri-nija, zveCer ples. V GLEDALIŠČU MLELA bo jutri, 29. t. m. in v torek, 30. t. m., ob 18. uri pregled filmov bosanskega režiserja Bata Cengica. Jutri, 29. t. m. bo ob 21. uri tudi srečanje z režiserjem, ki ga bo predstavil Sergij Grmek Germani. V PIVNICI »III. Gene-razione« v Boljuncu bo v petek, 3. maja, ob 21. uri koncert skupine Vata-vuhu. spremembe v upravi v torek, 30. t. m. in v Četrtek, 2. maja. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v petek, 3. maja 1996 izredni in redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev izrednega in rednega občnega zbora, odobritev novega statuta, upravna in finančna poročila, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru ter razno. Upravni odbor poziva elane, da se izrednega in rednega občnega zbora udeležijo zaradi važnosti dnevnega reda. KD SLOVAN s PadriC bo v torek, 30. t. m., ob 19.30 na vaškem trgu proslavljalo 1. maj. Na sporedu bo nastop MePZ KD Slovan, recitacije elanov mladinskega krožka KD Slovan, priložnostni govor in polaganje venca k spomeniku padlim v NOB. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: Poletno središče za otroke od 3. do 14. leta, v Času od 10. junija do 30. avgusta 1996, najkrajši Cas bivanja je en teden. 1. Letovanje na Medvedjem br-du od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 6. do 12. leta starosti; 2. letovanje na Medvedjem brdu od 4. do 13. julija 1996 za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje naSega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje občni zbor v petek, 3. maja 1996 ob 20.30 v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi danes, 28. t. m. vse elane, starše in prijatelje na Jurjevanje, ki bo v bližini Brise pri Križu. Zbiranje ob 8.30 pri spomeniku padlih v Križu, masa ob 9.30 in taborni ogenj ob 16.30. Toplo vabljeni. ZAHVALA Svojci Slavka Vrše se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Gropada, 28.4.1996 ZAHVALA Ob izgubi naSega dragega 3 OBVESTILA ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju jutri, 29. t. m., v drugem, pa v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA obvešča, da bo za l.maj obiskal naslednje vasi dolinske občine: Boršt ob 7. uri, Zabrežec ob 7.15, GroCana ob 8.15, Draga ob 8.45, Domjo ob 9.15, Boljunec ob 9.45, Dolina ob 10.15, Prebeneg ob 10.45 in Mackolje ob 11.15. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi Michela Riolino se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Prosek, 28.4.1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 t Tvoja neprecenljiva dobrota ostaja v naSih srcih. Tiho in skromno kot je živel se je od nas poslovil naš dobri brat in stric Ludvik Žakelj Lodovico Zacchelli (bivši uslužbenec V.V.F.F.) Poslovili se bomo jutri, 29. t. m. iz Tržiča ob 13. uri v cerkev k fari v Hre-novice, kjer se bo ob 16. uri začel pogrebni obred. Za njim žalujejo sestra Marija s Ferijem in Nedo, nečaki Anita z Ivotom, Petrom in Martinom, Sonja z Jernejem, Lili z ostalimi sorodniki iz Škofij in Lojze z družino ter ostalo sorodstvo V naprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo poklonili njegovemu spominu in za izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Grudnu, medicinskemu in negovalnemu osebju. Sesljan, Reka, Koper, Škofije, Slavinje, 28. aprila 1996 t Zapustil nas je naš dragi Ladislao Piculin Žalostno vest sporočajo žena, sin in hčerka z družinama ter ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgonisko cerkev. Namesto cvetja darujte za CRO Aviano Salež, 28.4.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob boleči izgubi dragega Ladija izreka Marjan iskreno sožalje Luciani, Gianniju in Nerini ZAHVALA Ob bridki izgubi nase drage žene in mame Gigliole Grzetič por. Leban se iskreno zahvaljujemo župnikoma, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti in počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, Trst, 28. aprila 1996 ZAHVALA Lojze Mihelj Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika, se iskreno zahvaljujemo žena Majda in drugi sorodniki Barkovlje, 28.4.1996 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 28. aprila 1996 ŽIVKO Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.08 -Dolžina dneva 14.10 -Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 3.21. Jutri, PONEDELJEK, 29. aprila 1996 ROBI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb narašča, Veter 7 km na uro severni, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lisa Riavis, Thomas Bulzis, Stefania Zerial, Paola Ri-cardi Di Netro, Patrick Bencek, Federico Cicut-tin. UMRLI SO: 86-letna aurelia Marangoni, 90-letna antonia Mihalich, 73-letni Mario Luin, 90-letni Giorgio France-schetti, 90-letna Ales-sandra Stosch, 74-letna Nives Serra, 69-letni Sergio Padovani, 82-let-ni Ermes Bagnolatti, 60-letni Valerio Zugan, 84-letni Francesco Česen, 82-letna Olga Culot, 84-letna Domenica Bonifa-cio, 82-letni Agostino Zogolini, 83-letna Ama-lia Zacchigna, 76-letni Luciano Sforzina, 86-let-ni Giorgio Robba, 83-let-ni Antonio Cernecca. I j LEKARNE NEDELJA, 28. aprila 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje), Na- brežina (tel. 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše Danes slavi v Vitovljah 60 let Vida Polno zdravja in Se mnogo srečnih dni ji Želijo mož Marko ter sinova Walter in Darip z družinama Daša Radovič je 24. t. m. z uspehom diplomirala na fakulteti za politične in diplomatske vede v Gorici. Čestitamo! Miranda, Jana, Marjo in ostali sorodniki Mi kriški fantje zdaj kozarčke primemo, Vama 50-krat nazdravimo in tako zapojemo: Usje njbulsje Niko usje njbulsje Rado usje njbulsje Vam želi-mua MPZ Vesna Z neverjetno točnostjo bo slavila jutri Alida 40 let. Vse najboljše ji Zeli klapa Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v sodelovanju z založbama DZP-PR.A.E. in OKO iz Nove Gorice vabi jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na okroglo mizo ob izidu zbornika IMA OBROBJU Ali je Primorska klonila'? SODELOVALI BOLO Andrej Berdon, Miloš Budin, Aurelio Juri, Marko Kosin, Klavdij Palčič in Stojan Spetič primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu-za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna , odprta od \ 20.30 do 8.3ti Ul. Roma 15 (tel. 639042). od Ponedeljka, 29. aprila, 'do SOBOTE, 4. maja 1996 \Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in dd 16.00 do 19.30 ekarne odprte od 13100 do 16.00 1. Baiamonti 50 (tel. 81232^), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). V SESLJAN (tel. 4l'4068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »That’s Amore - Due im-probabili seduttori«, i. Jack Lemmon, Walter Matthau, Sophia Loren. EKCELSIOR - 17.20, 19.40, 22.00 »Decisione critica«, r. Kurt Russell, Števen Seagal. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris. AMB ASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. De-mi Moore, Alec Baldvvin. NAZIONALE 1 - KD Fran Venturini DOMJO V sredo, 1. maja, ob 14. uri v Centru »Anton Ukmar-Miro» Predsednik Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. aprila 1996, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996 3. Razrešnica nadzornega odbora 4. Razno DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Mag. Boris Mlakar: NASPROTNIKI PARTIZANSTVA OB KONCU VOJNE Predavanje bo v Peterlinovi dvorani. Ul. Do-nizetti 3, jutri, 29. t. m., ob 20.30 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre giorni per la verita«, i. Jack Nichol-son, Anjelica Huston. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Ban-deras, Bruce Willis, Jen-nifer Beals. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Mal-covich. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Copycat - Omicidi in serie«, i. Sigourney Wea-ver, Holly Hunter. CAPITOL - 15.30, 18.30, 21.30 »Brave Heart - Cuore impavi-do«, r.-i. Mel Gibson. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viag-gi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pi-vetti, Claudia Gerini. LUMIERE - 15.30 in 16.30 »Babe, maialino coraggioso«; 18.45, ZADRUŽNA KARŠKA BANKA RAZPISUJE usposobljenostne izpite za uradnike/ce v smislu 6. člena kolektivne pogodbe za uslužbence zadružnih bank. Trenutno nepokrito eno delovno mesto. Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji: 1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna z oceno vsaj 95/110 ali diploma višje srednje Sole z oceno vsaj 48/60; 2. program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pisno nalogo sploSne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pri-puSčen, kdor bo prejel pozitivno ocebo pri pisnih izde-likih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu banke; 3. prošnjo na nekolkovanem papirju, dopolnejeno s fotokopijo diplome ali enakovrednega potrdila, je treba predložiti, osebno ali po posti, v tajništvu zadružne banke do 15. maja 1996. Cas razporeda izpitov bo naknadno javljen. Po zaključnih izpitih bo izpina komisija predložila upravnemu odboru zadružne banke seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega bodo črpani novi uslužbenci. UPRAVNI ODBOR Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje po državah Srednje Evrope prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v torek, 30. aprila, od 9. do 13. ure na upravi našega dnevnika v Trstu, Ul. Montec-chi 6. Za vpis na skupni potni list prinesite s sabo - v kolikor že niste - fotokopijo osebne izkaznice. A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - DiZ cesta 202 - III. km Rocol (Callala) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 POSLOVALNICA totiP TRIS ENALOTTO Life BAR SLADOLEDI UJKSA PROSEK 140 - Tel. 040/225286 GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 95/96 TRŽAŠKI OKTET Slavnostni koncert ob 25- letnici v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KD L GRBEC - Skedenjska ul. 124 Spoznavajmo Rezijo z rezijansko skupino ROŽE MAJAVE Predstavile nam bodo svojo dolino s poezijo, s pesmijo in z diapozitivi danes, 28. t. m., ob 17. uri Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras prireja 30. aprila in l.maja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKO SLA V JE V torek, 30. t. m, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol 1. maja, ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri pozdravni govor, koncert TPPZ P. Tomažič, ples z ansamblom Long Slunk Dolina 3., 4., 5., 6. in 7. maja 1996 40. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN FOTO TRST 80 in FOTO SKUPINA ZAREK IZ SEŽANE vabita na PREDVAJANJE DIAPOZITIV IN NAGRAJEVANJE 2. fotografskega ex tempore ki bo v torek, 30. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Gročani Spored bodo popestrili Se duo harmonikašev Mojca Mihalič in Goran Ruzzier in kratka projekcija diajX)zitivov o vtisih iz Avstralije, članice Foto Trst 80, Magde Sturman 20.30, 22.15 »II Bore del mio segreto«, r. Pedro Almodovar. S_______________IZLETI KD SLOVAN - Padriče prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljano in Stično. Na razpolago je še nekaj mest. Za podrobnejše informacije tel. na St. 040/226253 ob uri večerje. MALI OGLASI tel. 040-361888 RAZNOVRSTNO pohištvo: sobe, dnevne sobe. otroške sobe, se- dežne garniure, kuhinje prodam po zelo ugodnih cenha. Tel. St. 54390/575145. PRODAM divan 1,95 m za tri osebe, inox kuhinjski lijak z dvemi luknjami, odcejalnik za krožnike. Tel. št. 040/226133. PRODAM Y10 fire letnik ’89, svetlorjave kovinske barve. Tel. ob večernih urah na št. 228614. TEHNIČNI pregled in plavi kolek (bollino blu) vam izročimo. Tel. St. 228908 ob uri kosila. PRODAM hišo v Rojanu z vrtom, vinogradom in gozdom. Tel. St. 225436 po 20. uri. •DRUŽBA uvoz/izvoz ■ ■ BARI 75 73 3 25 87 CAGLIARI 67 84 87 60 74 FIRENCE 33 34 70 49 26 GENOVA 35 27 31 7 10 MILANO 40 47 41 16 22 NEAPELJ 36 64 88 76 89 PALERMO 80 2 67 78 30 RIM 60 12 31 51 5 TURIN 13 54 36 12 40 BENETKE 18 17 84 26 56 ENALOnO 2 2 X X X X 2 X I I 2 1 KVOTE 12 144.682.800,- n 2.604.300. - 10 210.200. išče uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine, angleščine in nemščine, knjigovodstva (kompju-ter, praktična tudi v ope-rativi). Pismene prošnje pošljite na “Centro studi Krono Srl“, Ul. S. Lazza-ro 2 - Trst, pod šifro “Uvoz/Izvoz“ GOSPA srednjih let z veliko potrpežljivostjo in izkušnjo z bolniki išče delo na domu. Tel. St. 040/576116. DIJAKINJA nudi pomoč kot baby sitter v večernih urah po možnosti na Opčinah ali bližnji okolici. Tel. St. 213820. ANGLEŠKI prevajalec išče v jme opremljeno stanovanje s telefonom v slovenski vasi ( na tržaškem ali primorskem Krasu) od avgusta do konca novembra. Tel. St. 040/212786, po 5.maju pa na št. 040/395444. ODDAM v najem malo stanovanje v Gorici, po želji tudi že opremljeno. Tel. v večernih uah na St. 0338/364067. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESt- m. VddMvo 36 - L nad. Tel. 361888-Fax 768697 V GORICI oddamo v najem hišo z vrtom. Tel. ob uri obedov na St. 0432/503312. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Sama-torci St.l. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice. OSMICA je odprta v Medje vasi - Paolo Ferfolja. OSMICO ima Aljoz Kante, Praprot 18. OSMICA v Svetem pri Komnu, odprta od 26. aprila do 5. maja, vas vabi na domačo hrano in pijačo. Tel. št. 0038667/78223. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarsld drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 n* Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c. 14 ERG PETROLI Ul. F. Severa 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meneči) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ŠTEVERJAN /ZLATI JUBILEJ KD BRIŠKI GRIČ V "Kroniki" zapisana pol stoletja dolga pot V torek osrednja proslava in predstavitev publikacije - Odkritje obeležja Radu Klanjščku TRŽIČ / ČUDNA POTEZA SNAM Vložena prošnja za koncesije za plinski terminal Udarec usklajevanju V zadnjih mesecih smo na Goriškem obeležili kar nekaj okroglih obletnic delovanja naših društev. Konec vojne in osvoboditev leta 1945 je pomenila vzpodbudo za vse, ki so morali več kakor dve desetletji prisiljeni v molk. Petdesetletnico so obeležili v Standrežu, Sovodnjah in na Vrhu. Prihodnji teden in sicer v torek zvečer pa bodo slavili v Steverjanu, kjer KD Briški grič prav tako deluje že polnih pet desetletij. Člani društva niso slučajno to slovesnost uokvirili v badicio-nalna prvomajska praznovanja, ki se bodo začela prav s torkovo proslavo in dosegla višek dan kasneje na prireditvenem prostoru “na Dvoru”, kjer prireditelji pričakujejo množični obisk iz celotnega zamejstva. Tudi proslavljanje 50-letnice Briškega griča bo priložnost, da bomo dobili v roke novo publikacijo. Avtor'dela je prof. Al do Rupel, ki je v “Kroniki” prehodil petdesetletno pot briških kulturnih delavcev in zabeležil najpomembnejše trenutke njihovega dela in ustvarjanja. Knjigo bodo predstavili v torek, 30. aprila, ob 20.30 v kulturnem središču na Bukovju. Ob tej priložnosti bo po nekajletni odsotnosti spet nastopil domači moški pevski zbor, ki je za to priložnost naštudi- ral nekaj skladb. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Silvana Pittolija bo Aldo Rupel, avtor zbornika o Briškem griču, spregovoril o naši organiziranosti v zdajšnjem času in prostoru ter o sporočilnosti števerjanskih prvomajskih srečanj. Slovesnost ob društveni petdesetletnici bodo obogatili z odprtjem razstave fotografij in dokumentov o kulturni prisotnosti v Brdih ter podelitvijo priznanj zaslužnim kulturnim delavcem. V Steverjanu pa bo v torek zvečer še druga pomembna slovesnost. Bivši borci NOB vabijo na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja generalu Radu Klanjščku -Jakcu. Slovesnost bo pred Klanjščkovo rojstno hišo in sicer v Steverjanu, Križišče št. 3, ob 18. uri. Letošnje prvomajsko slavje bo posebej praznično in slovesno , saj je prav to srečanje skoraj tri desetletja karakteriziralo dejavnost Briškega griča. Prireditelji so se odločili, da bodo prvomajsko srečanje ponovno pripravili v Dvoru, kjer bo ob 14. uri mladinski ex tempere. Kasneje, okoli 17. ure, bo kulturni spored, ki ga bo oblikovala godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Prvomajsko srečanje v Steverjanu bo tudi priložnost, da Slovenci skupno nazdravimo uspehu Oljke oziro- ma senatorju Darku Bratini. Večerni del sporeda bodo zasedli člani ansambla Kraški kvintet s pevcem Bra-com Korenom. Prireditve ob prvem maju v Steverjanu se bodo nadaljevale v soboto, 4. maja, z mladinskim zabavnim večerom. V nedeljo, 5. maja, bo ob 19. uri nastopila plesna skupina Urška iz Nove Gorice, ob 20. uri pa bo ples z ansamblom Happy day. Tradicionalni pohod Ste-verjan-Gonjače-Ste-verjan pa bo v nedeljo, 12. maja. Z njim se bo tudi sklenilo letošnje prvomajsko slavje, ko se bo v Steverjanu spet zbralo veliko naših ljudi od Trbiža do Milj. Na razstavišču ob loč-niškem mostu, kjer se odvija 26. mednarodni vzorčni blagovni sejem, so tudi včeraj zabeležili precej živahen obisk, še več obiskovalcev pa pričakujejo danes. Včeraj dopoldne so v konferenčni dvorani, pod vodstvom predsednika goriške sekcije, Giorgia Stabona, zborovali mojstri dela iz Furlanije Julijske krajine. Zasedanja se je udeležil predsednik vsedržavnega združenja mojstrov dela, poslanec Luigi Arisio. Izročili so priznanje in sprejeli v svoje vrste lani junija z redom praporščaka odlikovano Damiano Chine-se. Na slovesnosti je Manlio Gregori počastil spomin Romana Crismana. Pomembna slovesnost bo na sejmišču tudi danes dopoldne, ko bodo, ob 10.30, po presledku dveh let, ponovno izročili priznanja za zvestobo delu, ki jih podeljuje goriška Trgovinska zbornica. Med prejemniki so odvisni delavci, vodilni funkcionarji v podjetjih, Vest, da je družba SNAM v začetku tedna predložila Ministrstvu za industrijo prošnjo za graditev plinskega terminala v zalivu Panzano bo prav gotovo povzročila val neugodnih posledic. Kršen je bil namreč dogovor, da se pri načrtovanju tako pomembnega objekta postopa v posvetovanju s predstavniki krajevnih uprav in predvsem prebivalstva. Ena od obvez, ki jih je družba SNAM sprejela pred približno enim letom, ko se je o načrtu pričelo govoriti, je bila tudi ta, da bodo pri končni odločitvi upoštevali stališče občanov. Občina Tržič je že odločila, da se izvede posvetovalni referendum, vendar pa datum še ni upokojenci, kmetje, obrtniki, o čemer smo poročali že v včerajšnji številki. Pomemben dogodek napovedujejo jutri ob 18. uri, ko bodo na sejmu predstavili pobudo, ki jo bodo uresničili v sosednji Novi Gorici, kjer bodo odslej organizirano pristopali k promocijskim pobudam. Predstavili bodo novogoriški sejem. Simfonični orkester V Kulturnem domu bo danes ob 17.30 nastopil simfonični orkester tržaškega gledališča Giuseppe Verdi s solistoma Fernando (violina) in Giorgiom Selvaggiom (viola) ter pod taktirko Alfreda Eschvveja. Na sporedu bosta dve simfoniji W.A. Mozarta. bil določen. Zdi se, da je odločitev družbe SNAM v zvezi s skorajšnjo zapadlostjo (15. maja) roka vladnega ukrepa na področju investicij v elektroenergetski sistem, pri čemer pride v poštev tudi možnost, da bi terminal zgradili na obali Tiranskega morja, za potrebe termocentrale v Mon-talto di Castro. Kaj torej dejansko namerava družba SNAM? 10. maja bo v Rimu zasedanje pristojne komisije, ki naj bi prošnjo vzela v poštev. Na občini v Tržiču so že dali vedeti, da do na-daljnega ne bodo sodelovali pri postopku soočanja za katerega so se dogovorili in ki je pomenil docela nov način razreševanja takih in podobnih vprašanj. Za obiskovalce sejma bodo danes zvečer priredili tudi zanimiv zabavni, oziroma glasbeni spored. Od 19. do 21. ure bo koncert skupine ”1 Cobra Ax”, kot gost pa bo nastopil tržaški kantavtor Lorenzo Pilat. Sejem bo danes odprt od 10. do 21. ure, medtem ko je ob delavnikih odprt od 16. do 21. ure. Danes šagra vRupi Kulturno društvo Rupa - Peč vabi danes na Praznik frtalje. Kulturni del programa se bo pričel ob 16.30 z nastopom pevskih zborov. Danes pa bo tudi tekmovanje v pripravi najboljše frtalje. Na prireditvi bo udeležence nagovoril tudi senator Darko Bratina. Zvečer pa bo igral Kraški kvintet. El ČRPALKE Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. L. Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TR23C AGIP - Ul.Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP-Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO-Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. El Armata 58 VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 20. do 26. aprila 1996. RODILI SO SE: Giuseppe Lapira, Domenico Lapira, Michael Morello, Federico Zotti, Eleonora Marangon, Patrizia Pian in Marco Bri-gante. UMRLI SO: 90-letna upokojenka Ladislava Mucci vd. Rizzi, 96-letna upokojenka Maria Obid, 90-letna upokojenka Elisabetta Medeot vd. Marega, 70-letni upokojenec Giuseppe Coda-rin, 82-letni upokojenec Giuseppe Marchi, 86-letna gospodinja Angela Nardo vd. Polesi, 74-letni upokojenec Livio Piccotti, 84-letni upokojenec Vittorio Bassini, 87-letni upokojenec Adriano Comarin, 67-letni upokojenec Ezio Bottegaro, 86-letni upokojenec Guido Garavello, 54-letni upokojenec Luciano Salvador, 87-letni upokojenec Angelo Zampar, 88-letna upokojenka Attilia Cabai vd. Venica, 97-letna upokojenka Paola Chiaruttini vd. Ales-sandris, 82-letni upokojenec Stanislao Princi, 90-letna gospodinja Stefania Matjac vd. Corsi, 75-letna upokojenka Fernanda Feresin vd. Ora-zietti. OKLICI: zdravnik Massi-mo Maurencig in animatorka Barbara Facca, uradnik Mau-ro Romanzin in uradnica Fabiana Fabietti, delavec Davide Bottegaro in uradnica An-na Cecchini, trgovec Simeone Jelenkovich in študentka Nada Pejatovic, agent javne varnosti Moreno Tavano in uradnica Laura Zuliani, mehanik Massimiliano To-satto in Maria Magdalena Ar-riaga Rodriguez. POROČILI SO SE: delavec Adriano Vida in služabnica Anna Del Gallo, podčastnik vojske Marco Sivilotti in gospodinja Daniela Chiarion. PRISPEVKI V počastitev spomina Klare Fornazarič darujejo družine Drago Tomšič, Jožef Tomšič, Ciril Juren, Rado Buzin, Marko Kovic in Lado Cijak 300 tisoč lir za goriški center za raziskave in zdravljenje rakastih obolenj. V počastitev spomina Klare Fornazarič - Caudek darujejo uslužbenci podjetja Caudek 250 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje. Ob obletnici smrti staršev, damje Oskar Prinčič, 50 tisoč lir za Dvojezični šolski center v Spetru. □ OBVESTILA PO ZSSDI ZA GORIŠKO prireja dvodnevni seminar za odbornike goriških športnih društev. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. aprila ob 20. uri v Dijaškem domu v Gorici OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do vključno 30. aprila. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta do 3. maja. H ČESTITKE Ob 50-letnici poroke, vsi Poljanci iskreno čestitajo Berlotu in Cvetki in jima kličejo še na mnoga zdrava skupna leta! \M PRIREDITVE DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA bo v soboto, 4. maja ob 20.30 priredilo baklado v korist sklada za boj proti rakastim obolenjem. Pri pobudi sodelujejo občinska uprava, kulturna, športna in rekreacijska društva, šolske ustanove in župnija. _______________KINO GORICA CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »lo ballo da sola«. B. Bertolucci. TRŽIČ COMUNALE 15.00-17.30-19.45-22.00 »Ragione e sentimento«. I " LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Jutri, 9.30, Antonio Gia-comel, iz mrliške veže glavnega pokopališča; 11.00, Guido Cuschie, na glavnem pokopališču; 11.00, Anna Scozzai vd.Valletta, iz splošne bolnišnice; 12.45, Jolanda Maria Cotič vd. Cristin, iz bolnišnice Janeza od Boga; 12.45, Ada Grion vd. Aizza, iz bolnišnice Janeza od Boga; 13.15, Francesco Rauni-ch iz splošne bolnišnice. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili spomin pokojne Fani Matjac vd. Corsi Posebna zahvala naj gre čst. g. Marjanu Ger-dolu, ki je vodil pogrebne obrede, monsg. dr. Močniku, g. Žužku in g. Lazarju, ki so somaševali ter cerkvenemu zboru iz Steverjana Svojci Gorica, Trst, Buenos Aires, 28. aprila 1996 OBVESTILO Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje po državah Srednje Evrope prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v torek, 30. aprila, od 9. do 13. ure na upravi našega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1. Za vpis na skupni potni list prinesite s sabo - v kolikor že niste - fotokopijo osebne izkaznice. SOZ vabi po volilnem uspehu na SREČANJE s sen. Darkom Beratino Na dvoru v Steverjanu, 1. maja ob 16. uri Prosvetno društvo »Rupa-Pec« prireja 25. in 28. aprila ter 1. maja 1996 v Rupi TRADICIONALNI PRAZNIK »FRTALJE« Spored: Danes, 28. aprila 1996 Ob 16.30 nastopata M1PZ Vrh sv. Mihaela in MePZ »J. Srebrnič« - Deskle. Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje. Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET. Sreda, 1. maja 1996 Slavnostni govornik: Marija Ferletič. Sledi igra dramske skupine Standrež. Ples z ansamblom HAPPV DAV. Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. V Gradišču je še do srede Pokušnja vin iz naše dežele Tradicionalna prireditev razstava in pokušnja vin Gran Premio Noe v Gradišču se letos odvija nekoliko drugače. Dogajanje so iz prostorov eno-teke preselili na odprt prostor, v parku, kjer so, poleg kioskov kjer razstavljajo in točijo najboljša vina iz naše dežele, postavili tudi kioske , kjer ponujajo najbolj znane jedi. Pokušnja in ocenjevanje - ob tem velja povedati, da imajo tokrat poleg poklicnih ocenjevalcev besedo obiskovalci, ki po pokušnji lahko izpolnijo posebno polo - potekata do 1. maja. K organizaciji pobude, ki sta jo v prejšnjih letih zelo uspešno uresničevali občinska uprava in letoviščarska ustanova (slednjo so razpustili) ter deželna ustanova ERSA, je letos pri- stopilo društvo Hala San Marco. Sočasno se te dni v Gradišču odvija tudi mednarodni nogometni turnir za trofejo Nereo Rocco, medtem ko so trgovci poskrbeli tudi za nekaj dodatnih prireditev v obliki modnih revij, koncertov itd. Jutri ob 21. uri bo tako nastopil goriški pevec Paolo Del Pon-te, medtem ko je bil sinoči napovedan koncert skupine ”Good sons”. Obiskovalci lahko pokusijo najboljša vina, ki se pridelujejo v naši deželi. Izbrali jih bodo dvesto, ki jih bodo nato ob različnih priložnostih promovirali v dečekni enoteki La Se-renissima oziroma ob številnih prireditvah s katerimi se mestece ob SoCi vse bolj uveljavlja ne samo v deželnem ampak tudi v mednarodnem okolju. SEJEM/ Odprli so ga v četrtek Zanimanje za sejem EXP0MEGO Danes priznanja za zvestobo delu - Včeraj zborovali mojstri dela OBČNI ZBOR / DOBIČEK PREKO MILIJARDE, REZERVE PREKO SEDEM MILIJARD LIR Zadružna banka v Doberdobu je poslovanje zaključila uspešno Na petkovem občnem zboru potrdili predloženi obračun - Pomemben "skok" v primerjavi z letom 1994 - Uspešno poslovanje podružnice v Ronkoh Cisti dobiček lanskega poslovanja je bil nekaj višji od ene milijarde lir, likvidno premoženje se je s tem povečalo na nekaj nad 7 milijard lir. Takšna je slika uspeha lanskega poslovanja Zadružne kreditne banke v Doberdobu, podana na rednem letnem obenem zboru, ki je potekal v petek, v župnijski dvorani. Ce te podatke primerjamo s tistimi izpred 25 let, objavljene v razpredelnici na zadnji strani brošure, kjer so objavljena poročila o lanskem poslovanju, smo zelo ugodno presenečeni. Seveda moramo ob primerjanju upoštevati tudi inflacijo, ki je bila v razdobju petindvajsetih let občasno tudi zelo visoka; številke pa so kljub temu zelo zgovorne. Leta 1970 je bilo premoženje takratne posojilnice vredno 4.222.627 lir, danes je v tej postavki vpisana številka 7.046.000.653 lir. Leta 1970 je Cisti dobiček posojilnice znašal 368.217 lir, lani pa 1.029.089.956 lir. Bolj stvarna je seveda primerjava z obračunom za leto 1994. Hranilne vloge so se lani povečale kar za 12, 49 odstotkov in dosegle nekaj veC kakor 48 milijard lir. Prav tako se je povečal obseg posojil, ki znašajo nekaj nad 31 milijard lir. Predlanskim je bilo dobička bolj malo, le 391 mi- lijonov, leto dni kasneje pa je presegel eno milijardo. Sicer je podatek za leto 1994 tudi posledica nižjih obresti na vdrednotnicah in novih davkov. O poslovanju Zadružne kreditne banke v Doberdobu so na obenem zboru poročali predsednik upravnega odbora Andrej Gergo-let, predsednik nadzornega odbora dr. D ari o Peric in ravnatelj dr. Maks Gergolet. Poudarjena je bila zlasti ugotovitev, da je na ugoden uspeh poslovanja v dobršni meri vplivala podružnica v Ronkah, ki deluje nekaj veC kakor dve leti. Udeležence občnega zbora sta pozdravila tudi predsednik deželne zveze zadružnih bank Picco in ravnatelj Seba-stianutto. Opisala sta razvoj dogodkov v deželnem in državnem okviru ter podčrtala pomen povezanosti in vraščenost teh bank z okoljem, kjer delujejo. V razpravo je poseglo nekaj elanov, ki so prosili za različna pojasnila. Povedati velja še, da ima upravni odbor banke, na osnovi statuta, ki so ga člani odobrili že lani, zdaj več pristojnosti in tudi ve C odgovornosti. Lani so n.pr. na obenem zboru sklepali da banka lahko daje največ eno milijardo lir posojila posamezniku. Zdaj to ne sodi veC v pristojnosti občnega zbora, oziroma skupščine elanov banke, saj je to določeno že z zakonom in znaša lahko največ eno petino likvidnega premoženja. Ta znesek se bo seveda iz leta v leto spreminjal. Na dnevnem redu petkovega občnega zbora so bile tudi volitve za delno zamenjavo statutarnih organov. Dvema elanoma upravnega odbora je zapadel mandat. Potrjena sta bila Severina Peric in Andrej Gergolet - Jova-nežev. Na mestu predsednika nadzornega odbora je bil potrjen tudi dr. Dario Peric, medtem ko sta nova elana nadzornega odbora Martina Gergolet in Guido Devetak, njuna namestnika pa Mario Vižintin in Marcello Frandolic. Nov po statutu predvideni organ je razsodišče. Sestavljajo ga osebfe, ki niso člani zadruge, oziroma banke. V razsodišče so bili izvoljeni: Bruno Di Giuseppe, Andrej Spetič, Miro Hmeljak, kot namestnika pa dr. Stefan Bukovec in Franc Pisani. Na sliki - foto Bum-baca - S petkovega občnega zbora elanov Zadružne banke v Doberdobu v župnijskem domu. j GARDEN CENTER TRGOVSKI CENTER ZELENJA V pomladnem Času V DAR priročnik »SALUTE DELLE PIANTE - ZDRAVJE RASTLIN « antiparasitarna _ /TN sredstva bay©r ^ in semena ROVAL SLUIS Tržič - Ulica Boito vogal ulice Portorosega - Tel. 0481/410367 BANCA AGRICOLA - KMEČKA BANKA S.p.A. AVVISO Dl CONVOCAZIONE Dl ASSEMBLEA ORDINARIA DEI SOČI Lassemblea ordinaria della Banca Agricola - Kmečka banka S.p.A. si riunira in prima convocazione il giorno 3 maggio 1996 alle ore 19.30 e in seconda convocazione il giorno 4 maggio 1996, alle ore 14.30, presso il Kulturni dom di Gorizia, in Via I. Brass, 20, per deliberare sul seguente ordine del giorno 1. Nomina dei componenti il Consiglio di Amministrazione e il Collegio Sindacale e durata deliincarico. 2. Determinazione dei compensi degli amministratori e dei sindaci. Ai sensi deliart. 4 della legge 29 dicembre 1962, n 1745, possono intervenire altassem-blea i soci che abbiano depositato le azioni, almeno cingue giorni prima, presso la sede deli istituto. I commissari Straordinari Giancarlo Castellani Leonardo Di Brina BANCA AGRICOLA - KMEČKA BANKA S.p.A. OBVESTILO O SKLICANJU REDNEGA OBČNEGA ZBORA Redni občni zbor zavoda Banca Agricola - Kmečka banka S.p.A., se bo vršil v prvem sklicanju dne 3. maja 1996 ob 19.30 in v drugem sklicanju dne 4. maja 1996 ob 14.30, v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass, 20, s sledečim dnevnim redom 1. Imenovanje članov Upravnega sveta in Nadzornega odbora ter rok mandata. 2. Določitev odškodnine za upravitelje in nadzornike. Na podlagi 4. člena zakona z dne 29. decembra 1962, št. 1745, se lahko udeležijo občnega zbora člani, ki so položili delnice vsaj pet dni prej na sedežu banke. Izredna Komisarja Giancarlo Castellani Leonardo Di Brina ZADRUŽNA KREDITNA BANKA VSOVODNJAH Prvomajska ulica 75 - Sovodnje ob Soči Spoštovani Član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 29. aprila 1996 ob 11. uri in v drugem sklicanju v TOREK, 30. APRILA 1996 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom: 1) Razprava in odobritev bilance in Dopolnilnega pojasnila za poslovno leto 1995, potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja. Namemba Čistega letnega dobička. 2) Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na deleže. 3) Razno in slučajnosti. Člani si lahko ogledajo Obračun in Poročila o obračunu na sedežu Zadružne kreditne banke. Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov. Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v torek, 30. aprila 1996, ob 20. uri. Sovodnje ob Soci, 9. aprila 1996 UPRAVNI SVET GORICA / V SOBOTO, 4. MAJA Z občnim zborom odhod komisarjev iz Kmečke banke Dokapitalizacija izvedena Člani - delničarji Kmečke banke se bodo v soboto, 4. maja zbrali na obenem zboru. S tem se bo prenehala tudi izredna komisarska uprava, ki je trajala veC kakor poldrugo leto, od začetka oktobra 1994. V petek je bilo v Kulturnem domu, na pobudo odbora, ki je v tem Času zastopal koristi elanov KmeCke banke in ki so ga izvolili že kmalu po uvedbi komisarske uprave, srečanje elanov. Predsednik petčlanskega odbora odv. Peter Sanzin je poročal o poteku pogovorov s komisarjema, Banco d’Ita-lia in predstavniki drugih bank, ki so želele vstopiti kot partner v Kmečko banko. Izbrana je bila hranilnica iz Bologne, v sistemu katere delujejo tudi nekatere druge banke iz dežele Emi-lia-Romagna. S svojim 35 odstotnim deležem bo ta banka v prvih letih imela zelo pomembno vlogo v vodenju Kmečke banke, tudi zaradi tega, ker bo k nam prinesla svoje izkušnje v veliko večjem in pomembnejšem okolju kakršno je goriško, pa Čeprav je to na meji. V Statutu, ki so ga delničarji soglasno sprejeli pred nekaj veC kakor mesecem dni na izrednem obenem zboru, je predvideno, da bo upravni odbor sestavljalo devet članov, od teh jih bo tri, med njimi tudi podpredsednika, imenovala bolonjska banka. V izvršnem odboru bo pet elanov, med katerimi bodo trije predstavniki bolonjske banke. Tudi imenovanje ravnatelja sodi, na podlagi statuta, v naslednjih šestih letih, v pristojnost največjega delničarja. Na petkovem srečanju so goriški delničarji, potem ko je bil govor o zadnjem obdobju komisarske uprave, razpravljali o možnih kandidatih za elane upravnega odbora. Dokončni predlog bo tričlanska komisija izdelala v prihodnjih dneh. Banka je v celoti sanirana, delničarji so doplačali za 4.760 milijonov lir novih delnic, kar je vsekakor pomemben dokaz zaupanja v banko. Pred dodatnimi zastoji na sodišču? Nedavna razsodba Ustavnega sodišča, po kateri sodnik ne more sodelovati v dveh postopkih proti istemu obtožencu, bo povzročila Se večji zastoj v delovanju sodišč. Veliko procesov bodo na osnovi omenjene razsodbe razveljavili, vendar pa še večjo nevarnost za "normalno” delovanje sodiSC, predstavlja dejstvo, da primanjkuje sodnikov in se ni jasno, kako bodo pri organizaciji dela spoštovali razsodbo. V posebnih težavah se bodo znašli zlasti na sodiščih v manjših krajih, kjer je prav zaradi pomanjkanja osebja, opravljanje dvojnih funkcij pravzaprav nekaj povsem običajnega. Pri goriškem okrožnem kazenskem sodišču je trenutno zaposlenih pet sodnikov; eden opravlja naloge sodnika za predhodne obravnave, drugi štirje pa so dodeljeni rednemu delu. Slišati je že napovedi, da bo zaradi nedavne razsodbe, treba opraviti revizijo pomembnih procesov, med temi menda tudi procesa zaradi goljufij na račun državne loterije. Kmalu naj bi se namreč pred prizivnim sodiščem priCel drugostopenjski proces, vendar pa se zdi, da bo prav razsodba Ustavnega sodišča na potek sojenja vplivala že v začetni fazi. Prenovljena manufakturna trgovina GORICA - Korzo Verdi 91 Najnovejši modeli metrskega blaga znanih modnih hiš. Najnovejši vzorci metrskega blaga za svečane priložnosti in poroke. 26. VZORČNI SEJEM v GORICI '96 Umik: delavniki od 16. do 21. ure sobota in prazniki od 10. do 21. ure ArcadiA s,, Brazzano (Krmin) - Ulica 24. maja, 41 Tel. 0481/62295 okna - vrata - notranja lesena stopnišča ■ stopnice MO BI ROLO ■ lesena vrata FERRARO m okna VELUX in HOBBLES SEJMI / ODPRLI SO GA 25. APRILA, TRAJAL PA BO DO 5. MAJA Ze prve dni velik obisk Expomega 2e prvi dnevi po Četrtkovem odprtju 26. goriskega vzorčnega sejma Expomego, specializiranega za odnose z vzhodno Evropo, kažejo na veliko zanimanje občinstva. Uprava goriskega sejmišča poudarja, da je med obiskovalci zelo veliko gostov iz Slovenije in Koroške, od koder prihajajo tudi razstavljala s svojimi tradicionalnimi standi za promocijo turistične ponudbe. Posebno veliko pozornosti je med obiskovalci za tisti del sejmišča, ki je posvečen stanovanju in vsemu tistemu, kar prispeva k njegovemu udobju in lepšemu videzu: pohištveni opremi, vrtnarstvu, elementom za izgradnjo hiše, varnostnim sistemom za njeno zaščito, razsvetljavi in telefonskim napravam. Živo je tudi zanimanje občinstva za razstavne oddelke z modnimi oblacib, z opremo za šport in za prosti Cas. Včeraj je bilo na Expomegu 25. deželno srečanje mojstrov dela, danes pa bo slovesnost, na kateri bodo podeliti nagrade zmagovalcem natečaja Zvestoba delu, ki ga vsako leto tradicionalno prireja goriška Trgovinska zbornica in ga posveča tistim, ki so se v različnih gospodarskih sektorjih odlikovali po Čutu za odgovornost in po privrženosti lastnemu podjetju. Expomego, ki je najstarejši sejem v Gorici, bo trajal še ves teden do vključno nedelje, 5. maja, vsak večer pa se bodo obiskovalci lahko ustavili na prigrizku in prisluhnili kateremu od koncertov goriških in tržaških glasbenih skupin. GOSTILNA Primožič »Vri fciMFK?' asfaltne in 151M E n II gradben podjetje '..L"wslT„u?^r' BETONSKE mešanice domača kuhinja in briška vina SIMEK s.p.A. GORICA - Drevored XX. septembra 138 Tel. (0481)82117 GORICA - Ul. Montesanto 107 Tel. (0481) 33642 //mama obdelava /j/M IN IZVAJANJE DEL: marmorjev in granitov geom. LIVIO FURLANI & C. s.n.c. Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aquileia 109 Tel. (0481) 93186 SnvDdnje - Malinišče l/a Tel. [0481] BBEEEO-BBZEEO Fax [8481] 888585 GOSTILNA Vabimo Vas e na naše fdjfc Pn Francetu spo»p“e SOVODNJE - Prvomajska ul. 86 - Tel. 882038 KVALITETNI FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA - Ul. Ascoli 2 - Tel. 53.1929 Posebna ponudba: film KONIKA - 36 posnetkov 4.000 lir 3 filmi KODAK Gold 10.000 lir — ZA STRANKE, KI RAZVIJEJO FILME PRI NAS — hotel „ nonut GORICA Tržaška 118 Tel. 20595 OPREMA lil BOLTERI ARREDAMENTI • pohištvo za opremo stanovanj in uradov • pohištvo po meri • posebni popusti celo leto Sovodnje Ul. Trieste ss 55 (ob goriškem letališču) Tel. (0481)20633 Fax (0481) 522115 CcnUahped MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: TRST Ul. C. Ghega 2 Telefon (040) 3738 (16 linij) Telex 460140 CENTTS I Telefax 662211 - 634947 Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI - RABUJEZ - PESEK ■ Carinska služba ■ zbirni promet, skladišča, aviopromet ■ pomorski in kontejnerski prevozi ■ suhozemski transport ugodne cene in kakovost • financiranje do 60 mesecev center sestavljivih kuhinj • projektiranje notranje opreme BETO 05 BETONPRESS FARRA DTSONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini 34132 TRST FARC/01 •FARGO FINE CHEMICALS Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA mo PR/MA COSMETICS ITALV PRVI DAN PARLAMENTARNIH VOLITEV V INDIJI Vladajoči Kongresni stranki grozi polom Adut opozicije je nasprotovanje liberalizaciji gospodarstva NEW DELHI (Reuter, B. 2.) - V Indiji so se včeraj začele volitve v 545-danski spodnji dom parlamenta (lok sabha), ki bodo potekale več kot mesec dni. Raziskave javnega mnenja kažejo, da vladajoči Kongresni stranki premiera Narasimha Raa drugje v indijski zgodovini ne bo uspelo obdržati večinskega deleža. Indijske splošne volitve, na katere se bo podalo približno 590 milijonov volilnih upravičenčev, bodo zaradi varnostnih razlogov potekale v vec fazah. Do 7. maja naj bi volitve izvedli v 537 volilnih okrožjih, v šestih okrožjih v zvezni državi Jamu in Kašmir pa bodo na vrsti šele konec maja. Ta- krat bodo znani tudi uradni izidi. Neuradni izidi pa bodo znani že 10. ali 11. maja, ko bodo prešeteh glasove v-vseh volilnih okrožjih, v katerih bodo volitve izvedli do 7. maja. Za zmago se potegujejo predvsem tri najveCje in najpomembnejše stranke. Prva je vladajoča Kongresna stranka pod vodstvom premiera Narasimha Raa. Rao pomembnost svoje vnovične izvolitve utemeljuje s potrebo po politični stabilnosti Indije, ki jo lahko zagotovi zgolj Kongresna stranka. Ta mora dokončati leta 1991 začete gospodarske reforme, ki naj bi Indijo na začetku 21. stoletja pripeljale na položaj ene največjih gospodarskih sil. Toda raziskave javnega mnenja kažejo, da se bo Kongresni stranki le težko posrečil vnovični prodor na oblast-Pri tem jo najbolj ogroža najveCja opozicijska stranka Džanata. Ta se zavzema za-bolj nacionalistično podobo gospodarskih reform. Želi si, da bi se tuje naložbe iz potrošniškega sektorja preusmerile v infrastrukturo. »Dajte nam računalniške Cipe, ne krompirjevega Čipsa,« se glasi eno njihovih predvolilnih gesel. Tretja skupina, ki lahko preseneti, je koalicija levih strank, ki se bori za zaščito domaCe industrije in uzakonitev-kvot, ki bi tudi pripadnikom nižjih kast omogočile sodelovanje v vladi. V času volitev morajo biti pripadniki indijske policije nenehno na preži (Reuter) H ANALIZA h S koalicijo bo prišlo obdobje nestabilnosti Zgodovina indijskega boja za neodvisnost in pozneje tudi indijske državnosti je skoraj neločljivo povezana z zgodovino vladajoče Kongresne stranke oziroma njenega predhodnika - Indijskega narodnega kongresa (INK). Ta je začel svojo podobo dobivati v drugi polovici 19. stoletja, po koncu prve svetovne vojne pa je začel izražati odločne zahteve po neodvisnosti Indije. Ta cilj je INK uspelo doseči po koncu druge svetovne vojne, ko je nastopilo dolgotrajno obdobje vladavine dinastije Nehru-Gandhi. INK je na volitvah vse do sredine 70. let zmagoval-brez večjih težav. Osnova tega uspeha je bilo uspeSno vodenje politike razrednega kompromisa na notranjepolitičnem področju, na zunanjepolitičnem pa so INK pomagali uspehi v vojnah s Pakistanom in uspešna politika glasnika azijskih ljudstev. Na volitvah leta 1977 pa se je zataknilo. INK se je namreč po dolgotrajnem monopolu spremenil v okostenelo oligarhijo, ki je bila podvržena podkupovanju in je začela izgubljati svojo populistično podobo, poleg tega pa so jo pestila notranja nesoglasja. Zaradi tega je takrat zmaga pripadla stranki Džanata, ki je oblikovala koalicijsko vlado. Toda tej ni uspelo obvladati ne vse večjih medetni-čnih konjliktov ne napol elitnega Indijskega administrativnega servisa - socialno homogene skupine uradnikov, ki zastopa stare, na kolonialno struno uglašene interese, kot so enotno ozemlje, enotna upravna zgradba in enoten trg - ki je ostal lojalen INK. Takrat je Indim Gandhi iz napredne frakcije INK ustanovila novo Kongresno stranko in že leta 1980 zmagala na izrednih volitvah. Zmage Kongresne stranke so bile od takrat naprej spet prepričljive. Nekaj podobnega kot v 70. letih je vladajočo Kongresno stranko prizadelo pred včerajšnjim začetkom splošnih volitev. Stranko namreč spet pretresajo podkupovalne afere in notranja nesoglasja. Zaradi vpletenosti v podkupovanje je moralo pred kratkim odstopiti sedem ministrov vlade Narasimha Raa. Ta se je odločil, da tisti, ki so bili obtoženi podkupovanja, ne bodo smeli kandidirati na volitvah. Kongresna stranka se je tako znašla pred razkolom. Nekdanji minister za civilne zadeve Mandhavrao Scindia, tudi osumljen sprejemanja podkupnin, se je zato odločil, da bo ustanovil svojo stranko in na volitvah izzval Raa. Podkupovanje pa ni edina sporna točka, okoli katere se razhajajo člani Kongresne stranke. Ostrih kritik je bila namreč deležna tudi gospodarska reforma liberalno usmerjenega finančnega ministra Manmohana Sing-ha. Frakcija Kongresne stranke, ki nasprotuje gospodarski liberalizaciji in poziva k vrnitvi socializma, je zato tudi ustanovila lastno stranko, ki se razglaša za edino pravo naslednico indijske »kongresne tradicije«. Ta stranka se imenuje Vseindijski kongres Indim in se zavzema za zaščito nacionalnih interesov, ki so ogroženi zamdi vdora tujega kapitala. Tretja zadeva, ki je razdelila Kongresno stranko, je obnovitev koalicije s stranko AIADMK, vladajočo stranko province Tamil Nadu. Zamdi te povezave je iz stranke izstopil minister za trgovino P. Chidambaram, ki je bil poleg Sing-ha glavni tvorec liberalizacije indijskega gospodarstva. Vse razprtije so pripeljale do tega, da Kongresni stranki bržkone drugič v njeni zgodovini ne bo uspelo obdržati parlamentarne večine. V tem primem bi mo-mla Indiji vladati koalicijska vlada, katere cilj bi bil -sodeč po predvolilnih programih, ki sta jih sestavih koalicija levih strank in nacionalistična stranka Džanata - bržkone upočasniti gospodarske reforme. To pa bi za najbolj številčno demokracija na svetu pomenilo začetek obdobja nestabilnosti, saj ima Indija s koalicijskimi vladami zelo malo izkušenj, pa še te so izredno slabe. Branko Žnidaršič USPEH CHRISTOPHERJEVE »LETEČE DIPLOMACIJE < Zasilno premirje v Libanonu Izrael in Hezbolah ne bosta napadala civilistov Čeprav Hezbolah še vedno grozi, so izraelski vojaki izkoristili ustavitev ognja in si privoščili trenutek aktivne sprostitve (Reuter) BEJRUT (Reuter, B. S.) - VeC deset beguncev se je vCeraj ob zori napotilo domov, samo nekaj ur po tem, ko je orožje na jugu Libanona - v skladu s sporazumom o »premirju« med Izraelom in Hezbolahom - utihnilo. Hezbolah in Izrael sta VVarrena Christopherja -se po tednu dni »leteče sicer brez podpisa - za-diplomacije« ameriškega vezala, da ne bosta veC državnega sekretarja streljala na civiliste, spo- razum o premirju pa ne prepoveduje spopadov med Hezbolahom in izraelsko vojsko na jugu Libanona. Izraelski viri so sporočili, da so pripadniki proiranskega He-zbolaha samo dve minuti pred nastopom premi- rja raketirali mesto Kirjat Smona na severu Izraela; žrtev in ranjenih v tem napadu ni bilo. Čeprav je ena raketa zadela stanovanjsko poslopje, druga pa je padla na odprto območje. Tiskovna agencija Reuter je poročala, da pripadniki Hezbolaha in izraelske vojske po Četrti uri zjutraj niso »bojno delovali« in da obe strani - po 16 dneh obstreljevanja in več kot 200 mrtvih - spoštujeta premirje. Tovornjaki in osebni avtomobili beguncev, ki so pred izraelskimi raketami pobegnili z juga Libanona - zlasti iz pristaniškega mesta Tir in mesta Nabatijeh - so preplavili obmorsko avtocesto, ki vodi proti jugu Libanona in je bila v zadnjih dneh tarča najhujšega izraelskega obstreljevanja. Voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala je včeraj v Bejrutu izjavil, da bodo njegovi pripadniki nadaljevali napade na izraelske položaje na jugu Libanona. »Sporazum ne zadeva nadaljevanja upora proti izraelski okupaciji; islamsko uporniško gibanje bo nadaljevalo sveto vojno, dokler ne bo osvobodilo svoje zemlje,« je dejal Nasrala. Iran je pozdravil sporazum o premirju in dejal, da je Hezbolah iz spopadov izšel kot absolutni zmagovalec. Voditelj PLO Jaser Arafat je izjavil, da je sporazum zelo pomemben za ustavitev »izraelske agresije nad Palestinci in Libanonci«, izraelski premier Simon Peres pa je zavrnil kritiko v domovini na račun sporazuma in dejal, da ta predstavlja izjemen dosežek za Izrael. Največ kritik je namenil Peresu njegov opozicijski tekmec na bližnjih volitvah Benjamin Neta-njahu, ki je dejal, da vlada ni izpolnila najpomembnejšega cilja, ki si ga je zastavila. »Sporazum bi moral predstavljati zmago, a je ne, ker Hezbolahu dovoljuje, da nas vnovič napade, kadar hoče«. _____________ANALIZA__________ Volkovi so za zdaj siti Po šestnajstih dnevih obstreljevanja na jugu Libanona se prava vojna med Hezbolahom in Izraelom le hi začela. Premirje, ki ga je izposlovala ameriška diplomacija, sicer ne zadovoljuje nikogar, kljub temu pa se vsi čutijo zmagovalce. Izraelski premier Peres je z odločno vojaško akcijo dvignil svoj položaj na predvolilnih lestvicah priljubljenosti, Hezbolahovi gverilci so si med libanonskim ljudstvom utrdili ugled odporniškega gibanja, Američani so znova dokazali, da lahko pomirijo še tako razborite nasprotnike, Sirija pa je potrdila, da brez nje ni mogoče doseči miru na Bližnjem vzhodu. Premirje pa vendarle ni tako popoln uspeh, kot ga skušajo prikazati vsi vpleteni. Spora- zum, ki sta ga sklenili sprti strani, pravzaprav ne vsebuje ničesar, česar ni vseboval že ustni dogovor iz leta 1993. Hezbolah si je pridržal pravico, da bo še naprej napadal izraelske postojanke na zasedenih območjih južnega Libanona, Izrael pa bo na takšno početje še naprej odgovarjal z orožjem. Gverilci so se sicer vnovič obvezali, da ne bodo napadali s civilnih območij, vendar ni nobenih zagotovil, da bodo to določilo sporazuma tudi spoštovali. V mešani komisiji, ki bo nadzorovala kršitve premirja, bodo poleg predstavnikov obeh strani tudi njuni odkriti zagovorniki, kar jo vnaprej obsoja na paralizo. Ameriški diplomatski dosežek v tej luči torej ne predstavlja velikega napredka, kar pa ne pomeni, da se bodo spopadi kmalu obnovili. Sporazum v tem trenutku odgovarja obema stranema, ki sta se želeli častno izvleči iz začaranega kroga napadov in odgovorov nanje. Hezbolah je dokazal, da je sposoben v vsakem trenutku izzvati Izrael, ki je izkoristil ponujeno priložnost, in dodobra izčrpal sovražnikove vojaške zmogljivosti. Toda napadi na civilne cilje so zelo spodkopali Peresov ugled med arabskimi privrženci mirovnega procesa, ki predstavljajo' ključni dejavnik morebitnega volilnega uspeha izraelskega premiera. Prav na brezizhodnost stopnjevanja sovražnosti je opozarjal ameriški državni sekretar, ki je nato v slogu daytonskega sporazuma sprti- ma stranema ponudil, kar sta že imeli. Zadovoljstvu »pomirjenih« in »pomirjevalcev« pa se ne morejo pridružiti edine prave žrtve vojaške avanture - civilisti. Prebivalci Galileje so zahtevali varnost in dobili vojno, izraelski topovi in rakete pa so zahtevale več kot dvesto življenj in več tisoč ljudem vzele streho nad glavo. Sovraštvo do židovske okupacije, s katerim se napaja Hezbolah, je vzkipelo do te mere, da so šiitskim skrajnežem začeli priznanje izrekati celo libanonski katoliki. V takšnih razmerah je vsako premirje le nujno zatišje med spopadi, ki bodo trajali, dokler Izrael ne bo pripravljen na umik svoje vojske iz južnega Libanona. Miran Starič PO ZMAGI OLJKE Ne razočarajte nas! Ko so v nedeljo zvečer družbe za raziskavo javnega mnenja objavile prve napovedi, Se zlasti pa, ko so po odprtju volilnih žar objavile prve projekcije, se mi je odvalil kamen. Italijanski volild tokrat niso nasedli Silviu Berlusconiju, ki jim je kot kramar skušal spet prodati svoj liberistični politični recept, predvsem pa zaščititi lastne interese, ampak so se z večino glasov opredelili za levosredinsko Oljko. Italija je obrnila hrbet avanturistom in se je opredelila za zavezništvo, ki ji je kot glavno vrednoto ponudilo »normal -nost« in ji kazalo pot v evropsko demokracijo zahodnega tipa. To je bila pravzaprav bistvena razlika med političnima programoma Kartela svoboščin in levosredinske Oljke. Kartel je tudi pod Finijevim vplivom pehal Italijo v konfliktualno državo, napovedoval je korenito spremembo pravil igre, vsiljenih tudi s pičlo večino in referendumskimi prijemi, v gospodarstvu pa nakazoval zmes liberistične in avtoritarne politike, ki bi podjetnikom dajala proste roke, državnim podjetjem in velikim gospodarskim koncernom pa vsilila svoje zaupnike. Ta politika bi nedvomno vodila v vse večji razkol v državi in v socialne nemire tistih slojev, ki hi jim vlada začela krniti pridobljene pravice. Kam vodi taka politika so pokazali že prvi meseci Berlusconijeve vlade leta 1994, ko so morali upokojenci, delavci in uradniki množično na ulice, da bi preprečili divjo pokojninsko reformo. Po nedeljskem porazu tudi številne komponente Kartela priznavajo, da je imela Berlusconijeva koa-licija preveč izrazit desničarski pečat in da je bil naziv desne sredine samo nalepka, ki n i SiH odražala dejanske vsebine. Oljka je ponudila povsem drugačno vizijo italijanske družbe. Njen program v 88 tezah je bil sicer nekoliko preveč kompliciran in včasih tudi zmeden, toda srž je bil zelo jasen: zavzemala se je za normalno demokracijo zahodnega tipa, v kateri se večina in opozicija ostro soočata, vendar brez uničujočih konfliktov; v kateri solidarnost ni prazna vrednota, ampak temeljna beseda; v kateri pojem socialne države ne bo razvrednoten. Skupaj z »normalnostjo« je ponudila tudi pot integracije z Evropo, od katere se je Italija v zadnjih dveh letih - kljub nasprotnim trditvam - vse bolj oddaljevala. To sta bila pogleda, ki sta se pomerila na nedeljskih volitvah in italijanski volild so se nedvoumno opredelili za tistega, ki ga je zastopala Oljka. Deželne volitve so lani že pokazale, da se vzdušje v Italiji spreminja, saj je levosredinsko zavezništvo osvojilo vedno italijanskih dežel, čeprav se je Kartel uveljavil v najbolj razvitih severnih deželah. Tokrat je bil poražen tudi v Lombardiji, Venetu, Piemontu, kjer se je Severna liga Umberta Bossija spet uveljavila kot najmočnejša stranka. To so torej glavne značilnosti nedeljskih volilnih izidov: poraz Kartela svoboščin, zmaga Oljke, na Severu pa krepka uveljavitev Severne lige. Ta rezultat je za Italijo z marsikaterega vidika prelomnega pomena. Začnimo kar z uveljavitvijo Lige. Mnogi komentatorji so uspeh Bossijevega gibanja pripisali samo sebičnosti razvitega Severa, ki bi rad ubral svojo pot in ne delil več usode z manj razvitim Jugom in z dosedanjo razsipno vladno politiko, ki je napajala »južni kotel« z milijardami, ne da bi ga gospodarsko in družbeno dvignila. K takemu tolmačenju je silila tudi Bossijeva predvolilna propaganda, njegova gesla o koloniziranem Severu in njegove grožnje z odcepitvijo. Množično glasovanje za ligo, ki je v vsedržavnem merilu presegla 10 odstotkov glasov, na Severovzhodu pa dobila skoraj povsod več kot tretjino glasov, je tudi odraz sebičnosti razvitejšega dela Italije, Id bi se rad otresel bremena | ,T manj ravitih deže in v malem WJ odraža težavne odnose med Severom in Jugom, Id so vse bolj izrazita značilnost odnosov v svetovnem merilu. Glasovanje za Ligo je tudi protest, vendar je tudi odraz nelagodja dežel in ljudi, ki so ustvarili gospodarsko lokomotivo, se uveljavili na svetov-n i h tržiščih in izkoristili de- Vojmir Tavčar valvacijo lire za izvoz, ne da bi jih država pri tem podprla, nasprotno, največkrat jih je celo ovirala s svojo zaostalostjo, s privijanjem davčnega vijaka s premajhnimi naložbami v infrastrukture. Podjetniki se pritožujejo nad neobsoječimi infrastrukturami (slabe cestne zveze, slaba telefonska služba, zamudna birokracija itd) in se primerjajo z dragimi državami, kjer je vlada proizvodnji v oporo. »Nemški kancler Helmuth Kohl je prisoten na vsakem pomembnejšem sejmu in je eden od “sponzorjev” nemških proizvajalcev, medtem ko Italija ne pošlje niti podtajnika, pač pa kvečjemu anonimnega fimkcionaija,« je milanskemu Corriere della Sera potožil indu-strijec iz Venete. Glas za Ligo je torej tudi odraz nelagodja, ki ga povzroča razkorak med podjetnostjo posameznikov in zaostalostjo držav, saj gospodarski sistem hiti z evropko hitrostjo, medtem ko država caplja s počasnotjo Tretjega sveta. Drugi aspekt nedeljkih vohtev je zmaga Oljke. Italijanski volild se niso opredelili samo za tistega, ki je ponujal prepridjivejši program. Opredelili so se za perspektivo normalne evropske demokracije zahodnega tipa, v kateri je izmeniCnost za krmilom oblasti eno od glavnih zdravil proti degeneriranju v režim in proti korap-dji, gonilno kolo razvoja Italija je bila kot mejna država ves povojni čas izjema v Zahodni Evropi, saj je Krščanska demokradja imela skoraj pol stoletja krmilo oblasti krepko v rokah, levica, Id je imela svojega glavnega predstavnika v KPI, pa je bila stalno v opozi-dji. Država se je razvila in napredovala, postala ena od glavnih industrijskih sil na svetu, tudi zaradi tega, ker ste bili vladna večina in opozidja sposobni dialoga, ki je prepedl uničujoče družbene konflikte. In to je pozitivna plat italijanske izkušnje, medtem ko je negativni aspekt, takoi-menovani »konsodati-vizem«, tisti sistem zakulisnega dogovarjanja med večino in opozidjo, zaradi katerega vladna večina ni bila dejanska večina, pa tudi opozicija je v marsičem zatisnila eno oko, zadovoljna z delnim dosežkom zakulisnega do- govora. To je po splošni oceni eden od virov koruptije v Italiji. Z izidom nedeljskih volitev je bil postavljen temelj za izmeničnost za krmilom oblasti. Italijanska levica je prvič zmagala skupaj s sredinskimi komponentami. In k zmagi ni prispevala samo reformistična socialdemokratska levica, ki jo predstavlja Demokratična stranka levice, ampak tudi bolj radikalna levica Stranke komunistične prenove, ki je dala svoj bistven prispevek k porazu desnice. Po svoji sestavi in pisanosti je Oljka na las podobna tistim naprednim koalidjam in strankam, ki so dolgo časa upravljale Frandjo, Veliko Britanijo, Nemtijo in skandinavske države. Z uveljavitvijo Oljke je Italija tudi s tega vidika stopila v Evropo. In Oljka je prevzela še nalogo več. S svojo politiko in s svojim vladnim delom bo morala omogodti, da nastane in zraste v državi desnica evropskega tipa, ki bo obračunala s Finijevim desničarskim radikalizmom in Berlusconijevo podjetniško stranko. Ni naključje, da »jastrebi« Kartela svoboščin zavračajo ponudbo Oljke, naj bi prevzeli predsedstvo enega od domov parlamenta in vodstvo parlamentarnih nadzornih komisij. Fini in »jastrebi« Forza Italia (politiki Previtijevega kova, ki so pred volitvami zagotavljali, da »tokrat ne bo ujetnikov«) lahko preživijo kot vplivni politični subjekti samo, če njihovo zavezništvo ohrani konfliktualni značaj. Sprejeti ponudbo Oljke bi pomenilo prilagoditi se normalnim odnosom zrele zahodne demokrarije, v katerem večina vlada in opozidja nadzoruje, obe skupaj pa napišeta pravila igre in si, brez »konsociativizma«, vsaka v svoji vlogi, prizadevata za dobro drža- ve. ■ Po nedeljski zmagi je Oljka pred velikim izzivom. V volilni bitki je kljub prerekanjem in nevoščljivostim prevladala enotnost, sedaj so spet opazni nekateri znaki cepljenja, želje komponent po večji vidnosti in avtonomnem nastopanju. Romano Prodi in VValter Veltroni bosta moral zelo paziti, da se pisana raznolikost, ki je bogastvo Oljke, ne spremeni v staro bolezen 1 e -vi- F* j* i s,\ ce, ki se teko rada cepi in cefra. Vlada, ki jo bosta oblikovala po umestitvi parlamente, bo prvi dokaz, v kolikšni meri je levosredinsko zavezništvo sposobno udejaniti načela, za katera se je opredeljevalo med volilno kampanjo. Problemi, s katerimi se bo morala spoprijeti vlada Oljke, so veliki in zelo zahtevni in zelo verjetno vseh ne bo uspela rešiti. Toda pomemben rezultat bo že to, če bo znala Oljka s svojo politiko vliti zaupanje razdeljeni državi in ji nakazati skupno perspektivo, ki bo ovrednotila različnosti, ne da bi načela skupnega državnega okvira. S tem se navezujem tudi na to, kar se je zgodilo v naših krajih, kjer se je Gorica opredelila za Oljko, medtem ko je Trst ubral spet pot nostelgično-sti, osamitve in čelnega soočanja s sosedi. Nekateri vzroki so bili že navedeni, vendar k napisanemu bi rad dodal vsaj še eno ugotovitev. Gorica je pred časom izbrala desničarsko občinsko upravo, toda župan Valenti se je -kljub mnogim napakam - znal odpreti zaledju in vzpostaviti sodelovanje s slovenskim prostorom. Morda najbolj simbolična je bila njegova udeležba na protestni manifestaciji proti podaljševanju prisilne komisarske uprave v Kmečki banki. Gorica je zato izbrala za svoja predstavnika v parlamentu človeka, ki sta najbolje poosebljala to politiko odprtosti do zaledja. Povsem drugačna je izkušnja Trsta. Ob koncu lete 1993 se je Trst opredelil za levosredinsko upravo in za župana Riccarda Illyja, ki je s svojim programom ponudil mestu perspektivo, dokazal, da na drugi strani meje ni sovražnikov, ampak ljudje, s katerimi je možno sodelovanje. Toda ta politika ni šla dlje od deklarativnega dela, poleg tega pa ji je tudi vlada, s svojo konfliktualno politiko do Slovenije in s popuščanjem desničarskim krogom nastavila dodatne čeri (nekaj je k temu s svojimi napakami prispevala tudi Slovenija). In Trst se je tokrat, tudi zaradi pretveze sporov o prometnih ukrepih, spet zazrl v preteklost Potrebno bo vztrajno delo, da se stanje spremeni, predvsem pa bo potrebna pomoč osrednje vlade, ki mora, kot je obljubil Romano Prodi, rešiti promebleme, ki niso veliki, a imajo velik čustven naboj. Z zmago Oljke se za Italijo in za Trst odpira nova perspektiva. Kot bi zaključil Giampao-lo Pansa, ne razočarajte nas. J| NEDELJSKE TEME 24. DOSP V PIRANU Nedelja, 28. aprila 1996 Mladi o Pretekli teden seje veC kot 700 dijakov iz 26 šol s tostran in onstran meje srečalo v Piranu na 26. dijaškem obmejnem srečanju Primorske. Med njimi so bili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Italiji in treh italijanskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Dijaki so se pomerili v športnih panogah, kot je že tradicija teh srečanj, zbrali pa so se tudi na okrogli mizi o rasizmu in o me-detničnih odnosih ter na delu v novinarski delavnici. Tudi ob letošnjem srečanju je šola-orga- nizatorka, Gimnazija Piran, razpisala kulturni natečaj. Naslov je bil v popolnem sozvočju z manifestacijo: Srečanje. Na natečaj se je odzvalo 32 dijakov iz Slovenije in Italije, med njimi je bilo tudi pet dijakov zamejskih višjih srednjih šol. Prispevkov letos niso ocenjevali in točkovali. Pač pa so jih - vse - objavili v posebni številki dijaškega literarnega zbornika Školjka, ki je izšla ob srečanju dijakov v Piranu. Iz zbornika objavljamo prispevke zamejskih dijakov, ki so sodelovali na literarnem natečaju. GORTAN TERZIČ / DPZIO JOŽEFA STEFANA Hladna zimska noC se je spustila na izgubljene duše Pozno je. Hladna zimska noč še je sputila na vse izgubljene duše, ki brezupno tavajo skozi odprte vprašaje tega sivega mesta. Zunaj so tudi srake končale svojo žalostno pesem o neki neznani ljubezni in samo še tišina izpolnjuje vse poti, ki vodijo v črne praznine mojega razuma. Čutim toplo solzo, kako tiho polzi po mojem obrazu, in počasi zapiram oči, da ne bi občutil, kaj pomeni. Včasih pa so te moje oči nosile v sebi gosti ogenj in mislile spremeniti ta kruti svet okoli nas. Hotele so obrisati žalost z obrazov vseh objokanih mater, povrniti nasmeh vsem lačnim otrokom, zasaditi rože v vse topovske cevi in sijati visoko v nekem kotu neba; sijati kakor osamljena zvezda, ki je morda niti ne vidimo, ampak jo čutimo - in čutimo njeno luč, ki nas vodi naprej skozi življenje ter nas vabi nekam globko v naša srca, v zaprti krog naših sanj, ki ga še vedno kličemo duša. V nevarni tišini svoje sobe pa vidim še neko usahlo senco, senco oči nekega drugega človeka, ki ga ne poznam. Te oči me kličejo v skrivnostno izgubljenost svojega pogleda in v zelo neprijazni občutek bolečine, strahu - občutek smrti, Te oči so kakor prepad brez dna, kakor vrata, na katera ne bo nihče potrkal, kakor ptiček brez gnezda. Notri pa vidim neko mesto, celo življenje oddaljeno od mene, in skozi hiše brez streh vidim v njem svojega očeta pri razbitem oknu, kako drži v roki kos kruha in brezupno kliče moje ime, ampak te črne, grozne oči močno ustavljajo vsak zvok in tišina zopet začenja glodati v mojih možganih. Tisti prazni pogled iz temnega kota sobe me še bolj boli in trga vse moje sanje o srečnem življenju - in počasi začenjam videti resnico, videti iz najtesnejše bližine tiste grde oči, ki streljajo vame skozi to malo ljubezni, ki mi še preostaja v ranjenem srcu. Vidim in spoznam tistega človeka, ki se skriva za praznim pogledom; zavedam se počasi, da so tiste oči pravzaprav moje; tisti neobstoječi obraz - moj ter da je tisti prazni pogled, v katerem se skriva nenaraven občutek lahkotnosti sožitja z duhovno smrtjo in brezbrižen odnos do mojega »jaza«, medtem ko drugi skušajo voditi moje že zanikano življenje, samo moj. Brezupno se obračam na drugo stran ozke postelje. Zapiram vse misli, ustavljam vse, kar čutim, in se utapljam v vlogo nekoga drugega, ki ga sicer ne poznam, vendar vem, da je ta vloga neizbežna, kakor grenka resnica, kakor druga stran medalje - kakor smrt. ANNA MATTIETTI / DTTZG 2IGE ZOISA - TRST —1 Jaz iz Loga, on. iz Lonjerja. Srečala sva se v Mariboru Pred dvema letoma sem z godbo na pihala iz Ricmanj šla v Maribor, ker smo sodelovali s tržaško skupino Stu ledi pri folklornem festivalu. V avtobusu smo se vsi poznali, z nami pa je bil še neki fant, čigar obraz mi je bil zelo znan, vendarle se njegovega imena nisem spominjala. »Seveda, Marko!« Nepričakovano sem se spomnila, kje sem ga videvala vsak dan. Noro je bil zaljubljen v neko mojo prijateljico in je z njo vsak dan govoril na Trgu Ober-dan. Ko pa se je ljubezen končala (seveda z njene strani!), ga nisem nikoli več videla. On me ni poznal, meni pa se je po prijaznem obrazu zdel simpatičen, tako da sem sklenila, da bom v tistih treh dneh skušala govoriti z njim in ga spoznati. Že isti večer, po nastopu, smo se vsi zbrali pri stojnici, kjer so natakali Laško pivo. Posedli smo se okoli mize. Slučajno se je blizu mene usedel Marko. Zraven mene je bila moja prijateljica Tamara. Midve sva govorili, počasi pa se je v pogovor vpletel še Marko. Ko smo končali debatirati o ne vem kakšni zanimivi stvari, se je Marko obrnil k meni in mi pomolil desnico: »Ime mi je Marko.« Stisnila sem mu roko: »Meni je ime Anna. Pravzaprav sem že vedela, da si ti Marko.« »Kako to? Sva se že kje spozna- la?« »Ne, ampak o tebi so mi že govorili... in sem te tudi neštetokrat videla.« Marko me je začudeno in vprašujoče gledal s svojimi temnimi očmi. Očitno me še nikoli prej ni videl! »Kje?« »Jasno, na Trgu Oberdan!« »Ti,... ti si kdaj bila na Trgu Oberdan???« Začela sem se mu smejati. Kako zabavno je bilo dejstvo, da sem jaz o njem vedela prav čisto vse, on pa o meni prav ničesar! »S kom pa si bila na Trgu Oberdan?« Čutila sem, da ne morem, ne smem omeniti ravno imela tistega dekleta, zaradi katerega je on, ki je sicer doma iz Lonjerja, zahajal na Trg Oberdan. »Torej... z Irino, Valentino, Majo, ... z Martino...« in sem ga pogledala, da bi videla, kakšne občutke vzbuja v njem to ime, hotela sem iz njegovega izraza v očeh dojeti njegove misli. In res: ob imenu ni ostal brezbrižen, ravno kakor sem pričakovala. Da bi popravila to veliko napako, sem dejala: »Oprosti mi, nisem hotela... ne misli, da sem te želela razdražiti...« »Nič hudega.« Iz njegovega glasa sem razumela, da mi je res oprostil. »Veš, mogoče sem še zdaj zaljubljen v Martino, vendar mi je dovolj, da me pozdravi in da sva prijatelja. Ne vem, zakaj me je tako zavrnila...« »Po mojem mnenju ni povsem ona kriva. Morda so ji iz nevoščljivosti prijateljice napačno svetovale... Mislim, da je bila tudi ona zaljubljena vate, vendar je prav zaradi straha pred tem, kar bodo rekli drugi, pustila pri miru...« »Mogoče imaš prav...« Pogovor se je nadaljeval še zelo dolgo in še naprej naslednjega večera. Kar naju je najbolj presenečalo, vsakič, ko sva govorila, je bilo to, da stanuje on v Lonjerju, jaz v Logu, torej niti tako daleč, in oba obiskujeva višjo šolo v Trstu oziroma pri Svetem Ivanu - in kje sva se spoznala? V Mariboru! Se danes, ko se kdaj srečava, se spomniva na to »zanimivost«! Ravno danes sem ga srečala. Jaz sem hodila proti konservatoriju, on pa proti Glasbebni matici To srečanje me je zelo razveselilo, ker ga nisem videla že kar dolgo časa. In tudi danes sva govorila o svojem prvem srečanju. Spomnila sva se na Maribor in na tisti večer v »pivovarni na odprtem«. Res enkraten izlet! Mislim, da si bo tudi on kakor jaz za vedno zapomnil, kako je v Mariboru spoznal Ložanko, ki obiskuje trgovsko in ki vsak dan čaka, ne da bi jo kdo videl, avtobus na Trgu Oberdan... MILAN LAVRENČIČ PEDAGOŠKI LICEJ A. M. SLOMŠKA - TRST Kette in Murn Poslednje sreč en j e Odmev korakov se je škripaje razlegel po mrzlem jutranjem zraku, medtem ko je rosa, ki je pokrivala rumeno jesensko travo, ustvarjala prave svetlikajoče se umetniške vzorce. Tak, poln nadnaravne lepote se je v zimski zarji predstavljal kraški travnik, na varnem, v sivem objemu kamnitih zidov, okrasen z gabri, črnimi bori in s skrivnostjo obdanimi dolinami. V tem hladnem jutru, ko se je samota vila po pokrajini in ko je tišino prekinjalo le siničje petje, sta se dve črni podobi pomikali po tesni rjavi in pohojeni stezi. Suho, odpadlo listje je pod njunimi stopali oddajalo tenek in plah rezget, prvi plašni sončni žarki pa so si s težavo utirali pot skozi vlažno sivomodro meglo. Mladostni podobi sta se približali srednje veliki skali, pokriti s sinje zelenim mahom, in sedli ob mrzel kamen. Obe sta globoko vzdihnili. Bila sta to mlada moška, še polna mladostniškega zagona, le da je eden izmed njiju, svetlolasega in brkatega mladeniča, oteževal znatno bolj otožen pogled. Njegovega tovariša je ravno tako značil ma-linholičen in domotožen izraz, le da so mu oči žarele v plamenu domačega in vročega veselja, užival je ob sedenju na mokri rosni travi in ob hladnem ostrem jutranjem zraku. Bistro si je pogladil temno brado in si potipal košate in umetniške brke; bolezen, ki mu je pustošila po prsih, ni mogla nič proti lepoti postave in obličja. Tako sta sedela, ko seje oglasil rumenolasec; kašljaje je spregovoril: »Ne vem, kaj bo z menoj.« Temnolasi mladenič se ni ozrl, le naprej je z globokim pogledom občudoval krasoto rumene ravnine, ki se je raztezala pred njim. »Kako to misliš?«, ga je tedaj vprašal. »Poglej te bore,«, mu je velel prijatelj in s kretnjo pokazal na drevo, ki je stalo ob njiju "tako nemočno, a hkrati mogočno se raztezajo v sinje nebo...Njihove veje pa so hkrati tako krempljaste in koščene. Obdani so s čudnim posmehljivim vzdušjem. Taki kot ...kot bela..." »Razumem, kaj misliš, prijatelj moj, kot bela smrt.« Mladenič si je ponovno pogladil temno rjavo brado ter hripavo zakašljal. »A poglej, poglej zlatorumen travnik, poglej rjave krošnje gabrov, poglej moč sivobelih skal, trdnega kamenja. Opazuj iglaste zelene veje... Poglej vse to, zazri se v to vsemogočno moč narave, v to lepoto, v to...v to upanje. Seveda, upanje, upanje, ki lahko osvetli tudi najbolj mračno obličje.« »Morda, a si kdaj videl črnega vrana, ki kričeče pristane na kamnito streho, ali na apnenčast nagrobni kamen? Opazuj, ko boš imel priložnost, črno žival, glej njene svetlikajoče se črne oči in povej mi, če vidiš v njih globino, globino upanja. Le povej, prijatelj moj,« je z žalostjo v srcu dejal brkati svetlolasec, "le povej mi! ” Bradati mladenič je rahlo, komaj zaznavno prikimal, usta mu je zapustil nežen oblaček sape, mrzel zrak se je Se vedno zadrževal v črni prsti. »Trenutki, vse so le trenutki. Življenje samo je trenutek v neskončni stvarnosti, najini življenji pa sta le ničvredni časovni kači, ki se plazita po temi, po črnem nebu večnosti. Le utrinki so, utrinki brez ljubezni in njene topline, vse skupaj je zakopano v senci pomanjkanja tegale čustva. Vse je izgubljeno, prijatelj moj, le obstoj brez upanja, brez sreče, brez ljubezni...” »Nikar ne bodi tako črnogled, poglej mene, ki mi neubežna bolečina uničuje telo in dušo, ko mi bel strah zajema prša in ko mi trpljenje požira življenje. Se zmerom hrepenim po ljubezni, še zmerom vidim v naravi upanje, tisto moč, tisti božanski naboj, ki mi ukrivi ustnice v malinholičen smehljaj.« Z globokim pogledom se je zazrl v vedno bolj žalostnega prijatelja. »Res je, življenje je samota, večen boj sreča tistemu, ki pod rdečo prstjo počiva in uživa. Ah, kaj... Bog nam pomaga, v naravi nam daje življenjsko moč... Sprejmi to še ti.« Tedaj sta oba umolknila in se predala otožnosti, ki sta si jo hkrati ustvarila v svojih dušah. Zapihal je rahel vetrič, stresel je veje, oglasilo se je nežno žuborenje, ki je spominjalo na žvenketanje kra-guljčkov, Brkati fant je počasi vzdignil glavo, sapica ga je rahlo spekla v oči, ko so se plaho zarosile in ovlažile. Vetrič je kmalu potem pojenjal, svetle oči pa so se še zmerom bleščale v svetlobi skozi oblake in meglo prodirajočega sonca in solza je pustila svojo dolgo sled na zardelem licu. Temnolasi mladenič je to opazil, zakašljal je, prijel se je za prša, kruta bolečina je žela muke v njegovem telesu, rahlo je položil dlan na ramo svojega prijatelja, ki je nato dejal: »Včeraj...včeraj sem bil v Trstu.« »V Trstu, praviš? Spomin me veže na ta kraj, ki ne vem ali je dober ali slab.« »Mene tudi,« je s hripavim glasom odvrnil brkati mož, "toda...” Tedaj je izpod suknje povlekel samokres, črn, temen, strašen kos jekla, in si ga za nekaj časa ogledoval. »Temen, črn... kot življenje, ki nas brez sledov zapušča...,« je tresoče dejal, medtem ko ga je prijatelj z grozo v očeh opazoval. »Naj to pospešimo...« Jecljaje si je poločil cev na sence in ob kriku črnogledega, a hrepenenja polnega bradatega prijatelja pritisnil na petelina. Oster grom je prerezal dopoldansko tišino, sinice so čivkaje odletele, v daljavi pa so se s svojimi praskajočimi glasovi oglasile črne vrane in se z vejevja spravile v let.. Slepeči blisk, ki je za hip osvetlil z mahom prekrito skalo, je pretrgal življenje in preprečil trpljenje. Temnolasec je obupano opazoval lužo krvi, ki je prepojila rumeno rosno travo in pospricala sivo skalo. Njegove oči so bile uperjene sedaj v raztreščeno prijateljevo glavo, kjer so drobci možganov uhajali skozi uSesa, sedaj v črn revolver, iz čigar bobna se je še vil tanek trak belega dima. Zrak je bil obdan z vonjem po smodniku. Sedaj je bil čisto sam. Na kraškem rosnem rumenem travniku se je zaslišal odmev drugega poka. Kakor voda, ki se iz razbitega kozarca razlije po sivih tleh, tako se je odmev groma razširil daleč naokrog. Od dveh življenj, utopljenih v stiski, sta ostala le odmev in blag spomin. DEAN SUŠMELJ NATAŠA GORJUP D.TJ.Z. ŽIGE ZOISA - GORICA PEDAGOŠKI LICEJ S. GREGORČIČA - GORICA »Srečanje« z Black Ripperjem, najgrozovitejšim serijskim morilcem Kiew York. Ura je osem zjutraj. KonCno imam službo, prvo službo. Vprašanje pa je, koliko Časa jo bom obdržal, saj bom že prvi dan zamudil. Sef pa je bil jasen, mo-goCe še preveč: »Od tebe zahtevam predvsem delavnost in točnost. To sta edina pogoja. Preprosto, če jih ne izpolnjuješ, letiš. Ha, ha.« Njegove besede mi bobnijo v glavi kot grozeč odmev, medtem ko se urini kazalci neusmiljeno pomikajo naprej. Imam torej deset minut, borih deset minut. Joj, kako neki bom prišel v tako kratkem Času, ko pa mi v najboljših pogojih to uspe komaj v petnajstih minutah, Moja kariera se mi v tem trenutku zdi kot stara zgradba, ki jo imajo pravkar minirati. En trenutek in bum, ni je več. Napol obleCen stečem na cesto. V tistem trenutku spoznam, kaj je hotel reči Prešeren, ko je pisal »življenje, ječa, čas v nji rabelj hudi«. Vendar se mi moj rabelj zdi mnogo hujši, kot je bil njegov, saj poznam celo_ njegov obraz: zalit, okrogel, z dvema majhnima oCema, ki mu zevata iz kožnate gmote kot dve luknji v starem zidu. Urin kazalec pa se je medtem pomaknil naprej, neizprosno naprej. Nimam se več s čim tolažiti. Usedem se hitro v avto, kljuCa nikjer. Mrzlično ga začnem iskati po vseh žepih, ki jih premore moja obleka. Končno ga najdem v denarnici; vtaknem ga v ključavnico v obrnem, a zvoka ni in ni, kot za nalašč se avto noCe vžgati. Tedaj pa me spreleti Čuden, skoraj moreč občutek, ki mi za trenutek odvzame dih, spomnim se namreč, da je baterija avta spraznjena. Nenadoma me prešine misel, da je v bližini pot, oziroma ulica, ki bi je sicer nikoli ne prehodil, pa če bi bil Se najbolj pijan. Ne skrbi me toliko nevarnost, ki mi preti, kolikor tisti režeči obraz, ki se mi smeji in mi mečka delovno pogodbo, mojo prihodnost. Moj tek se ob tej podobi spremeni v pravi beg. Ne morem se sprijazniti z idejo, da bi me lahko tak »cepec« odslovil. Križev tek, ki sem ga pričel, prekaša moje fizične sposobnosti, moje noge začno opletati, dihanje postaja vedno hitrejše in globlje in nenazadnje mi aktovka, ki sem jo ves Cas trdno držal v roki, pade na tla. Izmučen se za trenutek ustavim, da bi se odpočil ter obenem pobral tudi aktovko. Sele v tistem trenutku se zavedam, kje sem. Okrušene stare stavbe, prevrnjeni kontejnerji za smeti, sem pa tja se sprehajajo podgane velike skoraj kot mlade mačke. V nos mi zaudarjajo čudni smradi, kot da bi kje v bližini nekaj gnilo, mogoče celo razpada kakšen človek, ki je zašel kot jaz v ta kraj, pozabljen od Boga. Sklonim se, da bi pobral aktovko, a kar naenkrat začutim, da se mi je prislonila na nos neka trda, ogla-sta stvar. Instinktivno dvignem pogled in zajecljam: »Magnum 45.« »Priden, vidim da se spoznaš na orožje«, mi odgovori močen in bobneč glas. Noge se mi začenjajo tresti, moji udi pa otopijo, celo občutek imam, da mi kri ledeni v žilah. Le Se eno misel imam v glavi: »Sedaj sem v godlji, v smrtni godlji.« Ne upam si pogledati v oCi osebi, ki mi stoji nasproti, voham pa njegov duh in ni prijeten. Morda je eden tistih morilcev, ki svoje žrtve rade mučijo, preden jih ubijejo. Videl sem se kot grešnega kozla, za katerim stoji volk z razprto čeljustjo. Končno se odločim; odločno uprem pogled v njega. OCi se mi kar naenkrat razširijo od groze. Prešine me spoznanje: »On je, prav on. Black Ripper, najgrozovitejsi serijski morilec vseh Časov«. In mi stoji nasproti, s pištolo v roki, pripravljen usmrtiti še eno nedolžno osebo, mene. Čutil sem, kako me gleda izpod njegovih črnih sonCnih oCal, leden pogled, brez občutkov. Nenadoma me vpraša: »Delaš za Michaela Kramerja?« Vprašanje me preseneti in obenem še dodatno preplaši. 2e tako imam težave zaradi šefa, sedaj pa bom še njemu - Rip-perju - sredstvo maščevanja nad Kramerjem. »Da, danes bom zaCel.« Besede se mi tresejo, na njegovem obrazu se prikaže čuden pogled, neopisen, nečloveški. Mojo glavo je takrat poplavilo na tisoCe prizorov o njegovih ubojih, nisem pa še prepričan, katerega bo sedaj uporabil. S pištolo mi namigne, naj vstopim v zapuščeno stolpnico. Ubogam ga. Stopimo v polmrak; komaj še razločim njegov obraz, ki se mi zdi skoraj živalski. Molk prekine on: »Kramer me je spravil v jeCo.« Ob teh besedah zaškripa z zobmi. Poteze na njegovem obrazu se poostrijo. Vedno bolj me prevzemata strah in panika, čutim, da bom zdaj zdaj padel na tla. »Nisem te pripeljal sem, da bi se maščeval nad teboj. Upam, da bi moš ti lahko pomagal. Slišal sem veliko govoric na tvoj račun; veliko bodočnost ti napovedujejo, slaven odvetnik boš. Zato sem se odločil, da se bom predal tebi. Vem, da ti zvenijo čudno moje besede, vendar v tebi vidim samega sebe. Mladenič sem izbral isto pot kot ti, bil sem advokat. Tudi dokaj uspešen. Študiji so mi veliko pomagali, dali so mi možnost, da sem zaCel razmišljati na drugačen način. A bil sem preveč prepričan v svoje ideje, ideje pravičnosti v družbi, enakopravnosti, demoka-tičnosti. Okoli mene pa je vladal pohlep, egoizem. Videl sem sodelavce, ki so prejemali podkupnine od naj slabšega vrveža družbe, od roparjev do zločincev in vsi dokazi proti njim so nenavadno padli. Dovolj mi je postalo vsega, V mamilih sem našel edino uteho. A nekega dne sem si v pisarni vbrizgal večjo dozo in okoli mene sem videl samo kri, morje krvi. Likvidiral sem vse "napačno” misleče. Mogoče je z mano kaj narobe. Oče mi je vedno pravil, da z namo ne bo nikoli nic v življenju. Morda mi je bilo usojeno, da bom zločinec. Vse je postal en sam nesmisel in negotovost. Vse življenjske poti so se mi zrušile. Sel bi v jeCo, a tudi tam zame ni več prostora. S pobegom sem mislim, da bom dosegel svobodo, a v resnici sem pristal v novi mnogo večji jeCi, iz katere sem pobegnil. Dom mi je preteklost, prihodnost je neznanka. IšCejo me že po vsej državi in prej ali slej me bodo ujeli. Edino rešitev sem videl v prijateljih, a opazil sem, da jih nimam več. Sam sem, sam kot pes. Ideali so mi utopija, življenje je nesmisel. Prišel sem na cilj, moja pot se je zaključila. Ti, le ti mi boš lahko še v pomoC. PriCa boš mojega poslednjeja dejanja.« Brez premislekov prisloni pištolo na teme in pritisne na petelinček. Zid se obarva v rdeče. Nekaj barve v temnini. Sam divje kriknem: »Na pooomooč« Driiiin. Ura na noCni omarici je zapiskala. Odskočim s postelje. Strese me ta zvok, kot bi me kdo rezal z nožem po prsih. Zmeden pogledam okrog sebe. Zaman išCem po sobi Ripper j a. A ob sebi zagledam le revijo, odprto na sredini. Kričeče zijajo mastne, črne črke članka: »Ponovna žrtev Balck Ripperja v New Yorku.« Kamen se mi odvali s srca in se naglas zasmejem, ter se ponovno pogreznem med odeje. Potem pa.... bang v glavi mi zazveni strel. Vidim... groza me je... Najine oCi so se srečale in dolgo Časa nisva odmaknila pogleda Bilo je nekega sobotnega veCeia, ko me je prijateljica iz osnovnošolskih klopi povabila na praznovanje osemnajstega rojstnega dne. Pozno je že bilo, ko sem pozvonila na njenih vratih. Na moje veliko začudenje mi je odprl neznani fant, ki pa se je predstavil kot prijateljičin bratranec. Tedaj se je izza vrat pokazala tudi moja dobra prijateljica Tina. Predstavila me je svojemu bratrancu Dejanu, s katerim sva si segla v roke. Najine oči so se srečale in dolgo časa nisva odmaknila pogleda. A prijateljica mi je začela pripovedovati o svojem novem prijatelju; kaj vse mi je imela povedati! Medtem so se nama pridružili tudi ostali nekdanji sošolci in skupaj smo se smejali ter obujali spomine na lepa otroška leta. Vse se je odvijalo kot po maslu in v prijetnem razpoloženju sem pozabila na Dejana. Ura na steni je kazala skoraj polnoč, ko sem se napotila v kuhinjo, da bi pogledala ali je še kaj pijače v hladilniku. Ze sem hotela vstopiti, ko sem zaslišala glasove, ki so prihajali izza kuhinjskih vrat. Nevede sem jim prisluhnila: »Ne, nisem te hotela prizadeti, a sprijazniti se moraš s tem, da v življenju vse mine. Zal, se je tudi najin čas iztekel. Oprosti« Trenutek tišine. Nato zopet: »Saj sva še vedno lahko prijatelja; nikar me ne sovraži! Prosim, ostaniva prijatelja!« Ni bilo težko ugotoviti, da sta v razgovor vpletena dekle in fant, zato sem se premislila in se hotela vrniti v dnevno sobo, a nenadoma so se vrata odprla in z nasmehom na obrazu je izstopila nekdanja sošolka, s katero pa se nikoli nisva prav dobro razumeli. Sedaj me je bolj kot želja po pijači gnala v kuhinjo radovednost, s kom se je Tajaša prepirala. Vstopila sem in opazila, da nekdo stoji pri oknu in tiho ithi. Odprla sem hladilnik in si natočila kozarec gostega soka nato pa sem se hotela približati nesrečnežu, zato sem vprašala: »Oprosti, morda veš, koliko je ura?« In glej: pred menoj ni stal nihče drug kot Dejan, prijateljičin bratranec. Najine oči so se zopet srečale in zdelo se mi je, da mi hočejo nekaj povedati; da so biserne solze v njih plod razočaranja in prevare, nikakor pa ne veselja. Zato sem nadaljevala: »Izvoli malo soka: bolje se boš počutil. « Z veseljem ga je sprejel in sedel k mizi; prisedla sem. Njegove zelene oči so bile še vedno polne solz in beseda mu ni hotela z jezika. Čutila sem, da se sramuje svojega trpljenja, solz v očeh, razočaranja in morda še česa. Vedela sem, da se mi je hotel pokazati kot "pravi” moški; ne pa kot "cmera”. Toda zbral je dovolj poguma in začel pripovedovati: »Tjaša me je zapustila! Skupaj sva bila že leto in pol in sedaj mi je povedaa, da se že nekaj časa sestaja z drugim. Med nama se je vse končalo. Vse je šlo po zlu: sanjski načrti o najini skupni hiši, o velikih in dragih avtomobilih, o prikupnih otrocih, o dolgih počitnicah nekje ob morju na Ažurni obali. Vse se je izjalovilo!« Z obraza sem mu zlahka razbrala, da jo je imel zelo rad in da mu je res veliko pomenila. Tedaj je vstopila Tina in naju prepričala, da sva zapustila kuhinjo in se pridružila skupini v dnevni sobi. Priznam, da nama ni bilo do zabave in plesa, a vseeno sem ga pregovorila, da je zaplesal z menoj. Pesem je bila mirna, zato me je Dejan tesno objel in že sva bila na plesišču. Glavo sem naslonila na njegovo ramo in ga skrivaj pogledala. Na moje veliko presenečenje so se najine oči spet srečale, Močno sem se zazrla v te zelene bisere in začutila sem, da je še vedno razočaran in potrt; srce mu je ranilo razvajeno dekle. Dobro sem poznala tak občutek, saj sem pred nedavnim tudi sama doživela nekaj podobnega. Vedela sem, da sta najboljše zdravilo čas in prijatelji. On pa je bil tako sam! Vse v njem je ječalo od bolečine in trpljenja, srce mu je še vedno močno bilo in glasno bi se razjokal, če bi imel za to možnost. A vse soje bolečine je tiščal globoko v sebi, kajti ni hotel, da bi tudi drugi izvedeli, kako mu je hudo. Počasi pa je vendarle začel spoznavati, da je bila prekinitev njune zveze resnično najboljša rešitev. Tedaj sta se najina pogleda ločila, saj sta se prav zraven naju veselo vrtela in smejala Tjaša in njen novi izbranec. Dejan me je prijel za roko in zapustila sva dnevno sobo. Opazila sem, da se je že veliko prijateljev odpravilo domov in tudi Dejan je že stal pri vratih, ko se je nenadoma obrnil ter s kislim nasmehom na obrazu dejal: »Noč je tako temna in tudi nevarno je, če se tako lepa mlada dama sama sprehaja ob tej pozni uri po temnih ulicah, saj ne bi bila huda, če bi te pospremil do doma?« Z veseljem sem sprejela povabilo in se poslovila od Tine in ostalih prijateljev. Kmalu sva z Dejanovim avtomobilom že drvela po mestnih ulicah in na njegov potrti obraz je kmalu "posijalo sonce”. Brezskrbno sva se pogovarjala in se smejala. Nikakor nisem mogla prezreti njegovih snežno belih zob in prelepega nasmega. Prispela sva do mojega doma, ko se je na radiu zavrtela nežna pesem in najina pogleda sta se zopet ujela. Čutila sem, kar je čutil on, vedela sem, kar je vedel on, želela sem, da bi ga še kdaj videla in tedaj se je zopet oglasil: »Jutri popoldan sem dogovorjen s prijatelji, da gremo v kino. Kaj ko bi se nam pridružila še ti?« »Ne vem, morda bom morala k babici na obisk,« sem odgovorila z razočaranim glasom. On pa je nadaljeval: »Saj gremo lahko tudi zvečer, do takrat boš pa verjetno že nazaj, kajne?« Z nasmehom na obrazu sem mu pritrdila in nato sva se še dolgo pogovarjala in se smejala. Začutila sem, da je že skoraj pozabil na Tjašo in da je res fant, o katerem sem sanjala že dolgo časa. Pozno je že bilo, ko sva se poslovila in si voščila lahko noč. V svoji sobi sem nato še dolgo strmela skozi okno in v temi premišljevala o svojih prijateljih, znancih, o stvareh, ki se nam vsakodnevno dogajajo in postavljala sem si nešteto vprašanj, na katera si nisem znala odgovoriti. Nato sem se spomnila Dejana, njegovega nasmejanega obraza in zelenih oči. Počasi sem zlezla v posteljo in začutila sem, da se je tega jasnega večera v meni zopet prebudilo čustvo, katerega danes imenujemo simpatija oziroma ljubezen. V tej prijetni čustveni razpolože-nosti so moje oči postajale vse bolj težke in počasi sem se izgubila v svetu sanj. 5. Sigirija Po odcepu za Sigirijo nas tablica ob cesti kmalu opozori na dejstvo, da se nahajamo v zaščitenem naravnem rezervatu. Kmalu po tem ko opazim visoko skalo, ki bi, sodec po slikah, ki sem jih videla, lahko bila trdnjava Sigiriya, nas cesta vodi mimo skupine Se nedograjenih pritličnih hiš, ki bodo verjetno nekega dne služile kot turistični bungalovi. Nato po prasni cesti odvijugamo nekoliko stran od cilja in glej: Cisto na samem stoji nekakšna utica, ob kateri voznik ustavi vozilo in izjavi: »Tickets!«, vstopnice! Kako nesmiselna lokacija za prodajo vstopnic! Tako daleč je od cilja in Se na popolnoma stranski cesti, na katero ti sicer sploh ne bi bilo treba zavijati. Le kako se znajdejo pešci?! Po obavljeni formalnosti nas avto ponovno zapelje v smeri cilja in kmalu se znajdemo na kontrolni postaji, kjer moški v uniformi preveri vstopnice in vozniku zabiča, da se mora, ko nas odloži, pripeljati nazaj ter nas počakati pri bližnjem hotelu. Trdnjavo Sigiriya ali »Levja skala« je na vrhu 200 metrov visoke skale v 5. stol. po Kr. dal zgraditi princ iz Anu-radhapure, ki je kralja - svojega oCeta - dal zazidati živega in se je iz strahu, da bi se mu prestolonaslednik-brat maščeval, s svojimi dvorjani zatekel semkaj. Vznožje skale obdaja lepo načrtovan park, na gosto posejan z manjšimi jezeri. Ko se mimo prodajalcev suvenirjev začneš polagoma vzpenjati po stopnicah, ki vodijo na vrh, si misliš, da vzpon sploh ni poseben podvig, kajti stopnic je sicer veliko, vendar niso strme. Zaenkrat še niti sonce ni moteče, saj je stopnišče speljano med gostim zelenjem, pod katerim je prav prijetno sveže. Potem ko si že veC kot stokrat dvignil nogo na novo stopničko, prideš do železnih vrat, kjer čuvaj med enim grižljajem in drugim zahteva vstopnico in ti pokaže naprej proti vrtoglavo spiralastemu stopnišču. Ce nisi vneti hribolazec, se boš po ozkih in strmih železnih stopničkah nedvomno vzpenjal s srcem v grlu, pogled v dolino pa ti bo pošiljal srh po hrbtenici in te spodbujal k Cim hitrejšemu vzpenjanju. Vsekakor pa trud ni zaman: v naravni stenski niši se nahajajo freske, ki predstavljajo edine ne-reli-giozne motive, ki jih je moč videti na Srilanki: 23 do bokov upodobljenih mladih predstavnic nežnega spola z bujnimi prsi, bogatim nakitom ter umetelno izdelanimi pričeskami. Večina mladenk je upodobljena po parih, v vsakem paru pa ena podoba predstavlja služkinjo, druga pa predstavnico kraljevske družine. Služkinje so temnejše polti in imajo oblečene oprijete prozorne bluzice, medtem ko so plemkinje svetlejše polti in od pasu navzgor brez oblačil (slika spodaj levo). Vse po vrsti so prave lepotice in prav presenetljivo je, kako so še danes vidni pred tolikimi stoletji naslikani detajli ter kako sveže so barve! Naslednja znamenitost vzpona je »zrcalni zid«. Gre za 3 metre visok zaščitni zid, ki je bil premazan s posebno glazuro, zaradi katere se je v njem bilo možno zrcaliti. Danes je seveda odbojnost glazure zmanjšana, saj sta jo načeli Cas in grafiti, ki so jih med 7. in 11. stoletjem na zid zapisali tedanji obiskovalci Sigiriye. Arheologi so uspeli dešifrirati skoraj 700 grafitov, pri Čemer so ugotovili, da se jih večina nanaša na lepotice s fresk. Ob zidu se pot blago vzpenja do tako imenovane »levje ploščadi«, kjer se med dvema kamnitima levjima šapama, večjima od človeka, strmo vzpenjajo stopnice, ki končno vodijo do vrha. Nekoč je baje tukaj prišleke strašila podoba celega leva in vzpon, ki se je pričel med njegovima šapama, se je zaključeval skozi njegov gobec. Do danes se je ohranil le del kamnitega stopnišča, ostalo pa so restavratorji nadomestili z železnimi stopnicami, ki so ponekod le naslonjene na naravne izbokline v živi skali. Vrh skale nudi bajeslovni pogled na tropsko okolico s palmami, riževimi polji, večjimi in manjšimi jezeri, oddaljenimi samotnimi vrhovi, ki se dvigajo iz nepregledne nižine... Dokaj močen veter neprenehno zavija okoli ušes ter polni pljuCa s svežim zrakom, nasičenim s pristnim vonjem po naravi. Nekdanja trdnjava je danes zreducirana na kup ruševin. Od vseh stavb, ki so nekoC tu stale, so se do danes ohranila le nekatera stopnišča in sami temelji stavb. Edino, kar je še ohranjeno v originalni obliki, je kakih 20 krat 25 metrov velik vodni rezervoar, izdolben iz žive skale. Težko si je predstavljati, da je nekoC tukaj - vrh te skale živel kralj s svojim dvorcem. Le kako so se preskrbovali s hrano in sploh - kako so prinesli sem gor gradbeni material za palačo in ostale stavbe ?! Polonnaruvva Iz Sigirije se je na poti v Polonnaruvvo treba vrniti na glavno cesto in odtod nadaljevati proti vzhodu. Baje loCuje Polonnamwo od območja tamilskih tigrov le slabih 50 kilomterov razdalje. Polonnaruvvo danes sestavljata takorekoC dve mesti: današnje moderno mesto ter ruševine nekdanje sinhalske prestolnice iz obdobja od 11,-ega do 13.-ega stoletja po Kr.. Polonnaruvva se nahaja tik ob »Parakrama Samudri« ali »Parakraminem morju«, ki je pravzaprav le velik vodni rezervoar, ki ga je v 12. stoletju dal zajeziti singlaski kralj Pa-rakramabahu L Baje je današnji rezervoar, v katerem ob meglenih jutrih ribici lovijo svoj vsakdanjijcruh, še nekoliko večji od originalnega. Res je težko verjeti, da je to ogromno jezero »zgradila« Človeška roka. V Polonnaruvvo so se Sinhalci zatekli potem, ko so njihovo prvo in največje glavno mesto Anuradhapuro zasedli južni Indijci. Turistično zanimiva območja v Polonna-ruwi se večinoma nahajajo severno od današnjega mesta, medtem ko se manjša skupina zanimivosti nahaja tik ob »morju«. Dostop do te skupine je možen le po ozki cesti, ki se od »Rest House« hotela (na sliki zgoraj), kjer je nekoč prespala tudi angleška kraljica Elizabeta II., kot jegulja mehko zvija med nabrežjem na eni in riževimi polji na drugi strani. NajveCja znamenitost te skupine je približno 4 metre visok kip bradatega moškega, ki naj bi po nekaterih teorijah predstavjal pomembnega kralja, po drugih indijskega modreca, po najnovejši pa boga Kappilo. Kakorkoli že - kip je res zelo realističen in natančno izdelan. Ostale znamenitosti Po-lonnaruvve, ki jih pisani vodici delijo na štiri skupine so dejansko združene v večjo celoto in dajejo vtis, da je Polonnaruvva nekoC bila res veliko in pomembno mesto. Najlepši Cas za sprehod med ruševinami je popoldanski Cas, ko se vse obarva v oranžne in zlate odtenke sončnega zahoda. Ob takem času, ko ni veC tako jasno vidno, kaj vse je zob Časa razjedel, si je lažje predstavljati, kako so nekoč ljudje hodili tod okoli, živeli v preprostih stavbah in palačah, molili v številnih templjih in samostanih, namenjenih tako budističnim kot tudi hindujskim vernikom. Prava atrakcija so t.i. »dagobe«. Gre za manjše ali večje kupolaste zgradbe brez vhoda, v no- tranjosti vsake pa naj bi se nahajala po ena Budina relikvija. Ena takih dagob je »Va-tadage« ali »krožna hiša z relikvijo«, ki je obdana s štirimi sedečimi Budami. Gre za majhno dagobo, do katere vodijo štirje vhodi, ki se za nekaj stopničk dvigajo nad prvo krožno ploščadjo. Preden stopi na prvo stopničko, lahko obiskovalec ustavi pogled na polkrožnem pragu pred prvo stopnico. Na pragu, izklesanem iz enega samega kamna, si v pasovih od zunanjosti proti centru kroga sledijo: labodje, sloni, konji stiliziran cvetni motiv. Taki pragi običajno lepšajo prestop med zunanjim svetom in templjem ter so prava šri-lanška znamenitost. Blizu Va-tadage dagobe se iz štirikotnega temelja valujoče dvi- gujejo v nebo stebri (slika v sredini), oblikovani kot stebelca lotosovih cvetov s še neodprtimi popki na vrhu. Stebri obdajajo miniaturno dagobo, ki je od posebne lepote stebrov skoraj ni opaziti. Se nekoliko vstran si je možno ogledati iz enega samega kamna izklesano »ola« knjigo, ki baje tehta 25 ton. Kako so tako skalo pred tolikimi stoletji pripeljali iz 100 kilometrov oddaljenih Mihintal, bo verjetno tudi za naslednje rodove ostala skrivnost! Naj- veCja dagoba v Polonnaruvvi -imenovana Rankot Vuhara -se nahaja v drugem samostanskem kompleksu in sega 55 metrov visoko pod oblake. Pred vstopom na območje dagobe ali templja si mora vsak obiskovalec sezuti Čevlje, kar v primeru velikih dagob, kakršna je Rankot Vihara, pomeni, da boš kar lep Cas bos stopical po zlatommenem pesku (slika spodaj desno). Pred nekaterimi obnovljenimi stavbami in templji si je na fotografijah možno ogledati, v kakšnem stanju so bili, ko so jih arheologi odkrili, kako so potekala restavratorska dela ter seveda kakšen je rezultat le-teh. Razdalje med najvecjimi zanimivostmi Polonnaruwe so precejšnje, tako da se od ene do druge splača voziti z biciklom ali - Ce si tako ali tako v Polonnaruvvo prispel z avtom - kar z njim. V Polonnaruvvi je na voljo kar lepa izbira hotelov in penzionov, žalostno je le, da so vsi po vrsti skoraj prazni. Cene za sobo so povsod zelo podobne in prav tak je tudi sistem prehranjevanja, ki predvideva obroke po vnaprej določenem menuju, toda razlika je v obiskanosti. Turistov, ki prespijo v Polonnaruvvi, je namreč malo in nekatere sobe močno zaudarjajo po zaprtem in vlagi in zopet se zgodi, da gredo vsi turisti spat v iste hotele in sicer v tiste, v katerih je edino videti kaj življenja. Ostali pa počasi propadajo. Tudi mi si izberemo botel, v katerem zavohamo življenje in ni nam žal: soba je zračna in velika, da bi lahko v njej udobno spalo pet ljudi, pohištvo je v kolonialnem stilu, posteljnina Cista, kopalnica urejena... le komarjev je na roje in svetujejo nam, naj zveCer nikar ne odpiramo oken ali zunanjih vrat, ker sicer kljub kadilu proti komarjem ne bomo mogli spati. Tako se zgodi, da šele zjutraj odkrijemo, da ima naša soba izhod na vrt ter Čudovit pogled na jezero. Edina nerodnost je hrana, saj je takorekoC nemogoče iti »veni? na večerjo, v hotelu pa lahko izbiraš le med dvema menujema: kontinentalnim in azijskim. Ne vem, Ce je tako bilo tudi pred »vojno«, toda sedaj restavracij izven hotelov baje enostavno ni, to pa seveda dvigne vrednost - in ceno -hrane v samih hotelih. (Se nadaljuje) Tekst in slike Marina Furlan V šolskih klopeh smo se učili o treh evropskih deželah: o Alzaciji, Schleswigu in o Gdansku. Ta tri imena so se ponavljala pri obravnavanju raznih zgodovinskih obdobij kot območja, na katerih so se nemški interesi križali z interesi drugih držav. Zato so bila ta območja vedno orisana kot žarišča napetosti in za manjšine neprijetni kraji. Dolga leta po drugi svetovni vojni je to veljalo predvsem za Alzacijo. O Schlesvvigu so se Nemci in Danci kmalu sporazumeli, Gdansk je pripadel Poljski, Alzacija pa Franciji, ki je s svojo centralistično politiko popolnoma zanemarila manjšine; pa tudi sicer se po koncu druge svetovne vojne v Franciji Se zdaleč ni bilo primemo izjavljati se za Nemca. Nemška manjšina v Alzaciji je bila tako popolnoma zapuščena. Nemčija se zanjo ni mogla zanimati, Francija pa se ni hotela. V vaseh se je ohranjala govorica - alzaško nemško narečje - v mestih, zaCenSi s Strasbourgom, pa je prevladala francoščina. Delovalo je sicer nekaj manjših skupin, ki so si prizadevale za ohranitev jezika, vendar brez vsakršnega uspeha. Najpomembnejša je bila skupina El-sass, ki je dolga leta delovala skoraj povsem ilegalno, njeni voditelji pa so utrpeli tudi nekaj fizičnih napadov s strani francoskih nacionahstov, katerih pa oblasti niso nikoli izsledile. Med organizacijami, ki so se v zadnjih desetih letih aktivno zavzele za ohranitev nemškega jezika, je najpomembnejše društvo Rene Schikele, Cigar dinamični predsednik Fred Urban (na sliki zgoraj) je dosegel celo mnogo več, kot je sam pričakoval. Z lobiranjem pred zadnjimi deželnimi volitvami je prepričal kandidate vseh strank, naj v svoj program vključijo uvedbo prostovoljnega pouka nemščine v osnovnih šolah in po volitvah je deželna vlada to obvezo izpolnila; Se vec, ustanovila je posebni urad za dvojezični pouk in Urbanu poverila nalogo, da ta urad vodi. Iz svojega urada v modemi palači, nedaleč od stra-sbourske sinagoge - ene naj-veCjih v Evropi - sedaj Urban usmerja dejavnost pouka nemščine v šolah, za katerega narašča zanimanje iz leta v leto. Pogovor z njim je bil prisrčen in prijeten, kot že mnogokrat prej, tudi takrat, ko je o dvojezičnem pouku samo sanjal in sva se skoraj konspi-rativno tiho pogovarjala v veži zanikrnega strasbourškega hotela. Takrat mi je dejal, da bo ljudi, ki so tako močno pod vplivom francoskega nacionalizma, težko prepričati, da bi sprejeli nemščino kot manjšinski jezik. In kako so jih sedaj prepričali? Na najrazličnejše načine, ve povedati Fred Urban. Na primer, izdali smo videokaseto o pouku nemščine. Na njej smo prikazali pouk nemščine v razredu, poleg tega pa smo nanjo vključili tudi izjave francoskih predstavnikov, med njimi šefa urada za izobraževanje in tudi predsednika dežele. To kaseto podarimo staršem, ki se zanimajo za ugodnosti pouka nemščine. Lahko si jo ogledajo doma in se potem odločijo, ali naj otroka prijavijo k pouku nemščine ali ne. Naša naloga je samo, da pripravimo informacijo. Nato se ljudje odločajo sami. Območje, na katerem živite, je v zadnjih stoletjih doživljalo zelo razburkano zgodovino. Kako to, da so francoska država in francoske oblasti sedaj priznale prisotnost nemško govorečih prebivalcev na tem področju? Predvsem je treba povedati, da so ti ljudje že pred zelo dolgim časom sprejeli francosko državljanstvo: že v času francoske revolucije so bili zelo aktivni. Vsa diskusija je torej drugačna. Tu gre za francoske državljane nemškega jezika, ali, če želimo, za nemško govoreče Francoze. Ti ljudje se torej ne počutijo nemška manjšina in to je verjetno bistvena razlika med njimi in drugimi manjšinami v Evropi. Po drugi strani pa smo živeli v državi, ki je bila nacionalna država v vseh ozirih in je torej težila k zanikanju obstoja drugih jezikov, kot na primer ka-talonščine, baskovščine in drugih. Močna je bila tudi volja po zatrtju teh jezikov. V Alzaciji je bilo nekoliko drugače. Ta dežela je zopet postala nemška v letu 1870 in v času, ko je Francija uvedla obvezno šolanje smo imeli tu nemške šole. Po letu 1918 so nastale seveda težave, vendar je bila Francija pripravljena priznati specifičnost te dežele. Z izbruhom druge svetovne vojne, ko so bili po zasedbi mladi Alzačani prisiljeni v nemško vojsko, so se odnosi radikalizirali in po vojni je bilo zelo težko kakorkoli govoriti o uveljavljanju nemškega jezika, oziroma alzaškega narečja, ki pa je seveda vezano na nemški jezik. Potrebnih je bilo torej mnogo let, približno 30 let po koncu druge svetovne vojne, da so francoske oblasti in predvsem francoski šolski sistem sprejeli ponovno uvedbo pouka nemškega jezika v osnovnih šolah. V tem času je prišlo do podpisa fran-cosko-nemškega sporazuma o sodelovanju in tudi do uveljavitve Evropske skupnosti, kar je seveda ustvarilo ugodnejše ozračjena celotnem obmejnem predelu. Tako smo prišli do konca sedemdesetih let; o pouku nemščine ste zaCeli razmišljati prav v tistih Časih. Seveda, čeprav je treba povedati, da smo imeli v gimnazijah nemščino kot tuj jezik že mnogo prej in jo je, ker smo pač dežela ob meji, veliko število dijakov izbralo za prvi tuj jezik. Prebivalstvo pa je govorilo alzaško narečje. Ker v osnovnih šolah tega narečja niso smeli učiti je bil to seveda zelo močan prihološki pritisk na starše, naj ga ne uporabljajo v pogovoru z otroki, češ, poznati morajo predvsem francoščino. Vendar je prav v tistih letih občutno naraščala potreba po znanju nemščine. Temu je treba dodati dejstvo, da je bil leta 1982 odobren zakon o decentralizaciji z ustanovitvijo departmajev, katerim je država priznala sicer skromno avtonomijo. Tako do postali tudi regionalni jeziki predmet zanimanja politikov; predložen je bil tudi osnutek zakona, s katerim naj bi podelili tem jezikom neki posebni status. Tudi predlogi dežel so postali odločnejši in tako je prišlo pri nas do nekaterih bistvenih sprememb: med temi je bilo predvsem povečanje pouka nemščine v osnovnih šolah, vendar o dvojezičnem pouku še ni bilo govora. Čakali smo do leta 1990, da je prišlo do prvega gibanja v korist dvojezičnega šolstva. Takrat so alzaški politiki obiskali Luksemburg in nemško govoreče predele Belgije in videli, kako koristen je lahko dvojezični pouk. Ko govorite o dvojezičnem pouku v Alzaciji, mislite na nemški knjižni jezik ali na krajevno narečje? Obstajata obe možnosti. Tu živi mnogo mladih družin, tudi takih, ki niso po rodu iz Alzacije in torej ne govorijo narečja; za otroke teh družin smo že od začetka uvedli pouk standardne nemščine. Na podeželju, kjer kakih 80 odstotkov otrok še vedno govori nemško narečje, seveda začnemo z narečjem v otroškem vrtcu, s tem, da nato prehajamo v osnovni šoli na knjižni jezik. Ze ob vstopu v osnovno šolo otroci v glavnem vsaj pasivno obvladajo standardno nemščino, uvajamo pa jo začenši z lažjimi predmeti: telovadbo, umetnostno vzgojo in podobnimi. Pri tem smo zelo prožni in v bistvu sledimo potrebam okolja, v kateremu delamo. Veliko odgovornost nosijo tu prav učitelji. Ali se za dvojezično vzgojo odločajo starši sami? Da. To je izbira. Zal še nismo sposobni ponuditi te izbire vsem šolam v deželi. Organizacija dvojezičnega pouka je namreč zelo zahtevna in to možnost nudimo v čedalje večjem številu šol, vendar še zdaleč nismo sposobni uvesti nemščine v vseh alzaških šolah. Sedaj torej ustanavljamo mrežo dvojezičnih šol in zelo pomembno je, da je pobuda prišla s strani staršev, ki so ustanovili zasebne dvojezične otroške vrtce in osnovne šole. Deželne oblasti pa so to pobudo podprle s tem, da so skoraj v celoti prevzele finančno breme za zasebno šolo. To je bil začetek. Imeli smo samo štiri zasebne otroške vrtce, že v naslednjem letu pa je šolska uprava ustanovila javne otroške vrtce. Tako imamo sedaj dva dvojezična šolska sii-stema, zasebnega (z javnimi financiranjem) in javnega. Poleg teh so tudi nekatere verske šole in dve izmed teh sta tudi uvedli dvojezični pouk. Po prvih štirih letih lahko ugotovimo, da k dvojezičnemu pouku zahaja približno en odstotek vseh šoloobveznih otrok v Alzaciji, kar ni mnogo, je pa do- ber začetek. Skupno k dvojezičnemu pouku zahaja približno 2.000 otrok, kar so drobtinice - nekaj več kot 1 odstotek -če pomislite, da je v Alzaciji približno 7.000 razredov v otroških vrtcih in osnovnih šolah. Vendar vsako leto odpiramo nove dvojezične šole. Letos smo dvojezični pouk uvedli v osmih šolah, prihodnje leto jih bo več, 10 ali 12. Prošenj imamo mnogo, denarja zaenkrat dovolj, težava pa je predvsem pomanjkanje učiteljev. Ali učitelji ne morejo prihajati iz Nemčije? Ne, to ne gre. Za sprejem v službo je potreben natečaj in torej znanje francoščine, ki pa je nemški učitelji ne obvladajo. V osnovni šoli imamo namreč razredne učitelje, ki poučujejo vse predmete. Posebnih natečajev za učitelje nemščine torej ni in tudi učitelji, ki so danes usposobljeni za pouk nemščine bi v prihodnje, ob pomanjkanju učencev za dvojezični pouk, poučevali v normalnih francoskih šolah. Na papirju pa je to mogoče, kajti vsak državljan katerekoli države EU je lahko državni uslužbenec v Franciji. V prihodnosti bo torej mogoče vključevati tudi nemške učitelje, mi pa moramo biti predvsem pragmatični in sedaj v nekaterih primerih mašimo luknje s kratkoročnimi pogodbami. Koliko stane dvojezični pouk in kdo plačuje učitelje? V zasebnih šolah plačuje učitelje dežela. Letos to stane približno 220.000 frankov letno za razred. Z denarjem ni težav; kolikor razredov je, toliko dežela plačuje. V javnih šolah pa plačuje učitelje neposredno država in tu ni bistvenih omejitev. Stroške za dodatno izobraževanje, za učbenike in za učne pripomočke pa krijeta polovico država in polovico dežela. Moj urad, ki je bil ustanovljen s soghlasnim sklepom deželne skupščine, pa financira dežela in sedaj razpolagamo s 3,5 milijona frankov letno. Naša naloga je predvsem promocija dvojezičnosti, torej ne samo dvojezičnega pouka. Šolstvo je samo en aspekt, skrbimo pa tudi za sredstva obveščanja in za prisotnost jezika v javnosti. Skratka, naša naloga je ustvarjanje novega jezikovnega sistema v družbi in tako smo pozorni prav na vse sektorje: šola, sredstva obveščanja, gospodarstvo, družine... Na primer, mi še nimamo televizijskih sporedov v nemškem jeziku in potrebovali bi jih še zlasti za otroke. Seveda, ljudje lahko gledajo švicarsko ali nemško televizijo, vendar ne ena ne druga ne ustreza našim potrebam. Mnogo delamo tudi na področju raziskovanja. Pri ljudeh skušamo predvsem utrditi zavest o enakovrednosti jezikov. Dokler bo namreč prevladovalo mnenje, da je en jezik pomembnejši od drugega, bo drugi jezik v podrejeni vlogi in obstajala bo nevarnost, da postopoma usahne. Pred kratkim ste na nekaterih ulicah v Strasbourgu sporazumno z občinsko upravo namestili dvojezične napise. Ah je prišlo do kakšnih izbruhov nestrpnosti, nacionalizma? Ne, vendar morate vedeti, da smo začeli skromno, z zelo majhnim številom napisov, ki je simbolnega značaja. Na table smo napisali stare narečne oblike in to so prebivalci sprejeli. Bilo je mnogo pozitivnih reakcij in nobene negativne. Seveda, nismo namestili sto tabel v enem dnevu. Najprej smo jih namestili pet, in naslednji teden nadaljnih pet. Tako so se ljudje počasi privadili na novost. Skratka, delamo postopno in prvi triletni program je zelo skromen. Nekaj napisov je tudi na tramvajih in z mestno prevozno službo smo sklenili pogodbo o postopnem vključevanju nemščine. Zelo pomembno pa je, da se vse to dogaja ob zavesti, da je nemščina pri nas regionalni jezik in ne samo tuj jezik, torej, da so ti ukrepi namenjeni domačinom in ne turistom. Bojan Brezigar Apprendre une deuxieme langu ib® . 1 fla ctasse li OFFICE REGiONAt U MNGUtSIVU M— / RUE [DE LA FONDE] Gtessbiisgass NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 28. aprila 1996 KAKO SMO DOŽIVLJALI Na proslavah ugotavljanje, ni nastopila cvetoča pomlad, Maja 1946 se proslavljajo pomembne obletnice in vsi zapisi ob njih težijo k osvetlitvi še svežega dogajanja: s težko priborjeno zmago ni nastopila cvetoča pomlad, ki jo je maj 1945 obetal. Prvomajske slovesnosti so zato primeren okvir političnim govorom in pozivom k budnosti. Boris Kraigher utemeljuje čez celo prvo stran PD, zakaj spada Trst k Jugoslaviji in kdo lahko edini zastopa koristi tržaškega delavstva. Podobno sporočilnost ima tudi opis osvobajanja Trsta: načrtovanje strategov se je uspešno cepilo na navdušenje partizanov, ki so se zagnano borili za osvoboditev »zasužnjenih bratov«. Najzgovornejši pa je fotografski material, ki prikazuje navdušenje postrojenih »fizkultumikov« in množic, ki s svojo prisotnostjo zavestno soustvarjajo praznik. Splošno stanje je zelo kritično in fašisti dejansko nemoteno ustrahujejo, pretepajo in celo ubijajo. Dolga pogajanja na Pariški mirovni konferenci večajo napetost in spodbujajo ugledne osebnosti, da se s svojimi posegi in pisanjem zavzemajo za čimprejšnjo pravično ureditev. Zemljevid s predlogi razmejitvenih črt pa najlepše prikazuje težave pri sporazumevanju zaveznikov. Zato mora Tito z vladnim predstavništvom odpotovati na obisk v Moskvo. 13. maja poteka tudi prva obletnica ustanovitve PD, sicer brez posebnih slovesnosti, ker časi temu časopisu že tedaj niso bili naklonjeni. Športno delovanje se v Trstu in Gorici popolnoma razbohoti, 5. maja se ustanovi Slovensko planinsko društvo, v rubriki Kulturno prosvetno delo pa se poleg navedbe najrazličnejših prireditev, vrstijo članki z nasveti za dobro vodenje in delovanje društev. 23. maja izide prva številka dijaškega lista Glas mladih, Primorski dnevnik pa postaja pod vodstvom Dušana Hreščaka zanimivejši in obsežnejši. UK Leto dni »Primorskega dnevnika* Leto dni je tega, da se je preimenoval v »Primorskega« »Partizanski dnevnik«, prvi dnevnik slovenskih partizanov sploh, ki nikakor ni slučajno izhajal ITALIA 1 IT Slovenija 1 H KOPER Gospodarstvo Otroški variete Videostrani Euronevvs Nan.: Avvocati a Los Aktualno: Sectjndo noi Kužek postružek na Nedeljski športni dne- Angeles, 9.00 Un volto, Nan.: Super Vicky obisku, lutkovna igri- vnik due donne; 10.00 Zinga- Variete: Pianeta bambino ca Globus ra, 10.30 Renzo in Lucia, Nan.: MacGyver, 11.25 Cisto pravi gusar, 1. TVD mladi 11.45 La torza deli’ amo- aktualna odd. Planet, del Slovenski program re, vmes (11.30) dnevnik 11.30 TJ. Hooker Sest ta pravih in ve- Studio 2 šport Nan.: Hiša v preriji Odprti studio, 12.45 Fatti seli ca, 1. del nemške Primorska hronika Dnevnik e misfatti, Šport studio nanizanke Vsedanes Medicine a confronto Variete za najmlajše, Arabela se vrača, 8. m Istra in... Nad.: Sentieri vmes risanke del M Goli Evrope Film: Donne in cerca d’ Varieteja: Colpo di fulmi- Ciklus filmov Carlosa g »Il piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu amore (dram., ZDA ’55) ne, 15.05 Generazione X Saure, KaCa v nedrih, Aktualne teme: Giorno Aktualne zanimivosti: pon. španskega filma Odprte strani per giorno Planet Poročila »Azzurro Quotidiano« Dnevnik in vreme Nan.: Bayside School, Novice iz sveta razve- Vsedanes Variete: Game Boat, vmes 16.45 Beverly Hills, drila, pon. Euronevvs risanke Sailor Moon 17.45 Primi baci Tedenski izbor: Utrip Slovenski pogram Film: Amici miei atto 2. Odprti studio, vreme, Zrcalo tedna Sportel (kom., It. ’82, i. U. To- 18.45 Secondo noi, 18.50 Za tv kamero gnazzi, A. Celi) Šport studio Forum Film: Un’ arida stagione Nan.: Baywatch (i. Parne- Nedeljska reportaža OtO Hrvaška 1 bianca (dram., ZDA '89, la Anderson, Alexandra Očetje in sinovi i. M. Brando), vmes Paul), 20.00 Mr. Cooper - Dober dan, Koroška, (23.45) dnevnik Avtomat pon. Pregled tiska Film: Nails - Un poliziot- TV Dnevnik 1 Dnevnik to scomodo (krim., ZDA Radovedni TaCek Ljubezen, 233. del nada- '92, i. Dennis Hopper, Alenka in biseri Ijevanke CANALE 5 Anne Archer, J. VVillis) Tv oko, 8. del dok. Zajtrk pri Tiffanyju, Variete: Mai dire gol del serije ameriški barvni film lunedi Simpsonovi, 30. del Otroški program Aktualno: Fatti e misfatti ameriške nanizanke Poročila Na prvi strani, vreme Italija 1 šport , vmes Lingo, tv igrica Zgodba Variete: Maurizio Costan- (23.45) avtomobilizem Fl Risanka Delavnica za majhne zo Show (pon.) Nan.: Super Vicky Žrebanje 3x3 Kristalno cesarstvo, 108. Televizijsko sodiSCe Fo- TV Dnevnik 2 del am. nadaljevanke rum (vodita R. Dalla Omizje Kolo sreče Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 # TELE 4 Kažipot Dnevnik Sgarbi quotidiani Živa resnica Nad.: Beautiful (i. Ron V V^l IIJV4 Mm Luka, Moss, K. Kelly Lang) 19.30, 22.00, 0.05 Do- 2. del hrvaške drame Nan.: Robinsonovi PoroC- godki in odmevi Dokumentarna oddaja ni marš (i. Bill Cosby, K. Nad.: Fiori d’ arancio Euronevvs Dnevnik Knight Pulliam, M. J. Nan.: Divji West Učimo se tujih jezikov, Slika na sliko VVarner) gnu Dokumentarec francoščina, 6. del Noro srce, fr. film Variete: Časa Castagna Nan.: Missione impossi- Angleščina Poročila traili Otroški variete Bim Bum bile Turistična oddaja m Bam in risanke Košarka V žarišču Variete: Ambrogio in Caffe dello šport Policisti s srcem, 25. del Uan... Teater Paradižnik Kviza: OK, il prezzo e Sobotna noc giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della ® MONTECARLO Studio City Športni pregled fortuna (vodita Mike Mednarodni plavalni mi- Bongiorno, A. Elia) ting, reportaža Dnevnik TG 5 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- SeaQuest, 11. del Variete: Striscia la noti- nik, 13.15,19.50 Šport MiinchenCana v Hambur- zia (vodita Lello Arena, Nan.: Free Spirits gu, pon. 4. dela Enzo lacchetti) Film: Una fidanzata per Po Sloveniji Film: Hot Shots! 2 (kom., papa (kom., ZDA ’63) 4. tekma finala konCnice ZDA '92, i. Charlie Varieteja: Tappeto volan- DP v košarki (M); Interier Sheen, Lloyd Bridges, V., te, 18.00 Zap zap - Smelt Olimpija, prenos R. Crenna) The Lion trophy Shovv Osmi dan Dnevnik The lion Trophy Shovv Pretrgana zavesa, film Variete: Maurizio Costan- Film: Alba rossa (pust.. Brane RonCel izza odra zo Shovv, vmes (0.00) ZDA '84, i. P. Swayze) Euronevvs dnevnik Tg5 Film: Mission (dram., VB Sgarbi quotidiani ’86, i. R. De Niro) -\ Slovenija 1 .5.00, 6.00,6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronikp; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 22.40 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Meta in Pil; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22,23 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 \