Št. 188 IZHAJA VSAK DAN 5sh3 sh aadčijah in prazniki n ob 5., ob ponedeljkih cb 8. zjutraj. fcter. se prodajsjo po 3 nvd. (6 stot.) v množit i "*-xk:trnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, IrVatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i^ni, Dornberga itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) »4LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 one. CLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 s t. mm. »mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po Bt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -VL-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po < stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava »ivlinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. — |................I I---m---iti jgBH Trst, v sredo 9. Julija 1918. Tečaj XXXVIII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlana naročnine, se uprava ne ozix&. ItnialM a* nedeljsko ltUnj* „EDINOSTI" *t*B«: oalo lato Kron 5'20, n pol l*ta Kron 3 tO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrac.l,d- vana pisma aa na sprejemajo in rokopisi ae ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulloa Giorgio Gafatti 20 (Narodni dt») Izdaj i te!j in odgovorni urednik ŠTEFA\ GODIJi A. konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna »Edinont*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trste, ulic* Giorgio Ualatti fttev. 20. PeHno-hraniinRnl ra*un It«V. 841-652. TELEF0M It. 11-57. Hudi boji na timoSkem bojišču. Bolgarski naskok na Zaječar krvavo odbit. Bolgari zasedli Knjaževac. Položaj na bojišču. DUNAJ 8. (Izv.) Danes popoldne je srbski uraani list v posebni izdaji objavil vojno proklamacijo. Ta proklamacija |e le poziv na srbski narod in po mednarodnem pravu ne pomeni napovedi vojne, ampak le konstatacijo vojnega stanja, ki je nastopilo med Srbijo in Bolgarsko. Smatrati {ef da si balkanske države vojne sploh ne bodo napovedale, ampak smatrale začetek sovražnosti za začetek vojnega stanja. DUNAJ 8. (Izv.) Tekom današnjega dne niso došla skoro nobena poročita z bojišča. Zdi se, da so od včeraj vojne operacije na bojiSču ustavljene ia da |e nastopilo med glavnima četama nekako premirje. V dosedanjih bojih ni padla ne na eni ne na drugI strani odločitev. Na južnem raacedonskem bojišču se nahajajo Bolgari v zelo slabi de femivi preti Grkom. Bolgari so namreč tam numerično prtslabi in se ne morejo upirati silni grški ofenzivi. Grki se vedno bolj bližajo srbskemu desnemu krilu in se skušajo zjediniti s Srbi, kar bi pomenilo za Bolgare nevarno situacijo, ker bi bili obdani potem tudi od |uga in bi imeli izhod le na sever, kjer pa, kakor se danes uradno poroča, Srbi ojačujejo svoje pozicije z novimi četami, ki prihajajo iz Skopija. Na severovzhoda! strani srbsko-bolgar-r ki stare mele so se vršili včeraj in danes ostri boji« Bolgarom se je posrečilo zasesti malo, neutrjeno mestece Knjaževac, dočim se boji okoli Zaječarja Še vedno vrše. Konstatirati pa je, da tem bojem ni pripisovati odločilne važnosti, kajti odločitev pade na macedon-skem bojišču, če sploh pride do nje. Zmagoslavne sofijske uradne ve&ti so danes ceio na Dunaju naletele na veliko skepso. Uradna brzojavka ministrskega predsednika PaŠiča na dunajsko srbsko poslaništvo, je napravila na Dunaju globok vtis. Splošno se namreč konstatira, da je nemogoče, di bi srbski premier javno in uradno lagal in irdii neresnico. Nasprotstva, ki se nahajajo med bolgarskimi uradnimi poročili samimi, so provzročila Še večjo skepso in dunajski listi, ki so že govorili o srbskem Sudanu, so postali nenadoma zelo zamišljeni. Oanes označujejo namreč položaj na bojišču za nejasen, da odločitev ni še padla ne za to, ne za ono stran in da do odločilne bitke mogoče sploh ne pride. Kakor se zatrjuje, se je Rusija zopet spravila z vso silo na delo, da privede Srbe in Bolgare do sporazuma in hoče tudi preprečiti eventualne napade Rumunije. Rusija hoče Ruraunom ie dovolili, da zasedejo linijo Turtukan-Bilčik, nikakor pa ni pripravljena dovoliti, da bi zasedli le košček ostalega bolgarskega ozemlja. Če stoji Rusija na tem stališču, potem je tudi jasno, da se trudi, da pripravi Bolgare za koncesije Srbiji in kakor se zdi, ti ruski poskusi sedaj ne bodo brez uspeha. Kakor se zatr-luje, mora oaioč Ina faza v sedanji krizi nastopiti najpozneje v dneh. PODLISTEK. SOFIJA 8. (Izv.) Sofijska vlada je izročila velevlastim noto, v kateri opozarja velesile, da hoče Turčija izrabiti sedanji položaj Bolgarske in izsiliti ugodnejše mirovne pogoje. Bolgarska iadi tega velesile opozarja, da so one same prevzele garancijo za natančno kveditev mirovnega protokola, vsled česar morajo velesile same najener-gičneje intervenirati v Carigradu. Dogodki na Balkanu in Avstrija. LONDON 8. (Izv.) Tukajšnji diploma-tičai krogi izjavljajo, da predlog francoske vlade, naj bi ae vse velesile Izrekle za strogo nevtralnost v sedanji vojni na Balkanu, ne bo dosegel zaželjenega uspeha. Predvsem se upirata temu načrtu Avstrija in Rusija, ki veljata za glavna faktorja v sedanji krizi in si hočeta zato obraniti akcijsko prostost. Londonski diplomatični krogi Izgubljajo vsako upanje, da bi s«; vojna med zavezniki kmalu končala. Z Dunaja |e dollo danes popoldne semkaj poročilo, da |e gref Berchtold na francoski predlog glede nevtralnosti velevlasti odgovoril sledeče: Avstrija Je po sedanjih dogodkov na Balkanu v prvi vršil tangirana. MDnarhija sedaj sicer še ne nima aktualnega povoda za intervencijo, a možno je, da bo to kmalu potrebno. Kakor hitro bodo tangirani življenski Interesi Avstrije, se Avstrija ne bo mogla odreči intervenciji. Ruska mobilizacija. DUNAJ 8. (Izv.) Porodila o ruski poskusni mobilizaciji, ki se prične dne 16. julija, se potrjujejo. Rusija deluje * vso silo na to, da privede Bolgarsko in Srb^o do sporazuma in da ohrani Balkansko zvezo. Ruska mobilizaoija je naperjena proti vsem poskusom, ki bi hoteli ta ruski čin preprečiti. Z macedonskega bojišča. Najnovejša poročila. BELGRAD 8. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Z ozirom na poročila „Agence tele-graph*que bulgare", da so se vršili v okolici S kopija, Pirota in na drugih točkah stare meje hud! boji, v katerih so Bolgari izvoje-Vdli sijajne zmage in napravili velik plen, smo pooblaščeni, te vesti kategorično de-mentlratr. Ravnotako so neresnične vesti o dozdevnih bolgarskih zmagah pri Krlvo-iaku ia Kcčani. Tako Kočana kakor Kri volak se nahajata v srbskih rokah. Odkar so pričeli Bolgari z ofenzivo proti našim četam, niso dosegli nobenih posebnih uspehov. BELGRAD 8. (Uradno.) Včeraj Je bilo na fronti tretje armade vse mirno. Bolgari so se po šestdnevnih brezvsptšnih bojih, v katerih so hoteli prebiti našo bojno črto, umaknili, da zberejo zopet svoje razkropljene oddelke. SOFIJA 8. (Izv.) Včeraf so Srbi dvakrat napadli bugarske pozicije pri Skoplju (? II X a so bili vedno odbiti. Petdesetletnica »Narodne Čitalnice11 o Kranja dne 4., 5. in 6. julija 1913. Okoli 50 let Je minilo, odkar se Je pričelo na Slovenskem gibanje narodne probude. Vpliv nemštva na severu In vpliv italijanstva na jugu je bil tako mogočen, da. smo staii Slovenci takrat uprav pred vprašanjem, ali ohranimo svojo narodno individualnost ali pa se asimiliramo tu italijanskemu, j tam nemškemu življu. Odlični možje tedanje] dobe so iskali rešitve iz tega izumiranja v pohrvatenju Slovencev, v priklopitvi Slovencev hrvatskemu narodu. Na slovenski strani )e stal na Čelu temu gibanju štajerski rojak Stanko Vraz, ki se je tekom par let tudi res docela pohrvati! in pi?a! samo hrvatsko, ramo ob rami z voditeljem tega; ilirskega gibanja; velikega hrvatskega rodo-l ljuba LjudevitaGaja. V tem usodepotnem trenutku Je nasto-j pil naš prvak pesnikov in sploh dosedanji i največji jugoslovanski poet dr. France P r e Š e r e n. Ko so obupali že vsi s slovensko stvarjo, ko se nihče ni več brigal z zadostno ljubeznijo za slovenščino, ko Je bi a potisnjena le ta v skromno kmetsko bajto tedanjega slovenskega kmeta-podložnika in v izbice služinčadi, ko so se otroci po mestih posmehoval! in glasno norčevali iz onih otrok, ki so govorili slovenski med sebo', ko nihče ni več znal rabiti slovenskega Jezika — takrat je vstal slovenski Puškin, France Prešeren in nam podal do-tedaj nepoznano in do danes Še po nobenem umetniku prekošeno krasoto slovenskega Jezika v svojih nesmrtnih poezijah. Prešeren Je zmagal! Nismo se ponern-čili, nismo se poltalijaniil in nismo se pohrvatili. S svojimi pesmimi Je zbral veliko število iateligentov okolu sebe, zapustil |e celo „pesniško šolo", katere prvi in največji učenec Je pesnik Simon Jenko, avtor naše himne .Naprej zastava Slave" in avtor naše elegije „Buči morje adrijansko". O ">a, Prešeren in Jenko, sta prebila zadnja leta svojega življenja v metropoli Gorenjske, v starem Kranju. Na pokopališču teg* mesta počivata tudi njuni trupli. Pod vtiskon in uplivom te narodne probude so se snovale teda| po Slovenskem čitalnice, in sicer |e stal na čelu temu giba- ATENE 8. (Kor.) Vojno ministrstvo objavlja poročilo generalnega štaba, da grške čete neprestano in z vso naglico zasledujejo umikajoče s? bolgarske čete. BELGRAD 8. (Ker) Srbski tiskovni urad poroča: Vesti, da so SrU prvi napadli Bolgare med Knjaževccm in Belo&radčikom, so neresnične. Neresnične so tudi vesti, da so Bolgari odbili naš napad jugozapadno od Stipa. Bolgari napenjajo vse sile, da bi dokazal!, da niso oni napadalci, ampak Srbi, a dokazano |e ravno nasprotno. Bolgari so Srbe popolnoma nepričakovano napadli in se mislili polastiti Ovčjega polja. Pričeli so. na vse| črti z c-fenzlvo. Naše levo krilo je| vrglo desno bolgarske krilo nazaj in pognalo Bolgare na drugi breg Z'etovske reke in Bregalnice. Bolgarsko desno krilo (e bilo popolnoma poraženo. Med tem časom so čete, ki so podp'rale caše levo krilo prepodile Bolgare iz Štipa In zavzele v naskoku sovražnikove pozfcije. Sovr?žaik se je moral umakniti na svoje prvotne pozicije. Seda), ko se je Bolgarom njih načrt popolnoma ponesrečil, molči ko grob o svojem pcra?u na desnem krilu. ATENE 8. (Kor.) Uradoo se poroča : Vest o porazu grške armade severno od Soluna, katero |e priobčil neki dunajski Ust, [e popolnoma izmišljena. Ravcctako Je neresnična sofijska vest, da so Bolgari zopet zavzeli GJevgjeliJo. Proti grškim četam v Solunu so stale med Dojranom In Seresom Štiri bolgarske divizije in ena pomnožena brigada, torej skupno 88 bataljonov. Bolgari so bili pri Dojranu in Kllkisu poraženi in se nahajata tako Dojran kakor Kilkb v grških rokah. Bolgarska armada se je morala umakniti preko reke Strume. DUNAJ 8. (Kor.) .Mllitarische Rund schau" poroda, da so na severnem bojišču Bolgari zasedli Knjaževac Na osrednjem mscedonskem bojišču Je južna bolgarska armada pod generalom Kovačevom pri Šipu zadela na močen srbski odpor, a Kočana se nahaja v bolgar^k-h rokah. Druga srbska drinska divizija, ki je bila za ojače-nje srbskih pozicij odposlana iz Piištine, je dospela danes v Skoplje in odšla takoj v neznani smeri. ATENE 8. (Kor.) „Atence d'Athenes* poroča: Danes Je dospel v Solun drugi transport bolgarskih vjetnikov ia sicer 2 polkovnika, 2 majorja, 11 cfclrjev in 912 vojakov. Krivolak zopet v srbskih rokah. BELGRAD 8. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Ravnokar smo dobili podrobno poročilo o bojih, tekom katerih so Srbi zopet zavzeli Krivolak. Dne 6. julija so se vršili okoli lslane, Člftlika, Agare In Krivo-laka hudi boji. Boj se ie pričel cpoldne z energičnim napadom. Ob petih popoldne so bili trije sovražni bataljoni popolnoma razkropljeni In so se v neredu umaknili čez vardarski most v smeri na lepelšte. Pri umikanju so pustili Bolgari na bojišču tri popolnoma opremljene poljske lazarete, v katerih je bilo 50 ranjencev, med njimi en oficir. Zaplenili smo dva gorska topova In veliko množino pušk In municije. Železniški tir In vardarski most sta nepokvarjena. Naše Izgube so neznatne, ker se sovražnik vsled nepričakovanega našega napada nI mogel pripraviti na boj. Bolgarske Izgube so velike. Več vojakov je utonilo v Vardarju. Zveza med Negotlnom In Kavadarjem je zopet v redu. nju naš Trst, kjer se je osnovalo prvo tako društvo že I. 1861. in sicer Je bila to še danes obstoječa in tako vrlo procvitajoča Slovanska Čitalalca v Trstu. Eno leto kasneje so se ustanovile čitalnice v Ljubljani, v Mariboru, Celju, Sfccf.i loki itd. Leta 1863 se Je ustanovila po inicijativi iz Ljubljane tudi Narodna Čitalnica v Kranju. Od usta-novnikov tega društva je danes med živimi samo še eden, stara gorenjska korenina, g. Karel Šavnik, starosta znane Š^vmkove rodbine iz Kranja, oče soproge tržaškega {slovenskega politika dr. Wiifana. Čitalnice so bile vir In duša vsemu tedanjemu Javnemu gibanju. Kar je bilo kulturnih ali političnih idej — vse Je prišlo iz čitalnic. Tudi ideja ljudskih taborov se Je rodiia v Čitalnicah. Tekom časa so se seveda naše razmere znatno premenile in s tem so se morale premeniti tudi naloge In pomeni čitalnic. Odtod razna reformatoma prizadevanja, ali eno |e gotovo: na čim bolj eks-poniranem mestu se nahaja čitalnica, tem več Je ohranila na svojem velikem narodno-probujalnem pomenu, posebno pa tam, k|er zadobiva naš žfvelj od dne do dne agre-jslvnejši značaj, kakor Je to n. pr. v Trstu, j NI pretirano rečeno — In mnenja opazovalcev so si v tem edina — da koraka Boji na stari meji. Bolgari zasedli Knjaževac. BELORAD 8. (Ko»\) Srbski tiskovni urad poroča : Močna bolgarska kolona, ki se je nahajala na stari meji nasproti Knja ■ ževcut je vdrla na srbsko ozemlje. Ker je bilo v Knjaževcu le malo srbskih vojakov, so Bolgari zasedli mesto. Srbska posadka se je po kratkem boju umaknila. Na potu od meje do Knjaževca so Bolgari zažigali vasi, med drugimi tudi vos Polom, kar je vzbudilo med prebivalstvom velikansko ogorčenje. Srbi so že odposlali pomoč proti Knjaževcu Bolgari so danes vnovič naskočili Zaječar. Izid boja še nI znan. Bolgarski poraz pred Zaječarjem. DUNAJ 8. (Izv.) Iz avtentičnega srbskega vira sem izvedel, da se je Bolgarom danes sicer posrečilo zavzeti neutrjeno mestece Knjaževao, a naskok na trdnjavo Zaječar sa je končal s popolnim bolgarskim porazom. Naskok je bil krvavo odbit in so se morali Bolgari z velikimi izgubami umakniti čez mejo. Dalje so Srbi zmagovito odbili tudi napad na Vlaiino. Vse bolgarske vesti, da prodirajo Bolgari proti Vranji oziroma da so že Vranjo zasedli, so čisto navadna izmišljotina. Mobilizacija v Rumuniji in Bolgarska. BUKAREŠT 8. (Izv.) DosedaJ je Rj-munija mobilizirala že pol milijona vojakov. Bolgarija še vedno ni pričtia s pogaja iji. Avstrija je sicer ponudila svo('e posredovanje, a v Sofiji molče. BUKAREŠT 8. (Kor) Generalissimus In vrhovni poveljnik operacijske armade je Izdal sledeče dnevno poveže: „N.egcvo Veličanstvo kralj Karol mi Je poveril vrhovno poveljstvo operacijske armade. S ponosom in globoko hvaležnostjo prevzamem z današnjim dnem poveljstvo in sem trdno prepričan, da bo armada z nespremen'jl/o zvestobo do države in do kralja rešila čast domovine. — Princ Fetdinand. LONDON 8. (Izv) Iz Odese se poroča, da Je vse rusko črnogorsko bredovje pripravljeno v S^vastopolu. Ruskt listi pcrc-Čajo, da bo rusko brodovje tako) od,?lu!o proti rumunsklm pristaniščem, kakor hitro bi poskusila Rumunija zasesti bolgarsto ozemlje. Takega krivičnega napada Rusija ne bi mogla trpeti. BUKAREŠT 8. (Kor.) Včeraj so se pričeli mobilizačni transporti. SOFIJA 8. (Izv.) Razpravljajoč o ru-munskl mobilizaciji, naglaša vladni organ „Mir", da Bolgarska nikdar ni hotela postati močnejša kakor Srbija in Grška skupaj. Zgodovina Macedonlje Je tako mlada, da nihče ne mere zameriti Bolgarski, če noče resignlrati na ozemlje, ki Je popolnoma bolgarsko, ampak želi združitev vseh Bolgarov. S sovražnostmi so pričeli Srbi ia Bolgarska je bila prisiljena sprejeti vojno. Pa tudi za slučaj, če bi postala Bolgarska po zmagonosni vojni večja od Srbije in G'ške, bi imela Rumunija Še vedno hegemonijo na Balkanu. Drugo vprašanje pa |e, ali ne misli morda Rumunija sama postati močnejša kakor balkanske države. Rumuni obstreljevali avstrijski parnik. ORŠOVA 8. (Izv ) Parnik „Tegetthc f-je bil danes na potu iz Vidina proti Pa- danes Slovanska Čitalnica v Trstu zopet ca čelu čitalnic na Slovenskem, tako, kaker ob času sveje ustanovitve 1. 1861 Zato ni Čudno, če se |e Si. Č. odzvala povabilu svoje posesti itne v Kranju in sklenila poslati tja Številno deputacijo, di s tem poda po eni strani slavnosti lepši izraz in se po drugi strani tudi oddolži svoji naravni misiji kot zopetna avantgarda čitalnic. Ta njena naloga se bo seveda v isti meri stopnjevala, kakor bolj se bo pokazat cd dae do dne vpliv Trsta na celo S'ovenijo. Na nekaterih poljih stoji danes Trst že itak nad vsemi ostalimi mesti na Slovenskem. V mislih imamo predvsem! narodnogospodarske organizacije. Skupno s Si. Č Je nastopih tudi številna deputacija Šentjakobske Čitalnice v Trstu z zastavo na čelu. SI. Č. Je zastopala nadalje Čitalnice v Gorici, Solkanu in Tolminu. Nedelja |e bila Jako lep dan. Mesto Kranj v zastavah In na slavnost Je prihitelo vse polno društev, či alnlc, pevskih in sokolskih društev ter ognjegascev. V slavnostnem sprevodu so korakala najprej uniformirana društva. Vsem drugim društvom pa Je bila postavljena na čelo deputacija Slovencev Iz Tržaškega, ki so korakali pod zastavo Šentjakobske Čitalnice, težkim rde- Stran II. „EDINOST" št 188 V Trstu. končanem pozdravu je pripela gospica S v-u i k o v a na zastavo Narodne Čltain.ce v Kranju trak, ki ga Je poklonilo vedno za narodno stvar navdušeno kranjsko ženstvo. Popoldne se je vršil banket, na kate rera je bMo iigovorjenih nad vse veliko število nnpitnfc. Tudi tukaj je izzval splošno pozornost stvarni nagovor predsednika S!. C g. dr. S t a r e t a, ki je govoril imenom primorskih čitalnic ter izročil siavljenki spominsko adreso SI. C. v Trstu. Izmed cbiiih zunanjih govornikov naj oraenjsmo *arao ljubljanskega župana g. dr. I v a n a Tavčarja, ki je napravil predvsem galanten poklon kranjskemu ženstvu, v drugem delu svojega govora pa pokazal vso rutino Itku-šenega govornika politika. Pcleg tega dragocenega naravnega drru smo občudovali nlegovo veliko vero v stvar, ki jo zastopa, :a vse, t;0 s oji večini slovansko Piimori , da celo, da pripada v delokrog c. kr. p š -nega in brzojavnega ravnateljstva skorrj po-puhiorua slovenska Kranjca in dhloirjfi: c. kr. ravnate? stva drž. žele n=c tudi Še po polnoma ;;rb ko hreats^a D «m(Ctji. Ia ravno pri c kr ratmidj^Uu a I i -nlh ž=Ieinic se tako brezobzirno u^je pred no t v deželi tujemu nemškemu eiem > t j da se v z».di'je * ča u mnogo me7.: lIi e razpisuje, temveč se b pressako;arjem domačih slovanikih prosilcev popokju;eio i nemškimi uradniki, ki lih dobavljalo iz dru glh ravnateljstev, das'ravno proge teg . . aateMstva ue tičejo niti pe?tl nemik g-uztmjd. T.- se godi v območju ti :egi mt-nfstrsivj, ki za pro:-iice za mest-, pisarn -šklh ;:ijg v Inomoitu — torej v glavnem mesta dvojezične dežele — popolaoma odkrito zahteva nemško pokoljenje. V zgornji statistiki izkazano ^n vo ničimer opravičeno zapo ta vranje domaie-sijvan>'~:ega ži.lla ne mora srna trati ne sa;:. o za očitno kršenja erakopravnosti, temveč poleg tega tudi za oškodovanje koristi slovanskega prebivalstva, ki žal.bog le :*re eć-hrat piihaja v do Ko z zastopniki državne oblasti ki niti ne znajo njegovega j^zisa. Pod isn'ici t>rej vprašijo: „A i hoče njegova cksceienca gor. ?ra minhtrski predsednik ia al; hcče;o nj^io e eksce'e -ce go-ooc e resor-:ni min .t.*i oddaji urauniS.tlh me • v Trstu skibcti zatv, rn ~e š:sviio s!o a -skih urdin k v. rimer-ra-m?rju narodnost? v Trstu in ?r'tmor:'u in čim p*eje pomnož?? Sed: 18 oodriso/ poslancev vseh ju £iO-:JVonskih i,t anK. Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. (Naddljevarje.) Kako je z usinirn zreiosinim izpitom iz 3'Ovenščine, ui ratviaijo iz ietn.li izve^tij. Q.t ):o ;e, da tudi v tem oziru n! enotnost, ia st fnosti. C. kr. d-želni šcisfci svet za Koroško je v tem oiiru izja! provizorno na edeo, da veljaj za Slovence glede ustnega zrelostntga izpita iz siavetŠčine in nemščine isto, sar velja splošno za iatinščiuo in grščino : ustni izpit se vrši samo ;z enega teh dveh jeziko?; in siccr iz tisieg?, pri katerem je kandidat došegel boljši red v v pismeni nalogi. Če pa je iz katerega jezika i-nc a nai:gi r-e*ado:tni, p o'en: '.e mora ustni z:>it delit« \l tega jtiha, event^elno torej tu li iz obeh. Ta naredba je prav dobra, ima ta to napako, da je S3mo začas-a, iL'io ca dif5k; vsaho let j povpraŠu'ejo, ks| b"> z maturo iz slovenščine. Edino pravilno bi biio, da bi ministrstvo izdalo ti.ko naredao veljavno za v e sredn e šole, kjer je za Siovencs uvedena obligatna slovenščina. V pouku i-rv£?čhe t i fake mešanica Hrvatiki gimnsiiji v P.-zicu in Volo^kem-Opatiji imata pouk hrvaSčine kot učnega jezika eaa;:o urefe:;, v or-ih dvf-h račTid.n po 4, v ostalih po 3 me na teden. Isto šte,!l > tr je cdmsrieno hrvaščini na emlkln sie.1r.jb šolah v Pui,u z n? red bo, ki se je v preteklem šolskem ietu izvrševala v rr.i dveh razredih: Kako bo s hr č pri zre« strnil ;.-.oii;h na teh • em.Kth šoLfi. se zd^i! tudi Š- ne ve. Gotoo pa je, da bo hrvrščiaa imcls svojo veljavo — n£-;otže več kakor na Slovenskem slovenščina — Ia sicer 7ato, ksr b^> za hrvaščino enaki urejeno, kakor zr* I ščino. Ta vzporc-d tost z laščino Je pač tudi vzrok, da ji v Gcrici za pcu'-; sioveaščirz najbo' e pre^rbijeno Izmed vseh sred j h šol ua S o venskem. Glmnaziici po narodnosti. pa bodisi da se ^ poslednjo strinjamo ali ne. VodiieiJ in oče vsakega gibanja mora neomajano verovali v svojo stvar tudi tedaj, če Je že vsa irgubjena. Itmei TriaČanov je jnvuiil nadalje Še čitalnični tajnik gospod S e m t o v, ki Je napil gorenjski sokolski župi. Po banketu so odkorakala vsa društva korporativna na pokopališče k grobovom Prešerna in Jenka. Tesaa čuvstva so napolnjevala marsikatero srce, ko smo stali ob grobovih naših pesnikov-prvakov. Govorila sta na Prešernovem grobu delavni prof. P I r n a t na Jenkovem grobu pa slovenski skiadateij, sodnik Oskar De v, pevci pa zapeli ori Prešernu »Strune milo se glasite" |i pri Jenku „Poveite ve planine". Tržaški Slovenci smo položili na oba grobova velike lavorove vence, ki smo ji-i pripeljali s seboj. Takih vencev — dejali so tako — v Kianju doslej še niso videli. S pokopališča so odšla druŠt?a na \e-selični prostor v Zvezdi in le prekmalu je potekel kratko od merjeni čas za nas Tiža-jčane, ko smo se morali zopet odpeljati ! preti Trstu. Naredni Čitalnici v Krsn u pa kličemo ob tej priliki: Le vztrajno naprej po poti k narodni prosveti in povzdigi. "5 Zi "■3 — -! > i ? iT p m i - rs Kr njslco Kočevje . . . 12 1 146 — — Kranj .... — 4 — 1 Ljubljana I. . 070 3 •t — •) LjuMjana II 385 5 T — 6 Ljubljana nem. o 1 167 - Novo Mesto . 270 1 5 i o Št. Vid . . . 289 1 — — — >kupaj . . 1.951 12 325 3 13 S-i'io0,. 032% 1411',» 0-13° , Sp?d. Štajersko Celje A. . . . 73 — 234 1 1 Celje B. . . . 169 — — __ _ Maribor . . . 337 — 233 Ptuj..... 30 3 157 _ _ skupaj . . 6G9 3 624 1 t 49'19% .►-24" 50'40% _ Koroško | J Beljak. . . . 3 - 312 1 Celovec . . . 73 — 407 4 — Št. Pavel . . 26 2 191 12 6 skupaj . . 107 2 910 16 7 0 19" 0 S7 33% 1-5t°/o Frimors-.o Gorica .... 447 4 56 403 1 Koper .... — G — 199 — Pazin .... 28 141 — •j 1 Pulj nem. . . 14 25 92 53 i Pulj ital. . . . -- 5 — 190 — Trst nem. . . 230 19 'J 10 140 •» i Trst ital. . . 2 1 5 717 i Vuloi tu-G;jatija 7 71 1 1 -^iupaj 728 ; 272 j 364 Gimnazije skupaj 1.705 ""»4'b'i0 39 3 395 ! 289 12.223 1.725 60 (Glej tabelo ..liealci |>o narodnosti") V nobeni dežeii s 'ovenss ti prebivalstvom šrčiio lovenskii diskov o o r5ke.n ^Icer 26 vt , toda re« t vuo za 0*16% i*ia:ij, realci so 4 ali za 0 29° 0 manj. Na 10000 piebivalcev pride teh d-.-žrlah 53 2 srednješolcev, torej manj ne^o povprečno v celi A trip; pj H tih 19 2, S:3/enj;n 337, Nemcih 785, l •" m 917. V posimeznih dtž:f ;h prid ra 10 000 prebivalcev ene narodnosti rreo! cš.lc^v iste narodnost!: n Kranjskem Slovencev 50 1, Nemcev 189 5; ds Spodnjem Šiajer-3kem Slovencev 15 4, Nemc.v 131*3; na Koroškem Slovercev 13 6, Nemcev 42 2; na P m rs' em Si vencev 36 9, Hrvatov 17 9, Nemce/ ^28 Italijanov 90 8. Šlev • c ra.-. n r e gimcazljccv in realcev e ie pri Slove tc^h s Hrvatih v prett le^ Š i ren letu :e posbnšalo. V celi A >lrji pridi ieios na enega realca 2 17 gi .nnazi -cev. v :eJ? deželah .i 2 27, ir Siovencih 4 36, H . ::h 7 22, Nemcih 1 94 Itai1 anlh 1*28. R.alna smer je zastopana ši v realni gimnaziji, a tudi tej nj mnogo Slovencev. Oi 1.160 eain a ar z ,cev v t sk h redajth šotah, z arti v Vjražd uu in Sušaku, a njih Števtto se ne da dognati, ser hrvatske srednje šele ž.libo^ e vodijo narodnostne totlsiike d:j ;ov. Posamezni »o še zu ibiti raztreseni jo o?tal h avstrijskih kr^.novinah, a veliko iih ne more Lein 1908. je bilo v teh d^ž:i •• slo-•enskio Ri.Tinazilce? 2 703, realcev pa 745. Število gi nnaJjcev je t:rcj r. 4ra-:tlo v 4 te-tih z j 626 aH za 23 16°/0- realcev dp, ka-ierih i : mo že ud nekdaj premalo, samo m 38 (5 1%). S cer . :»amo SI kc cl š^ vedno razmeroma m-.n] srednješolcev ko drugi .nroi*, : s-i Nemci i i I alljnnl. V^ .Ja; moramo opetovano pou !:-:> i, di ?ma.u ) g^mn.ultcev že preveč, na Kranjskem. Aki bi j • naš narod bgd ia b. se ab>olviranl d jaki po .vetiii prOv'u!; i» aim okiicj^. bi morali ie pozdravljati v^iko šte iio dn|e-šošce % tir se s š ia ,Jem v tbče širi znanje ia kiiliara ter bi bilo koristno^ če im^mo čim več ii -Tožencev v v*eh poklicih. Ža'i-bog pa ni takv. Kdor Je nekaj let pr.:edel po ?;ima:izil3ljih klopeh, se ne mr.ra več b.vitt 5 :iel edelstvem i.i ubr.cm ter množi rs;o sb"o plačanega intcligenčaega prote-' ri_a .. Na visokih šeLb !mn?nn večmoma i i;:e ia filozofe, več, t.-/* r j ii -i. i primernega kruha v d movi ii. U- en do.r.ovine naših -urlrtov ne rabijo, f lozifov pa ie maio. Ak^ bi im ;l zdravnike, inzenirje; živino-zdr v.iike itd. ti bi zdaj laiiko dobil za slulka na BJkhiiu. To a teh Imamo sami prt m slo. Zato moramo odločuo nastopiti proti enostranskemu množenju naših gimnazijcev. T'eba [e Javnost poučiti .n o svetovati na Kranjskem gimnazijski Š ud , nasvetovatl kačjemu realke, zlasti pa meščanske in razne strokovne šole, kakor obrtne, pcljede's're itd. Predvsem pa je dolžnost sred ijcšolskih prJes r4e /, da s pra vično strogostjo Ubirajo spodobne in odstranjujejo minj sposobne dijake il gimnazij. S tem korLt Jo splošiostf, a tud! prizadeiim posameznikom bolj kakor z nejmes»no popustljivostjo. Nov© Osram svetiljke Nerazbitne ! 70°|0 j riliranku na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istoruerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 100«J sveč in napetosti 1*2 do 260 voltov. — Glavna zaloga za Trst, Gorico rimorsko In Dalmacijo: R. Oitxa , br. Brunner d. d. DjnaJ, Trst, piazza dal Ponierosso 1 V Trstu, dne J) julija 1913. „EDINOST" št. 188 Stran III. Realci po narodncs i. Slovenci "o C a drugi Kranjsko Idrija .... Ljubljana . . 1S0 330 5 5 1!>9 3 1 -i skupaj . . 510 70'l.Vo 5 0-007« 204 !" 3 0-41p 0 1° Spod. Štajerski Maribor . . . 8 2 K(J° o o 207 94-36° „ i 1 | 2 Koroško Celovec . . . 5 1-27° . — 375 95"18°( 9 5 Primorsko Gorica .... : Pazin .... Pulj..... Trst nem. . . i ital. I. . „ IL . 140 11 03 3 7 13 12 1 71 73 153 1 l 144 104 88 200 584 352 5 4 0 2 •-> 8 kupaj . . 254 11-88% 33 | 239 1532 19 1 54° u| 13'9S° 0j7lG2°|oJ Realke skupaj J 779 | 40 | 1 145 j 1.545 | 3! Vseh srednješolcev | 4.174 j 329 ! 3.3i8 i 1 3 27 J j S'i U ne _ i - ti ■ * -OJ V V tržaški okrajni bolniški blagajni | torij v zavodu, ki šteje med svojimi Člani ie'ivd najmanj tretjino Slovencev, se m re Sbvenec nii? razgovoriti v svojem terinera ježki1, n?, temveč ga c°!o sl!'{o n?i! govori italijanski. Oglasil 32 je v uredništvu Šttfinj M-hae ii r-.irat ii fn' >r,l/rot im Avt&rizsran elektrotehniški mehanik Vi^A^I£«n Trst> ulica delle Poste st-9- 19 IIICPI KMlil ---Telefon štev. 362/VIIt.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga svetlljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Posebtn I oddelek za popravila v preclzljskl meh nlkl. i ....... " " t -mir 'n'iEiđiti PI Slovenski zdravniki v Sib.ji. V BI- grad odpotujejo -u > oi.ic -u n i-izubijane, zd~av tki: dr. Ed S a j e r, r. Iva u O iu 2 ^ n in dr. Mi ko Čer nič, :a ;?os'.e!:jo svojo p. m * srbskim n- LŽVil. Kranjski cof! P; d menoj tezi „Jahres-jerichr Uta k. 1 S.: a oo^rgymrjasLin5 L ach l9i2/(3, veifasst vom D.u Dr. L .eaz PtŽaRi.Uii znaniUene rez--rave d-. Dolenca Je celo poročilo nemško! In to Je teiao poreedo pr?ega zavoda v .»red šču Slo;en,tva ! V dno uuo^ k.atvbe čio-esa to, no je venaar ravnatelj SJOvcrtec, in 1; litijski zboi' restoji samo n slcveaskh »rcfesorjev, Š2 več, po tabeli v poročilu S ejs l v c i 658 Sio cncev ia ce o a a rt J m e;.! iu mdu vse nerršso ! N C roo i a zaiotrivati vzrokov, da ravnateljstvo fcš Ja v »vet svoje poročilo v aemščini, vžetalmo r. ie, da ?e pri -!ubt r.nsk h slovenskih pro-fvSorjih in ra.ULtcij h pač ic zeio iaticd-jen — cof! Bodi \;m : A nek?j m ramo ož go V poročilu itn j po , 30d nemščina, in k:r po nemškem diSl, ptednost: kjer se n išt^vajo učil?, uujižnic^, prost« predmeti, temata maturantov, bralne vaje — p>vsod so slovanski seznami zrdnjf, za nemščino 1 C io obvesSi'o za prihodnje šol-stj leto je aajprej r&igaš.no v nemškem, p.stem šeie v slovenskem j-ziku. S i ve, na 658 s .-venskih dijakov ia staršev n! treba j-netl ozirov — prednost morata fmeti dva Š • aba, zanešena og^na od kod! 0.i < tao rata najprej dlti obveščena, kaj se in Sc ne zgodi v začetku prihodnjega leta r.^ cr-vtm uiticrn zavodu na Sio-enskem! — P > tem pa ta krstna imena učencev in rojstnih itraje;J Ta iuate sa ^e j haane, j s fe itd in krajevnih imea 2 nemškimi bpakedran-kami na — „Itz" kar mrgoli! To jo t arav-u ■ 1 st po t vara matrik majorom gloriam U=rm .ale. Prepričani smo, d i j : v;a| 55% ds.-akov pri vpisovanji pr;n»i5:o ioj t=ie usitne v siovenskem {ezlku izpolojeae, kjer so b; a . ac-na in Sraji praviino pisaui. Ima li rav-1 t2iist;o pravico prjt/srjaii ta im.-na i i p i : šivati njih sloveasSi znata'! Pač, po pra viuii — c; fa ! izjavljamo, da nr:m je škečenjski do-- nik, ki nam je doposial vest pod naslovom , MlaSokopitntiem!", oriobčeno v včeiajšr.ji „čiaiuGSti*, imenoval jmeo* onih dveh „iiii.i-d-isopitcezev", katerih hiaavŠiino graia v s >em dopisu, in da to nlsakor ni,ti stro-ko.na tajnika NDO, j^g Brandner in M : a x , kt, kakor vemo vsi, nista tekom vsega volilnega boja ra top-'a kot govor n ka na nobecem volilskem shodu, docim pa ie dopisnik menil v svojem d >pisu navda š ne govoie hnavcev na vtliiskih shodih ia njhovo prejšnje fn polnejše zubavl;an|e. V okrajni bolniški blagajni morajo aS res vladati lepe razmere, ki se frav čisto nič ne rszloiujejo od onih na mesinem -naglstratu, kjer gospodarijo najzagrizeuejšl čiinoraš^, ia te razmere kažejo ie prejasnr, : ko puhia, b ako lažniva je trditev socijilnih Umokratov, ra iiočejj biti enako pravIČ I vsem narodom. f . r , ~ , f feriž, km so pokazilKcIikokrat ia tudi ob les Imenovanje. C kr. ze'eznisfco ravna-1 el|stvo v Trstu je tm^novaio aijunkta gosp. ^ude ii.i J et: i.i a, 2 ■ a ■ Vlit. či.*. azied t i>iad!i Ko« drž. a h z It. c. Kt-tn pojdemo v nedeljo ? V nedei-o, dne i3. t m. pojdejo vsi k Sv. Jakobu, k er p.iftdi na -rtu r;ostii!3e .Jadran' ob 4 popoldne šentjakobska podružnic? družbe s . CM zaključno vesel co otrcšsega rttea. Ni vrtu bo tudi razstava del, ki so jih na-pra ili naši malčki, ter si jo bo lahko ogleda? vsak, r? da bi p?eča' kako poseb.;c vstopnino. S/irala bo tudi godb^, a naši mileči bodo zapeli uefraj pesmic, tako eta bemo gotovo očarani po n] hcvem uspehu v dobi eaei?a obstoji olroškl BARUOCA MIZA tSK! MOJSTER Trst, ulici San francesco Vfissnl 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na leljo se menjajo pasovi In zmet! e:t6!J za papala« del« Ia •• ae b«|l kaaksreno« Hooostl za pomlad In za poletje! Moške obleke iz sukna, kamgarna. zadnje novosti...... od K 15-48 ! Oečk? obleke i z sukna, kamgarna, zadnja to o iti .... od K 10—32 j Otroške obleke ■ d 3 do 12 let cd K 3—18 I Velika zaloga suknenih hlač . od K 4 — 14 n k- tonlrastih hlač od K 2 20—5 Na;večja zaloga bl?ga zadnjih no/ostl. :: Sprejemajo se naročila po meri :: J M ETNI ZOBJE i Specjclltetn: delavne obleke, srajce s spodnje srnice Itd. Itd: as turo v robro znani trgovini Jim cittfi di Trieste" ulica Giosie Carducci (ex Torrente) 40. Plcnnbiranj© zobov, M iranfe zobov brez vsake bolečine Z dr. i. Ćermak V. Tuscher robozdravnik konces. zobni t^hajfc • TF.ST - ■j'.'crii desjis Cafiemt;. IE. r adst 4 mim ZmaMrsi! ; riporoč« avoje trgo ■ leta, odkar vt ec. Pevsko ri-u^tvo fcI!iri;a" bo tudi Iz p:«jaz«0i'tl sodelovalo pri ve-tiicl. O roški vrtec obstcjl sele eno leto, vz-d:žu e ga sama Šentjakob ka podružnica, a z hajčlo Je ve.^j tekem te g,- pr.eg^i leta tiad 80 ciro?', d» je dolžnost vsakega v irsiu bivajočega Slovenca, da pride ia to zakjučno vesei co in s tem prinese s oj mah dar dorau na otiar. NI ram torej treba : t dc go fn Široko raz'agsti, kak pomen ima ?:iš oircški \rtcc, ker to že ve v.ak m i»tt» ti . . S.ovenec, leimeć le pravimo: Ne pozabite PfCu KrOflJSKD llllZSrSKfl ZQuFUSQ priti v.nedeijo, dae 13. t. m., na veselico k v §t. Vidu nad Ljubljano S a Jakobu. Vvtoonina na veselico za od . , . J. 1 « rastic 40 stot. V slučaju slabega vremena vpisana zadruga z omejenim jamstvom fj vršla se bode Istoiako veselica, toda mesto! nasproti postaje Vižmarje na vrt:-, v Cvorarii gostilne „Jidran". Mizarska dclavulca s strojnim obratom H na električno silo. ===== {\ Alojzi] Poob slovenski urar in zlatar v TRSTU olica del Rivo it 26 (nm trgu pri 8t. Jakovo) ulici: Comri.efcial3 18, n j-odružnico u'ica Istria 6& | (Čarbola zgoru a). - i^rodbja se žito, oves, koruza ii i rezaovrstne otrobi ter tuoka tudi na debeio. J{ans Schmidt -■'asKa t š ^S«' m&ž za. kronika« Trst 8. julija. TržaSka .mularija*. Pi-ec .es;i pod gerenjim naslovom v pontddjkcvi števiiki ,Ej:no?ti*, naj se le toiažJ, saj ima mnogo sotrpinov ^iede sJavnoznane tržaške mu arije. MorebU ga malo potolažim, te mu povem, kris > moram pretrpeti v?!ed ti; resreine zuiege. Na našo nesrečo je za našo hišo v ul. S. Ciiino ia doli pred \rtom necD- delano zemljišče, ki čaira kupca, da bi se tu zidala nova poslopja. Ta zemljišča so pa prav pripravno zbira'.išče nešteviioe rr.ularije oa 5: 6 let pa tja do 14 ia 15 1 Toliko jih je včasih, da kar rargoii m tako kriče in se prepirajo, da bi človek rrtelil, da je tu kaka* ziogiasua staromestaa be^aica, saj nI s'išat'.i druzega nego kletev na kletev; umazano,j TELEFON Št 1085. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih j I oprav, vsfh vrst in slogov od preprostih do ] | ___ najnovejših. Nizke cene, brez konkurence I i Izdeluje vsa pohištvena in stavbena j dela, * prava za hotele sanntorje in ; ^JWm druge javne zgradbd. Zaloga v št. Vidu nad Ljubljano I Filijslka v Ljubljani,' Dunajska c. 28. \ Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti! r — — brezplačno. — — — — — j f tobotehnlk TRST al. delta Zonta št. 7. /. Korsano Specijalist za sifilitlčne In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ul. San Lazzaro Št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do L In od 51/, do 6'/, pop. ostudno besedo, drugo za drugo. Čio vek bi bil tedaj najraje gluh ia svojim otrokom bij najraje zamsšll ušesa prav, prav trdno. Oxrog; našo hiše je tako, kakor bi bila tod mimo' šta turška vojska. Iz vrat ob cesti so iztiili zap.-h, zid ob stebrih poarii, mejni zid za hišo v pravem pomenu razrušili, drevje s kamenjem unićsl'. Kakor toča pada včasih s ceste ka* mecje sem doli. Lučajo ga v ubogo Jablan, cia bi ž nje zbili zeleni malovredni sad. Ob gotov.h urah ne smemo pustiti ctrok na ovojem iastaem vr u, ker so v nevarnosti njihove glave. Pod senčnato divjo trto, kfer b! si človek tako lepo cdpoč>l k2ko vrečo! urico, se ne suie sedeti, ker pred kamenjem ni v3>no. Igrajo zelo aktualno igro — vejsko z besedaro« in z de! a njem. N^iepša pa^pride seda|: Ko sera p;ei kratkim opozorila redarja na to nadležno zalego, zalego odpadniško-laško, ko sem pokazala pourdne in razrušene zide fereg hiše. travo zažgaao, drevje polomljeno ia vrata razbita, dejal mi je počasi in mirco: „Kanadiudio, gospa, ali pa z vodo jih c?o- OMBki kandidat doktor prava z enoletno prakso išče službe. Nastop eventuelno takoj. Ponudbe na lnserstni oddelek Edinosti ulica Giorgio Galatti pod ,.Štv. 1488". iiii Dr. 1'ecnik Dr. PETSCHNIOO bst, via S. Catcriia Stcv. l. n aotrmaje (splošne) boiooEf. ii ta 2—S in Ipecijalift (spolne) bolezni i 11V, Sjf ____ .-i- koža« Ie ia 7—7*. SEBI asa Ljudska hranilnica in posojilnica u Trstu registrovana zadruga z neomejeno zav. sprejema hraiitlue t loge Oj In jih obrestuje po 9 2 jO, po 4V/o na dvamesečno, po 5% na šestmesečno odpoved; daje zadružniki'm posojila po O % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uradile 6e vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hiši — ulica Torre blanca St. 21 ia .---.t. TiGOUlHfl IZG0T0ULJEH1H OBLEK ia moSRe, ženske In otroke Obleke po meri. CEHE IZREDNO NIZKE. S OH INC C & c? Ulica delta Tone Z (za cerkvijo s». Antona noue$2) trst mita San Lazzaro 17. Od avsusta naprej u ulici Ponterosso 8 vosol al. Hnovo 13. Stran IV, „EDINOST" št. 188. V Trstu, dne 9. julija 1913. Ijte! Mi ne mdremo nič, ker če jih ka| strašimo, smo lahko drugi dan ▼ listih in pridem še ob službo. (Slavna polici|a tega redarja lahko priporoči na pristojnem mestu, da dobi zaslužni križec za svoj pogum! Op. ured.) V meni |e na tak odgovor seveda zavrelo in odgovorila sem njegovemu pogumu primerno. Mularija po 20, 30 ali tudi 40 po številu se bo bala moje palice ali vode I Pripravila bi jim s tem šele prav lepo zabavo; saj če se kakšenkrat prikažem na ponovni klic svojih otrok, sprejemajo me s psovkami, da se moram skriti. Otroci in jaz smo te| omazani druhali „Sčavi." Tako, kakor vidite, neznani pisec o tržaški mulariji, bodo čini te slavne mularije lahko še mnogo slavnejši, saj vedo, da jim redarji ne morejo nič, ker se bojijo — listov 1 Mi pa zato nismo gospodarji na lastnih tleb, na svojem vrtu, skrlmo se pred to zalego med štiri stene ter zaprimo posebno svoje otroke, da nam jih mularija ne pokvari moralno in fizično. Nasilneža. Na Acquodottu It. 20 stanujoči 36letni Edvard Dicosta je bil aretiran na ovadbo Humberta Colanttlja, ker mu |e grozil, da ga pobije. Ko je prišel stražnik, |e Dicosta udaril tudi po stražniku, ki pa ga je ukrotil in odgnal v zapor. Prav tako je bil tudi aretiran 35letni mesar Rudolf Casson, ki stanuje v ul. Tra-versale al Bosco št. 3, ker Je grozil nekemu Adolfu Metteliju z velikim nožem. Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 13. t. m., dopoldne ob osmih se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora in zlet-nega odbora. Dnevni red: Župni zlet in obračun. Pridite poinoštevilno. Dr. W i I f a n, starosta. »Dramatično društvo* ima danes zvečer sejo. V soboto, dne 12. t. m. se bo vršil ob 8 zvečer občni zbor z običajnim dnevnim redom. Sfar* del. organizacija. sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 url dopoldne jara protestni shod na Velikem trgu (pred namestništvom) DNEVNI RED: Kaj je z našim obrtnim šolstrom ? Glavni poročevalec : Pr, Mo$la? KiSOVeC. Godbeni odsek NDO. Zaupniki NDO in ZJZ imajo danes, v sredo, ob 8 zvečer važno posvetovanje. Dnevni red: Reorganizacija godbenega odseka. Poroča tov. dr. Josip Mandič. Sestanek se vrši v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška št. 2. Pripravljalni odbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu ima danes, v sredo, ob 7 30 zvečer odborovo sejo. Ves ti iz Gorifike, Samostojni kandidatje za deželno-zbarske volitve: dr. Gustav G r e g o r i n, odvetnik v Trstu, Ignac Kovač, župan v Ajdovščini in Ivan Mi kl a v ič, župan v Kobarid i so možje, katerih kandidature so bile sprejete v ljudstvu prav simpatično. Prav bi bilo, da se ljudstvo zdrami in obrne hrbet zdražbarjem SLS. ter voli svoje samostojne ljudske kandidatel Za načela nam gre! pravijo novo strujarji SLS. Ali v resnici jim gre le za to, da spravijo v deželni zbor svojega poveljnika dr. Antona Breclja. Načela nas ločijo! pravijo novostrujarji, namreč načela jih ločijo od starostrujarjev SLS, kakor trde, ali kako to mogoče, ker so pa sprejeli iz liste starostrujarjev za splošni volilni razred kar dva kandidata. Ta dva sta vendar človeka, od katerih Icčijo novostrujarje načela! Ali ne ? Logika Jih Je popolnoma zapustila, zmešnjava Je zavkdala v SLS., v ksteil gre novostrujarjem le za eno osebo, ne pa za m čela. — Volilci, varujte se ta-kih „načel* (n volite samostojne kandidate ! Goriška dežela nima ne zdravstvenega zakona ne deželnega šolskega zaloga. Šolsko breme težko občuti ljudstvo ca Goriškem. Deželni šolski zalog bi razbremenil okraje, ali v deželnem zboru so leta 1904. sprejeli tak zakon, da ljudstvo naprej trpi pod šolskim bremenom potem okrajnih šolskih zalogov. Ce bi bil uvedea deželni Šolski zalog, bi bil nemogoč proces Finžger-Rozinove vrste. Zlo rodi zlo. Socialni demokratje se pridno gib I(eIo po goriški deželi glede volitev v deželni zbor. Na slovenski strani je posebno priden dr, Tum3, ki je imel že vse polno shodov. On ve, da mu je ostalo Še nek?| imena v ljudstvu od takrat, ko je bil voditelj napredne stranke, pa hoče sedanjo priliko ob zmeinfavah na eni in nedelavnosti na drugi strani porabiti v to, da bi dobil kolikor mogoče glasov. Toda volijo naj ga soc. demokratje, drugemu ni tr«ba nobenemu, da voli dr. Turno. Čemu pa ? Se toliko manj, ker imamo za splošno kurijo tri dobre samostojne kandidate. — Na italijanski strani prirejajo scc. demokratje shode po Furlaniji; pomagat hodi tudi tržaški Cernlu tz. Slovenci v Gorici so postavili za splošno kurijo svoje kandidate. Ti so: Ivan G o r i u p, pek, tiskarski poslovodja Ivan Fabčič in odvetniški kandidat dr. Peter MedveSček. Slovenci v Gorici volijo s Furlanijo v splošni skupini. Tako po volilnem redu, ki |e bil ustvarjen sporazumno med dr. Gregorčičem in dr. Pa|erjem z namenom, da nai Gorica v političnem oziru nadglasuje Furlanijo v liberalnem smislu, v narodnostnem pa bo Furlanija čuvala, da Slovenci v Gorici ne pridemo do vel|ave pri dežel-nozborskih volitvah. Tak Škandal ie zvarila „kooperacija" Gregorčiča pri Pajerje vem delu. Iz AjdovSčlne. Tukajšnja podružnica NDO sklicuje za nedeljo,, dne 13. t. m , ob 3 popoldne v dvorani gosp. Brat'ne javen shod. Razmere, ki so nastale v zadnjem času v tukajšnji predilnici vsled tega, ker naroča vodstvo cele mase delavcev in delavk iz Italije, katere tudi bolje plačuje, ako ravno nimajo niti pojma o tej stroki in jih morajo domačini šele učiti, in jim daje povsod prednost pred domačini, nas sili, da sklicujemo ta shod. So pa tudi še druge nujne in za delavstvo koristne zadeve, o katerih bodo na tem shodu govorili: dr. Sosič, strok, tajnik Mrak, ter predsednica ženske skupine NDO v Trstu, Antonija Dekleva. Za ta shod |e že sedaj veliko zanimanje, posebno Še pri tukajšnjih tovarlšicah, ker bodo imele priliko slišati svojo zgorajomenjeno zastopnico iz Trsta. Ker bo shod Javen, vabljeni ste vsi tisti, ki še niste organizirani In ki Imate Še katere pomisleke napram NDO, da se prepričate o nje namenu in da se uverlte o tem, da se poteguje edino le za zboljšanja položaja delavstva s kakršnegakoli mišljenja. M'nuli ponedeljek so imeli razgovor s tukajšnjim vodjem, nadvodjem, predilnice ter nadzornikom akcijske družbe predsednik, podpredsedaik in odbornik NDO v tovarniški pisarni. Naši zastopnici so nadzorniku družbe, ki fe bil prvič tukaj, pojamfii vse zahteve, katere si je zabeležil, in obljubil, da bo skrbel za to, da se upravičenim željam ustreže, posebno da se ponočni delavni čas skrajša, tarif akordnega dela uredi in razglasi in da tudi obljubo gotovo izpolni. Vsekakor pa v nedeljo vse na Javni shcdl _ Vesti iz Istre. Iz Buzeta. Nočem se skiicevati na § 19. tiskovnega zakona, ampak se zanašam na lojalnost uredništva, ko prosim, da uvrstite ta-le kratki odgovor na dopis iz Buzeta v številki od 29. tek. meseca. V dopisu mi se namreč očita, da sem rekel v šoli, da je „slovenski Jezik star ter okoren in da mu manlka mnogo izrazov, a za to da uporablja Slovenec za vsak pojem, za katerega nima izraza, besedo „hudič" in da iz beseda da se pri Slovencu ponavlja za v:>ako drugo besedo." Na to izjavljam odkritosrčno in odločno, da teh besed nisem rabil nikdar v svojem življenju, niti Jih ne bom, ker se protivijo mojemu prepričanju; najmanj pa sem Jih izrekel v šoli, kjer — dobro vem — bedi prostora edico-le znanosti In resnici, za katero živim in se bojujem. Prepričan sem pa, In vem predobro, da je gornji dopis narekovala grda neopravičena osebnost, mržnja In maščevalnost, katere nikjer in nikelj niso prinesle miru, sreče in blagoslova. Obenem sem danes vležil prošnjo na c. k. okrajni šolski svet — edinega mojega sodnika v službenih stvari h — naj uvede proll meni disciplinarno preiskavo z namenom, da se ugotovi resnica. V rezultatu preiskave naj Vam sporoče pi3ci onega dopisa; ako ne, pa sporočim Jaz sam. V. Šepič. nadučitelj Listnica uredništva. G. Vinko Fakin, Škrbina. — Do 15. majnika 1913. Mali oglasi EI S prvim avgustom llZotZ D.,j£ hinjo, sobo, sobico in vrtom v Rojanu, Vergnelis št. 432, blizu cerkve. Pojasnila v ,Gostilni Maria", ulica Lazzaretto vccchio 5t. 14. Stanovanje se popravi na lastne stre5te. 1500 Javni ples bo godba iz Gorice. v Kenfah se bo vršil 20. in 21. t. m. kakor druga leta. - Svirala 1499 Nnvn °P'^mljen® « prostim uh dom, par- ili! V U ketami se odda za L'4 kron. — San G.a-como in monte 12, vrata 13. 1497 Cha h t* VI21 II l*Q znamka A. K , zgubljena v CUI lia UI d uiici Oardacci.) Kdor jo prinese na Inseratni oddelek Edinosti dobi primerno nagrado.__mu Df1 H*! CD f 8ta sobica, eventuelao Boba t tt UUUa OC po-teliama slovenskim delavcem. — Ulica Sv. Marka 37, IV. nad. 14 Ki Intolinonton in ufen< priden in posten dr- III LCIiy Cll IDII iavni uradnik v pokoju, p -polnoma ve?č srbsko-hrvaSkega jezika v govoru in pisavi, tudi cirilice, iS£e službo kot dopi-nife. knjigovodja ali eliČco v Trstu ali zunaj Traia. Govori in p še tndi lašri, nemški in angleški. Ne zahteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima drbra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoju 5 t e v. 1422". Naslov pove Instratni oddelek E li jo-nosti ped isto številko._14'22 Prinnrnoa se> novim vodstvom, na uovo • i IJJUrUuu urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-v Gorici. Cene zmerne._1252 VnaiRm se 8 * avgustom 1913 poti MclJDIII ugodnimi pognji dobroidoia trg« -vina z javno tehtnico ob glavni cesti v občin' >iurje priy Ajdovščini. Več se izve pri gostilničarju Čem elj v Sturiah 28. 147^ ^OtOJjrSfS Antona JerkiČa otsiov: lrst, u ilira f^elle Foate 10 ; Gorica, Goaposkr 4441 Zavarovalnica goveje žuine v Ro?nu!ni priredi javno tombolo in ples dne D<14U«IUi 13. julija 1913 na \rtu Konsumn. društva._1442 Višjegimnazijec službe za počitnic e. Dopisi na lneeratni cdd?lek Edinosti pod na ilovom : „Učenje". 14b« FRAN RUPKIK. krojaški mojster. Ti«', ulica Gen na Ht. 10. T. \ !-»r»Q ilo 'a8e kupujem ter izdelujem vsakovrstna lZ|Jault5 najmodernejša lama dela ROJIO, ul. Acquedoto tt). ANDKEJ 175 - Kupujem želpzo, stare kovine: Anton Oernac* Trst, ulica Olmo št. 12. 1730 Urarna in zlatarna ISŽČT;* najnižjih cenah se popravljajo ure iu zlati predmet Popravljajo se budilniri z garancijo po K 1"—. Cai Sguadrani. 909 Dnhiot A#n 111 tapetarljc po že znano nin-rulIlblVU kih cenah, katere se ne dobi dragje. Spalne Sjba iz vsakovrstnega Jrs«, rezane od 3S0 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Novtt z*lo£a S. 1'KOV, ul. Stjuero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštre palače. Po dogovora olajšanje plačevanju. 14HH i*- VELIKA ZALOGA ^m ŽELEZNINE m KOVIN Trst, ulica G. Carducci 26. VELIKA iZBERA ROČNIH POLJEDELSKIH STROJEV Sggčr* v X ' *f • t - „> . f~ > . c fv. rciv -^ I i! v"--., * ! V, _ 11 f U ; % -. - -3 • ---• - I v-,' ""V■ : . ReSetaid za žito. Ročne inlatfiiiice. Olle o oseb oblikah. TrebllnlRI za zrnje In seme, Rezalniki za klajo o oseh oellkostih. Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. Raznovrstno orodje.