GLASNIK URADNI VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA Ljubljana, 7. junija 1963 leto x., Štev. ss OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINI JESENICE 423 Na podlagi 10. točke člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur-*■ LRS St. 19-88/52) ter 168. člena zakona o proračunih in o financiranju Jamostojnih zavodov (Uradni list fLRJ št. 52-847/59, 23-388/61, 52-J67/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je občinski ljudski odbor Je- senice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1963 sprejel ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Jesenice za leto 1962 1. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Jesenice za leto 1962 obsega: 7- Zaključni račun proračuna: — dohodki 690,839.924 — 10*/» obvezna rezerva 44,927.902 — udeležba skladu za šolstvo 179,015.829 — udeležba za krajevne sklade 12,192.164 236,135.895 — Izdatki 454,704.029 454,704.029 2- Zaključni račun rezervnega sklada: — dohodki 37,415.003 — izdatki 8,736.185 _ — presežek dohodkov nad izdatki 28,189.913 “• Zaključne račune skladov, ki nimajo posebnih organov upravljanja: — dohodki 12,187.207 ■— izdatki 9,827.585 — presežek dohodkov nad izdatki 2,359.622 2. člen Presežki dohodkov nad izdatki iz *• člena tega odloka se prenesejo: — v rezervni sklad 28,189.913 — v sklade (pod 2) 2,359.622 , Posebna proračunska rezerva iz °ta 1902 v znesku 44,927.902 din sc frenese v dohodek proračuna za leto 1963. 3. člen Pregled dohodkov in izdatkov Proračuna občine Jesenice po po- sameznih delih je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 400-14/62-4. Jesenice, dne 15. aprila 1963. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Franc Gašperin I. r. PREGLED ohodkov In izdatkov proračuna občine Jesenice za leto 1962 ti°hodkl: j' del — skupni dohodki ■ del — posebni dohodki 435,596.888 203,011.423 “• del — dohodki državnih organov 292.644 g' del — ostali dohodki 1 del — prenesena sredstva 7,622.173 44,316.796 690,839.924 — 10*/« obvezna rezerva 44,927.902 —“ udeležba sklada za šolstvo 179,015.829 ~~ udeležba krajevnim skladom 12,192.164 236,135.895 **datkl Skupaj dohodki 454,704.029 j del — prosveta in kultura 15,506.528 3 rt — socialno varstvo 38,527.777 5 rt — zdravstvo 6 rt — državna uprava 15,496.028 141,105.041 7 rt — komunalna dejavnost 36,411.733 8 j — negospodarske investicije 65,191.803 9' "el — dotacije 55,962.464 1q' °el — obveznosti 77,479.798 • del — proračunska rezerva 9,022.857 Skupaj izdatki 454,704.029 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR VABILO na 1. sejo Okrajne skupščine okraja Ljubljana Na podlagi 3. in 4. odstavka 29. člena Zakona o izvedbi Ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS št. 10-91/63) sklicujem 1. sejo Okrajne skupščine okraja Ljubljana, ki bo v sredo, dne 12. junija 1963 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednj-' dnevni re o: 1. Verifikacija mandatov novoizvoljenih odbornikov. 2. Svečana izjava izvoljenih odbornikov. 3. Izvolitev predsednika in podpredsednikov okrajne skupščine. 4. Izvolitev organov okrajne skupščine. Morebitno odsotnost javite oddelku za skupne službe OLO, Kresija, soba 8/1 (Skupščinska pisarna, telefon: 32-566, int. 205). Številka: 06-3/63-22-4. Predsednik Datum: 6. 6. 1963. okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš 1. r. seji občinskega zbora in na seji zbo- ODLOK la proizvajalcev dne 15. aprila 1963 0 proračunu občine Jesenice sl)1'ejcl za leto 1963 1. člen Proračun občine Jesenice za leto 1963 zajema: I. Dohodke v znesku ki se zmanjšajo za — prispevek v sklad za skupno financiranje šolstva za območje okraja Ljubljana — prispevek v sklad za skupno financiranje negospodarskih investicij na območju okraja Ljubljana — prispevek v družbeni sklad za šolstvo občine — prispevek v cestni sklad občine — prispevek v kmetijski sklad občine — prispevek v krajevne sklade — prispevek v sklad za telesno vzgojo — prispevek v sklad za kulturo in prosveto — sredstva za finančni načrt občinske uprave — sredstva za finančni načrt okrajnega sodišča Skupaj zmanjšani dohodki Ostane za financiranje proračuna Od tega 10 */o posebne proračunske rezerve Cisti dohodki za financ, pror. izdatkov II. Izdatki v znesku Od skupnih virov dohodkov, ki znašajo pripada: — skladu za skupno financiranje šolstva na območju okraja Ljubljana — skladu za skupno financiranje negospodarskih investicij na območju okraja Ljubljana —< družbenemu skladu za šolstvo občine — za finančni načrt okrajnega sodišča za finančni načrt občinske uprave — ostanek za proračunske izdatke 1.052,178.000 70,750.000 70.750.000 257.080.000 8.430.000 2.700.000 15.155.000 24,000.000 24,000.000 135.840.000 16.414.000 025.119.000 427.059.000 36.515.000 390.544.000 390,544.000 566,000.00« 12,5»/. 12,5 % 33 % 2,9% 24.0 % 15.1 % 3. člen Od posebnih virov dohodkov, ki znašajo 303,100.000, pripada krajevnim skladom 5 % sredstev. davka od prodaje alkoholnih pijač (nad 5 oz. 10*/«). 5. člen So.**® Podlagi 16. člena in 10. točke sitih ena zakona o občinskih ljud-1»-8n/<ždborih (Uradni list LRS štev. /52) In 14. ter 39. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ štev. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61. 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63 je občinski ljudski odbor Jesenice na 4. člen V sklad za telesno kulturo in v sklad za kulturo in prosveto se steka po 40 % občinskega prometnega Sredstva za financiranje izdatkov občinske uprave in okrajnega sodišča se razporedijo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme starešini upravnega organa skupaj s svetom delovnega kolektiva. 6. člen pogojih 93. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov do višine 90 #/o. Ta sredstva trgovska podjetja odvajajo pred delitvijo dohodka. 2. člen ODLOK o ustanovitvi gasilskega sklada občine Radovljica Odredbodajalec za vse proračunske razdelke je tajnik občinskega ljudskega odbora. 7. člen Svet za družbeni plan in finance sme med letom storiti ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi. Za ukrepe mora dobiti svet poznejše soglasje občinskega ljudskega odbora. 8. člen S proračunsko rezervo razpolaga svet za družbeni plan in finance ob 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 010-8/63-4. Jesenice, dne 15. aprila 19,, je napoved Radio Ljub- it). člen Dolžnost upravnega organa avtobusne postaje v Radovljici in na Bledu je: 1. da določi mesta na peronu za odhod in prihod avtobusov, 2. da vrši nadzor nad prihodi in odhodi avtobusov, 3. da daje pravilne informacije potujočemu občinstvu v zvezi z voznim redom, 4. da vzdržuje red na postaji ir skrbi za čistočo v vseh prostorih avtobusne postaje, 5. da prodaja vozne karte za rezervacijo sedežev, 6. da namešča veljavne vozne rede na vidnem mestu, 7. da obvešča potnike preko zvočnih naprav o prihodu in odhodu avtobusov, 8. da sprejema v shrambo in izdaja iz nje ročno prtljago potnikov, 9. da sprejema in oddaja razna telefonska poročila, ki jih naročajo šoferji ali sprevodniki, 10. da vodi dežurno knjigo prihodov in odhodov avtobusov in vanjo vpisuje zahtevane podatke; vpisati je potrebno tudi vse ugotovljene pomanjkljivosti vozila in nečednost; voznega osebja. 11. Člen Upravni odbor postaje je dolžan vse nepravilnosti v zvezi z vzdrževanjem rednih avtobusnih prog javljati oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Radovljica. za vsak postanek avtobusa na avtobusni postaji Radovljica in Bled. Tarifa je določena za dobo enega leta. Tarifo določi svet za gradbene in komunalne zadeve. 13. člen Vsa avtobusna podjetja, ki uporabljajo avtobusno postajo Radovljica in Bled, so dolžna plačati pristojbino iz 12. člena tega odloka upravnemu organu avtobusne postaje do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec na podlagi sprejetega računa. 14. člen Sredstva, zbrana od pristojbin, se uporabljajo za vzdrževanje reda, čistoče in razsvetljave tistih prostorov na avtobusni postaji, ki jih uporabljajo potniki in avtobusi, ter druga komunalna dela, ki so pomembna za izboljšanje javnega cestnega prometa. V skladu z namembnostjo sredstev po prejšnjem odstavku se ta delijo med občino in podjetjem, ki upravlja avtobusne postaje, v odstotku, ki se določi s posebno pogodbo. Sredstva od pristojbin, ki pripadajo občini, se zbirajo na komunalnem skladu občine Radovljica. VI. Kazenske določbe 15. člen Za prekršek, storjen na avtobusnih postajah Radovljica in Bled, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din avtobusno podjetje: 1. če njegovi avtobusi prihajajo in odhajajo iz drugega prostora, kot je določeno s prvim členom tega odloka. 2. če njegovi avtobusi zavzemajo svoje mesto pred časom oziroma se zadržujejo na avtobusni postaji po času, ki je določen v 3. členu tega odloka, 3. če na avtobusni postaji izvršuje popravila vozila (4.člen tega odloka), 4. če njegovi avtobusi odhajajo iz avtobusne postaje prej, kakor jim je to določeno (člen 5. tega odloka), 5. če njegovi avtobusi prevzamejo v prevoz prtljago, ki ogroža varnost potnikov (člen 7 tega odloka), 6. če upravnemu organu postaje ne javi pravočasno sprememb voznega reda (člen 8 tega odloka), 7. če se osebje njegovih avtobusov ne ravna po navodilih službo-jočih (člen 8 tega odloka). Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba go-gospodarske organizacije za prekršek po vseh točkah tega člena. 16. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje oseba, ki stori prekršek prepovedi iz 6. člena tega odloka. 17. člen Upravno kazenski postopek na prvi stopnji vodi in izreka kazni pristojni občinski sodnik za prekrške. 18. člen Sredstva, zbrana po določbah 15. in 16. člena tega odloka, so dohodek cestnega sklada ObLO Radovljica. VII. Končne določbe x 19. člen 6. člen n’h ohiriimi.80 v‘njcne, v umaza-6 let ♦ težl<0 b°lnc in otrokom ,£>hko star°stl brcz spremstva, se vstop v avt°busni postaji prepove v avtobus. V. Pristojbine za uporabo postaje Vsa podjetja, ki uporabljajo avtobusno postajo, nosijo sorazmerni del stroškov za vzdrževanje postaje. Stroški se plačujejo po tarifi, ki je sestavni del tega odloka, in sicer Odlok se izobesi na vidnem mestu na avtobusni postaji. 20. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okra- ja Ljubljana, uporablja pa se od 1/6-1963. Številka: 34-15/03-1 Datum: 23/5-1963. ^ Predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Jere, 1. r, OBČINA TBB0VLJ1 430 Na podlagi 85. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in 55-732/62) in sklepa o najmanjšem znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Ur. list LRS, št. 6-3V65) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Trbovlje na svojem 3. zasedanju dne 26. aprila 1963 SKLEP o višini pogrebnine za zavarovane osebe. 1. Znesek pogrebnine znaša za zavarovane osebe: — stare-do 1 leta 12.000 din, — stare od I do 14 let 20.000 din, — stare nad 14 let 30.000 din. 2. V primeru, da zavarovana osebo umre v kraju izven svojega stalnega prebivališča in je prepeljana nu svoj dom, sc povrne družini po^ lovica stroškov prevozu do 150 km. O povračilu stroškov za prevoze na razdaljah nad 150 km otlloča o vsakem posameznem primeru upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah. 3. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za zavarovane primere, nastale od 1. maja 1963 dalje. Štev.: 06-3/1963-4. Trbovlje, 26. april 1963. Predsednik skupščine Komunalne skupnosti soc. zavarovanja: Janez Narnd 1. r. OBČINA VRHNIKA 431. Na podlagi 2. odst. 15 .člena in 12. tč. 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19-88/52) ter 3. in 7. člena Zakona o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS št. 22-127/58) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila sprejel SKLEP o urbanističnem vplivnem območju in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov za območje občine Vrhnika. 1. člen S tem sklepom se določijo za področje občine Vrhnika vplivna območja naselij, za katere je potrebno izdelati urbanistične projekte in si^er: 1. Mesto Vrhnika z okoliškimi kraji: Stara Vrhnika, Verd in del naselja Sinja gorica. 2. Borovnica z naselji Dol, Laze, Breg in Pako. 2. člen Ostali kraji in naselja na področju občine Vrhnika nimajo pomembnejših delovnih mest razen v kmetijstvu, zato se gradbeni objekti na- čeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh naseljih za posebne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja naselij je potrebno izjemno dovoljenje pristojnega organa. Izjemo predstavlja le naselje Log, za katerega naj urbanistični program reši upravičenost nadaljnje izgradnje naselja. 3. člen Ob izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, ki so navedena v 1. členu tega sklepa, je treba upoštevati naslednje potrebe, oziroma zahteve ter načela za perspektivno obdobje 30 let, in sicer: a) V coningu stanovanjskih predelov naj se upošteVa gostota naseljenosti, in sicer za kraje: Vrhnika: povprečno na 120 prebivalcev/ha, Verd: povprečno na 90 prebivalcev/ha, Borovnica: povprečno na 100 prebivalcev/ha, Breg: povprečno na 80 prebivalcev/ha. _V ostalih krajih iz 1. člena tega sklepa naj gostota naseljenosti doseže povprečno 80 prebivalcev/ha. Ob določitvi coninga je računati z naslednjim številom prebivalstva: Vrhnika. Borovnica, Breg Ostali Skupaj Verd Dol, Laze, Pako kraji Sed. stanje (popis pr. 1. 1961) 5020 2336 5172 12.528 Nar. prir. v 30 letih 1650 720 1760 4.130 Prešel, iz krneč, podr 1950 402 — (2.352) Prešel, iz ost. gospod, razlogov 600 192 — 2352 792 Skupaj 9220 3650 4580 17.450 b)V coningu za industrijo je zagotoviti naslednje površine za obstoječo industrijo: 1. Vrhnika-Verd 16,2 ha 2. Borovnica 7,2 ha 3. Breg 1,0 ha 4. Ostali kraji Bistra, Dr. grič 0,8 ha Skupaj 25,2 ha Razen navedene obstoječe industrije je upoštevati še površine za novo industrijo in to: 1. Vrhnika-Verd 5 ha 2. Borovnica 1,8 ha Skupaj 6,8 ha c) Trgovsko mrežo za oskrbo prebivalstva je razdeliti na: 1. drobno dnevno preskrbo v naslednjih krajih: Vrhnika (po stanovanjskih soseskah), Borovnica, Verd, Breg, Drenov grič, Log, Dragomer, Bevke, Stara Vrhnika, Velika Ligoj-na, Podlipa in Blatna Brezovica. 2. Generalno preskrbo in grosistična skladišča na Vrhniki in Borovnici. č) Objekte za prosveto, kulturo in telesno vzgojo je predvideti v naslednjih krajih: 1. Tri osemletne šole in to dve na Vrhniki in ena v Borovnici. Na področnih šolah (nepopolne osnovne šole na Pokojišču, Ligojni, Zaplani, Log-Zaplana, Podlipa, Drenov grič, Bevke in Log ostane v bodoče pouk v prvih dveh razredih. Zato se mora povečati kapaciteta obeh osemletk na Vrhniki za 6 učilnic. 2. Strokovno šolstvo na Vrhniki. 3. Kulturni domovi na Vrhniki in Borovnici. 4. Med ostale kulturne objekte je šteti Tehnični muzej v Bistri. 5. Telesnovzgojni objekti in naprave na Vrhniki in Borovnici. d) Objekte za zdravstvo in socialno varstvo je predvideti v naslednjih krajih: 1. Zdravstveni dom na Vrhniki. 2. Zdravstvena postaja v Borovnici. 3. Pomožna zdravstvena postaja na Logu. 4. Lekarni: na Vrhniki in Borovnici. 5. Obratne ambulante ne bodo potrebne, ker bodo zdravstveni domovi prevzeli te naloge. 6. Otroške ustanove (vrtci) na Vrhniki in Borovnici. 7. Dom počitka na Vrhniki. 8. Veterinarski dom na Vrhniki. e) Za gradnjo veekend naselij in ostalih turističnih objektov je predvideti naslednja področja. 1. Močilnik. 2. Zaplana (področje Jamnika). 3. Pekel pri Borovnici. f) Objekti spomeniškega varstva in pokrajinske zaščite: Med spomeniško varstvene objekte je šteti Trojico na Vrhniki, Stari del naselja Vrhnike (Ob Stari cesti), okolico izvira Ljubljanice (Močilnik), objekt in okolico tehničnega muzeja v Bistri, nacionalni park v Peklu pri Borovnici in steber viadukta v Borovnici. g) Hidroregulacije, melioracije in kmetijske površine: Hidroregulacije in melioracije je uveljavljati na površinah, ki bodo vključene v intezivno kmetijsko proizvodnjo. Zajeti morajo pritoke Ljubljanice na zemljiščih posestev v Ligojni, Dragomerju, Blatni Brezovici, Verdu in Bistri. Z melioracijami je izboljšati kvaliteto obstoječih in na novo pridobljenih agrarnih zemljišč. h) Prometna mreža: Železnica je z elektrifikacijo celotne proge dobila dokončne oblike rekonstrukcije s tem, da bo potrebno uvesti še varnostne električne naprave. Preko teritorija vrhniške občine bo zgrajena nova avtocesta E 93, ki bo potekala po trasi sedanje ceste I. reda, razen na odseku Drenov grič—Vrhnika, kjer se premakne na prostor med Vrhniko in Verdom. Vrhniki je zagotoviti svoj priključek na avto cesto. Republiških cest II. reda ni na teritoriju občine, pač pa so prečne povezave kot ceste III. reda in to: Vrhnika—Horjul, Vrhnika—Smrečje s podaljškom v Žiri in Vrhnika—Borovnica—Podpeč. Te ceste je temeljito rekonstruirati za boljšo povezavo vrhniškega področja s Horjulsko in Poljansko dolino, kakor tudi za boljšo povezavo naselij na južnem robu Barja. Ostale ceste II. reda so lahko makadamske. Ceste IV. reda na teritoriju občine Vrhnika ne zahtevajo večjih rekonstrukcijskih del. Obnoviti je le ceste do pomembnejših turističnih točk kot Močilnik in Pekel nad Borovnico. i) Mreža komunalnih naprav: 1. vodovodi: predvidena je naslednja vrsta potrošnje vode: a) potrošnja v manjših naseljih, ki nimajo razvojnih možnosti, b) potrošnja v dveh večjih centrih (—Vrhnika—Borovnica). c) potrošnja na večjih kmetijskih posestvih in živinorejskih centrih. Ad a) V manjših naseljih, ki ne bodo imela nobenih funkcij niti v industrijskem niti jv kmetijskem smislu, je potrebno delno obnoviti obstoječe lokalne vodovode, oziroma zgraditi nove, kjer bo to mogoče. Puvouu je pulivuiio v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo zagotoviti sanacijo vodnih virov tako, da bodo v tehničnem in higienskem smislu primerni potrebam in zahtevam. AD b) Za oskrbo z vodo obeh centrov je zgraditi dva skupinska vodovoda. Zaradi velikega povečanja števila prebivalstva in industrijskih kapacitet na Vrhniki bodo obstoječi vodni viri prešibki. Zato je vključiti dodatni vodni vir izvir Hribščice, ki ima minimalno kapaciteto 250 1/sek. Skupinski vodovod Vrhnika bo zajel še naselja: Verd, Mirke, Staro Vrhniko in del naselja Sinja gorica. Industrija usnja ima urejene lastne črpalnice za direktno preskrbo iz Ljubljanice. Ker je poraba obratne vode zelo velika (danes 1670 m3) na dan, perspektivno 2430 m3 (dan) bo taka oskrba tudi perspektivno najbolj ekonomična. Drugi skupinski vodovod bo vključeval naselja Borovnico, Laze, Dol, Breg, Pako. Obstoječi borovniški vodovod je prešibak, zato bo ojačan z delno že zgrajenim novim vodovodom Breg—Pako. Ad c) V živinorejskih centrih bo glavni potrošnik vode živina. Glede na različno kapaciteto posameznih centrov bodo potrebe nihale od 40 m3 do 60 m3 (dan). Kjer je to mogoče, je priključiti vodno oskrbo živinorejskega centra na lokalne ali predvidene skupinske vodovode. Kjer to ne bo mogoče, bodo izviri za potrebe posameznega centra morali imeti minimalno kapaciteto 0,6—1,0 l/sekundo. 2. Kanalizacija: Kanalizacija v naselju Vrhnika je v glavnem izvršena, vendar brez čistilne naprave. V perspektivi bo potrebno zgraditi še ostale stranske zbiralnike. Cimprej je pristopiti k izgradnji čistilne naprave, kamor naj se priključi tudi vsa industrija. V Borovnici je obstoječe kanalizacijsko omrežje še skromnejše. Tudi tukaj je potrebno kompleksno reševanje, kjer bo enotni sistem odvajanja odplak zajel vsaj naselje Borovnico. Ostala naselja vplivnega območja Borovnice imajo pretežno kmečki značaj, kjer splakovalna kanalizacija ne pride v poštev. V naseljih, kjer so predvideni živinorejski centri, je potrebno urediti primeren način gnojišč. V vseh ostalih manjših stanovanjskih naseljih, kjer ni predviden večji populacijski razvoj, splakovalna kanalizacija ne bo potrebna. 3. Električno omrežje: a) tranzitno električno omrežje visoke napetosti le v manjšem obsegu prečka vrhniško področje. Najpomembnejši je daljnovod visoke napetosti 35 KV Logatec, mimo Vrhnike na Kleče. Po isti trasi bo zgrajen nov daljnovod 110 KV napetosti za povezavo soških in savskih hidroenergetskih virov. b) lokalno visokonapetostno električno omrežje 20 KV bistveno ne bo povečano. Pač pa je predvidena izgradnja razdelilne postaje na Vrhniki in izgradnja novih transformatorskih postaj na Vrhniki 2-3, Dolu, Blatni Brezovici, Verdu in Logu. c) TT omrežje zahteva večje dopolnitve z uvedbo avtomatskih telefonskih central. Na Vrhniki so prostori že pripravljeni in bo tranzitna avtomatska telefonska centrala vključena takoj, ko bo zgrajeno novo poštno poslopje v Ljubljani. Prav tako je v Borovnici predvideti postavitev končne avtomatske centrale. Na ta dva centra bodo vezane potrebe vseh ostalih naselij v občini. 4. člen Roki za izdelavo urbanističnih projektov se določijo takole: Vrhnika: a) urbanistični program do 15. 4. 1963. b) ureditveni načrt za naselja Vrhnike do 15. 4. 1963, c) zazidalni načrt za bodoči center na Vrhniki do 30. 6. 1963, d) zazidalni načrt za kompleks Lošca že izdelan. e) zazidalni načrt za kompleks Klis že izdelan. f) zazidalni načrt za stanovanjski predel ob Idrijski cesti do 30. junija 1963, g) regulacijski načrti (asanacljskl# dopolnitve) za posamezne predele naselja Vrhnika do 1. 5. 1964. Borovnica: a) urbanistični program do 31. januarja 1963, b) ureditveni načrt za naselje Borovnica do 30. aprila 1963, c) ureditveni načrt za center Borovnice do 30. 6. 1963, d) ureditveni načrt za kompleks I. etape ind. hiš do 1. 8. 1963, e) ureditveni načrt za kompleks blokovne gradnje 30. 3. 1964. Breg: ureditveni urbanistični načrt za naselje Breg do 31. 3 1964. Log: urbanistični program za utemeljitev stanov, izgradnje do 31. 3. 1963. Urbanistično dokumentacijo V tem členu izdela Projektivni atelje Ljubljana po medsebojnih pogodbah. 5. člen Poleg urbanistične dokumentacije je treba izdelati še naslednje programe in načrte: 1. program in načrt melioracij površine, to je obstoječih in na nova pridobljenih na območju občine, izdelajo kmetijske organizacije do 31. 12. 1963. 2. Do 31. 12. 1963 mora biti programsko rešeno tudi vprašanje avto ceste, predvsem na področju vplivnega območja Vrhnike. 3. Program razvoja turističnih objektov, weekend naselij in zaščitnih površin reši občinski ljudski od' bor do 30. 6. 1963. 6. člen Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 3/8-350-04/63. Datum: 10. maja 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbor* Franci Širok 1. r. «23 «2« «25 420 m 428 429 430 «31 VSEBINA Vabilo na 1. sejo okrajne skupSčiH*; okraja Ljubljana. Odlok o zaključnem računu o lzvr»£ tvl proračuna za 1. 1902 občine Jes^ niče. . Odlok o proračunu za 1. 1963 obči"* Jesenice. Odlok o določitvi plačevanja prispe* lui Iz dohodka gospodarskih organizacij storitvene obrti In gostinski gospodarskih organizacij občine Ljubi lJana-Center. Odlok o določitvi odstotka, ki ga govska podjetja, ki trgujejo s kmetu skimi živilskimi pridelki odvajajo, sklad rlzlka občin I.JublJana-Cent* j Odlok o količinah vina ln žganja. 3 Jih smelo zasebni proizvajalci P*" ja biti doma v proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka ob* ne I.Jubljana-SIŠka. ™ Odlok o ustanovitvi gasilskega sk1' da občine Radovljica ... Odlok o avtobusnih postajah obd* Radovljica. ^ Sklep o vlSlnl pogrebnine za zava' vane osebe občine Trbovlje. -z Sklep o urbanističnem vplivnem j’ močju In o rokih za Izdelavo u„y matičnih projektov na območju ° čine Vrhnika.