PRIMORSKI DNEVNIK S ijgJViSSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št; 180 (5264) TRST, petek 17. avgusta 1962 (utri velik sprejem Nikolajevu in Popoviču iit i sta se v sredo srečno vrnila iz vesolja Ostala sta v presledku šestih minut blizu mesta Karagande v Kazahstanu - Nikolajev je Pletel 2,600.000 kilometrov, Popovič pa okoli dva milijona - Znanstveniki poudarjajo veliko važnost uspelega poizkusa za nadaljnje osvajanje vesolja' '5 16- — Astronavta Adrijan Nikolajev in Pavel Popovič sta se včeraj vrnila iz ve t. žemljo. Major Adrijan Nikolajev je s svojo ladjo »Vostok 111» pristal ob 9.55 po mo * C;« . A i? v.Casu- podpolkovnik Pavel Popovič pa šest minut za njim, v neposredni bližini kra-& določen za pristanek, in sicer južno od mesta Karagande v Kazahstanu v Ji' To mesto je nekaj sto kilometrov severovzhodno od kozmodroma Bajkonur, sta Nikolajev in Popovič odletela v vesolje. Kozmodrom je severovzhodno od naj- i ^ sta^^6 Aralskega mo rja. ___________ 1A !#!?5otovatil!;0l^'’eyQ4ri^£,OPOv 48-krat. Pot, ki jo je preletel, je mnogo ljudi, ki so čestitali star- j S1? TOo»» *■** V*»*»*_ ™4*W. .*«*l*» V TOavaJLkier ju je sprejel Gagarin. Kakor potenja TASS, je prvi dan dveh kozmonav-! jr> v Precejšnji zmedi, ikat;i ustvarili fotografi in Atiji’ k' so ju oblegali z j [tal' Zdravniki so že si-^vta Pregledali oba ko-Jjj Spočetka so nekoli- i(5£6aij 1 *■ toda pozneje so strogo spoštovanje ij*X lahko spopolnijo preglede. US* lks,° ugotovili, da je i K S, ,,olajeva in Popoviča ™ktvj .°e dobro deluje, pri-111 dihanje sta popol- 3 g |Wnaa j v Moskvi priprav- ™Pob„,?,n sprejem Nikolaje-t Oijrtl!cu. Hruščov, ki je se- ItVvo - V Jalti- se bo vr' JI I« j !i to'SVo Jutri ali pa v sobo. «1^ ,Ils°stvoval v soboto ;Sjvtn. ub’ sorodniki obeh A J so že na poti v Mo-,. ag‘i vi, svečanosti bodo šAe Pos tebn*unega pome- izrednega pome-i ta ".“VUje osvajanje veso-*■ ?01ete na druge plane- A t,1?* Bajkomur 11. av-r."*0- V vesolju je pre-aTi skoraj _ štiri dm tsetni; Je t^Od.^j^olajeva so izstrelili Zemljo in Luno. Skupni polet Nikolajeva in Popoviča je trajal od nedelje od 11.02 do 10.01 v sredo, t.j. skupno približno 71 ur. Skupno sta «Vostok 111» iti «Vo-stok IV» krožila po vesolju 165,26 ur ali 7 dni. Okrog Zemlje sta letela 112-krat, ravnik sta presekala 224-krat in skupno sta preletela 4,7 milijona kilometrov. , Prvi, ki je objel kozmonavta Nikolajeva, ko je pristal, je bil German Titov. Oba kozmonavta sta pristala na neki ravnini v stepi Kazahstana Prva priča pristanka je bila posadka izvidniškega letala, ki je opozorila helikopterje, na katerih je bilo na vsakem šest mož in po en zdravnik. Pqpovič, ki je pristal 6 minut za Nikolajevom, je najprej vprašal, ali je Nikolajev srečno pristal. Oba kozmonavta so takoj odpeljali v hišico sredi akacij, kjer ju je čakal obilen obed, dva divana in šop cvetlic na mizi. Več deklet jima je izročilo cvetje. Sledilo je neskončno pripovedovanje in izpraševanje, ki so ga morali prekiniti zdravniki, ki so ukazali kozmonavtoma, naj ležeta. Pavel Popovič je n. pr. pripovedoval, kako je v njegovi kabini tekla voda iz cevi, kadar jih je odprl: Iz vode je nastala krogla. Ce si popihal vanjo, se je ta krogla vode premikala in zadela 10.48 moskovski radio ^trni; J? hud 64-krat letel £ 'u preletel 2.600.000 Bnm \10 je sedemkrat raz-i^^fhljo in Luno. t 1,1'ka Popoviča so iz-L ;*8a kozmodroma 12. ?.0l ,^'02. V vesolju je pre-ali nekaj manj ka- času ie Prete' tOi »■ ^too° 72 milijona kilome-^emlje je letel nad ob steno kabine. Ko je ob sporočil, da sta kozmonavta srečno pristala, so se ulice po vseh mestih napolnile z množico. Vsi balkoni in vsa okna so bili polni ljudi v veselem razpoloženju. V Ceboksaru in Uziju, pred hišama staršev kozmonavtov, se je zbralo .............................um Alžirija v Arabski ligi KAIRO, 16. — Alžirija je postala danes 13. članica Arabske lige. Glasovanje o sprejemu je bilo javno. Navzoči so bili vsi člani sveta razen Iraka, ki se ne udeležuje sej, odkar je nastal spor zaradi Kuvaita. Moskovski dopisnik danskega komunističnega lista «Land ug Folk* piše, da sta vesoljski ladji Nikolajeva in Popoviča tehtali vsaka približno 8 ton in pol. S sovjetske strani niso dali glede tega nobenih pojasnil, in časnikar ne pove, kje je dobil te podatke. Vesoljski ladji Gagarina :n Titova sta tehtali vsaka 4 tone in pol. Do sedaj niso sporočili, zakaj so spremenili kraj pristanka dveh vesoljskih ladij. Kakor je znano, sta Gagarin in Titov pristala na področju Saratova, nekaj tisoč kilometrov bolj zahodno od kraja, kjer sta pristala Nikolajev in Popovič. Toda novi kraj pristanka ima nekatere prednosti. Predvsem je mnogo bliže kozmodromu Bajkomur, kjer so zdravniki, specialisti, voditelji državne komisije itd. Razen tega sta bila tira obeh vesoljskih ladij izbrana tako, da sta ladji v 24 urah 16-krat obkrožili Zemljo in se spet približali mestu, s katerega sta bili izstreljeni, približno isto uro naslednjega dne. S tem je bilo računanje poenostavljeno. Na vsak način pa pomeni pristanek ladij na območju, s katerega sta bili izstreljeni, nov uspeh sovjetskih znanstvenikov in novo presenečenje. 2e v prvih popoldanskih urah včeraj so CK KP SZ, prezidij vrhovnega sovjeta in vlada naslovili svečan razglas stranki, ljudstvu SZ ter narodom in vladam vseh dežel sveta. Med drugim je rečeno, da so ta poizkus omogočile predvsem močne nosilne rakete, tehnično popolni vesoljski ladji, izredna natančnost znanstvenih računov ter skladno in natančno delo sovjetskih znanstvenikov, inženirjev, tehnikov, delavcev in kozmonavtov, ki so sodelovali pri izpolnitvi te naloge. Razglas pravi dalje, da pomeni skupni polet obeh vesoljskih ladij novo razdobje v osvajanju vesolja, in dodaja, da se bliža čas, ko bodo sovjetski kozmonavti popeljali močne vesoljske ladje proti planetom sončnega sistema. ♦ Ta polet, je rečeno v razglasu, kaže visoko raven industrijskega, znanstvenega in tehničnega razvo- .............I.............................••••••"««• VČERAJ V DOLINI AOSTA enni se je ponesrečil N čitanjcm mu je postalo slabo in padel je v pol metra globok potok ! leži v bolnišnici Mauriziano v Aosti s pridržano prognozo levo sen. $ Voditelj Italijanske socialistične stranke Pie-0r1' je že — kot vsako leto — več kot en teden na Wih,u v Dolini Aosta, se je včeraj okrog 11. . „ jPeb1'- Med sprehodom iz mesta Cogne proti ,va ^ Jf,., bs«, p4po6il na nekem kamnu ob potoku in med ci- po1 metra Slo--------- V bašu .So §a nekaj mi-C* v I11 in kmalu zatem Sto v bolnišnico rJ^iSnjirriČe je prvi pri' iVJ® z V. ^ornači zdravnik \?0. nekaterimi orožni-'L/bici r> pa so zdravniki !C Hewauriziano v Ao_ ©1, leži v tretjem .a javili zdravniško i, Sovem zdravstve-se ugotav-a obšla nenadna ^^aril , Je Padel v potok, 1 glavo ob kamen, t S>, »sms: pri čemer se je ranil v ce, zadobil udarce na drugih de lih telesa ter izgubil zav®st- , pomočjo zdravil so ga v bolnišnici ponovno spravili k zavesti ter je bilo ob 20. url njegovo stanje še vedno zaskrbljujoče zaradi nenadne srčne nezmogljivoati, ki je nastala zaradi zmanjšane množine krvi v 'Krvnem obtoku. Hkrati pa so zdravniki ugotovili »rahlo oteklino pljuč ki pa se zbolj-&uje». Elektrokardidgrami so pokazali normalno stanje. Pulz 71, pritisk 95-70, dihanje 32, temperatura 37.7.) Zdravniško poročilo končno poudarja, da je »spričo Nennijeve precejšnje starosti pro- gnoza seveda rezervirana*. Poročilo je podpisalo šest zdravnikov. Ob 22.18 so iz Aoste sporočili, da je bolnik zaspal, da bo ena izmed bolničark pazila nanj vso noč poleg njegove sobe pa je Nennijeva soproga, ki mu je ves dan stregla. Razen dežurnih zdravnikov je ostal v bolnišnici tudi eden izmed primarijev, medtem ko so ostali vedno pripravljeni na intervencijo v svojih stanovanjih. Vhod v tretje nadstropje, kjer bolnik leži, nadzorujejo varnostni organi, da bi preprečili dohod tujcev. Novinarji in fotografi pa bodo vso noč čakali blizu bolnišnice, da bi čim-prej zvedeli za sleherno novico o zdravstvenem stanju uglednega italijanskega državnika. V Aosto prihaja nenehno stotine brzojavk z željami, da bi popularni socialistični voditelj čimprej ozdravel. V bolnišnico sta prišla osebno med popoldanskimi urami Togliatti in njegova soproga, ki sta prav tako na oddihu v Dolini Aosta in se pogovarjala z zdravniki. Med brzojavi pa so v prvi vrsti brzojavi predsednika vlade Fanfanija, Alda Mora, notranjega ministra Tavianija in drugih državnikov. Nennijevi hčerki sta ia-koj odpotovali iz Rima v Aosto. Za bolnikovo zdravje se je po telefonu zanimal iz Dubrovnika tudi predsednik poslanske zbornice Leone, Največ brzojavov je seveda poslalo veliko število socialističnih prvakov, sindikalnih voditeljev itd. Zaradi velikošmarenskih praznikov tudi danes in včeraj ni bilo omembe vrednih političnih dogodkov. Le predsednik senata Merza-gora je objavil svoje izjave v tedniku «11 Tempo*, minister za javno zdravje Jervolino pa v tedniku «Gente». Merzagora zavrača predvsem podtikanja tiska, da je hotel zavirati obravnavo zakona o nacionalizaciji električne m.' strije, Jervolino pa napoveduj vrsto zakonskih osnutkov, nB J? ’ lagi katerih bo izpopolnjena * nodaja glede ponarejevanja t ža in proizvodnje zdravi*, sednik republike Se«n4 k med prvimi »anlmal xa ldne vo zdravje, je danes J- *■ obiskal muzej Risorgimenta v la Guiccioli pri Vicenzl. Kot po vsem »vetu^e povratek sovjetskih k°*"1°n»Ualjjt. Brzojav lik ndntev 1 1 4 sta poslala mededV^mTprvi VrsU Fan,a' ni in Togliatti. ja SZ in priča o nesporni prednosti socializma nad kapitalizmom*. Oba kozmonavta sta bila danes odlikovana z novim odlikovanjem, ki je določen tistim, ki preletijo v vesolju nad milijon kilometrov. Nikolajev je dobil dve kolajni, ker je preletel 2.600.000 kilometrov, Popovič pa eno, ker je preletel nekaj manj kakor d\a mili-jona kilometrov. Sovjetski znanstvenik Jakovin je izjavil, da je polet obeh vesoljskih ladij omogočil preizkušanje metode manevriranja vesolj, skih ladij med poletom. Preden bodo organizirali polete na druge planete sončnega sistema, je treba rešiti najvažnejše vprašanje, ki je združitev dveh vesoljskih ladij med poletom. To rešitev bodo teoretično kmalu našli. Pripomnil je, da je polet Nikolajeva in Popoviča »dobra generalna vaja pred poletom na druge svetove v vesolje«. Znanstvenik Semenenko je izjavil, da bodo nedvomno v doglednem času odhajale vesoljske ladje na dolge polete v vesolje, da dosežejo druge planete in pri-stanjo na njih. Sovjetski strokovnjak za vesoljske zadeve Sedov je po televiziji izjavil, da so s poletom dveh ladij dosegli naslednje: 1. sovjetski znanstveniki so dokončno rešili vprašanje ki nastaja z izstrelitvijo vesoljske ladje v tir, na katerem je že neka druga vesoljska ladja. 2. Sovjetski znanstveniki in inženirji so rešili vprašanje pristanka vesoljskih ladij. 3. V zadnjih štirih dneh se je znatno povečalo upanje, da se spoznajo skrivnosti medplanetne-ga sveta in možnosti odhajanja ljudi V ta svet. Član sovjetske akademije znanosti prof. Gilzon je izjavil, da nudijo sovjetski vesoljski poleti široko preračunano varnost. Titov ie na primer imel v svoji kabini hrano, vodo in električno energijo še za drugih deset dni. Tiri vesoljskih ladij so skrbno preračunani: če naprava za pristanek ne bi delovale, bi vesoljska ladja lahko pristala po petdnevnem do dvanajstdnevnem kroženju o-koli Zemlje, in to zaradi naravnega pojemanja hitrosti v atmosferi. Toda varnost ni preračunana le na deset_ do dvanajst dni, temveč za daljšo dobo. Sedov je dodal, da bo polet Nikolajeva in Ropoviča neposredno vplival na mednarodne odnose in na razvoj borbe za mir. Sovjetski minister za obrambo maršal Ma-linovski pa pravi, v brzojavki, s katero je čestital obema kozmonavtoma, da mora svet upoštevati sovjetski pomen uspele dvojne izstrelitve vesoljskih ladij: »Naši sovražniki sedaj vedo, kakšno tehniko in vojaško moč ima Sovjetska zveza.« Sovjetski strokovnjak za geofiziko Fedinski pa je izjavil, da imajo opazovanja, ki sta jih izvršita Nikolajev in Popovič v zve-s plastmi oblakov nad Zemljo, veliko znanstveno važnost. Proučevanje te plati atmosfere bo o-mogočilo obrazložitev številnih pojavov. Novi podatki, zlasti pa podatki o kozmičnih žarkih v medplanetnem prostoru, bodo i-meli velik vpliv na proučevanje narave elementov in na obrazložitev obstoja antimaterije, ki se po mnenju znanstvenikov lahko odkrije v kozmosu. Agencija Tass je javila, da so SZ izdali novo serijo poštnih znamk, ki komemorirajo polet Nikolajeva in Popoviča. Ameriški znanstveniki in strokovnjaki skušajo zmanjšati pomen uspeha Sovjetske zveze. Rav. natelj ameriškega vesoljskega programa James Webb je izrekel prepričanje, da bodo ZDA dobile tekmo za prihon na Luno kljub sedanji prednosti SZ, in da bodo pred Sovjetsko zvezo poslale človeka na Luno, od koder se bo vrnil na Zemljo, Pripomnil je, da je še daleč čas. tako za ZDA kakor za SZ, ko bodo lahko dosegli Luno. Vendar pa priznavajo ameriški strokovnjaki, da je velik uspeh natančnost, s katero so sovjetski znanstveniki izstrelili dru. go vesoljsko ladjo na tir prve ladje. Nemški strokovnjak von Braun, ki živi v ZDA, pa je zatrjeval, da sta tudi ameriška kozmonavta Glenn in Carpenter letela skoraj po istem tiru. Pripomnil je, da bi lahko uspeh primejali sedanjemu sovjetskemu uspehu, 6* bi bili ta dva kozmonavta izstrelili ob istem času. Trdil je tudi, da «ni mnenja, da je v zadnjem sovjetskem poizkusu prišlo do velikega tehničnega napredka«. Dalje je von Braun trdil, da bo moč poslati človeka na Luno, od koder se bo lahko vrnil, šele tedaj, ko bo na razpoiago še močnejša nosilna raketa. ZDA sedaj pripravljajo tako raketo in po njegovem mnenju jo morajo tudi v SZ šele izdelati. Tudi on je izrekel mnenje, da bodo Američani prvi poslali človeka na Luno Takega mnenja pa ni Nobelov nagrajenec za fiziko Edward Tel-ler ki je na nekem predavanju izjavil: «Nobenega dvoma ni, da najboljši živeči znanstveniki niso v tej dvorani in niti v ZDA, temveč v Moskvi.« Zatem je Teller izjavil, da mora biti napor za potovanje na Luno izključno znanstvenega značaja, da se razširi človeška znanost o vesolju. %**. : ' Sovjetska kozmonavta Nikolajev (levo) ln Popovič NIZOZEMSKA JE MORALA KONČNO POPUSTITI Podpisan sporazum o Zahodnem Irianu med indonezijsko in nizozemsko vlado Jutri bodo ukinjene sovražnosti - Ozemlje pride 1. maja pod indonezijsko suverenost - Pozneje bo na ozemlju plebiscit - Nizozemski zunanji minister Luns ostro napada ZDA, ker so odrekle vojaško pomoč proti Indoneziji NEW YORK, 10. — Sinoči ob 23.19 po srednjeevropskem času so na sedežu OZN podpisali sporazum med Indonezijo in Nizozemsko o Zahodni Novi Gvineji. Svečanosti je predsedoval tajnik OZN U Tant, ki je sporočil, da bosta obe državi takoj obnovili diplomatske odnose. U Tant je čestital obema vladama, ker sta pokazali dobro voljo za rešitev tega spora, ter je pozval Nizozemsko in Indonezijo, naj tudi v prihodnje sodelujeta z OZN. Za Indonezijo je podpisal zunanji minister Subandrio, za Nizozemsko pa poslanik v Wa-shingtonu Van Roijen. S tem je rešen spor, ki se je vlekel trinajst let. Včeraj je bila 12. obletnica sestave 'enotne indonezijske vlade. Subandrio je po podpisu izjavil, da sporazum obnavlja enotnost Indonezije; ter se je zahvalil U Tantu, nizozemskim pogajalcem in U Tantovemu predstavniku Bunkerju. Nizozemski poslanik pa je izjavil, da se bo njegova vlada «iše dalje zanimala za blaginjo Papuancev« in da zaradi tega pripisuje veliko važnost določbam v sporazumu, ki jamčijo gospodarski, politični in kulturni napredek tega ozemlja in njegovih prebivalcev ter jim omogočajo tudi, da bodo pod nadzorstvom OZN izbirali svojo prihod- svobodno nost. Predsednik nizozemske vlade De Quay je izjavil, da je njegova vlada rajši sklenila sporazum z Indonezijo, kakor pa da bi tve-gala vojno, ki ne bi nudila nobenega jamstva za prihodnost Papuancev. Pozval je nizozemske državljane na NoVi Gvineji, naj ostanejo na svojem mestu in naj prispevajo k lojalni izvedbi podpisanega sporazuma. Podpisani sporazum določa med drugim; 1. Ozemlje Zahodne Nove Gvineje bo oktobra prišlo pod upravo OZN. 2. Po odobritvi skupščine QZN bo U Tant imenoval upravitelja OZN in bo poslal na to ozemlje odred OZN, ki bo skr. bel za vzdrževanje reda v prehodni dobi. Odred bo štel okoli tisoč vojakov in 150 strokovnjakov ........... Titove čestitke kozmonavtoma in Sukarnu BEOGRAD. 16. — Ob uspehu sovjetskih kozmonavtov je predsednik republike maršal Tito brzojavno čestital predsedniku sovjetske vlade Hruščovu. »Istočasno vas prosim, brzojavlja Tito, da kozmonavtoma Nikolajevu in Popoviču sporočite prisrčne čestitke ob njunem junaškem deja-nju.» Tito je izrazil brzojavno svoje zadovoljstvo tudi predsedniku republike Indonezije Sukarnu ob podpisu sporazuma o Zahodnem Irianu. «Pošiljam vam ob tej priložnosti čestitke v svojem imenu in v imenu narodov Jugoslavije, ki so z velikimi simpatijami spremljali, borbo indonezij-skega ljudstva ža uresničenje popolne teritorialne enotnosti države in za odstranitev zadnjih o-stankov kolonializma.« Giovanni Leone je prispel sinoči s soprogo na ladji «Gentile da Fa-briano« na privaten obisk v Dubrovnik. Leoneja je ob prihodu pozdravil poslanec Sabora Hrvaške Mijo Rilje, Leone in njegova soproga, ki bosta v Dubrovniku do jutri zvečer, sta se sinoči u* deležila prireditve folklornega an. sambla «Kolo», ki nastoa v okvi; ru »Dubrovniških letnih iger«. Pred tem je Leone obiskal Split in Trogir. leone v Dubrovniku DUBROVNIK, 16. *— Predsednik italijanske poslanske zbornice Štirje roparski napadi gOGOTA, 16. — Skupina neznancev je odvrgla bombo proti avtobusu na cesti Chiquinquira -Bogota. Bomba je ubila 28 potnikov. 8 P® jih je hudo ranila. Potniki so bili kmetje, ki so se vračali z romanja. BOSTON, _ gtirje roparjli oboroženi s strojnico, so sinoči izropali v bližini Bostona, poštni avtomobil. Avtomobil je na cesti ustavil •den od štirih roparjev, ki je >' J??1 uniformo cestnega stražarja-Odprl je vrata avtomobila in začel govoriti z vozačem Tedai orišli še drugi trije roparji, P so prisilili vozača in njegovega spremljevalca, da so izstopili. N*" to so oba zvezali in prenesli J1* svoj avtomobil 15 zavojev, v **" terih je bilo približno poldrU,! milijon dolarjev v gotovini. . PALERMO, 16. — Pet oboro*1” n ih neznancev je sinoči ustavi številne avtomobile na cesti r» tinico-San Giuseppe Jato. R°P i.i so postavili na cesto snope drv in s tem prisilili avtomobile, da so se ustavili. Pod grožnjo orožja so od številnih avtomobilistov izsilili 100.000 lir. . Policija je izvršila številne pre-lskave v bližnjih krajih. Pridržali 80 mnogo sumljivih oseb. ALBANO, 16. — Preteklo noč je neznanec oropal na cesti, ki vodi ** Castelgandolfa v Marino izterjevalcu rimske družbe za električno energijo 3 milijone 100.009 ur in zlato uro. Izterjevalec, 32-letni Massimo fiantoni, je povedal, da je videl ležati na cesti človeka, kakih 70 ?>etrov daleč od avtomobila FIAT Jl00- Ker je mislil, da je ranjen, ustavil svoj avto in je hote) bfznancu pomagati. Ko se je sklonu nad njim, ga je ta moč: daril po tilniku, tako da se je j.nesvestil. Sele pozneje so ga na-**» in odpeljali v bolnišnico. Ko • * je zavedel, je ugotovil, da g« neznanec okradel. Dolg razgovor U Tant-Rusk NEW YORK, 16. — Tajnik 0|ZN Tant se je sestal danes z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. Zatrjuje se, da je bil sestanek «privaten jn neuraden«. Navzoča sta bila tudi voditelj ameriške delegacije v Qzn Stevenson in podtajnik OZN Ralph Bunche. Govorili so o vseh zadevah, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja skupščine O0N, ki se bo začelo 18. septembra. Med temi so Kongo, kolonializem, razorožitev, kitajsko predstavništvo v OZN ter finančna kriza OZN. Opazovalci trdijo, da je bil glavni smoter Ruskovega obiska, pogovoriti se o potrditvi U Tante za tajnika OZN za drugih pet let JO- aprila prihodnjega leta dalje. To pa so v Washingtonu zanikali. Po triurnem razgovoru z U Tan-tom je rUs1c izjaVii časnikarjem, da nima nobene informacije, ali b0 i^TMlnsko vprašanje predloženo OZN med prihodnjim zasedanjem skupščine. Na vsak način nameravajo zda storiti v bližnji prihodnosti tak korak. Rusk je dejal, da z U Tantom nista govorila o Berlinu. Dejal je, da Lrrt*??vor koristen, in da v “a Je Podpirajo akci- jo OZN- Kar se tiče Konga, je izjavil, de mora naslednji korak napraviti U fant. ZDA so podprle kongoški program OZN in u-pajo, da bo moc kmalu najti mir-no rešitev. OZN. 3. Združeni narodi bodo izročili suverenost nad tem ozemljem Indoneziji 1. maja 1963. 4. L. 1909 bo med domačim prebival, stvom (750.000 Papuancev) plebiscit ki naj odloči, ali raj ozemlje postane neodvisno ali pa naj se ori-druži Indoneziji. 5. Sovražnosti med nizozemskimi in indonezijskimi vojaki se bodo končale v soboto zjutraj. 6. Med začasno upravo bo ozemlje imelo zastavo OZN, medtem ko bo vprašanje uporabljanja nizozemske in indonezijske zastave rešil tajnik OZN ob posvetovanju z obema vladama. 7. Stroške operacije OZN bosta nosili obe vladi. U Tant je poslal spomenico nizozemski in indonezijski vladi. V spomenici pravi, da bodo na Zahodni Novi Gvineji sneli nizozemsko zastavo 31. decembra. Indonezijsko zastavo bodo razobesili 1. januarja, čeprav U Tant tega izrecno ne izjavlja. Dalje pravi U Tant v svoji spomenici, da bo treba prenos oblasti Indoneziji izvršiti »kolikor mogoče hitro po 1. maju 1963». Istega dne, ko ho imenovano predstavništvo OZN, se bo 'morala začeti repatriacija nizozemskih oboroženih sil pod nadzorstvom posebnega predstavnika. Ta operacija se bo morala zaključiti •v čim krajšem času*. V Haagu je predstavnik nizozemske vlade sporočil, da sta si Nizozemska in Indonezija izmenjali note o obnovitvi diplomatskih odnosov. Sporočil je tudi, da so nizozemska poslaništva v tujini bila pooblaščena, da sprejmejo morebitna vabila indonezijskih poslaništev na jutrišnje proslave obletnice indonezijske neodvisnosti. Nizozemski zunanji minister Luns, ki je govoril nocoj po radiu in televiziji, je ostro kritiziral politiko ZDA v sporu med Nizozemsko in Indonezijo. Luns je obtožil ZDA, da so temeljito spremenile svojo politiko konec aprila in popustile pred indonezijskimi zahtevami glede Zahodne Nove Gvineje «v upanju, da bo Indonezija ostala izven sovjetskega vpliva*. Luns je dalje izjavil, rta je Nizozemska pričakovala podporo ZDA in ,OZN «v .svoji politiki dekolonizacije*, toda «šele letos je nizozemska vlada razumela, da ne bo dobila nobene vojaške podpore*, medtem ko so le do pred nekaj časa ZDA v celoti podpirale nizozemsko politiko. ♦Sprejeli smo Bunkerjeve predloge za pogajanja, ker jim je bila naklonjena velika država, kakor so ZDA: pozneje je emerilka vlada privolila tudi v spremembo teh predlogov. Ameriško ravnanje je očitna nagrada napadu. Zdi se, da se ZDA bojijo, da bi Indonezija padla pod sovjetski vpilv, če ne bi dobila Nove Gvineje. ZDA so upale, da bodo dosegle, da bo Indonezija bolj naklonjena Zahodu*. Dalje je Luns dejal, rta sporazum, ki je bil podpisan sinoči, »preveč računa na prepričanje, da bo Indonezija spoštovala svoje obveznosti*. Dalje je dejal, da so on in drugi člani vlade nameravali nedavno odstopiti, toda so to namero opustili iz bojazni pred morebitnimi posledicami. nega ministra Straussa v ZDA. Baje je Strauss mnenja, da s stiki z ameriškimi voditelji lahko doseže rešitev spora med Wa-shingtonom in Bonnom glede o-boroževanja. Medtem pa zelo prisrčen sprejem generalu Norstadu, katerega je kancler Adenauer odlikoval z največjim nemškim odlikovanjem, dokazuje po mnenju opazovalcev, da Bonn vztraja na svoiem sia-lišču nasproti novi ameriški vojaški politiki. Bavarski krščansko-demokratski poslanec Guttemberg, ki je zelo blizu Straussu, se je danes izrekel za to, da bi obnovili evronsko obrambno skupnost in ustanovili evropsko atomsko silo. Med drugim pravi poslanec, da je ideja • ameriškega meča in evropskega ščita* preživela. S koncem strc‘e-gije represalij se mora NATO spremeniti v pravo zavezništvo med Ameriko in Evropo in mora zaradi tega imeti atomsko orožje. Z vstopom Velike Britanije v zahodnoevropsko politično skupnost, bo Zahodna Evropa imela dve atomski sili. Opozicijska socialdemokratska stranka odkrito kritizira te Gut-tembergove predloge in poudarja, da je Strauss zgubil sleherno angleško podporo, potem ko se London postavlja na stališče Kenrfr’ dy- Mac Namara proti stališču A-denauer-de Gculle. V Bonnu so danes zanikali govorice. da namerava Adenauer ti v London, kjer bi se sestal z Mae Millanom takoj po obisku de Gaulla v Bonnu. Adenauer odlikoval Norstada BONN, 16. — Kancler Adenauer je sprejel poveljnika NATO generala Norstada, kateremu je izročil visoko odlikovanje. Norstad je imel razgovor tudi z ministrom za obrambo Straussom. ♦ Parlamentarisch - politischen Pressedienst* omenja nocoj pripravo novega potovanja obramb- Ko pišemo te vrstice, srečen povratek na Zemljo obeh sovjetskih astronavtov dejansko že ni več novica, kei sta se Nikolajev in Popovič vrnila že predvčerajšnjim dopoldne. Ves svet, ki občoduje čudoviti podvig, p* se mora strinjati i ugotovitvami voditeljev Sovjetske zveze, ki so p4udkrlh: «Ta poizkus, brez primere, so omogočili predvsem tehnično popolni vesoljsk* Isdjl in močne no. silne rakete, izredna natančnost znanstvenih raconov ter skladno in natančno delo sovjetskih znanstvenikov, inženirjev, tehnl. kov, delavcev in kozmonavtov, ki so sodelovali pri izpolnitvi naloge. Skupni polet obeh vesoljskih ladij pomeni novo etapo v osvajanju vesoljskega prostora. Bliža se čas, ko bodo sovjetski kozmonavti popeljali močne vesoljske ladje proti pla. netom sončnega sistema.* Druga razveseljiva in izredno važna novica pa je sporazum o rešitvi spora med Indonezijo in Nizozemsko o Zahodni Novi Gvineji. Sporazum je bi| podpisan predsinočnjim na sedežu OZN in vsebuje sedem točk, na podlagi katerih bo oblast na ozemlju Zahodne No\e Gvineje vršila OZN do i. maja 1M3, ko bo izročila suverenost nad tem ozemljem Indoneziji, nato pa bo čez šest let domače prebivalstvo odločilo, ali naj ozemlje postane neodvisno, ali pa naj se pridruži Indoneziji. Sovražnosti se bodo končale jutri zjutraj. Vče. raj pa sta Nizozemska in IndOL nezija že obnovili diplomatske odnose. Vrem« včeraj: naj višja temperatura 31.5, najnižja 25.3, ob 19. uri 26.8; zračni tlak 1010.5 stanoviten, vlage 65 odst., veter 6 tan severovzhodnik, nebo 7 desetin pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 25.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. Radi voj Sonce vzide ob 5.06 In z* p 19.ll. Dolžina dneva vzide ob 20.27 in zaton* j Jutri, SOBOTA. 1». Helena IZREDNO VELIK PROMET ZA VELIKI ŠMAREN Na mejnih blokih našega področja so zaznamovali v sredo 76.000 prehodov Nad 50.000 prehodov je bilo samo s propustnicami, 26.317 turistov pa je potovalo s potnimi listi ■ Skromen obisk Repentabra in Starih Milj Zaključek kmečkega tabora ■ Zaradi vročine največja gneča ob morju S ušagren na Repentatoru Tradicionalen beg iz mesta, ki ga zabeležimo vsako leto za veli- ki šmaren, menda še ni dosegel tako rekordnih številk kot letos. Mesto je bilo prazno. Tržačane pa smo lahko srečavali v najrazličnejših krajih tižaške okolice, vzdolž vse obale — od Stivana do Sv. Jerneja — na Krasu in v Istri, mnogo pa jih je odšlo v Karnijo in Kanalsko dolino. V zameno so k nam prišli tujci, ki so jih bili polni hoteli ne samo v Devinu, Sesljanu, Grljanu in Miramaru, temveč tudi v mestu samem. Osrednji izletniški točki Tržačanov sta bili kot vsako leto Repen-tabor in Stare Milje. Toda ver-jetno zaradi hude vročine je bil obisk v obeh krajih manjši kot prejšnja leta. Repentabor je bil okoli 16. ure tako rekoč prazen, saj število ljudi, ki smo jih srečali od Poklona do cerkve, ni pre-seglo številke tisoč. Malo bolje je bilo proti- večeru, ko so se ljudje Vračali od kopanja. Takrat so bili avtobusi, ki so vozili z mesta, z Opčin in s Proseka polni, kar je v odločilni meri pripomoglo, da je tudi Repentabor zaživel. Kljub temu pa se prodajalci pršuta ni nanoškega sira, ki so se • utaborili* za glavnimi vrati obzidja, niso pritoževali in tudi zadnje količine terana so šle dobro v promet. Zvečer pa je bilo najbolj živahno na Poklonu, kjer je bil sestanek mladine in kjer je bilo živahno, vse dokler se ni vrtiljak zadnjikrat zavrtel. Tudi po gostilnah repentaborske občine je bil zelo velik promet, saj so kljub dobrim zalogam pod večer marsikje zmanjkala jedila, tako da so ljudje odhajali drugam. Sicer pa je bil ves tržaški Kras deležen velikega prometa izletnikov, ker še zlasti velja — poleg Milj in Repentabra — za Bri-ščike, kjer je bila odprta in razsvetljena jama. Največ ljudi pa je bilo ob morju. Policija je že v dopoldanskih urah imela polne roke dela, da je usmerjala promet tako na ce- stah od Barkovelj do Stivana kot ob miljski obali, saj so se po teh cestah vrstile nepregledne kolone avtomobilov in motorjev. Vsa kopališča so bila polna in še bolj oni deli obale, kjer se lahko ljudje kopajo brezplačno. Tu so delali dobre 'kupčije prodajalci osve-žujočih pijač, ki so v glavnem razprodali svoje zaloge. Na Opčinah pa se je zaključil IV. kmečki tabor, o katerem pa bomo posebej spregovorili v naši nedeljski številki, ko bomo objavili tudi fotografije. Za kroniko naj le omenimo, da je tabor privabil veliko množico ljudi ki je prisostvovala nagraditvi kmetov in slikarjev in ki se je zvečer, ko so nastopili »Veseli planšarji«, še povečala. Zlasti v večernih u-rah je bil na Opčinah tak promet, da so policijski agenti le s težavo vzdrževali red. Sploh je imela policija v dneh okoli velikega šmarna mnogo dela. Računajo, da je bilo po cestah Furlanije-Julijske krajine predvčerajšnjim kakih 265.000 vozil. Policijskim preventivnim u-krepom je treba pripisati, da se je zgodilo razmeroma malo prometnih nesreč, saj jih je bilo. Ig 15, med katerimi ena žal tudi s smrtnimi posledicami. Prometna policija je v sredo naložila 127 denarnih kazni za razne prometne prekrške, pri čemer je večina kaznovanih vozačev globo takoj plačala. Absolutni rekord pa je dosegel maloobmejni promet. Za veliki šmaren je šlo preko 15 blokov tržaškega področja v obeh smereh 50.378 oseb, in sicer 39.818 italijanskih državljanov in 10.560 Jugoslovanov. Največji promet je bil skozi blok Škofije, kjer so zabeležili — vedno v obeh smereh — 20.074 prehodov italijanskih in 3.035 prehodov jugoslovanskih državljanov — —skupno torej 23.709 prehodov. V maloobmejnem prometu je ’ na drugem mestu blok Sv. Jernej, kjer je bilo 10.138 prehodov, in sicer 9.862 Tržačanov in 276 Jugoslovanov. Nekako prehode 1.759 Jugoslovanov in 827 italijanskih državljanov. Zanimiva je tudi številka z bloka __ v Camporah, kjer je mejo prešlo 1.594 italijanskih in 480 jugoslovanskih državljanov. Tudi na bloku Pesek je bil precejšnji promet, saj so tu zabeležili 1.087 prehodov Tržačanov in 430 prehodov Jugoslovanov. Izredno velik je bil tudi promet tujih turistov. Za veliki šmaren je preko mednarodnih blokov potovalo 15.736 tujih turistov, med katerimi so bili na prvem mestu Nemci, sledijo pa jim Jugoslovani, Francozi, Avstrijci, Angleži in Švicarji — poleg tega pa še 10.581 italijanskih državljanov, ki so potovali s potnim listom. V mednarodnem prometu so torej zabeležili 26.317 prehodov s potnimi listi. Ce pa upoštevamo razdobja od 10. do 15. avgusta, tedaj pridemo spet do izredno visokih številk, ki kažejo na velik razvoj tujskega prometa preko mednarodnih blokov. V tem času je namreč potovalo preko meje v obeh smereh 29.826 italijanskih državljanov in 68.949 tujih turistov, kar pomeni da je prešlo mejo našega področ- ja v šestih dnevih skupno skoraj 100.000 oseb s potnimi listi, ali točneje povedano 98.777. V med narodnem prometu je ha prvem mestu blok Sesek, sledijo Škofije in na tretjem mestu so Fernetiči. uravnovešen je bil promet skozi blok Fernetič, kjer je bilo skupaj 7.510 prehodov z obmejnimi propustnicami, medtem ko so na re-pentaborskem bloku zabeležili ..............................................................................................................................................................IIIIMIIIIIIUIIII" ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI LASTNIKOV Pred ponovno stavko gostinskih uslužbencev Lastniki se dejansko ne marajo pogajati Sindikalni organizacij uslužben cev v gostinstvu ugotavljata, da se je položaj zaradi ravnanja združenj lastnikov javnih lokalov zopet poslabšalo. Po pogajanjih na uradu za delo so namreč sindikalne organizacije 11. t.m. prekinile stavko, da bi se spor rešil. Od takrat pa so zavzeli lastniki' nasprotujoča si stališča in če se ne bodo premislili, bo prišlo zopet do stavke. Vsedržavno združenje lastnikov javnih lokalov se je namreč domenilo za sestanek s sindikalnima organizacijama dne 13. t.m., da bi se začela pogajanja, toda tega dne se njegovi predstavniki sploh niso pokazali. Združenje vztraja na odklonilnem stališču o paritet-ski komisiji za klasifikacijo javnih lokalov ter odreka gostinskim uslužbencem enotno plačo ne glede na razred, v katerega spada lokal. Sindikalni organizaciji pa ne moreta sprejeti plač po razredih, ker nista zastopani v paritet-ski komisiji. Zato sta predlagali lastnikom naslednje rešitve: Plače po razredih lokalov neodvisno od sedanje , klasifikacije ali pa enotno plačo za vse kategorije ne glede na sedanjo klasifikacijo. Lastniki javnih lokalov niso hoteli doslej izbrati in če se ne premislijo, bodo uslužbenci zaostrili stavkovno gibanje. Nezgoda na delu Težak Costantino Battiston, star 19 let, s Stopnišča Belvedere 4, se je včeraj nekaj čez 14. uro poškodoval na pomolu štev. 4 v Pri Lazaretu se je trlo vozil in kopalcev GIBANJE CEN V JULIJU DKeso se je podražilo povrtnina pa pocenila Skrčenje prodaje mleka zaradi počitnic Tudi v juliju so se cene nekaterih prehrambenih artiklov povišale. Med njimi se je najbolj povišala cena mesa, in sicer boljših delov. Hkrati pa se je zvišala tudi cena perutnini. Poleg tega je v juliju precej primanjkovalo konjskega mesa, čeprav se cena m povišala. Na splošno se je cena mesa povišala in je v juliju za , nekatere boljše dele dosegla doslej najvišjo raven. Cena masla, ki se je v prejšnjih mesecih polagoma dvigala, se je v juliju ustavila na majski ceni in to predvsem zaradi ukrepov ministrstva za kmetijstvo in za zunanjo trgovino, ki sta dali dovoljenje za uvoz masla iz držav EGS in iz Romunije, Poljske in Madžarske. V Trst pa je v juliju prispelo 300 stotov jugoslovanskega masla. Med drugimi cenami, ki so v juliju ponovno zrasle, je tudi cena jajc, tako domačih, kot uvoženih. Mleko pa je obdržalo svojo staro določeno ceno. Toda trgovci so ga v juliju prodali 100 stotov dnevno manj kot v maju, kar je treba predvsem pripisati odhodu mnogih ljudi na počitnice i®ven mesta. Se najboljše je bil v juliju založen trg s povrtninami in sšd-jem. Toda cene, čeprav so se precej znižale sorazmerno na cene v pomladanskih mesecih, so bile kljub temu višje od lanskih istem mesecu. V juliju je prišlo na tržaški trg skupno 52.500 stotov povrtnin in sadja, od katerih je bilo 3700 stotov domačih pridelkov. Ravno tako je bil dobro založen ribji trg, kjer so bile cene zlasti plavih rib zmerne. S poltovornikom v fiat Luigi Costanzo, star 63 let, knji-govezec po poklicu, iz Doberdob ulice 8, se je včeraj okoli POVRATEK MLADINCEV Z AVTO CESTE Tržaški in goriški mladinci so se zelo dobro izkazati na delu Po odhodu iz brigade so si ogledali razne kraje v Jugoslaviji Včeraj so se vrnili tržalški in goriški mladinci, ki so dva tedna na pobudo Mladinske iniciative delali na avto cesti ((Bratstvo in jedinstvo« v sklopu slovenske študentovske brigade Franc Rozman Stane. Vsi so zagoreli in dobre volje ter ponosni na svoje uspehe, saj so odlično delali in so prejeli najvišja priznanja. ' V razgovoru z brigadirjem Janom Godničem, ki je bil član vodstva,. smo zvedeli nekatere podrobnosti. Iz Trsta je odpotovala 24. julija skupina 21 fantov in deklet, ki je prispela naslednjega dne v Lanište na delovno mesto. Delali so po šest ur na dan in to najrazličnejša gradbena dela: u-trjevali nasipe, betonirali, planirali teren itd. Vsi so bili polni delovnega elana, tako da je moralo vodstvo mlajše celo zadrževati. Razdeljeni so bili v tri čete, odnosno razpršeni med tri čete slovenske brigade, ki pa je bila taka bolj po imenu, saj so bili v njej študentje, ki študirajo v Ljubljani, ki pa so doma iz vseh jugoslovanskih republik, tako da je bila to kaj pisana druščina fantov in deklet, ki pa so se med seboj odlično razumeli. V brigadi je bilo zelo živahno kulturno življenje in so vsak večer prirejali različne programe. V ta namen so naši fantje in de. kleta organizirali pevski zbor in priredili dve predavanji: Godnič je govoril o problemih slovenske skupnosti v Italiji, Vito Svetina pa o mladinskih organizacijah in še posebej o delovanju in ciljih Mladinske iniciative. Iz brigade so se poslovili 9. avgusta s tabornim ognjem. Nato so bili gostje CK Ljudske mladine Jugoslavije in so najprej odpotovali v Beograd, kjer so si o-gledali letališče Surčin, Avalo in tovarno Zmaj. Imeli so več razgovorov z vodilnimi predstavniki jugoslovanske mladine. Iz Beograda so odpotovali v Novi Sad, kjer so imeli razgovore s pokrajinskim mladinskim vodstvom in kjer so zvedeli zanimivosti o življenju v tej avtonomni pokrajini Vojvodini, kjer žive skupno najrazlič-nejše narodnostne manjšine: Madžari, Nemci, Slovaki, Romuni, Rusini itd. Vse te manjšine uživajo vse pravice. Tu so si tudi ogledali veliki agrokombinat, tovarno konzerv, %tarodavni samostan Hupovo in Fruško goro. Zadnji obisk je bil posvečen Zagrebu in njegovim znamenitostim. ski uslužbenci še vedno čakajo, da bo prefektura odobrila sklep občinskega sveta o zvišanju prejemkov na osnovi zakona o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem. Občinska uprava je že ob začetku leta začela izplačevati svojim uslužbencem 10.000 lir mesečnega predujma na po zakonu napovedana zvišanja. Sedaj pa, ko je sprejela ustrezen sklep, nadzorna oblast zavlačuje rešitev tega vprašanja in bi hotela, da bi z odobritvijo teh zvišanj odvzeli nekaterim uslužbencem posebne doklade, ki so jim bile svoj čas določene zaradi izrednega položaja. Poleg tega pa še ni rešeno vprašanje posebne doklade občinskim inženirjem, ki jo je občinski svet že sprejel, nadzorna oblast pa doslej te doklade še ni odobrila. Razumljivo je torej, da imajo občinski uslužbenci precej vzrokov na negodovanje in so sedaj sklenili, da bodo začeli z odločno akcijo za rešitev omenjenih vprašanj, ki se predolgo zavlačujejo Dračje je gorelo Predvčerajšnjim med 10 in 11.30 je prišlo na področju ribiškega naselja »San Marco», in sicer na zemljišču, ki je last princa Torre e Tasso ter delniške družbe «Timavska papirnica«, do precej obsežnega požara, ki je zajel okoli 20.000 kv. m zemljišča. Skoda je malenkostna. Pri gašenju požara so sodelovali oddelek tržiških gasilcev, policijski agenti devinskega komisariata, agenti finančne straže in osebje devinskega gozdnega odseka. Med 14.30 in 17. uro pa je prišlo do požara na nekem drugem odseku devinsko-nabrežinske občine. Zublji so zajeli razno drevje in rastlinstvo na površini okoli 30.000 kv. m. Skoda znaša okoli 40.000 lir. Tudi v tem primeru so sodelovali pri gašenju vsi navedeni oddelki razen finančne straže. Zdi se, da je v obeh primerih prišlo do požara zato, ker se je dračje vnelo samo od sebe. Včeraj se je vnelo dračje in grmičevje na površini kakih 40.000 kv. m nad mitnico v Barkovljah. Gasilci so odhiteli na kraj z brizgalno in po daljših naporih jim je uspelo, pogasiti požar. OD DANES V KOPRU Mednarodni seminar o manjšinskih vprašanjih 13.30 ponesrečil v bližini kavarne • Frausin* v Zavijali, ko se je peljal' v smeri proti Trstu s poltovornikom ape TS 29678 Trčil je v avto fiat 600 TS 4733,' ki ga je vozil 26-letni Bruno Furlani iz Stramara 20-E. Slednji je nenadoma s svojim vozilom privozil z neke stranske ceste na glavno cesto. Pri trčenju se je Costanzo poškodoval po glavi ter po_ l®vepl komolcu. Ozdravel bo v 10 dneh. Danes se prične v Kopru v Prostorih restavracije Galeb m dna-rodni mladinski seminar, posvečen vprašanjem manjšin. Kot smo ze poročali bo-do na seminarju prisotni vidni predstavniki mladinskih federacij KPI in PlSI iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenorm m predstavniki Mladinske iniciative, iz Koroške pridejo avstrijski socialisti in komunisti ter predstavniki Zveze slovenske mladine. Prisotni bodo tudi predstavniki italijanske manjšine, ki ziviv Jugoslaviji in seveda gostitelji, predstavniki Ljudske mladine Slovenije. Seminar bo trajal trt dni Občinski uslužbenci se pripravljajo na stavko Med težaškimi občinskimi uslužbenci je nastalo v zadnjem me .seču precejšnje nezadovoljstvo zaradi nekaterih nerešenih vprašanj sindikalnega značaja. Tako občin- Ročna bomba ranila kmeta Včeraj ob 16. uri so pripeljali z zasebnim avtom na stomatološki oddelek splošne bolnišnice 50-let-nega Alberta Radina iz bližine Milj, ki se je ponesrečil pri neki eksploziji. Šlo je verjetno za eksplozijo ročne bombe neznanega izvora, ki mu je povzročila poškodbo na spodnji ustnici. Drobec mu je prebil ustnico. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno 8 dni. Ko je prišel v bolnišnico, je Radini izjavil, da se je ponesrečil, ko je obdeloval neko polje v bližini Milj, ki je lagt Anne Sergas iz Sv. Florijana pri Miljah. Na kup je spravil razno dračje, veje in druge odpadke ter ga zažgal. Ko je ogenj zajel ves nagrabljeni material, je nenadoma prišlo do petih zaporednih eksplozij. Ena izmed teh, ki je bila najmočnejša, mu je povzročila omenjeno poškodbo. Verjetno gre za eksplozivni material iz zadnje vojne. vespo TS 25295 v smeri proti Ro-tondi. Nenadoma mu je z nasprotne smeri privozil z vespo TS 18236 20-letni Silvio Petronio iz Ul. Cancelieri 1. Vozili sta trčili drugo v drugo. Moratto in njegova žena sta padla na cesto ter se pobila. Moratta so sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo 10 dni zdravljenja. Ugotovili so namreč, da se je pobil po desnem sencu, da si je menda zlomil nos- ne kosti, da se je pobil po nosu desnehi delu čela. Zadobil ter po _______ je tudi precej močan živčni šok ter delno izgubil spomin. Njegova žena pa se bo morala zdraviti v bolnišnici 7 dni zaradi raznih prask in podplutb po levem sencu ter po zunanjem delu desnega gležnja. stari prosti luki. Battiston, ki je uslužben pri družbi «Ex Huet-ter», je razkladal razno železnino z nekega parnika. Pri delu je udaril po nesreči z roko ob kos železa, ki ga je poškodoval po levi roki. Ozdravel bo v 6 dneh. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. Prevrnil se je s poltovornikom Predvčerajšnjim ob 21.15 so prepeljali na ortopedski oddelek 52-letnega Bruna Ritrovata - Babu-drija iz Skednja 108. Na ponesrečencu so zdravniki ugotovili hudo prasko na levem kolenu, rano na čelu ter razne druge praske in podplutbe na levem komolcu. V bolnišnici se bo moral zdraviti 10 dni. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer je sam povedal, da se je poškodoval na Sprehajališču sv. Andreja, in sicer v bližini izseljenskega doma. Ko se je peljal z lahkim poltovornikom Ape TS 14688 v smeri proti Skednju, se je prevrnil zaradi neke okvare na motorju. Pobalin ranil delavca Predvčerajšnjim ob 21.30 so sprejeli na sprejemni oddelek splošne bolnišnice 29-letnega Glauca Zenianija, klišarničnega delavca iz Ul. Piccardi 60, ki je prišel sam v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili razne poškodbe na obrazu ter na zgornji ustnici. Ozdravel bo v treh ali štirih dneh. Zeniani je povedal, da se je nekaj pred polnočjo približal nekim mladeničem, ki so postajali v bližini bencinske črpalke v Rojanu. Eden izmed mlade ničev se mu je približal ter mu dejal naj ne pase radovednosti. Takoj nato ga je udaril s pestjo, pri čemer mu je pomagal še neki njegov pajdaš. Do sedaj še niso ugotovili istovetnost napadalcev Trčenje lambrete in motocikla Predvčerajšnjim ob 14.15 so prepeljal^ na ortopedski oddelek Prireditve in objave P Dva koncerta v Miljah Po lepem uspehu prvih dveh večerov bodo v Miljah ponovili koncert opernih arij in lahke glasbe. Na pobudo pokrajinske ustanove za turizem bo v soboto 18. avgusta na Trgu Marconi v Miljah — ki je kakor ustvarjen za take prireditve — drugi vokalni koncert. Tudi to pot bo prof. Livia D’Andrea Romanelli pri klavirju spremljala mlade toda že upoštevane pevce. Sopranistka F,-gle Poggiani, tenorist Giuseppe Botta ter baritonist Claudio Giorn-bi bodo peli arije iz oper Bellinija, Cilee, Delibesa, Donizettija, Giordana, Mozarta, Puccinija, Verdija, Rossinija, Na sporedu pa bo tudi nekaj operetnih odlomkov in znanih pesmi. Mlada sopranistka Egle Poggiani je osvojila prvo mesto na mednarodnem natečaju v milanskem Teatro Nuovo, kjer je potem debatirala v «Mignon» ter potem pela še n «Plesu v maskah» ter v • Fra Diavolu». Napovedovalka bo Maria Lore-dana d’Andrea, ki bo tudi recitirala Pascolijevo «Romagno». Napovedan pa je tudi skeč v milj■ slcem dialektu. V nedeljo 19. avgusta pa bo drugi koncert lahke glasbe z orkestrom «Ariston» in s sodelovanjem pevke Silvane Millo. Šolske vesti 39-letno Eldo Sulli por. Marzio s Pončane 4, Zenska si je zlomila desno nogo ter se pobila po isti nogi in po zatilniku. V bolnišnici se bo morala zdraviti kakih 40 dni. Do nesreče je prišlo v bližini ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, in sicer na križišču s cesto, ki pelje v Campore. Sullijeva in njen mož Dario sta prihajala z lambreto iz Lazareta, ko sta nenadoma trčila v motor znamke Havnateljstvo državne ntžje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorslno št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v I . II. In III. raz. red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole; 2. rojstni list izdan o^ občinskega urada; 3. potrdilo o precepljenju koz. Obenem opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščenl k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni m razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septem. bra t.l. ob 8.30. * »N # Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchlo 9-11, neprekinjeno do 25. septembra. Gilera TS 26220, ki ga je vozil 19-letni Franco Furlani iz ] Milj. Obvestilo potrošnikom elektrike v dolinski občini Elektriška družba SVEM sporoča, da bo v nedeljah 19. in 26. t. m. prekinila dobavo električnega toka po vsej dolinski občini od 6. do 11. ure dopoldne, in sicer zato, ker bodo postavili nekaj opornih stebrov za filobus. iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMmtiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PISMA UREDNIŠTVU Zakaj je na tržnici na debelo na razpolago samo slabo sadje? Ko pridejo potrošniki po 10.30 uri na tržnico, so boljše vrste sadja že popolnoma razprodane Spoštovano uredništvo! Ranjena zakonca pri trčenju motociklov Predvčerajšnjim °b 23.55 so s policijskim avtom prepeljali v splošno bolnišnico 51-letnega A-dolfa Morattn z Lonjerske ceste št. 139 ter njegovo 46-letno ženo Giulio Zecchini. Moratto in njegova ZPna sta se ponesrečila, vsaj la*° je razvidno iz poročila a*0"/,0? Prometne policije, na poti v .'Ilz'ni Lonjer-ja, in sicer pri *1's C1 384. Moratto se je peljat s svojo ženo z Prosim, da mi objavite to moje pismo, ker bo zanimalo mnoge vaše čitatelje, ki hodijo kot jaz večkrat na tržnico na debelo, da bi kupili nekaj sadja po nižji ceni za družinske potrebe. Kot vam je znano, je tržnica za prodajo sadja in zelenjave na debelo v Ulici Čampo Marzio odprta od 10.30 do 12. ure tudi za javnost odnosno za vsakogar, ki si želi kupiti sadje in zelenjavo po nižji ceni kot na tržnicah na drobno ali pa v trgovinah. Sklep občinske uprave, da se tržnica na debelo odpre tudi za potrošnike, je naletel med javnostjo na veliko odobravanje. Trgovci na drobno pa niso bili preveč zadovoljni s tem sklepom in se je tedaj razvila precej ostra razprava,, ali ima občinska uprava pravico, da odpre tržnico na debelo tudi za prodaje na drobno, ali ne. Končno se je vsa ta polemika polegla m tržnica je že mnogo let odprta za javnost, potem ko se zaključijo kupčije na debelo. Osebno sem večkrat šel na omenjeno tržnico, da bi kupil za družino predvsem sadje. Priznati moram, da sem bil mnogokrat za dovoljen s svojim «poslom» tu da sem našel dobro in soratmerno ceneno sadje. Zlasti je poceni v tet sezoni zelenjava, ki jo potrošnikom nudijo okoliški kmetje in vrtnarji. Zato so skrbne gospodinje, ki od. 10.30 do 12. ure obiščejo tržnico na debelo, skoraj vedno zadovoljne predvsem z nakupom zelenjave in druge povrtnine, ki jo dobijo dejansko po zelo nizkih cenah. V zadnjem času pa sem opazil, da je ob io.3o do 12. ure vedno manj sadja na razpolago za prodajo na drobno. Večina grosistov zapre svoje prodajalne, takoj ko se zaključijo prodaje na debelo. Za pro-,Qstane odprtih ne-n pa uimajn več sad3a"L *u™‘ amP9k vam ponujajo nekvalitetno blaoo ki čenrav je sorazmerno Poceni e ustreza vsakemu kupcu, ki bi' j? želel kupiti boljše vrste sadja. 1 1 kU povedati moram, da • tem mesecu že večkrat *dor-i3e Z sem ua tržnici našel za p?^a?o na drobno zelo revno blago'. Gr"prZ vsem za breskve, ki je se daj -fijho-va najboljša sezona m ki jih ,-e tržnrar, ko se vršijo kupčije na ,ie. belo, mPogo vrst breskev, od naj- b°l3,X).1*n i*e V teh dneh PTodajaj0 po l20i„J?r ko, do najslabših 3k° se vr°da^Jo tudi po 14 lir kg na dehalo. Toda ^ £ Zlili Z ' , l7najo trgovci in bra- h'evci na tS StS in Qas*,ik k*ePr°dah potrošnikom vntrOSUlu, Ki Vstani potros v&to.pi na tržnico po 10.30, ne najde skoraj več nič, ali samo nekaj slabših vrst, ki mu jih ponujajo po ceni, ki se giblje od 40 do 60 lir kg. To svojo ugotovitev sem včeraj povedal občinskemu čuvaju, ki mi je odgovoril, da so grosisti včeraj prodali vse boljše breskve trgovcem, češ da je danes praznik in da si ne morejo privoščiti, da jim sadje zlasti breskve ostane v skladišču za dva dni. Osebno pa sem to ugotovil tudi v nekaterdi preteklih dneh, ko ni bilo vmes nobenega praznika. Ko sem tudi to povedal čuvaju, mi je ta dobrodušno odgovoril: Dragi gospod: ko kupujete, je treba, da sami gledate, kakšno blago kupite. Ce je blago slabo, ni treba, da ga vzamete. Ko pa sem vztrajal, da se mi zdi sumljivo, da boljše blago izgine takoj, ko se neha prodaja na debelo, je čuvaj razširil roke, ne da bi to mojo pripombo drugače komentiral. Zato ga nisem hotel več gnjaviti, saj čuvaj res nima pri tem nobene odgovornosti in reči moram, da je bil z menoj zelo vljuden, ker sem mu vztrajno postavljal vprašanja, za katera bi mi lahko na kratko odgovoril, naj te stvari vpra- šam na kakem drugem mestu. Menim pa, da je časnik pravilno mesto, da o vsem tem opozorim pristojne oblasti in javnost. Zdi se mi skoraj nemogoče, da v tem času, ko je pridelek breskev na višku, se na tržnici na debelo v urah, namenjenih za potrošnike, ne najde boljših breskev, ampak samo nekaj slabše vrste, ki jih prodajajo dve ali tri prodajalne grosistov od desetih prodajaln, ki se ukvarjajo s prodajo sadja na debelo na glavni tržnici. V. M. Jazionalp 16 00 »Prince5* 1 vi Nazionale 16.00 (»Princesai^i principessa del Nilo). J ter, Debra Paget. Fenice 16.00 »Senca ntW* [.H (,L’ombra della venčetta^ mento selva-ggio). PreP<>ve^ j Pos Excelsior A K dlni. Jf ‘ihti Grattacielo 16.00 »GOSP* 2l- Hie, griora omieidi). TectH1 tu ^ Guinnes, Peter SellerS-Arcobaleno 16.15 (iVojasKl (La tradotta). df te'., Supercinema 16.00 »ColP0 J^tll ritalianaii. A Alabarda 16.30 »Veliko ‘‘SJ "*Ui B5 J skih filmov; »Povraten jf » 'ss.no) IH (II ritorno delTassa-dison. j Abbazia 16.00 »Rdeča , * ^^rega rossa). John, 1, Marconi 16.30 «Tatovi_, di biciclette). Naj0°J film na svetu. Ideale 16.30 «Divja »i se Iva gg io). T echnicolor^^ji ( Ni ob tir < S SKUD »Misel in deloa^A 1, davanje tov. Staneta k J njegovega upravnega n u mo »Socialistična idej* . rb ki bo v soboto 18. tJjiil. v Kulturnem domu v prost vsem! Odbor. PD »Igo Gruden« ir/fjitt'j redi v nedeljo 26. Sv in Soško dolino. Vpl»* gl t1|ti 4 k priredi v nedeljo 9 Fjf j, Cr Prosvetno društvo nedeljka 13. t.m. vsak v loj 5 v Ljubljano, na Bled'«aV>[,j jezeru in k slšpd vanje vsak večer v d štorih. *** Prosvetno društvo r. V Opčin obvešča izletn'1^ ji* da bo odhod na ’ t.m. ob 4.30 izpred PeK Namesto cvetja na ^(|!f IJ-.. 1 nega Ivana Bandela “ Vi“’ nja Olga in nečakinj* lir za Dijaško Matic0' ROJSTVA, SMRTI N Dne 15. in 16. avgd* ,o P ( ' fu rodilo 13 otrok, u v« oseb. A UMRLI SO- 73-letni -pili .. 57-1 etni Haig And18^/ if\, f.d, .Ji-icuill udifi - i Gisella Zoretich P°rjift rf \ letna Giuseppina Ermanno ''jJjeiC* r 56-letni K Norma Slcuro por-j^/, hael Kovač, 87-letna ]etrii j/ m vd. Seriani, jAg. -ii Clari, 64-let n a GtaJseP>|l»j' % por. To-tis. 67-letna flfj, % ■ letni Giovanni Ben8l'-ia *!/ Lovriha, 87-letna 6»CP Tuntar, 63-letni Vit*1® J i Predvčerajšnjim Tl 6r.-.|i i, Gianni Fernetti i* jJ prijavil agentom kO j fl« ne varnosti na °yig[|li Zf so mu neznanci ' 19072, ki jo je*ParK mačo hišo. Kine na predvaja danes, dne 17. t. m., z začetkom lor film: MORNARJI NA (Marinaia terra) Igrata: MICKEX ROONEY in Dlcli Ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem. KINO «ARC0BALEN0» predvaja DANES od 16.15 dalje FILM 0 KAZENSKEM BATALJONU 500» 0 OBUPANCIH, KI GREDO * HANNES MESSEMER ARMIN DAHLEN PETER HERZOG 1NGE LANGEN EVAKATH SCHULTZ Režija: JURGEN ROLAND Produkcija: Fonofilras m. b. H Berlin Izključna pravica predvajanja za ves svet: Transocean film iz Berlina ii Muenchena Distribucija: EUROINTEHNATIONAL FILMS Vojaški transpo too* I* ^OBLEMI kitajske notranje politike Ponovna oživitev «sto cvetov»? Jamniki so bili «prevzgojeni», postali so FPjbloktualci delavcev in kmetov», toda "Molj verjetno je, da jih hudo potrebujejo ftjNO. sredi avgusta. — V »iVri lta)ski so intelektualci poit . v ospredju. Posvečena jim •idil Sekna Pozornost in na Zadlog Usedanju Kitajskega rialu kongresa je bila ponov- iHj^udarjena potreba po izva-l°l, P°l*tike »sto cvetov in sto kila. Potrebi nadaljevanja te 'Udi t Se Je mnogo govorilo lovih dvajsetletnici Maocetun- 'fjl birnu 80vorov na jenanskem «fo-1,1 *tj». 0 književnosti in umetno- 01 ijjjj to je izzvalo pozornost, 1j(: Pa vzbudilo tudi vpraša- ji 1 je upravičeno pričako-e**tovVrnitev na Politiko »sto tfcisi1..ln sto šol», kot so si jo Oj !1 in razglašali leta 1956? ll ‘iiititiii.6 Politike so kitajski ra-jt n*’.v'Pa tudi svetovna jav- ,rotl^ 5« 'a ^^skovali tedaj maksimal-Wit®a2'ranje in pobudo knji- k l v’ umetnikov ter najšir-t^i ta kitajskega razumni- f Ništis' 0 ie rečeno, da je «so-^ na Preobrazba dosegla od-zmago in to v vsakem ’* da bo »eksploatatorski cij 'nasf3 nebai let izločen«, da * ide0l 8*.e. temeljne spremembe W.°«Ui razumnikov«, da je *tal lk v notranjosti dežele ’U *N li, ,politično-ideološka enot-So kr,Stva okrepljena* itd. Vse i Pogoji, ki so po teda- tl)i ' l^in n' KP Kitajske orno-Alit^iašanje te politike. *sto cvetov in sto šol. tai*kk*"' definiciji političnih W. .*iti ra • razmer na Kitajci' .z8ibala množice kitajskih I tei ti' V v zel° ^v‘ diskusiji. Haif aUsiji so Prišle do izra-\ Vhi^ičnejše težnje — tudi Na v'.Pe in reakcionarne — »v k ecina kitajskih razumni- *} i»' V !iks2ai.lskren° in k dobri veri ,a vfe, kar je imela, da ,Ji ttj.1. ejši in naprednejši razniti, alskega slovstva, umet-.'»da anstvene dejavnosti itd. ,iilO [ta ’ *5°t je znano, nekaj me-itastiise ie zadela ta , ,?l*ni ll*. v kateri so bili ob-Jf 3taa ■ avi birokratizma, sek-ii/i ''‘Vr«0 subiektivizma ter dru-, nlj, Prijjo01 negativni pojavi — ? jati reakcije: začela se 0stra kampanja proti JSli us ’ kampanja, katere f»tu aarec je bil uperjen pro-tjfe '2 n'kom. Sledile so kam-|j> a Prevzgojo in prekalje-j%Sii; azun>nikov, sledila je »fjitt, 9 odpora proti »desni-iH .odklonom« in podobno. [7 j j PtPanjah, ki so se dru-ir-Jb 1% ^Pgo izmenjavale od le-> 0 leta 1959, so bili ra- Vi111 |l|t|ov j Vedno glavna tarča. Sto * Vdrtih°venelo> ato šol je bi- .taj^o obravnavanje proble-n'kov in ponovno pou-r ' nek°e že opuščene in #li C1 kot P°,btike se tu sedaj tol-lo f, m * tiui objektivna dolžnost ali A\ O se P°st- V uradnih pojas-^ 1 j>ikovPravi. da je večina ra-'Sfl SNu, Ze Prestala tečaj pre-/J k”9 L- m Prevzgoje, da je . 4» 8ehca ^Umnikov postala «in- Vti U* tiPi^e’avskega razreda« in ieV. r jrf l"«w ^ Pr*pravljena služiti socia-,s ^ razi VeČ!e in širše anga-jjltPj k ,s8a d Umnikov, posebno teh-■ s 8 razumništva. V le-Mpr jjjjkiški ° sttora.i vsi tuji stro-« 0tj£aPdstili LR Kitajsko, c ^ \0fasu .°d v razmeroma kratki aa n,'le nujno ustvaril praz-Vi! kjer so delali in fA lijorSke' ko bi imeli prirodi, ljubezni itd. S tem so bili dani točni okviri umetnega ustvarjanja, Iz vsega tega se da sklepati, da na tem področju tako kitajska komunistična partija, kot tudi književniki in umetniki nastopajo precej oprezno. Obe strani imata za to precej utemeljili h razlogov. Ne glede na to, kako se bo ta proces razvijal v bodoče, je danes jasno, da se odnos nasproti razumnikom — pod pritiskom objektivnih razlogov in potreb — menjuje. Vse te spremembe v odnosih med partijo in razumniki ter ponovno poudarjanje politike «sto cvetov in sto šol« v slovstvu, umetnosti in znanstveni dejavnosti, so v soglasju s tolikokrat poudarjenimi napori «za združitev vseh sil, ki se morejo združiti za utrditev enotnosti vseh narodnosti in za združitev vseh slojev kitajske družbe«, o čemer je govora tudi v dokumentih nedavnega zasedanja kitajskega narodnega kongresa in konsultativne politične skupščine L,R Kitajske. V. M. | l dopustov nas pozdravljajo... I ČEPRAV SE NE DA GOVORITI 0 ČUDEŽNEM ZDRAVILU* Neposredno na robu Kobarida so zgradili nekaj čednih vikend hišic s štirimi posteljami, kuhinjo in pritiklinami, ki jih dajejo gostom v najem po 1000 dinarjev na dan. K tej vsekakor nizki cenj pa se prišteje še poraba elektrike in turistična taksa. Hišice so kot nalašč za štiričlanske družine Matični mleček pomaga pri vrsti bolezni Posamezni neuspehi odvisni od nagle kvarljivosti • Poznali so ga že Egipčani • Znanstveni napori - Rezultati poizkusov na živalih Vedno pogosteje slišimo, da pmenjajo ljudje matični mleček, kadar nanese pogovor na bolezni in njihovo zdravljenje. Taki pogovori so obdržali še iz starih časov nekaj mistične primesi. Zato ni čudno, če v takih pogovorih pogosto pripisujejo tudi matičnemu mlečku zdravilne lastnosti nekakšnega »čudežnega zdravila«. Ker takih čudežnih zdravil ni, bo prav, če povemo, kaj je matični mleček Matični mleček (imenujejo ga tudi «Gelee Royale») je produkt čebel in ima v življenju njihove skupnosti izredno pomembno vlogo. Izločajo ga iz svojih goltmh žlez čebele, stare 3 do 10 dni; imenujejo jih tudi čebele krmil-ke. S tem svojim izločkom krmi; jo tiste ličinke, iz katerih naj bi se razvile nove matice. Odtod tudi ime matični mleček. Razlika med navadno čebelo delavko in matico je zelo velika. Delavka živi kakih 45 dni, rna^ tiča pa 4 do 5 let. Delavka ni plodna. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, zaleže v času svojega življenja dnevno 1.500 in več jajčec. Tudi s svojo velikostjo matica močno prekaša navadno čebelo-delavko. Vzrok teh razlik je, kot že rečeno, matični mleček. Ce bi ne bila ličinka, iz katere se je razvila matica, hranjena s potrebno količino matičnega mlečka, bi iz te ličinke nastala navadna čebela-delavka. Kot vidimo, ima matični mleček zares čudovit vpliv na razvoj čebelje ličinke. Nič čudnega ni, če so zato čebelarji že pred tisočletji pripisovali matičnemu mlečku izreden vpliv tudi na človeški organizem. Znano je, da so se že stari Egipčani z njim temeljito ukvarjali. Posledica tega je, da so od časa do časa uporab^ ljali matični mleček v ljudski medicini do današnjih dni. Danes obravnavajo empirične izkušnje čebelarjev in ljudske medicine v zvezi z matičnim mlečkom biološke in medicinske vede. Interes znanstvenikov za matični mleček se je zlasti močno povečal v zadnjem desetletju Preden pa je znanost mogla reči nekaj dokončno veljavnega, so se razen resnih ljudi lotili pridelave in razpečavanja mlečka tudi čebelarji sami in za njimi razni mazači. Matični mleček je, kakor med, gosta in neprozorna masa, rahlo rumenkasto-bele barve. Vodna raztopina je rahlo motna, na dnu pa ostane manjši neraztopljivi del lltlllllllinillllllllll|l|||||||iM|||||||||||||||||||||l|||||||||MI|||||||||||||ii|i(t||iHiit|||||||||||||||||t||||||||||||||||„|||||i||||||ti|||||||||||||||||||||,|||||H|||||||||||||||||||||||||||| liiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiillllimUillllllltlfHllllllllllllilliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiillllllfinillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllMIlIllUinillllllllllllllll PO NOVEM, FANTASTIČNEM PODVIGU SOVJETSKE ASTRONAVTIKE Na kozmodromu v Bajkonuru od koder sta poletela Nikolajev in Popovič 5t£i/UC. v*/ T£\JZ/ISASC>G. T Srepeč. 2X \ Zadnja noč v naselju med topoli - Popovičeva «lepotica» - Nikolajev je vzel s seboj poezije Lermontova - Problem orientacije v vesolju - Nadzorstvo treh... 5o/?£- 2 r RAOiTSeA Post*}* 4CV POPjo&A P0C03A7 75* TAJ Sr>*A/9e PfCOTA 0Pt>A}A//K te, Aot>AT*:e 1 5P1&Z. ~T£ Skica sovjetske kozmične ladje »Vostok 111» ali »Vostok IV» z laičnim prevodom tehničnega opisa Nikolajev in Popovič ste se že srečno vrnila, kljub .e-mu bo vsakogar zanimalo, kako je dopisnik listov «Dela» in • Borbe« poročal svojemu listu o izstrelitvi najprej Nikolajeva in nato še Popoviča. zadnjih dneh je bilo na ---------------------- instrumente za merjenje delo- ^ izl'ažajo besede / V*’ ki jpka . kitajske vlade ™ S KifJ6 ................... Ai S !*tokQv°V v>3okokvalificiro- / tV>i- 3ak0V’ bili l)of)0ln°- razPravlja tudi o vlo-'!.v *h Domenil tehničnih JS^kov Pomenu tehničnih ll L v "' Iz v podjetjih in :o-(P ; »h rfZjav ’n trditev onih, r % „ 'Skusijah sodelujejo, tehifu1"’ se inženir- |Wah (jai oni v tovarnah in 'tildi 6’ P°Ieg večjih dolž-,aSii ; Vežje pravice. V zad- «j», aheL!3riSl0 tudi do znat' Hj.ar v h Zlrania ekonomistov >skih Skusi.iah o različnin ij11 ek pr°t>lemih in o upu-ktijj*noinskih zakonov. i|'Sdirt ,Vniki, umetniki in \l? *stf,e avch na katere se (i9ria, CVet°v in sto šol« |4(L JtVejjSa’ so se v diskusi-r Z, n°vo politiko še SH^i ta4irali- Zato se ne \ 0 >D' Hko so oni to novo J J* hierf6*'’ ce,° kakšen od- t\ >nLnjim' ™^a' A ‘ ie m Uv°dniku .Rdeče V, in P°litipasn° določena par-j aid„t a Slede književno-V" biiK 0sti- V tem uvod-, N,a,t tefeno, da morata I P1 ti5’'1' kniIževnost služiri I „>> in vojakom, ,0 ?luc>onarni politiki. obs°iene zaml' J0sti, u b književnikov v ■ 4 p’aati' s° smatrali da mo-bst*ak? Se hkovno izraža-ni svobodi, resnici, / kozmodromu v Bajkonuru, kakih 100 km severovzhodno od Aral-skega morja v Srednji Aziji, nenavadno živahno. V razdobju 24 ur sta krenila na daljno pot v vesolje najprej major Nikolajev na »Vzhodu III« in nato podpolkovnik Popovič na »Vzhodu IV«. Vso to operacijo vodijo trije ljudje, katerih imena so strogo varovana državna tajnost. Ti trije so: predsednik državne komisije, glavni konstruktor in glav- " ni teorik kozmonavtike. Zadnje priprave izbranih kozmonavtov za polet so potekale v majhnem naselju kozmonavtov, ki ga obdajajo topoli. Nikolajev in njegov namestnik Popovič, nato Popovič in njegov namestnik kozmonavt št. 5 so preživeli zadnjo noč pred poletom v sobi Gagarina in Titova, kjer sta se poleg njunih fotografij pojavili tudi fotografiji Nikolajeva in Popoviča. Sobica se je polagoma spremenila v galerijo slik kozmonavtov. Oba, Nikolajev in Popovič, sta se pred poletom oblekla v o-ranžna skafandra in si nadela na glavo belo čelado z napisom: SSSR. Koznonavta sta se nato s posebnima modrima avtobusoma z ogromnim naslonjačem odpeljala na kozmodrom, k: je oddaljen nekaj kilometrov. Na telo so jima pritrdili miniaturne vanja srca in pljuč, mišic, očesnega zrkla in kožnogalvanskih refleksov. Po vstopu v vesoljsko ladjo sta samo spojila kontakte teh instrumentov z radijskimi in telemetričnimi napravami, tako da bi skupina zdravnikov na kozmodromu lahko ves čas poleta ugotavljala njuno zdravstveno stanje. Ogromna jeklena konstrukcija izstrelne rampe in velikanske vesoljske rakete je vidna nekaj kilometrov daleč. Sivega jeklenega Orjaka pokrivajo zapletene jeklene konstrukcije. Ene so stalne in masivne, druge pa gibljive in jih bodo tik pred izstrelitvijo odstranili od rakeie in zapeljali po velikanskih tirnicah. Nikolajev je odr.esel s seboj v vesolje stihe Lermontova. Na kozmodromu sta tudi Gagarin in Titov. Popovič, ki je vesel in duhovit, je nazval svojo raketo »Lastovka«. — No, lastovka moja, bodi mi poslušna in dobra, ker sva prijatelja, — je govoril raketi. Popovič je vstopil v ladjo na vrhu rakete. Tudi Gagarin je vzpostavil z njim zvezo. * Tvoja lastovka je prava lepotica veli Jurij Gagarin. Saj mora biti lepotica — odgovarja Popovič. Toda to je še prav poseb- no lepa lastovka — vztraja Gagarin. Kronometri so odmerjali zadnje sekunde. Astronomi so izračunali, da mora Popovičeva lastovka vzleteti ob 11.02 ure, če hoče leteti skupaj z »Vzhodom III«. Po načrtu je prav v hipu nekdo v podzemnem bunkerju pritisnil na gumb in »Vzhod IV« je krenil na »sestanek« v vesolje. Na kozmodromu je še zmeraj operativna skupina, ki vodi polet Nikolajeva in Popoviča. Tukaj je tudi komandni center, v katerem dežurata Gagarin in Titov. Takoj po izstrelitvi Popoviča je glavni teorik kozmonavtike izjavil novinarjem: Dve izstrelitvi v dveh dneh predvsem dokazujeta, da smo dobro obvladali vso tehniko, ki je potrebna za izvedbo takšnih poletov. Zdaj sta ladji vzpostavili med seboj zvezo. V tem je treba videti pomen tehniškega dosežka. To dejstvo bo igralo veliko vlogo pri nadaljnjem osvajanju vesolja, ali bolje rečeno vzpostavljanju zveze med bodočimi medplanetarnimi postajami. Vse kaže, da ta trenutek ni več daleč, zakaj pred letom dni smo prvič slišali vzklik »človek v vesolju«, a zdaj se že sami čudimo: ljudje so v vesolju. Res je, da kozmonavt tudi doslej ni bil sam v vesolju, ^ Zemljo so ga trdno povezovale nevidne in neotipljive niti radijske zveze. Toda do včeraj svojih nenavadnih vtisov ni m°' ..............„„„„.......................................................................iiiiiipniiii".....o""111.........................nun....... nih urah se boste srečali z nekom. OVEN (0<1 21.3. do 20.4.) Primerno vzdušje za sklenitev plodnega poslovnega sodelovanja. Vabili vas bodo v družbo, kjer se boste lahko dobro Izkazali. BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoznali boste zelo vplivno osebo. Ne rinite preveč v ospredje. Zvedeli boste nekaj, kar vas bo spravilo v dobro voljo. DVOJČKA (od 21.5.. do 22.6.) Med vašimi tekmeci bo prišlo do spora, kar bi vi lahko izkoristili. Z razumevanjem boste osrečili drago osebo. rak (od 23.6. do 22.7.) Dali boste lep zgled In s tem poživeli dejavnost. Predstojniki bodo znali to ceniti. Ne presojajte domačih sporov preveč v naglici. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Z intuicijo boste ubrali pravo pot za izved- bo zelo zahtevnih načrtov In n*1®*-Zelo prijetna družba, ki se t “ DEVICA (od 178. & ^motaloj se k| se vam je dolgo cas* bo končno zak.ju^o n ^^usp. hom. Neka oseba se V TEHTNICA (<*J3' ki‘^2 vim) ^elo prTTcu. VM& Dobili boste pismo a11 zelo razveselilo. darilo, ki vas bo ŠKORPIJON^od 24,10. do 22.H.J ,meh bo'fe 'okr-tim Priloziiost ^ uresničenje vašega načrta. V večer- ki vas ima rad. a„STt3ELEC (od 23.11. do 20.12.) N«k-°'d vaših sodelavcev je naPravl1 napako, kt jo boste morali vi P°' Pravlj'ati. Čeprav niste krivi, B°ste kazen plačah vi. M KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) INe' ka Poklicna zadeva bo terjala otj vas vso vašo sposobnost in potrpežlJiv, • Nesporazum v družini, ki ga b<> tre' ba rešiti. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) zapa' stili boste staro pot in stare naCinn' kar pa Se bo izkazalo kot pravi"10-Nekoliko preveč ste ljubosumni-RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Zve7' "vol i e vam naklonjene, le več dobre v J z vaše strani in vse bo šlo ' . Tudi v čustven-Ii zadevali iwaie lične priložnosti. gel primerjati z vtisi drugega človeka v vesolju, ni se mogel z njim posvetovati. Zato so izstrelili v vesolje podpolkovnika Popoviča, drugega člana prvega vesoljskega kolektiva na svetu. Morda se je prav zato in v pravem smislu besede človek šele zdaj preobrazil iz zemljskega v vesoljsko bitje. Ta izredni eksperiment, uresničen po globoko zasnovanem znanstvenem programu, je v bistvu tudi prvi korak k vesoljski pilotaži, brez katere si ni mogoče misliti 'in tudi ne uresničiti globljega prodiranja v vesolje. Kaj je vesoljska pilotaža? Definicija je preprosta, toda njena izvedba zelo zapletena. Prvi človek, ki je praktično vodil vesoljsko ladjo, je bil German Titov. Orientiral se je v vesolju in stabiliziral svojo ladjo. Prav to je vesoljska pilotaža. Brez nje, brez orientacije in stabilizacije vesoljskega letala ni mogoč pristanek na Zemlji, prehod z orbite v. orbito, približevanje dveh ladij v orbiti ali graditev avtomatskih medplanetarnih postaj okrog Zemlje v bližnji prihodnosti. Toda pravo razdobje vesoljske pilotaže se je začelo šele zdaj s pojavom dveh vesoljskih ladij v isti orbiti. Pilotaža v vesolju je neverjetno zapletena zaradi nenavadnih razmer, ki tam vladajo. Pilot je predvsem brez vseh zemeljskih vplivov. Njegova čutila so skoraj v celoti izključena. On ne ve, ali je »z glavo ali z nogami obrnjen proti Zemlji« in tudi ne ve, v kakšni smeri leti. Popolna tišina okrog njega vzbuja občutek navideznega mirovanja, medtem ko v resnici leti z orjaško hitrostjo 28.000 km na uro, kar mrtviči njegov živčni sistem. Vse te okolnosti izključujejo osebno orientacijo kozmonavta v vesolju, zato pa mu pomagajo nepogrešljive naprave in avtomati. Naučiti se mora, da navzlic osebnim varljivim občutjem zaupa tem instrumentom. Seveda stoje pred kibernetiko in avtomatiko izredno težavne tn odgovorne naloge Napaka pri pospešku vesoljske ladje, ki znaša samo meter v se- kundi, bi n. pr., če bi ladjo izstrelili proti Veneri, povzročila, da bi vesoljska ladja zgrešila planet za 100.000 km. Celo v primero, ko' bi bil človek sposoben, da bi se sam brez pomožnih instrumentov orientiral v vesolju, mu vse to ne bi nič pomagalo, če bi se pred ladjo nenadoma pojavila kaka ovira. Prej bi se zaletel vanjo, kot bi njegovi možgani mogli sprejeti in dešifrirati signale živčnega sistema. Toda celo s pomočjo najpopolnejših instrumentov je prehod ladje iz orbite v orbito ali zbliževanje in združitev dveh ladij izredno zapletena in nevarna naloga. Tudi najmanjša napaka ima lahko katastrofalne posledice zaradi silne hitrosti, s katero se gibata ladji. Predstavljajte si trčenje dveh ladij, ki ima vsaka izmed njiju ni-trost 8 km na sekundo! Trčenje bi bilo približno 100-krat močnejše od trčenja dveh granat v zraku. Seveda je pogoj za sleherno vesoljsko pilotažo zanesljiva i,n stalna radijska zveza, ker je samo na ta način mogoče pošiljati avtomatom programe, gi jih bodo ti izpolnili. Do uresničenja takšnega eksperimenta v vesolju, kakor je združitev dveh vesoljskih ladij, le nismo tako daleč, če upoštevamo skupni po- let Nikolajeva in Popoviča. Vzpostavitev radijske zveze med dvema vesoljskima ladjama, do katere je prvič prišlo med Nikojajevim in Popovičem, ocenjujejo v moskovskih znanstvenih krogih kot izredno pomemben dosežek in nujen pogoj za nadaljnje osvajanje vesoljskega prostora. Ta izredno uspešni eksperiment sam ob s»-bi odpira nova pota kozmonav-tiki. Vesoljska ladja tipa »Vzhod« ima tri radijske postaje, ki delujejo na kratkih in ultrakratkih valovih, ker lahko samo ti valovi prodirajo skozi ionosfero okrog Zemlje in tako omogočajo stalno zvezo z Zemljo. Zaradi vzdrževanja zveze z »vesoljskimi naročniki« so na zemeljske oceane izplule tudi posebne sovjetske ladje. Te služijo kot relejne postaje za prenašanje zveze koordinacijskemu centru, ko sta »Vzhod III« in • Vzhod IV« na drugi strani planeta in ko opazovalne postaje v ZSSR ne morejo priti z njima v stik. Zanimiva podrobnost: ko sta Popovič in Nikolajev vzpostavila neposredno zvezo med seboj, sta se tako zatopila v medsebojni pogovor, da ju je komandni center na Zemlji komaj ločil. Z. BOŽIC mlečka. Natančne preiskave so šele v zadnjem času ugotovile v sestavi posebne, biološko visoko aktivne in kompleksne snovi, ki so fermentativno hormonalnega izvora in za katere menijo, da so nosilci delovanja in učinka mlečka. Vendar pa umetni mleček, sestavljen na osnovi teh analiz, ni vplival na ličinke čebel. To ie dokazovalo, da mora vsebovati naravni matični mleček razen že ugotovljenih vitaminskih, hormonskih in drugih snovi še poseben faktor, ki pa ima pri delovanju mlečka odločilno vlogo. Mnogi znanstveniki so prišli do zaključka, da se prav tisti faK. tor, ki ima pri mlečku odločilno vlogo in ki je še vedno neznanka, izraža v njegovi aktivnosti ali neaktivnosti. Tako, kot verjetno vsa pretekla stoletja, se ie tudi v zadnjih desetletjih pojavljalo vedno več mlečka, ki ni bil več aktiven in ni imel učinka. Zato je bil tudi razumljiv odpor farmacevtske industrije in zdravnikov, saj so poskusi s čebelarjevim mlečkom dali zelo različne rezultate ali oa so ostali celo brez njih. Nastalo je resno vprašanje, kako ohraniti aktiv-nost mlečka. Ker so bile metode dela zaradi neznanega faktorja celo omejene, je ostalo pri bioloških poizkusih. Mleček so vrnili v matičnjake, vendar se ni več razvila matica. Ugotavljali so, kdaj je mleček še aktiven. Po dolgih raziskavah so končno našli stabilizator, ki ohranja aktivnost mlečka. Tak stabilizator ima v svetu samo njkai večjih proizvajalcev. V Jugosiaviii ga ima na primer Zavod za čebelarstvo. Težava pri mlečku je prav v tem, da je njegova aktivna hormonska sestava izpostavljena zelo hitremu razpadu in postane v najkrajšem času neučinkovit. To je tudi vzrok, da mnogi mlečka ne cenijo in niso ugotovili učinka, čeprav so ga kupili neposredno od čebelarja. Pogosta slaba kakovost pridelanega mlečka in njegovo hitro kvarjenje sta vplivala na ugotavljanje učinka na človeški organizem in njegovo uporabo pri zdravljenju bolezni. Zato je bilo težko pravilno oceniti, ali je kaj resnice na zdravilnih učinkih, ki jih ljudje na temelju lastne izkušnje pripisujejo matičnemu mlečku. Govorice o tem so pa vendar bile tako pogoste in spodbujajoče, da so jih morala čim-prej obravnavati sistematična medicinska raziskovanja. Dosedanji preizkusi na živalih so pokazali, da ima matični mleček razen delovanja, ki sloni na njegovem bogastvu vitaminov, tudi hormonalno delovanje predvsem na zlato nadobistnico To delovanje je v prvi fazi nasprotno stimulaciji nadobistnice s strani hipofize. Tej fazi pa hitro sledi maksimalna reakcija nadobistnice na stimulacijo hipofize. Razen tega povečuje matični mleček pri preizkusnih živalih tud; aktivnost določenega dela krvo-tvornega sistema. Tako kot drugi podatki o preiskavah matičnega mlečka, so ie vedno razmeroma redki tudi podatki o kliničnih preizkusih njegove zdravilne vrednosti. Pri tem pa je vendar že popolnoma jasno, da je matični mleček želo dober tonikum za rekonvalescente po raznih infektivnih boleznih ter pri splošni izčrpanosti in oslabelosti. Uspešno je bil uporabljen tudi kot regulator neurovegeta-tivnih motenj. Hitro prebolevanie težav in splošno izboljšanje pa so opazili tudi bolniki z ulkusom na dvanajsterniku. V obliki mazila je matični mleček zelo uspešen pri opeklinah in ranah, ki se težko celijo. Razen tega pa tudi pri nekaterih kožnih boleznih. Čeprav so danes podatki o matičnem mlečku še skopi, lahko pričakujemo, sodeč po zanimanju, ki ga posvečajo matičnemu mleč-*u v znanstvenih krogih, da nam bodo v doglednem času pojasnili popoln pomen te zanimive substance 0/mim Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba,- 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba iz filmskih trakov; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Iz ital. glasbenega ustvarjanja: »Verdijev založniku; 19.00: Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Pavel sivic; 19.15: Cheru-bini: Balet iz opere »Anakreon«, Strauss: «Salome’»; 19.30: Za Valvazorjem po naii deželi; nato Poje Harry Belafon-te; 20.00: Šport; 20.30; Izbor domačih ln tujih popevk; 21.00: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; V odmoru, približno ob 22.00 uri, Književnost in .umetnost; nato Nežno in tiho. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Glasba za najmJajše; 13.35: Zborovsko petje; 13.50: Literarna "ddaja; 1400- Brahmsov Kvartet op. 511 14.25: Pianista Russo in Safred. Koper 6-15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL- 12.00: Glasba P? zel-ia'b; 12 40; Turistične beležke; i- n : ,,N.a1; t>o ki Gustafsson 400 m: fd 1. BENGT - GOERAN STROEM (S) 47”4 2. Ronny Sunesson (S/ 3. Fraschini (I) 47”8 4. Barberis (I) 49”3 Kladivo; -a,! 1. Birger Asplund (S) ,j 2. Janne Wilhelmsson la 3. Boschini (I) 58,35 4. Cristin (I) 56,75 110 m zapreke: _ 1. CORNACCHIA (I) 2. Mazza (I) 14”7 .(1 3. Ove Andersson (S) 4. Lars Berglund 1 100' m: 1. OTTOLINA (I) 10’7, 2. Ove Jonsson (S) 1® 3. Sardi (I) 10”9 4. Hoertewall (8) 10“ Palica: „ —. 1. RINALDO (S) 4,30 * 2. Scaglia (I) 4,30 3. Carbe (S) 4,30 4. Chezzi (I) 4,00 800 m; -prff 1. LINDBAECK (S> 1 2. Bianchi (I) 1’49”6 .,-«.-3 3. Holmestrand (S) J- 4. Spinozzi (I) 1’52 Troskok: ni 1. CA VALU (I) 15,® 2. Gentile (I) 16,48 ^ 3. Waahlander (S) 1®/ 4. Blomqvist (S) H,®1 5.000 m: -ni 1. LARSSON (S) 1416 2. Ambu (I) 14'19”4 3. Persson (S) 14*26 4. Rizzo (I) 14’35”4 Krogla: 1. MECONI (I) 17,8» 2. Axelsson (S) 17,88 3. Uddebom (S) l«,®3 4. Grossi (I) 15,26 Štafeta 4x400: 1. SVEDSKA 3’10”2 2. Italija 3’11”. V okviru atletske®*,.,- - , Švedska . Italija, ven® konkurence, je bila "jjf 35 km. V tej panog* zmagala v razmerju hoje je sledeč: '.... (5 M Hoja na 35 km: t0-„ 2.53 8?,, 1. PAMICH (I) 2.M 2. Ljunggren (S) 2.5 3. Massi (I) 3.00’59 ,l9» 1 nrl n n rl f 4. Soederlund (S) \i 3-* 5. Serchinic 6. -serciiinic lil nje-c A Leonardsson (Sl A — -v THOMAS WALSH SMRTNA OBSODBA Pozneje, tisti popoldan je Reynold priznal, da je nekaj takega tudi sam občutil. Ni razpravljal o zadevi po logičnem zaporedju pač pa je samo nekajkrat prikimal. Požrl je slino, si nataknil klobuk in s Cochranom sta se odpravila zasliševat gospo Sawyer. „ ... Dognala sta, da se Je tudi njej nekaj primerilo Ni b la vpč tista cvetoča ženska, okroglast.a, prevejanega pogleda, lepih modrih oči in plavih svilenih las. Zdela se Jima je zelo postarana. Ko je Cochran govoril z njo, je postajala zmeraj bolj zaprta, zagrenjena, živčna in nazadnje histerična. Se wneraj je izjavljala, da je Johnny Pelic. morilec njenega mor,a in Cochran je brezupno ugotovil, da sta delovala nan* sovraštvo in osamelost. Odločila sta se, da opustita drugi dve priči, vsaj dokler se jima ne posreči, da prepričata gospo Sawyerjevo. Še tisti večer je šel Reynold na osrednji policijski urad, da bi poiskal v arhivu še kakšno fotografijo in našel še kakšne podatke, ki bi se ujemali s podatki Johnny-ia Pelica. Skoraj ob istem času sta šla Cochran in gospodična Ellen Morison oprezovat na Tretjo cesto nasproti vhoda v pol dveh zjutraj, nad .glavama pa jima je enolično bobnela cestna železnica. Potem je Cochran spremljal dekle domov in ko je popil kakšen čaj ali kavo v tem ali onem baru, je še sam šel domov. Ni pa mogel zatisniti očesa, bodisi zaradi kave ali pa iz kakšnega drugega razloga. Ni mogel najti miru. Če je že zadremal, se je sunkoma prebudil in je bil prepričan, da ga nekdo kliče iz silne daljave. In vendar tistega glasu ni slišal kot zvok, čeprav se mu je dozdevalo, da ga pozna, čeprav se mu je nazadnje zdelo, da ima čisto svojski prizvok. Vedel je, kaj zahteva od njega. Od prve noči je vedel in potlej vsako noč zaporedoma, a ni mogel ukreniti nič koristnega, ker se je nova razprava lahko uvedla le na podlagi kakšnih novih dokazov in v tem primeru je bil njemu in Rey-noldu potreben nov človek. A tega nista našla in tudi nista vedela, kako bi ga. Skraja sta imela dvanajst tednov časa, potem deset, potem osem in nazadnje šest. A nič se ni zgodilo, ne na poveljstvu ne tam pred «Deteljico». Ko je Reynold opravil svoja zasledovanja, se je včasih pridružil njima dvema za nekaj najbolj sitnih ur, a povečini sta bila Cochran In dekle sama. Zdaj je Cochran znal že več kot na pamet, kakšne poteze ima ona, čeprav se ni kaj posebno zanimal zanjo. Na splošno mu je še nekam ugajala a o niei ni bil istih misli, kakor je bil o dveh ali treh drugih dekletih. Za to tudi ni bilo prilike: ob tistih enoličnih in pustih večerih sta se le redko dalj easa pogovarjala, ker ju je zaposloval in oviral njun opravek. Kljub temu sta dosegla neko stonnio intimnosti, ki bi se bila lahko zdela Cochranu nekaj novega in nenavadnega, ko bi bil imel čas o tem razmišljati. Večkrat ga ie Ellen trapila s svojimi poizkusi, da bi za ♦Deteljico«. , , . . _ čakala sta tam v Cochranovem avtu po pet šest ur na noč, v zgodnjih urah pa po eno uro na teden. Ostajala sta tam do vsako ceno našla kakšno podobnost med zasledovancem in kakšnim gostom pri «Deteljici». Tako je šlo vse dotlej, dokler ii ni šesti teden mirno razložil, da je bedasto se tako gnati ln te edino, kar'jima preostane, da prav potrpežljivo čakata. Da ne more prehiteti stvari, ji je rekel Cochran, v fasih primerih je treba čakati, da stvari same dozore. Prej ali slej bo-d0 že prišle do zaključka. A dekle je kmalu opazilo, da Cochran ne zaupa vsaj za zdaj v tako vrsto zaključka, ki sta ga lahko pricaKovala s tem, da sta stala pred «Deteljico». Odmaknila se je v svoj kot in ga gledala. «Tudi jaz tako mislim,« je dejala potem. «Samo to pot,« je stisnila ustnice, «morajo dozoreti v pozitivnem smislu.« Ne pravi, da je zgubila pogum. «Ne morem verjeti niti za trenutek, da bi se mogla uveljaviti take vrste napaka, tako kruta in nečloveška. Našli bomo morilca. Kar počakajte pa boste videli!« «Upajmo,» je dejal Cochran. a ko se je zagledal dol po Tretji cesti, tej bedni, mokri, zapuščeni in z rumenkasto lučjo barv obliti cesti, se je čutij globoko pobitega. «V vsakem primeru nam ostane vsaj še ena verjetnost.« «0, več kot ena,« je odgovorila Ellen s takim zaupanjem, da je Cochran moral osupniti, «več kot ena. Stvari se ne raz-motavajo tako, sicer vse na svetu ne bi imelo nobenega smisla.« «Nemara je pa res tako,« je mislil Cochran. «0, prav gotovo da je,« je odgovorila Ellen. Glede tega je bila povsem mirna. «Treba je verjeti v resnico in pomembnost nekaterih stvari, sicer...« «Katerih stvari?« je vprašal Cochran. To je bilo prvo razpravljanje, ki ga je kaj zanimalo, čeprav le nedoločno, »Navedite mi katero; Rad bi se v to poglobil.« Tako se je zgodilo, da sta začela razpravljati o najglobljem in najbolj zamotanem vseh mogočih vprašanj in sta se ga lotila s čisto nasprotnih gledišč, ne s prevejanim in ostrim postopkom, kakršnega uporabljajo filozofi, pač pa z orodjem njunih osebnih izkušenj. Ko bi ona vedela le polovico stvari, ki so znane njemu, je dejal Cochran mrko, ko bi vsaj delno doje’a najgršo stran človeške narave, se ne bi bila spuščala v tako dolgo razpravljanje 0 dovoljenih in nedovoljenih stva reh- Take stvari se pač dogajajo in amen. Skraja je bila Ellen mirna potem razdražena in končno v zadregi, a seveda ni mogla prepričati Cochrana. Vse, kar je priznal z neso upornostjo in ne naravnost, je bilo to, da res tolažijo vpliva, če kdo gleda stvari, kakor jih ona, če kdo misli, da mora za vse biti kakšna razlaga, če Je kdo prepri- C i k i čan, da nekdo pazi na njegove zadeve in na zadeve Palica. jjjJjij V petek zvečer, okoli pol enajstih je izjavil, f® podlagi ne njegovih pač pa njenih noči mogla J življenju večja sreča. Prav tedaj je ustavil ob nJ%» ...................... - /J« 2*3 f V. D avto nekdo, ki ni bil prav nič podroben~JohnnyJu gg« je stopil v «Deteljico». Cochran ga je raztresen^ Ellen Morison je pa otrpnila, iztisnila iz ust ne ljivih glasov, kakor da ji zmanjkuje sape in se £P^i, * f\ ranove roke. Inšpektor je stopil iz vozila prav mu je bilo. »Prav,« je rekel, ostanite tu in se i>e.’'si čem, da ne zasumi nič, da ste tu. Vrnem se brž, ka 0%. lo ogledam.« šel je mimo avta, stopil v bar in . tffp i Mož, ki ga je prepoznala Ellen, je bil vsaj eSk,receL ti trov višji od Johnnyja Palica, znatno starejši ih nejši. Razen glede plavih las ni bilo med njim® j e 'tli? dobnosti. «Kaj pa je to?« se je spraševal, kolik® ^ i> mirno. V njem se je nekaj prelomilo. Vrnil se Je obstal. V tistem trenutku je občutil do nje nek®J> v nstera urenuiKU je odcuui ao nje ) jezi in nizkemu podcenjevanju. vodi1® kaj pomisli, jo je vprašal rezko, kako Je ,vspl 10 in r 1 ionu lra*» naliV« iocf fITolrH Sl ^«i. ** podobno jezi Ali kaj pi——,v jv - f ---- -v—v, ——-— - , epi«-- n, Reyrmlda in njega kar celih šest tednov. Kako 81 nofij°' » lja ta položaj, v katerega ju je spravljala noč za v pri tem skoraj ponorela. kaž®'° 21 Ellen je prebledela in je bila razburjena, ® K jjplj ne razume, kaj ji pravi Cochran. oh1®!^' c°cb J »Kaj je zdaj?« je vprašala, še zmeraj j® «Kako da ne? On je! Sem prav gotova. Mislite> bi jaz...?« p° Ff avtomobila. «Le kdo more zamenjavati tega možak® ^ »Pomota!« je skoraj kričal in tolkel s Pe8 ste nam povedali .1 eJJ,°vs$e nyjem Palicom? Vse, kar ----------- -------- . malce podobna! In tako smo mi mislili že glede ljene osebe. Zdaj je tu vse naše iskanje!« sk®zl tl- »Pa saj mu je podoben,« je pomolila glavo . ^S11' «Seveda s tistimi brki, ki si jih je medtem PuS zaradi brk je...« LiK8JJnTsTVO: trst - UL. MONTECCHi 6-11. TELEFON 93-808 £ d^esp ^ um. IHUU lir. polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 d n . e- fn„ 420 din — PODRUŽNICA CiOHlLA- Utici* S. FelUco l-11 • — UPRAVA; 1'HST UL. SV. I RAN C IŠKA št. 20 - Tel. st. 37 338 — NAROČNINA: meseCtia H5U tu- jv v«..., ... l ... i mi -azo q in —— cuci • v'111 c 11. j, tv v— • ----- v.|. — ........ v l . ■ v———- ------- - - — - - n tisk a Drst 11 —5374 — Za b LR J ■ A Dl I - letna l«00 lir, polletna 35W ut celoletna B4uu ur «- v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v šinni enega s«11® ’ *re«vsk| 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. - Mali oglasi Mi lir beseda. — Vsi oglasi se Stritarjeva ulica 3-1. telet 21-928. tekoči račun pri Narodu, bana Odgovorni urednik; STANISLAV »J^KO - Izdaja m tiska Zalo,,,,^ trif)^ega tiska. Trst Postil] predal 609 rv/i/nuf.iiiiVjrt vjv/**-- --«* —' » cim-v - „ — — - Nedeljska: posamezna 40 din, ‘etr>o 1920 din, polte11)0 6t‘,r>letno 480 dln — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega sl/ onie^y/^ —— _ dzs. y naročajo Pr*