Breščak Prnnc Ticzzo C. C. poslala. — g«c« ogni odo nikomur izdali svojega poklica, niti svojim ženam ne; na videz opravljajo druge službe. Ti tajni detektivi so imeli že dosti uspehov. Zločinski svet je ves prepla# šen, pa je tudi prisegel smrt svojim pogumnim preganjalcem. Fašistoosho zborovanje v Borici. V soboto se je vršilo v Gorici zbo# rovanje fašistovskih voditeljev go# riške dežele. Zborovanja so se udele# žili goriški prefekt, posl. Caccese, po# litični tajnik kap. Godina, župan Bombig in drugi oblastniki ter 40 po# litičnih tajnikov. Pokrajinski pol. taj# nik je podal obširno poročilo, iz kate# rega posnemamo: »Spet smo se zbrali, ne da bi slavili obred ali klicali »slava«, ne z name# nom, da bi odžagali ljudi ali da bi v debatah iskali poti za naš pohod, sko# raj zgubljeni v praznih in jalovih, če# tudi človeških bojih, ne da skrijemo za krinko svojega prepričanja, pa naj bo povišano tudi v najčistejšo silo, svoje majhne ambicije, ali malenkost# nost naše revščine — ampak zato, da ocenimo uspehe, ki smo jih v šestih mesecih skupnega in ne brezplodnega dela dosegli — in da strogo začrtamo smernice za nove napore!« Nato je govornik podal pregled fa# šistovske stranke v goriški deželi, ki združuje v 36 fašjih in 16 krožkih skupno 3393 članov. V nadaljevanju je tajnik govoril o šoli in poudaril: »V šoli smo nadaljevali z oddaljeva« njem tistih, ki ne nudijo nobenega jamstva, da vedo in hočejo vzgajati mladino po smernicah režima. Citai sem pazljivo vaša tozadevna poročila in sem vesel, da smem reči, da lahko beležimo tudi to leto lep korak na« prej v naše dobro.« Potem je poročevalec očrtal delo medsindikalnega odbora, ballilo, žen# ski fašjo, dopolavoro, športna udru# žen j a in je prišel konečno na poli tič« ni razvoj. »Naša dežela,« tako je dejal, »je majhna po njeni obsežnosti in številu prebivalstva, vendar jo lahko prište« varno med najvažnejše v državi radi njenega zemljepisnega in etničnega položaja. Je obmejna pokrajina. Je večjezična pokrajina.« Nato je orisal etnično razmerje in poudaril, da so kot praktični ljudje na podlagi dolge izkušnje razdelili slo« vansko prebivalstvo na Goriškem v dve točno ločeni skupini. Na eni stra« ni so delovne množice, ki so dobre, poštene in neutrudljivo pridne, tuje vsem prepirom, in čeprav navezane na svoje šege, vendar pokorne postavi. Na drugi so krivci protiitalijanskega delovanja. Ko je govornik opozoril zbor, kako je treba pazno zasledovati te slednje, je rekel: »Imeti morate sti« ke z drugorodnim ljudstvom; ne sme« te se mu odtegovati in ne smete ostati osamljeni. S trajnimi stiki boste do« segli, da se bo prepričalo o vašem za« nimanju in istočasno boste spoznali njegove potrebe in pomanjkljivosti. Posebna pozornost mora biti obrnje« na na točno vršitev pravične upra« ve. Izogibajte se vsake zlorabe, ne povzročite nikoli mnenja, da obstoje dve vrsti državljanov: Italijan, ki ima : amo pravice in italijanski državljan s slovenskim jezikom, ki ima same dolžnosti!« Po tem pozivu se je pokrajinski taj# nik še enkrat dotaknil drugega dela slovenskega ljudstva, ki obstoji po večini iz razumnikov, na katerih de« lovanje je tudi pri gospodarskih vpra« šanjih treba strogo paziti, in je Ugo# tovil, da hoče tudi v bodoče voditi sedanjo politiko, s katero se strinja tudi slovansko ljudstvo v deželi. Konečno se je govornik dotaknil zadružništva, zatrdil, da je »Zadružna zveza« pod novim vodstvom dosegla velike uspehe, ker so se njene vloge zadnje leto znatno dvignile, ter prešel na slovensko duhovščino. Kakor pra« vi poročilo, se je g. pokr. tajnik po« drobno bavil s slovensko duhovščino, katere delovanje ni usmerjeno po na« vodilih fašizma in ni prešinjeno s čuv« st vi italijanstva. »Treba je čuvati, dan za dnem, uro za uro mi poročati kar slovanska duhovščina izvrši proti režimu in fašizmu,« tako je podčrtal ta odstavek svojega poročila, katere« ga je po pregledu športnega gibanja kmalu zaključil. Kako je s politiko. Nemški zunanji minister umrl. Dne 3. oktobra je v Berlinu nenado* ma umrl dr. Stresemann, zunanji mi» nisfer nemške republike, zadet od ka* pi. Z njim je izginil s političnega bo* rišča naj večji sodobni nemški držav* nik in eden naj znamenitejših delavcev za svetovni mir in sporazum med na* rodi. Vest o njegovi nenadni smrti je pretresla nemški narod in je užalosti* la tudi milijone ljudi po vsem svetu, ki so zaupali v mirovno delo tega nemškega državnika. Gustav Stresemann je bil rojen pred 51 leti v Berlinu. V mladih letih se je pečal z gospodarskimi in social* nimi vprašanji, z 29. letom je že bil državni poslanec, in sicer liberalne stranke, ki je združevala svobodoljub* no bogato meščanstvo. V parlamentu in v stranki je kmalu prišel na odlična mesta, ker se je izkazal za dobrega strokovnjaka v industrijski in delav* ski politiki. Med vojno je Stresemann stopil na čelo gospodarske vojne organizacije in se je vztrajno boril za smotre nem* škega imperializma, obenem pa je za* hteval, naj se Nemčija preosnuje v ustavno državo, v kateri naj ljudske množice pridejo do političnega vpliva. Polom cesarske Nemčije je strl nje* gove načrte: zrušil se je režim, v ka* terega je veroval, uničena je bila voj* ska, v! katero je zaupal, in njegova stranka je bila razpršena. Z neznan* sko energijo je Stresemann organizi* ral Nemško ljudsko stranko, ki je že pri prvih volitvah v državni zbor do* bila nad 1 milijon glasov in 20 poslan* cev. Vodil je stranko in njene množi* ce po vijugasti, težki poti: prva leta je bila monarhistična, Stresemann jo je vodil k republiki, da jo sedaj priznava in brani; spočetkoma polna mržnje do Francije, je pod Stresemannovim gibčnim vodstvom izpeljala sporazum z bivšimi sovražniki. Stresemann je bil trikrat kancelar (ministrski pred» sednik) Nemčije, in sicer v najhujši dobi, ko je bila nemška valuta uniče* na in ko so Francozi vdrli v Porurje ter ga zasedli. V tem času je Strese» mann z izredno sposobnostjo strnje* val socialne demokrate, centrum, ljudsko stranko in demokrate v »ve» liki zvezi«, s katero je vladal nemško državo. Vedno bolj se je s svojo stranko pomikal na levico, in 1. 1926. je v nekem govoru na visokošolce iz* javil: »Jaz, ki sem bil do konca zvest cesarstvu in me je njegov padec sila bolel, sem zdaj pripravljen s svojim truplom kriti republiko.« Stresemann je v nptranji politiki povojne Nemčije izvršil veliko važne* ga dela. Bil je politik, ki je v najtežjih časih znal združevati najrazličnejše si stranke. Še večje je pa delo, ki ga je za Nemčijo izvedel v zunanji politiki. Locamo. — Zveza narodov. — Manjšine. Te tri besede bi morali vrezati na nagrobni spomenik Stresemannov. Za* kaj on je bil, ki je začel odločno in praktično hoditi po cesti do sporazu» ma s Francijo. In ta pot je njega in Brianda, francoskega zunanjega mini* stra, pripeljala v Locamo. V lokarn* skih pogodbah sta si Nemčija in Fran* cija po desetih letih prvič prijateljsko podali roke in se zavezali, reševati vsake bodoče spore z razsodišči, ne več z orožjem. Enako pogodbo je Nemčija podpisala z Italijo, Belgijo, Češkoslovaško in Poljsko. V drugi lo* karnski pogodbi se je Stresemann po» botai s Francozi glede renskega vpra» šanja. Z lokarnsko pogodbo je bila položena podlaga za trajni mir. Stresemann je dosledno nadaljeval politiko sporazuma s Francijo in je dosegel, da je Nemčija na mali šma» ren 1926. vstopila v Zvezo narodov. Nemčija, ki je bila par let prej smrt» no osovražena, izločena iz mednarod* ne družbe, je zdaj sedla med velesile in začela učinkovito vplivati na med» narodni položaj. To je nevenljiva za» sluga Stresemannova. Kako mu je pač bilo pri srcu, ko je spomladi 1927. že predsedoval zborovanju Zveze naro» dov in se je s tem pred vsem svetom pokazalo, da je poteptana Nemčija vstala in se dvignila do velike moči! Stresemann je v ravni črti vodil mi» rovno misel naprej: Dawesov načrt — haska konferenca — ureditev vojne odškodnine —- to so spomeniki njego* vih uspehov. In Porenje se izpraznju» je, pa tega svojega uspeha Stresemann ne vidi več. Ko je Stresemann hodil po mirovni poti, je naravno, da je zadel tudi na manjšinsko vprašanje. Saj mu je bilo jasno, da od pravične ureditve manj» šinskega vprašanja zavisi, ali bo na» stal trajen mir med narodi. Ko so raz» mere dozorele, je Nemčija prav na Stresemannovo pobudo izdala manj» šinski zakon, po katerem imajo polj* ska, danska in lužiško < srbska manj» sina pravico do šol v materinskem jeziku. Ko je Stresemann manjšinsko vprašanje v Nemčiji uredil, je obrnil svoje sile v svet. Zahteval je, da naj Zveza narodov razširi zaščito narod» nih manjšin na vse države. V ta na» men naj se manjšinski odbor pri Zve» zi narodov presnuje. S svojim pred» logom ni prodrl, toda njegova je za» sluga, da je postavil manjšinsko vpra» šanje na svetovno politično pozorišče. Vse, kar je Stresemann delal, je imelo namen, koristiti Nemčiji. Uvi» del je, da najbolje služi svoji domo* vini, če dela za sporazum med narodi, za mir, za svobodo narodnih manjšin. Stem je tudi koristil človeštvu. Za njegovega naslednika, tako ugi* bajo, pride v poštev prelat Kaas, vo* dja centruma, še mlad politik, ki bi gotovo nadaljeval Stresemannovo smer. Zraven njega imenujejo še mi* nistra VVirtha, ki je tudi centrutnaš. Začasno vodi posle zunanjega mini* stra dr. Curtius, Stresemannov pristaš in sodelavec. Nova upravna razdelitev Jugoslavije. Tržaški »II Piccolo« poroča dne 4. t. m. iz Beograda: »Na seji ministrskega sveta je vlad* ni načelnik general Živkovič izjavil, da vlada devet mesecev po zgodovin» skem preobratu v januarja lahko sto» ri korak naprej in razdeli državo v devet dežel, kar bo v korist državni upravi in vsemu ljudstvu.« »Mesto da je država razdeljena v 33 oblasti, kot do sedaj, se razdeli v devet upravnih edinic, ki se bodo imenovale banovine. — Pri določanju mej novim banovinam so se predvsem vpoštevale naravne zemljepisne meje kakor tudi prometne zveze med po» sameznimi deželami. Na splošno je vlada hotela olajšati davčna bremena, ki težijo na prebivalstvu, in po tem vidiku je tudi razdelila banovine na okraje in občine.« »Da se tudi v uradnem naslovu pod» črta državno in narodno edinstvo, se bo država odslej imenovala »kraljevi* na Jugoslavija«. »Prestolice devetih banovim bodo: Ljubljana za dravsko banovino; Za» greb za savsko banovino; Banjaluka za vrbaško banovino; Split za primor» sko banovino; Sarajevo za drinsko, Cetinje za zetsko, Novisad za donav» sko, Niš za moravsko, Skoplje za var» darsko banovino.« »Na čelu vsake banovine bo stal ban.« »II Piccolo« še poroča, da bo general Živkovič poklical v vlado še dalma» tinskega poslanca drja Grisogona iz Splita, ki je bil pristaš Pribičevičeve stranke in bivšega poslanca Preko, radičevca. Slovaški poslanec Tuka obsojen, V soboto se je po dvamesečni raz» pravi završil v Bratislavi kazenski pro» ces proti poslancu drju Adalbertu Tu» ki, ki je eden vodihiih mož slovaške ljudske stranke. Tuka je bil obtožen, da je v letih 1923. in 1924. ustanovil špionažno pisarno na Dunaju, ki je imela namen, zbirati podatke o obo» roževanju češkoslovaške vojske, o te* lefonski in brzojavni mreži, o številu avtomobilov in drugih rečeh, ki so za hrambo države važne. Te vojaške po» datke, pravi obtožnica, je izdajal tuji državi (Madjarom). Obenem je na Slovaškem organiziral mogočno bojno zvezo »Rodobrana«, ki je imela na» men, pripraviti in izvesti oborožen upor proti Češkoslovaški. Sodni dvor je Tuko obsodil na 15 let težke ječe, izgubo doktorata in izgubo civilnih pravic za tri leta. Ko je predsednik sodišča v Brati» slavi s tresočim glasom bral razsodbo, je pred sodno palačo hrumelo 10.000 ljudi. Saj je na zatožni klopi sedel eden poglavarjev največjega slovaške* ga političnega gibanja, mož, na kate» rega ime so stotisoči Slovakov prise» gali. Tuka je bil do konca vojne vseu» čiliščni profesor ustavnega prava v Budimpešti in je bil, četudi ni politič* no nastopal, bolj madjarskih čuvstev. Po polomu je vstopil v slovaško ljud» sko stranko, čije načelnik je idealni Andrej Hlinka. Tuka je radi svojega obsežnega znanja v tej stranki, ki je imela le malo dozorelega razumništva, kmalu zrastel do visoke veljave. Po* stal je poslanec in je bil najostrejši boritelj za popolno avtonomijo Slo* vaške. Da, v nekem članku je celo tr* dii, da se dne 30. oktobra 1928., deset let po ustanovitvi Češkoslovaške re* publike, vse ustavne zveze med Češko in Slovaško pretrgajo in da postane na ta dan Slovaška suverena, t. j., da lahko osnuje svojo neodvisno državo. Tuka je stalno trdil, da so 1. 1918. Če* hi in Slovaki sklenili v Pittsburgu ob* vezno pogodbo, v kateri sta se oba na* roda obvezala, da bosta živela v skup* ni državi 10 let na poskušnjo, potem pa bo vsak izmed njiju odločil, ali naj pogodbo podaljša ali ne. Tuka je bil torej duševni vodja najskrajnejših slovaških narodnjakov, ki so težili proč od Čehov — hoteč doseči lastno državo ali pa vsaj najširšo avtono* mi j o. Pod spretnim vodstvom Hlinkovim pa so Slovaki dosegli deželno samou* pravo —in slovaška ljudska stranka je 1. 1926. vstopila v vlado, v kateri je imela dva ministra. Hlinka sam se je v teku procesa odločno postavil v Tukovo obrambo in je slovesno za* trdil, da je nemogoče, da bi bil Tuka veleizdajalec ali celo vohun. Sodišče pa je razsojalo na podlagi listin, ki so bile predložene v tajni razpravi, tako da je težko izreči pravo sodbo, ali so dokazi za Tukovo krivdo prav trdni. Stroga obosodba slovaškega vodite* lja je prišla nepričakovano in bo go* tovo imela važne politične posledice. Češkoslovaška stoji j"ik pred volitva* mi v državno zbornico. Slovaška ljud* ska stranka je postavila dr j a Tuko za nosilca svoje kandidatne liste v mestu Košiče — in je s tem pokazala, da trdno stoji za njim in ga brani. Radi Tukove obsodbe je slovaška ljudska stranka odpoklicala iz vlade svoj?; dva ministra, in sicer drja Tiso, ministra za zdravstvo in drja Labaya,. ministra za unifikacijo. Tukov proces je spet zmotil odno* šaje med Čehi in Slovaki, ki so se jeli že čistiti in pomirjevati. Zmernejši li» sti izražajo upanje, da bo predsednik republike Masaryk drugo leto, ko bo slavil 80»letnico rojstva, Tuko pomilo* stil in tako ta mučni proces spravil s sveta. Sicer pa tudi pravno ni še padla zadnja sodba, ker se je Tuka pritožil na najvišji sodni dvor. jeziki vseh narodov. Med govoricami sem čul nekega dne tudi slovensko. Bila sta dva visokošolca iz Ljubljane, ki sta se stegovala iz ozadja, da bi zazrla v pritličju dvorane ne vem več katerega državnika. Uradna jezika zveze sta angleški in francoski, a vsak delegat sme .govoriti tudi v svojem je* ziku, kar se takoj prevede v uradna jezika. Stresemann je govoril n. pr. vedno le nemško. Čim je nehal, se je vzdignil tolmač in ponovil govor v francoščini. Za tolmačem se dvigne uradnica in ponovi še enkrat v an» gleškem jeziku. Ni bolj dolgočasne stvari, kakor če moraš eden in isti go* vor poslušati trikrat. Preden so pre» vodi končani, traja večkrat nad eno uro. Med prevajanjem se zato dvo» rana precej izprazni. Novinarji hite k telefonu in sporočajo svojim ured* ništvom govore. Kako hitro se vrši poročevalska služba, je razvidno iz nastopnega slučaja: dopisnik nemške* ga dnevnika Berliner Tagblatta mi je pravil, da je govor angleškega prvega ministra Mac Donalda, ki smo ga sli* šali v Ženevi ob 4 in pol popoldne, iz* šel v Berlinu že ob 6. uri istega dne. Ker pozna angleško stenografijo (br* zopis), je tekel z angleškim besedilom k telefonu in narekoval uredništvu kar sproti nemški prevod. Diplomati se med tem časom umi* kajo v buffet ali pivnico, kjer se me* šajo tudi novinarji, katerim se ne mu* di tako silno kakor dopisniku Berliner Tagblatta. V pivnici vidiš gospodarje tega sveta, kako srebljejo črno kavo, pijejo brizgovec in kade cigarete. T čaj. Dojenček govori... Brez dvoma je tudi za take, ki prav dobro poznajo majhno otrokovo du; ševnost, prav težko uganiti, kaj hoče kričeči in z nožicami na vse strani brcajoči dojenček. Ko se takale ljub; ka stvarca na vse pretege dere, da se čudiš, odkod toliko glasu, ne veš ali je lačna ali se boji ali pa ji ni kaj prav. Ameriški zdravnik dr. Sherman je začel preiskovati različne načine jo; kanja in brcanja dojenčkov, da bi spo; znal, kakšnega telesnega ali duševne; ga razpoloženja izraz so. Dognal je, da odrastli vedno meri občutke do; jenčka po svojih. Marsikdaj menimo, da je dojenček bolan ko kriči, v res; niči pa se le boji, da ne pade, ko ga mati ali pestunja tako nerodno drži. Dognati se da, da ima tudi par dni star dojenček svoje posebne gibe in glasove, s katerimi izraža svoja čustva. Seveda pa mati kljub znanstvenim nedostatkom dobro čuti, kaj novoro; jeno bitje od nje hoče in potrebuje. Materinski čut ve za govorice, ki jih mi ne slišimo. Tončkove naloge. Petelin in kokoš. O petelinu in putki vemo marsikaj. Obadvae spadata med ptice, in sicer med ptice selilke, ker se putke in pe; telini selijo iz trga v naš kurnik. Putka in petelin sta pokrita s perjem, in si; cer zato, da se perje lahko oskubi, ka; dar putko ali petelina naša mama za; kolje. Zakolje pa se putka ali petelin zato, da jih pojemo, jemo pa jih zato, no, saj niti ne vemo, čemu jih jemo. Vsi petelini in vse putke imajo po dvoje nog, da se tako razlikujejo od psa, mačke in stolov, ki imajo po štiri noge. Petelin nas zelo zgodaj pozdrav; v ~— Spijonka. Par let pred vojno se je nemški hu; zarski stotnik Karl von Wynanky za; ljubil v brihtno in prav tako lepo 16 letno Ano Marijo Lesser. Zaljubljeni par je zašel v velike dolgove in stotnik bi bil moral zapustiti svojo sijajno vojaško službo. Tedaj je Wynanky vprašal za na; svet svojega prijatelja polkovnika in ta ga je napotil k Matthesiusu, vr; hovnemu vodji tajne nemške špijo; nažne službe. Par tednov za tem sta že potovala stotnik in njegova nevesta ob fran; coski meji. On je izgledal kot mlad učenjak, ki nabira hrošče in metulje. Srečno sta se vrnila v Kolin in p rine; sla s seboj poleg zbirke metuljev še bolj dragocene popise francoskih ob; mejnih utrdb. Bogato nagrajena sta že hotela ustanoviti lasten dom, ko Wynanky nenadoma umre. Mlada Anica se je hotela iz žalosti nad praz; nim življenjem usmrtiti, a jo je li; sičji Matfhesius pregovoril, da vstopi v njegovo službo češ, da se bo s tem raztresla in celo nadaljevala delo svo; jega dragega rajnika. Ljubka slikarica. Jesenskega dne 1. 1912. se je pripe; ljala v majhno francosko mestece ob švicarski meji mlada, brhka devojka, ki je študirala slikarstvo na monakov; ski visoki šoli. Par dni po njenem prihodu je prišla v mestece fran; coska divizija na vaje. Slikarica je s svojo slikarsko mapo in s fotograf; skim aparatom vse oblezla. Častniki, ki so kaj brž postali njeni največji oboževatelji, so ji prav radi dovolili, da jih je slikala v junaških pozah, naj; raje na kakih utrdbah ali ob bateri; jah. Vse polno takih slik za »spomin« ' si je pripravila. Nato je nekega dne kupila vozni listek za v svoj rodni kraj, spotoma' pa je presedla v berlin; ski brzovlak ter je že naslednje jutro izročila Matthesiusu v ulici Billov; strasse važne posnetke francoskih baterij. Skok v kanal. V zgodnji pomladi 1. 1914. je v pr; vem hotelu belgijske prestolice v Bruslju najela najlepše sobe neka dra; žestna Parižanka. V nedeljo potem so belgijski častniki priredili sijajen ples. Lepa Parižanka je med plesom tako nesrečno padla, da si je zvila čle; nek na nogi. Poročnik Renč Austin se je za ponesrečenko brž zavzel in jo spremil v njene sobe. Iz prvega zna; | n ja se je razvilo prijateljstvo. Za; ljubljeni poročnik je še bolj zagorel, ko mu je Parižanka povedala, da je sirota po nekem francoskem majorju in da črti Nemce iz dna duše. Hodila sta skupaj na izlete in ona je vedno slikala pokrajine. Podobe j c pošiljala po zavitih poteh v Berlin, tam je Matthesius razpraskal oljnate barve in na platnu so se pokazale številke in vojaški črteži. Nekoč sta oba zaljubljenca šla na avtomobilski izlet. Smola je hotela, da je poročnik slučajno pogledal v dnevnik svoje prijateljice. Kar tesno mu je postalo, ko je ugledal same na; črte in nič zaljubljenih izlivov. V blaznem diru zapodi proti mestu. Drzna Anica je pa tudi vedela, pri čem je. Ko je Austin ustavil pred voj; nim poveljstvom, plane h krmilu in v diru je šlo proti gozdiču, tu zavre kolesje, avto se vname, ona pa zbeži po gozdu proti kanalu, ki meji Belgijo in Holandijo. Belgijska policija za njo. V trenutku vrže ona obleko raz sebe in plava na vso moč k nekemu čolnu, ki jo za par tisoč frankov, ki jih je tiščala v rešenem dnevniku, od; pelje zasledovalcem izpred nosa. V zaboju za jajca se da Ana potem prepeljati v Nemčijo. Štev. 29. »NOVI L I 3 T SL PSMMČINt hmiačc, melmnlfte « m mizarje » samo pri 1 ■ I PBMM, SCAHAN & C. d. z o. z. Trieste, «ja S, Nicolo **■ 12 Lastna shlaxUš£a v prosti luki TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA I Nove postave. SLUŽNOSTNE PRAVICE. (Servitute.) V zadnjih člankih smo na kratko razložili določbe italijanskega civil# nega zakona o lastnini in solastnini. Danes hočemo pojasniti določbe o služnostnih pravicah, ki še posebno zanimajo naše posestnike. Kaj določuje italijanski civilni zakon glede služnostnih pravic pri studencih? Če izvira studenec na tvojem zenu ljišču, ga lahko rabiš, kakor se ti zlju# bi, če nima tvoj sosed kakšne posetu ne pravice do studenca. Pravico do studenca si je sosed lahko pridobil na več načinov. Predvsem moramo orne* niti priposestvovanje. Pravico do studenca je mogoče le na ta način priposestvovati, da zgradi lastnik zemljišča, ki naj mu studenec služi, na sosedovem zemljišču vidne in stalne naprave, radi katerih se po# tem voda odteka tudi na njegovo zemljišče. To stanje mora trajati vsaj 30 let. Pravice soseščine. S studencem ne boš smel svobodno razpolagati, četudi izvira samo na tvo# jem zemljišču, če je voda iz tvojega studenca potrebna za občino ali vas (frakcijo). Občina ti pa mora plačati za uporabo vode odškodnino, če nima posebne pravice do studenca. Če teče mimo tvojega zemljišča voda, ki ni državna, jo lahko uporabiš za nama# kanje svojega zemljišča ali pa za dru# ge pridobitne s vrhe; vendar moraš vodo, ki je nisi uporabil, spraviti na# zaj v prejšnji tek. Ko se hočeš te pravice poslužiti, ne smeš kratiti pra# vice drugih posestnikov. Vsak lastnik spodaj ležečega zem# ljišča mora dopustiti, da se odteka voda iz zemljišča, ki leži nad n j ego# vim, če je ta odtok naraven. Lastnik zgoraj ležečega zemljišča ne sme delati jarkov ali morda celo speljavati vodo na spodaj ležeče zem# 1 j išče, marveč mora pustiti vodi nara# ven odtok. Lastnik spodaj ležečega zemljišča lahko zgradi vse potrebne naprave na svojem zemljišču, da odstrani ali zmanjša škodo, ki bi mu jo lahko vo# da napravila. Pravica do vodovoda. Če ima kdo pravico do vode, katero bi moral speljati po tvojem zemljišču, IZJAVA. Podpisani Anton Janež p. d. Selan iz Čadrga, preklicujem govorice, ki sem jih raztrosil na škodo trgovine Terezije Cazafura v Tolminu, ker so neresnične. Anton Janež p. d. Selan. t ZAHVALA. Vsem, ki so z nami sočustvovali ob pre- ] S potrtim srcem naznanjamo, da je umrla rani izgubi predrage matere previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena mamica Ane Flajsove Ana Flajsova stara 56 let, in sicer dne 28. septembra t. 1. v ljubljanskem Leonišču. se prisrčno zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo cenjenim družinam Mlekuš in Dominko in mnogim drugim za darovano cvetje. Soča, 7. oktobra 1929 Soča, 7. oktobra 1929. Žalujoči otroci. Žalujoči otroci. « ZAHVALA. Ob nepričakovani nenadni izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta, starega očeta, svaka FRANCA CICERO, nadučitelja v pokoju se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, preč. duhovščini, članom učiteljskega zbora, ki so v tako velikem številu pospremili blagega pokojnika k večnemu počitku, in zastopniku paropl. družbe „Nav. Gen. Italiana" g. Renatu Happacherju za podarjen venec. — Dolžnost nas veže zahvaliti se cenjenima družinama Černe - Kuštrin in Culliat za požrtvovalno naklonjenost v času bolezni in smrti. Bog bodi vsem obilen plačnik. v Gorici, dne 8. oktobra 1929. Žalujoči ostali. MODNI SALON Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah. Preoblikovanje in po# pravila po naročilu. Borica, via Mazzini B (ex via Municipio) Petra Mozetičeva. Boti. BIOS. [OMEL specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Močna francoska zavarovalna družba išče ZMOŽNE AGENTE v vsaki občini. Dobra plača in provizija. Ponudbe na: Agenzia di Assicurazioni Trieste, via Macchiavelli 10, Trst Nagrobne spomenike kamnoseški mojster flliTDH BllŽTlN na Hepentabni Družinski spomenik z okvirjem in stebriči, visok 180 cm, L 1.700.— drugi navadni od 320 - 700 lir. Izvršuje spomenike po naročilu In vsakršnim n tičitu. KABINET ROENTGEN" primarija dr. DE FIORI AUGUSTO je odprt vsaki dan v Gorici Corso Vittorio Emanuele III St. 14 od 9. — 12. in od 2. — 4. V juliju in avgustu ob nedeljah zaprt. Darovi za birmo I izredno nizke cene, velika izbera samo v ZLATARNI F. BURA TRST - Corso Baribaldi 35 RX4X>X*X>X>XtX»X>X>XtX 5 ZDRAVNIK S Dr. Gresic Adalberto ^ sin. po domače mladi sprejema vedno v svojem vedno v ambulatoriju v GORICI,' na Travniku (Piazze Vittoria) št. 14/1 nad lekarno Cristofoletti. 8 Zobozdravniškl ambulatori] TRST - - Via delle Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9.1—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12. mu tega ne moreš zabraniti. Zakon zahteva le to, da dotični sosed vodo res potrebuje bodisi kot pitno vo* do ali pa za obrtne in kme* tijske svrhe. Nadalje mora biti tvoje zemljišče za speljavo vode najbolj pri* kladno in sosed mora vodo tako spe?, Ijati, da ti s tem povzroči kolikor je mogoče manj škode. Naravno je, da imaš pravico zahtevati od soseda prh merno odškodnino. Sosed lahko od tebe tudi zahteva, da mu dovoliš izgraditi po tvojem zemljišču kanal, če hoče izsušiti svo* je zemljišče, katerega drugače ne mo* re. Tudi v tem slučaju imaš seveda pravico do odškodnine. Če pa hočeš vodo iz kanala uporabljati, moraš pri* spevati sorazmerno k troškom napra* ve. Tej služnosti pa niso podvržene hiše, vrtovi in dvorišča. Pravica do poti. Če obdaja tvojo hišo ali tvoje zem* Ijišče okrog in okrog tuj svet in ni* maš poti na javno cesto in je po svo* jem svetu tudi ne moreš izgraditi, ko z izrednimi troški, smeš pot zgraditi po tujem, sosedovem zemljišču. Ra* zume se, da moraš pot tako zgraditi, da bo sosedovo zemljišče pri tem koli* kor mogoče malo trpelo. Za pot mo* raš plačati primerno odškodnino. Če ta pot ne bo več potrebna, izgubiš pravico do nje. To se zgodi na pri* mer v slučaju, če postaneš lastnik bližnjega zemljišča, ki ima pot na javno cesto ali če se ob tvojem zem* Ijišču zgradi nova javna cesta. Če mora tvoj sosed kaj popravljati ali zidati blizu tvojega zemljišča in ne more tega storiti, ne da bi hodil po tvojem zemljišču, mu dohoda na svo* je zemljišče ne moreš zabraniti. Tudi v tem slučaju imaš pravico do pri« merne odškodnine. Paša na planinah. Na Kobariškem je gozdna milica prepovedala pašo na planinah po 15. septembru. Na vprašanje kmetov, če se strinja ta prepoved z zakonitimi predpisi, odgovarjamo tole: V hribih, ki leže od 500 do 1000 me* trov nad morjem, je dovoljena paša od 1. maja do 31. oktobra; v hribih nad 1000 metrov pa je do* voljena paša od 15. junija do 15. sep* tembra. Kdor hoče pasti tudi še po 15. septembru ali po 31. oktobru, mora prositi za dovoljenje na kolkovanem papirju (2 lir) pri gozdni milici. Kdor bi pasel na planinah živino po omenjenem roku brez dovoljenja gozdne milice, mora plačati tole ka* zen: za vsak dan paše po 2 liri za glavo živine, a najmanj 20 lir. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 211: V posebni škatli sem Vam poslal neko cvetočo rastlino, katero imenuje* mo pri nas preobjeda. Upam, da jo boste ta* ko j spoznali in mi povedali, kako se upo* rablja. Orto|iedièiiE zavod A. ZECCHI Turin - via Roma 31, I. nadstr. Aparat Zecchi wy w “eg“ zabranitčjje napredovanje H Hj _ Uspeh eparata ZECCHI v videmski pokrajini: NOV OZDRAVLJENEC IZ VALVASONE, Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopeda ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu. Pippo Jožef pok. Luke Via dei Fornasini, Valvasone (pokr. Videm). Važna objava I Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije, javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih: GORICA: četrtek 24. oktobra v hotelu „Augelo d’oro“. Pontebba: petek 25. oktobra v hotelu „Pontebba“. Čedad: sobota 26. okt. v hotelu „Città di Trieste". Kobarid: nedelja 27. okt. v hotelu „Devetak“. Bovec: ponedeljek 28. okt. pri Ostanu. Trbiž: torek 29. oktobra v hotelu „Centrale". Idrija: sreda 30. oktobra v hotelu „Didič“. Cerkno: četrtek 31. oktobra v hotelu „Monte Poresen". Sv. Lucija pri Tolminu: petek 1. novembra pri Mikuž-u. BOGATO ZALOGO svežega zimskega blaga po zelo nizkih cenah najdete saprò pri tvrdki 9LL' Economa famiglishe HMIIIII Hill jlBrajggBBHBMH—WM Piazza Ponterosso N od Trst Frštanj fantazija „ enobarven „ ,, križan,moder, rdeč „ črtan za srajce „ ,, težak, dvojno lice „ Mušlin, volnen, vseh barv ,, Volneno moško blago l50c„ Polvolneno enako blago „ Blago za moške hlače „ Coawer Coat za površnike ,, Površniki (ugodna prilika),, Flavina za predpasnike „ Rigadin Madapolam „ Platno „Madonna“ težko „ Jajčna koža „ Platno za rjuhe, 150 cm „ Brisače lanene na meter .. Lit. 1.90 naprej „ 2.30 „ „ 3.50 „ 3.70 „ 5.90 „ 9.90 „ 28.-„ 15.-„ 3.50 „ 15.90 » 75.-„ 3.90 „ 2.50 „ 1.90 „ 2.50 „ 2.80 „ 4.50 .. 2.90 i Velika izbeza gorkih zimskih maj za moške in ženske in otroke, Pullower, telovnikov, šalov, nogavic, itd. itd. Proučite naše cene, četudi nič ne kupite ! {Radio ! j Sprejemni aparati Freed Eisemann I so priznano najboljši in najcenejši na vsem i svetu. Vprašajte še danes za prospekte in pro-{ račune, katere dobite brezplačno od zastopnika Borisa Simandla, Gorica - Corso G. Verdi 1. Za poskus Vam vpeljem radio na Vašem stanovanju brez vsake Vaše obveznosti. 1 TOLMIN ' Zdravnik - kirug - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju), V Gorici druge dneve v tednu (via Dante I0)^j Josip Kerševani, Gorica Piazza Cavour štev. 9 Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov. ftleiianična delavnica Gorica - Piazza Cavour štev. 5 PT Bencin ,,Lampo" "Pl Telefon St. 415,-- Brzojavke: KERSEVANl, GORIZIA. CICLI E MACCHINE | Tvrdka Teod. Hribar - Gorica 8 H CORSO G. VERDI št. 32 gj gg- priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh .gg gg. vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in .ga ra platno znanih tovarn Regenhart h Raymann za cerkvene prte. 55 Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse S potrebno za njihovo popolno opremo. Eg gf BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, g »BiMsčfflSiičsagičssEiičfflesseiassigasasičsaBfflSBiMB! Odgovor: Rastlino smo dobili in »preobje« da« je tudi njeno pravo slovensko ime; imenu« jejo jo tudi »omaj« in »lisjak«. Rastlina ima znanstveno ime »aconitum napellus«, Italijani jo imenujejo »aconito«, Nemci pa »Eisenhut«. Raste je mnogo po kobariških in bovških pla« ninah v različnih barvah. Od te rastline so •zdravilni vsi deli, to je koren, listi, stebla m cveti, prodajajo pa predvsem korenine, ki do« sežejo lepo ceno. Kako se napravi zdravilo, ka« ko in za kaj se rabi, pa Vam ne moremo pove« dati, ker ne maramo, da se zastrupite ali napak zdravite. Tudi ne smemo hoditi zdravnikom v zelje. Vprašanje ši. 212: Ali se imenuje tudi jedilni špirit alkohol? Odgovor: Pod špiritom razumemo močan, mnogoodstoten alkohol. V trgovini razločuje« mo gorilni alkohol ali špirit, italijanski alcool (spirito) denaturato in pa jedilni alkohol (tudi špirit), italijanski alcool (spirito) puro. Vprašanje št. 213: Glede kratkih las ne da« jemo odgovora, ker za vse domislice resen list ne more biti na razpolago. Vprašanje št. 214: Kako se napravi olje iz orehovih lupin? Odgovor: Orehovo olje v trgovini je naprav« Ijeno iz podzemeljskega oreha (pištačev) in ne iz orehovih lupin. Nismo še slišali, da bi delali tudi olje iz orehovih lupin, pač pa delajo po« sebne izvlečke, katere potem rabijo predvsem za barve (barvanje las). Vprašanje št. 215: Kako se imenuje tisti hrib, na katerem so tri križi? Odgovor: Nam ni znan noben hrib, na ka« terem bi bili sedaj trije križi. Pred vojno so bili trije križi na Kalvariji pri Gorici (nad 1’odgoro), sedaj pa jih ni več, temveč je tam vojni spomenik. Vprašanje št. 216: Imam namen posejati 1 ha zemljišča z vrsto Mentana. Zemlja ni bila g n o« jena že tri leta, a je dobra in globoka, le le« tošnji koruzi sem pognojil z majhno količino čilskega solitra. Koliko umetnih gnojil naj po« trosim? Odgovor; Pitajte posebni članek v 25. šte« vilki od 12. septembra. V celoti potrosite na ha 6 kvintalov superfosfata, 1 kvintal kalijeve soli in 1 kvintal žveplenokislega amonijaka. Vsa tri umetna gnojila premešajte in potrosite. Zgodaj spomladi potrosite še pol Evintala čil« skega solitra in ko se bo žito začelo stebliti, .še nadaljnjega pol Evintala solitra. Izprašan je št. 217: Kje bi se vpisal za tekmo« vanje za nagrade pri setvi pšenice? Odgovor: Pri Kmetijskem potovalnem uradu (Gattedra Ambulante d’Agricoltura). Vi spa« date pod Gorico, torej v via Trieste 45. Vprašanje št. 218: Kraški travnik (ima plitvo plast zemlje) bi rad pognojil z umetnimi gno« jili. Kaj mi svetujete? Odgovor: Če le morete, pognojite s hlevskim gnojem, če pa tega ne morete dobiti, potem po« trosite na vsakih 100 m2 po 6 kg Thomasove žlindre in 1 kg kalijeve soli. Vprašanje št. 219: Ali sta dve vrsti strele, ognjena in vodena? Odgovor: Strelo imenujejo naši ljudje blisk, ki je zadel kak predmet. Med bliskom in strelo pa drugače ni razlike. Blisk, oziroma strela, nastane pri izravnavanju električne sile med dvema oblakoma ali med oblakom in zem« ljo. Ker poznamo dve različni vrsti bliska, in sicer črtasti blisk v ravni ali zakrivljeni črti — in površinski — če je svetloba bolj razširjena, so začeli ljudje razločevati ognjeno in vodeno strelo. Mogoče je tudi, da razumejo pod vode« no strelo blisk med oblakom in nad« ali pod« gemnim tokom vode. Tak blisk je zelo pogost. UDINE Vici Savorgnana 5 VIDEM Fo znižanih cenah ▼mTTTTT (UL RIBASSO) TTT7TTTT? Največje skladišče vsakovrstnih tkanin v videmski pokrajini Razprodaja tovarniških izdelkov iz Lombardije in Pijemonta, na drobno in na debelo. Citiral« zalnsa v fflililHIl - Pokrajinski sedež v Vidmu: Dante Gavazziti Najugodnejše cene vseli vrst in vsakega predmeta Opozarjamo naše cenjene odjemalce, da je došlo te dni črez 500 zabojev zimskega blaga ter da se je začela razprodaja istega že s I. oktobrom. Predložimo seznam nekaterih predmetov in cen: 3 obrobljeni robci . . Robci z robom »ažur« . Brisače za kuhinjo . . Madapolan »Trento« . , »Lavntenis« za perilo . Moške nogavice ^domače »Oxford« za srajce . . Brisače težji crép . . . Brisače gobaste . . . Perkai za predpasnike . Domače platno . . . Frštanj fantazija . . . Platno »Madonna«, posebno Žen. nogavice z dvojno peto Naramnice dvojno elastične . Žen. nogavice, napol volnene »Culottes« za ženske .... Frštanj težji za moške srajce Dvonitnik za blazine 100 cm Zefir za moške srajce .' . . Zimske maje za otroke . . Platno »scuola« 80 cm . . . Flanela, napol volnena, za srajce ............... Perkai »Re dei bleu« . . . Ženske zimske podsuknjice . Barv. satin za podšive 110/cm Belo platno 150/cm .... Frštanj fantazija, rožnat . . Frštanj iz bombaža s svilo . . Domače platno 150 cm . . . PRIPOMBA: Sprejemamo naročila tudi po pošti. Obiščite stgjno notranjo in zunanjo razstavo. Vhod prost. Razprodajalcem prodajamo vsako blago s tri odstotnim zaslužkom na kupni ceni. Vsakemu, ki kupi pri nas za nad 200 lir, plačamo vožnjo iz Gorice v Videm in nazaj, tistemu, ki kupi za nad 500 lir, nudimo tudi kosilo za dve osebi, onemu pa, ki nakupi blaga za nad IOOO lir, izročimo posebno vrednostno darilo. Najbogatejša izbira bombaževin, blaga za gospode in gospe, perila, platna lanenega in bombažastega v vsaki širini, volnene odeje, pregrinjala, zavese, maje, korzeti, preproge, arazzi, gobelini, vsakovrstni osnutki za tapecerijo, volna in žima za žimnice. Neposredna nabava popolnih hotelskih oprav, za restavrante, zavode itd. CENE STALNE. — Govorimo tudi slovenski in nemški. — CENE STALNE. L. 1.— Maje s hlačami za otroke . . L. 4.90 » —.75 Frštanj težji, združene barve ., » 4.20 )) 1.25 Saten črn, finejše vrste 120 cm » 4.30 » 1.50 Moške nogavice iz fine volne » 4.90 )> 1.60 Svila »crèp maroquin« . . . » 4.90 » 1.60 Svila »Radiosa«, posebna . . » 4.90 » 1.70 Prtenina, bela 150 cm . . . » 4.90 )> 1.70 Volneno blago za moške in » 1.80 ženske, 140 cm » 6.90 )) 1.80 Žamet za lovce, posebni . . » 7.50 )> 1.80 Moške maje, težji baršun » 7.50 )) 1.80 Moške hlače, težji baršun . . » 7.50 » 2.20 Maje za kolesarje, gorke . . » 8.— 2.25 Barvani žamet za ženske . . » 9.— » 2.50 Kombinè iz bombaža za žen= » 2.75 ske » 9.50 » 2.90 Ženske maje, mešana volna . » 9.90 » 2.95 Moške srajce iz flanele z os » 2.95 vratnikom » 13.50 » 2.95 Blago za moške površnike . » 15.— )> 2.95 Servis za 6 oseb » 17.50 )> 3.20 Blago za ženske površnike . »Golf« iz težke volne za » 19,- )) 3.60 ženske » 19.50 » 3.70 Odeja, napol volnena . . . » 25.— » 3.90 Blago za moške površnike, » 3.95 sivo, posebno » 29.50 » 3.95 Vatirane odeje (prešivane) . » 29.— » 3.90 Volnena odeja » 34.— » 4.50 Žimnica iz grive, 14 kg . . . » 45,— » 4.90 Vatirana odeja, najfin. šaten i> 45.— UDINE Via Savorgnana 5 VIDEM Valuta — tuji denar. Dne 9. okt. si dal ali dobil za 1 dolar 19.06 lir 1 angl. funt 92.88 lir 100 dinarjev _ 33.68 lir 100 šilingov (avstr.) 269.— lir 100 čeških kron 56.60 lir 100 nemških mark 455.35 lir 100 švic. frankov 368.90 lir 100 franc, frankov 74.90 lir 100 belg. frankov 266.25 lir Beneške obveznice 70.80; obveznice »Consolidato« 78.60. Loterijske številke od dne 5. oktobra 1929. Bari 51 77 12 66 35 Florenca 90 24 39 34 65 Milan 19 4' 48 36 53 Neapelj 63 58 62 65 34 Palermo 28 50 48 53 11 Rim 19 23 62 25 83 Turin 4 22 83 75 2 Benetke 27 76 28 25 88 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 13. okt.: Roč, JPoljane ob Kvarneru. Ponedeljek, 14. okt.: Kubed, Viš« n jan, Svetivinčenat, Materija. Torek, 15. okt.: Ajdovščina, Sv. Ne* del j a pri Labinu. Sreda, 16. okt.: Trnovo pri Bistrici, Soča. Četrtek, 17. okt.: Buzet, Brezovica. Petek, 18. okt.; Postojna. Sobota, 19. okt.: Trnovo pri Bistrici. Nagrobni kamni Radi bližajočega se dneva vernih duš velikanska izbera različnih kamnov.-Priporoča se Trampuš Josip, zaloga in delavnica marmorja in kamnov Gorica, via Camposanto 43 Zobni zdravnik dr. Robert Hlauaty sprejema od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23-11. Ob sredah in sobotah ordinira « POSTOJNI Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev. 18. < b < ZDRAVNICA dr. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Firenci sprejema od IO. - 12. in 15. - 16. ure < GORICA, Corso Vitt. Em. lil. Štev. 59. < lllali oglasi. Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo. V NAJEM SE ODDA s 1. novem* brom večja trgovina z mešanim bla* gom na zelo prometnem kraju Slove* ni je z zalogo ali brez iste. Za slučaj prejema zaloge so pogoji povoljni. Trgovina se nahaja na glavnem kri* žišču cest, kolodvor in državna cesta. Najemnina po dogovoru. Za pojasnila se obrniti na: Postojna 256. 14—15*letnega dečka, prijaznega in po« štenega, sprejmem v pekovsko obrt. Zadnik, pekarna, Trnovo pri Bistrici (Torrenuova, Vil« la del Nevoso). Gostilno in mesnico oddam v najem. Na« slov pove uprava. Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikeI Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34. Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«. Kupujem prage, bukove, hrastove in do« bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava. Lepilne pasove »Fix«Fertig« prodaja tvrd« ka »Vinoagraria« v Gorici, ki je edini zastop« nik tovarne za celo Italijo. Starejša ženska, vešča vseh hišnih in vsaj deloma kmetskih opravil, se išče za stalno služ« bo k starima zakoncema na deželo (Ronchi). Ponudbe na odvetnika dr j a Josipa Ferfoljo, Trst, via Fabio Filzi 17. V Sežani, pri Hribu, se prodajo 3 samo« kolniee (železne), 1 polkno (železno) z okvir» jem 148 cm za 88 cm, in aparat karbidne luči. Cene zelo ugodne. Žganjarnica modernega sistema se radi družinskih razmer proda ali odda v najem po ugodnih pogojih. Pojasnila pri Leopoldu Širci, Dutovlje. Ugodna prilika! Proda se ali eventuelno odda v najem velika enonadstropna hiša, pri kateri je gostilna, trgovina jestvin, živinski hlev z dvoriščem in 2 hektarja zemljišča zraven hi« še. Naslov pove uprava. Starinar Giovanni Viola, Gorica, Piazza S. Antonio, prodaja nova in obnošena oblačila, tudi vojaška. 15*leten fant, zdrav in krepak, bi se rad izučil za elektrotehnika. Naslov pove uprava. Pse ciste ovčje pasme, mlade in odrastle, ter motor »Frera« 3lh HP proda Pahor Milko, trgovec, Domberg. Gospodarska zadruga Rihenberk je otvo« rila zalogo pristnega rihenberškega vina. Sadjerejci pozor! Kdor si hoče nabaviti zajamčeno prvovrstne sadike breskev in sliv »burbank«, naj se obrne na drevesnico g. Fran« ca Keberja, Volčjadraga. Posestvo na prodaj! Enanadstropna hi« ša z dvema vrtoma, 2 njivi, senožet in gozd. Cena ugodna. Pojasnila daje Božič Božidar, pek, Sv. Lucija pri Tolminu. Vrtnar, izučen, samostojen, marljiv, dobi službo v Trstu. Pismene ponudbe na: G. Zorzi, Trst, Canale Piccolo 2/1. Železnino, kovine in hišne potrebščine, posebno za deželo, kupite po ugodnih cenah pri Rodolfo Fonti, Trst, Commerciale 3. Prodam kuhinjsko in sobno oprav*), šivalni stroj in motor. Gorica, via Adelaide Ristori 24. Krojna šola, šola za šivanje, vezenje, za izdelovanje klobukov in za umetne cvetlice se bo otvorila 27. septembra v Trstu, via Lavatoio štev. 5/1. — Donda. Praktikanta VL poštene rodbine, zmožne» ga slovenskega, italijanskega, po možnosti tu« di nemškega jezika, išče velika trgovina z me» šanim blagom na deželi. Takojšen nastop. Po« nudbe na podupravo v Trstu. Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dom« bergu. S mila jod zdravi naduho, poapnenje žil, od» pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri« poročljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellanovich, lastnik F. Bo» laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslovi Iščem sedlarskega vajenca in kupim več kvintalov ovčje volne, oprane ali neoprane. Cena po dogovoru. Andrej Seleš, Prem 60. Soba se odda v najem dvema tovarišema. Trst — Madonnina 31, vrata 19. Brivec Andrej Rojic v Goricr se [je prese» lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča. Kmetovalci! Menična posojila daje banka. Pojasnila daje G. Weiss, Gorica, via Bar« zeliini 20. Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih ccimh. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmsfca, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti no\femu Ze» lenjadnemu trgu). Domača vina, namizna in sortirana, od« daja po ugodnih cenah Kmetifisko društvo v Vipavi (Vipaceo). Podružnica v Idriji. Pekarno, popolnoma opremljeno, oddam v najem v Doberdobu 96 pri Ivanu G|ergoIetu. Izšel je Vedež NOVI list 1929 C 070(450.36=163 61 splošni žepni koledar za O 1030. tO!