List 52. go dar i brtn v ke m Tečaj ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. t r Ljubljani v sredo 29. decembra 1869. kar je slabih in grđih juncev (bikov) Gospodarske stvari. Véliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. (Konec.) Vitez Gutmansthaï je vprašal, kako stojí z na- kako da so te koristne te voditi le k dobrim juncem. Se vé, da v enem hipu ne moremo vseh naših krav nadomestiti z dobrimi: al t "r** j« j«uvv» ^ wnvu \ j y L c saj od pra- vimo in če tudi nam to stroškov prizadene. (Nekdaj so pri nas dr už b od tod senožeti, ki še dandanes imele bike za pleme imajo ime bikovine pravo učilnice sadj in vilorej na Dolenskem? De želni glavar ur. >v ur^uaviu mu uuguvuu, o«,»«* st5 m vse pri Kraji, ireDa je iuai sKrDeti, da je v rokah deželnega zbora, se pa letos ni mogla še krave dobivajo dovolj klaje, in da teleta pridno dr. Wurzbach mu odg da ta stvar tem španovije" nehale?) ? še da si oskrbimo dobre krave in bike, pa ni vse pri kraji, treba je tudi skrbeti, da breje V " J w resiti Grof Lanth > iz Slapem in nekoliko oralov Vip mlj ponudi grad na štamo v apravo učilnice > zato pa je dovolj krme (klaje) treba poleti in pozimi. Skrbimo tedaj za pridelovanje klaje, ktera za vinstvo. Na predlog deželnega glavarja je zbor to Se v bolj goratih krajih dobro sponaš'a zato] ker de ponudbo sprejel z očitnim izrazom hvaležnosti in od boru log dal, naj to zadevo do konca dožene teli Viši gozdnar gosp. Schey oni mož ki je lepo gozdarsko knji*iw darjem, je družbi izročil modél železnice uiie^icr, um iisKju y m j« Imenujejo jo sicer irnetno, ai to je prevec Navod" spisal našim gospo- Stajarska detelja je gosta in čvrsta prvo leto in travi ne manjka vlag Skoda, da štajarsk da sicer trilet detelj ne trpi več let ! al to je preveč rečeno. 9 po kteri se more prevaževati les 5 družba bode ta modél darovala seje in drug leto pa že pešati začne, koreninice njene odmrjć se plevel; tako gré več let naprej, ako se štajarska de jbolj rodovitna 9 ko se tretj leto gospodarski šoli v Sneperku. Dr. Jan. Bleiweis nasvetuje v imenu odborovém kmetovalce, kteri naj se ali zavoljo posebne marljivosti m zarasa teli v b djereji, ali pa v reji murbovih d s pusti Zato je dobro > ako z detelj účinu o v c ti nj o počastijv,^ ov. luiiimu giuuoiio, nej&oiiKo apnaio zemljo, gospodar Blaž Brgant pri sv. Tomažu v selški pognojeno in brez plevéla, in lega našega polj ti-le so trav, da je deteljišče po Ce imamo globoko, nekoliko vred jih lep apnato sejemo še m izdatno mlj fari 9 takem kraji, ajci uouct um ja jjioo , uuu gospodar Jožef Mul ej iz Studenčica na Goren- (nemško) deteljo, ktera veiiko let strpi oštra burj pise skem dobro i ni v ondi sejmo lucerno in skem gospodar J gospodar J P iz Zaboršta Dolenskem JL u v se iz» /jauui&iit lie* uuicuaacui, Tifolt iz Golobinjeka na Dolen- Zbor je sogl pritrdil predlogu, da se imenova er po do 5krat na leto kositi moreš. Nemške detelje "se kakor štajarske kakih 30 funtov na oral (joh) seje pod kako žito, ki pa mora redko sejano biti, da se koreninice te detelje prav močno razviti morejo. Ce mm dj murborejcem poděli sreberna svetmj pa gospodar svoje polje ima na solnčnih, strmih Po predlogu dotičnih poddružnic so bili gospod globoka in je bol) peščena, ondi naj seje es parse to Edvard Schaffer iz Vinjegorice na Dolenskem, gosp. (tursko deteljo); le mora za-njo zemlja taka biti, da svoje bili pod krajih z veliko apnenika * in če tudi dobra globoka bolj peščena ondi mlj ni naj seje pars e t thi sadj Seraf. Hudovernik iz Radolice in pa grof L iz Vip poslavljeni s Častno diplom za dolge korenine, kakor nemška, lahko požene do 10 in ilorejne zasluge še več čevljev globoko Zato mška in turšk de telj ne vsahnete v suši Ko je bilo več častnih in dopisovalnih udov ker v gi0b tako lahko kakor štajarska ude voli po družbinih pravilih gl izvoljenih odbor sam), se je končala seja zvečer ob 6. uri s tem dobivate mokroto. Esparsete se sej 9 9 do 10 mernikov na oral (njeno seme je veliko debelej« avadnega deteljnega semena); sej jo zgodaj spo od da je po predlogu Gutmansthalovem zbor zahvalo iz- m\.a(\i pod kako žito in povléci jo. Turška detelj rekel s živahnimi klici dr. Costi zato, da je leto toliko let kakor nemška in dan umno vin prevdarno, marlj in neutrudlj krat vodil pravila glavnega odbora ? ajbolj t al ta košnj 9 kosi se pa vsako leto strpi en- m e d zdatna in turška detelj m raste, dá se živini popasti 9 al nikoli Kar je v se iz- po košnj i m, ki turško Kako kmetijstvu pomagati v naših krajih. Spisal P. N. Feuser. (Konec.) Prvo, česar nam je treba, je to, da izrejamo dobro in nemško deteljo pokončajo. Naj zdaj po vsem tem povem še, ktera detelj in travina semena se dajo dobro mešati za setev polj Za bolj vl treba: 5 funtov štajarske detelj (mokre) kraje je na oral (joh) živino in si lepa teleta pridržimo za pleme. Da taka teleta dobimo, je treba le lepih dobrih krav ; pa m m mermulike (gelber Hopfenklee) 9 (Bastardklee) funtov rumene funte bele detelj 9 10 funtov mačjega repa (Thimotheusgras) 9 pasje trave ali giistnika (Knaulgras) in funtov laške pahovke (ital. Raigras) 12 kupaj tedaj leti Zadnji popis v našem cesarstvu je bil pred 12 leta 1857. 48 funtov. Za sre vzemi na en oral: rumene mermulike dnja, bolj peščena in ne presuh a poljá funtov štajarske detelje, 6 funtov funtov bele detelje, 10 funtov \f turške detelj , TC iuuvv ko3trebe (hoher Wiesenschwingel) funte mačjega repa } 10 funtov više Politične stvari. Avstrija in poroštvo njenega obstanka. 10 funtov an funtov laške pahovke, skupaj 58 funtov pasj trave Za ha, pust poljá Ko zlasti če imajo veliko ap- popisal Je f kakor smo > d e (Konec.) adnjič povedali, dr. Fischhof nenika, na en oral vzemi funtov rumene mermulike funtov više kostrebe , 10 funtov pasje trave 20 funtov turške detelj funtov bele detelj t 7 12 10 zmes mnogovrstnih --~ — ~ » w ^ v i VVÍMIÍ4 ^ VAX • J. lOVUU avstrijske, pride do tega, da Avstrij odov mnogovrstnih dežel i ni 7 funtov ovsenega lata (Rispengras) (Haferschmiele) skupaj 70 funtov in U ------- — — - w v. v f "iuv/^v V 4. o U1. JL 11X UVŽii^i y li e n o j n a država tudi danes ne , kakor nikdar ni bila. Bach in Schmerling, možá stare šole, sta mislila A j • ♦ 1 ^ - É w * / funtov tratnice Avstrijo krepčati s tem dišč v segla, vidimo ® vvLu, da sta vse politično življenje Dunaj) vlekla; kaj pa sta s tem do dandanes" dosti očitno Gospodarska novica Avstrija ni enôta ona je, kakor Suzelka pravi: „država več držav 7 stol več * Živinsk kak prestolov, krona več << , pre- Le v tem velikem Fr pri kem ie po novi postavi davka prosta • • V J L'v „ I ___i ^v na /i nnia no 1 za gnojenje na smislu mora Avstrija močna biti, sicer hira in konec In vzame pri nas je še ne dobiš ne Narodnost je klic in zahteva narodni duh giblj edanjega stoletj ves svet in tudi manjše narode Besedica o popisovanji ljudstva in živine. Po postavi od 29. sušca t se ima v vsem ce- 7 da sarstvu šteti ljudstvo in domaća živina (konj 7 osli in mule goveda, ovce in koze, prešiči in čbele) } o / f---— — ------ Da se na tanko izvé število vsacega kraja, vsake dežele in cele države, morajo se vsi ljudjé (otroci in stari, vseh stanov) popisati, popisati pa tudi živina hočej letih ali narod starikast pripušča jezik jemlje; narod pa v možatih'letih se krepk svojega jezika, s kterim se je na svet rodil in raste s kterim tudi umreti hoče ki O----J w ' * WWUI ULI «UJOV^ XJC41 UUti y Ck i ravnopravni biti z večimi. Le narod v otročjih se mu njegov 3 drži trdi, da národno gibanj Neumno 7 in 7 ako kdo ovira predek, in če bi pre pira zarad jezika ne bilo, da bi urno napredovala omika Ako bi to res bilo, tedaj bi tudi svet moral biti domaća Da pa je popis natančen, in da eljá za leto 1870 velika planjava, in ne smelo bi biti ena benega morja 9 mora se v vseh krajih in v vseh deželah dovršiti nobene gore itd. To, kar na videz deželo od dežele loči 7 veze ju V se bolj skupaj, da drug druzemu daj 9 m zato je po poduku, ki ga ima zdaj že vsak domá ne prideluje. Naj "Ňe m ci ne drugim narodom in zlasti Slovanom 9 hišni gospodar v rokah, ukazano, da ta popis se mora ilij ne kar svojega jezika povsod narediti zadnj decembra (grudna) teg let 9 to je 31 v panslavizem, v Rusij 7 sicer jih ilij raziicnosti Kako se ima ta popis narediti, kaže poduk 7 ki ga- je dobil vsak hišni gospodar, kteri je odgovoren zato, da se popis na tanko naredi tudi pri gostačih njegovih in sicer pri vseh ljudéh, kteri v njegovi hiši stanujejo mimogredé in po naključbi moc, a v tej različnosti je tudi ojih narodov hranuje Avstrij dá m d Da se Avstrija kot d nje popolnom slabost 7 ako svoj ne to 7 kar mu gré d 31 decembra, Če tudi biti UJ krepk 9 kajt ne sme noben narod drugemu podlož nič ne žali naroda bolj kot tuje gospodst Gostačem mora hišni gospodar že 29. dan t. m. izročiti naj tujec podložniku daje svobodě na" kup naznanilnico in jim pomagati pri popisovanji 7 on ne Ker mora popis tančen biti (zakaj če ni na- država tako mara za-njo, ker se mu „gospoda" delà. Zato mora tudi tančen, nima številenje nobene vrednosti), bo imel ž in ker tako imenovana fed era t biti, da je vsak narod samostoj 7 njim hišni gospodar precej sitnega delà, pa tudi župani daj gâ boju IJLLl^ll y CML tt W/MI JU WW «VJ £- ~ — -----J kdor se popisu umakne, ali kaj neresničnega pové kdor kaj zanemari, kar postava ukazuje, tega caka imeli al treba je se tej sitnosti podvreči kajt ali vsacemu narodu potrebno samostojnost (zvezna) ustava taka ustava edino naravna v Avstrij 7 zato V ze Dr. Fischhof potem našteva imenitne možé od leta 1809. se 7 ki SO poganjali za tako sistemo, in med kazen v denarjih od 1 do 20 gld., ali pa, če tega pla- temi nahajamo celó tistega možá, kterega liberalci za svojega malika imajo, kedar cerkvene svetinje podira dr. Muhifeld ' ćati ne more 7 zapor od do dni Slišali smo že, da se nekteri tega popisovanja boj češ, da pa iz tega pride spet nov davek. 7 î o tem pa molčijo kakor zid Res je sicer, da ima ljudstvo po pravici strah pred Po vsem tem primerja dr. Fischhof naso Avstrij s S vaj ona novimi davki, ker že veliko let nismo sreče doživeli, vladna) Avstrij pravi — je republikanska (ljudo v mali men Al 7 da bi z davki nazaj šli, zmiraj gremo le naprej tem popisu ne gré za davek, ampak le zapozvedb pri hič Avstrija pa je m 7 se koliko nas je ljudivin koliko živine v celem cesarstvu in v vsaki deželi. Čudno bi bilo, da ne bi vedeli, ko- (samovladna) Svajca v veliki meri. Svaj blizo takrat začela kakor Avstrija. le 25 let lik duš tej naše cesarstvo, ker vemo, koliko jih razlocka. Obé državi, ki boste kmalu 600 let stari, ste izrastli iz Nemčije in ste pozneje samostalne postali. Avstriji ni samo en narod in ni samo ena dežela ; šteje francoska 7 angleška, ruska Čudno bi bilo, da bi ne vedeli ska, koliko štajarska narodov in več dežel, ki so se teku 7 naprej , au ui uug» u« » wtv*., . --, ——— —— "» «««««»«v ^vwwuvui je Slovencev, koliko Lahov, Nemcev itd. Po celem mnogokrat državnop svetu je tedaj starodavna navada, da od časa do časa večidel od 10 do 10 let — se štejejo ljudje, pa štej , koroška, primorska dežela in tako ko bi tega ne vedeli, ne vedeli bi, koliko nas in vsaka druga država, obé ste zmes koliko duš ima kranj- časa deloma na mirni poti, deloma po vojnih pridobit vah združile, in ki so vkljub tej zvezi narodno zavest in deželno posebnost ohranile obeh državah so ima Nemce, Lahe in Francoze homatij tudi v Svaj ) ki 7 tudi Svaj tudi živina, kajti tudi to število je treba vedeti v mno- darstvo stisnilo Avstrij so bili boji; kakor je Bach so bili narodni razpori, goterih zadevah Svaj pod eno kopito 7 > gospo-tako je morala nositi francoski jarem, dokler se ni leta 1803. ustanovila spet federativna ustava. Leta 1848. se pravic dovoljevala narodom, pa hipoma jih potem ustaje tudi v Švajci vnela prekucija, al sklical se je osno- vila na viših mestih! To ni pametno, a tudi ni pra-valni zbor, v kterem so preprosti mestjani in kmetje vično. Narod, kteremu se nekaj ponuja, hoče imeti ustanovili sedanjo svicarsko ustavo ; ki Je tako 1z- vse 9 vrstna, da jej ni kmalu para, — u^«x^* z enakimi pravicami so v zvezo stopili, in srečna Po vsem tem pride dr. Fischhof iz jezičnega ozira je zdaj ta država brez centralistične modrosti, brez do sklepa, da pravi: absolutna zapoved prave avstrijske stalne armade, skor brez dolgá ; za vojaške stroške po- politike je ta, da se v avtonomiji (samoupravi) postavo- trebuje celó malo! Le za nektere zadeve ima skupno dajstva in upravništva gré tako daleč, kak vlado, v vseh druzih zadevah vlada 25 kantonov sa- mog vse dežele in narodi ima pravico do vsega in s tem, da se mu nekaj dovoljuje, kaže se y da mostojno, vsak za-se. Ker se noben narod ne dotakne t m ej ? pravic druzega naroda, zato ni nobenega prepira med malo? — se utegne vprašati ni preveč ne njimi ; vsak ima, kar mu gre, m u* , ondi Nemec svoj jezik in svojo kulturo silil drugim. m Bog ne daj da bi Svaj m Amerika ste nam na vsako stran gled kako daleč sme Dr. Fischhof stavi po vsem tem Švajco v izgled in kako daleč avtonomij tralizacij segati nobeni teh držav cen Avstriji in ko ometuje nektere ugovore, pride do iz- tralizacija ne moti avtonomije, in avtonomija ne moti reka . da državi (središču) naj se pusti centralizacije. Več kot 80 let ima severna Amerika gospodarstvo, deželam pa samosvojno vlad« tako ustavo kakor jo ima dandanes, in nič ni kalilo pravi : notranjega mirú noter do leta 1860 je vnel leta 1860 ) stvo. To mora biti geslo avstrijskim državnikom. Osem narodov je zastopanih v državnem zboru dunajském (Nemci, Italijani, Rumuni, Poljaki, Rusini, Čehi. Slovenci in Srbi dalmatinski). Ravnopravnost bi zahtevala, da v vseh teh jezicih bi se v državnem zboru ni bilo nobenega razpora y ki izviral iz ustavnih napak, ampak tudi ta boj iz že ijalnih krivic — sužtva. Svaj carska ustava obstoj 21 let, in vendar med središno vlado in 36 kantoni govorilo in postave delale; ker pa pri taki babilonski Pri nas pa se od nasprotne straní v eno mer kriči zborovanje mogoče, zato Je jezični zmešnjavi ne bi bilo nemški jezik obveljal za govore in postavodajstvo; al ni obveljal po sili postavni, obveljal je » s 17 deželnim b ni mog ladat po sili so bol zbori Avstrije. Neumna bedarija! Deželni zbori Kratkovidni politikarji čenčajo, da dežel okoliščin. Al pa v tej, da siravno le moralični jezični niso bolezen Avstrije; deželni zbori so le bolnišnice -7 sili, ni v nič devanja vseh druzih narodov ? Ali se ne čutijo razžaljeni zato, da njih zastopniki, stopivši v niško dvorano, kjer državljan najviše opravilstvo j v zbor- kterihtožijo in se jočejo narodi, ktere hudo tare centrali zacija. Nikar ne prekucnite ustavne piramade — kliče Fischhof onim, ki hočejo deželne zbore vničiti — nikar opravilstvo postavodajstva — opravlja, morajo v pred- dvorani popustiti jezik tistega naroda, kterega oni zastopajo, in vse svoje misli in Čutja obleči v obleko tu-jega jezika. Ali bi tedaj po takem ne bilo bolje, po izgledu ne skušajte državni piramidi narediti ože podnožj • V • • • lil* 1 • 1 1 • • 1 • in rJ dalj 7 to bi prekucnilo celo piramido svoj razpravi pride Fischhof do tega 7 da našteva po s kuš nje, ki jih je Avstrija prestala od 1848 7 S vaj ce omejiti obravnave v središnem zboru edino na take zadeve, ktere so skupne vsem narodom in ki Je bilo ko se je prvikrat začela ust Celó 5 jih marca : p r 1849 od 25. aprila 1848. leta, druga od obé ste zamrli, predno ste še živeli se v skupnem zboru najkoristnejše izgotoviti dajo? Ako tretja bila je diploma od 20. oktobra 1860. leta se v taki skupščini govori nemški, se nihče ne bo raz- trta od 20. februarja 1861 7 V c e žaljenega čutil, kakor se ne čutijo razžaljeni diplomati najbolj ponosnih narodov, da v mednarodnem občenji veljá leta 1867. leta. Cetrto so že pokopal m pet čez od decembra leta, peta kaže daj vsa znamenja slabosti. Vse te ustave narodom avstrijskim niso dale ne enega dneva notranjega miru Narodu" jezik njegov vzeti v okrožji duševnega in zadovolj nosti. Državniki avstrijski so gledali pri sno- že en jezik (francoski). njegovega delovanja, je toliko, kakor narodu vzeti na- vanji ustav le na druge velike države, pa nikoli niso rodni organ mišljenja njegovega pre stavljaj o v vse jezike Pa saj se postave gledali na to, ali so te države tudi podobne narodnim poreče kdo. Al na to razmeram avstrijskim. Na napačne take podlage so zi-moramo odgovoriti, da prestava in izvirnik ni vse eno; dali svoja ustavna poslopja, zato ni Čuda, da niso sta- ako hoče postava živa biti in oživeti, ne sme mehanično se vezati na besede tujega jezika. novitna god Potem pretresa Fischhof ministerstvo Bach o v o, Nemcev je le četrti del v Avstriji in na Oger- ki je vso Avstrijo vklenil v voz centralizma absoluti- stičnega. Za njim je isto skušal Schmerling po poti centralizma parlamentarnega. Glavna skrb njegova je bila, kako bi jo zvil, da Nemci v državnem zboru do- volilnem redu skem, tedaj ne veljajo primere, ki jih delajo eno-stranski nemškutarji z druzimi državami, češ, tudi dru- en jezik veljá v postavodajstvu. Da je ta ugovor piškav oreh, dokazuje dr. Fischhof s tem, da navaja razmere narodov v druzih državah. Na Pruskem pravi vlada nemški jezik, al v Prusiji (Prajzovskem) bijo većino, in izvil jo je v svojem je med 18% milijoni duš 16 milijonov Nemcev 9 1/ / u jn milijona je Nenemcev, — u u o i j a oicjc utwn • • ic*gi, u* u «von. v ov^j^m ^xouvu. milijonov dus, a 53!/2 milijona je Ruso v, zato je vladni se Nemci kakor smola držé te podlage Rusija šteje okoli 77 res tako prekanjeno, da Nemci, kterih je v Cislajtaniji ena tretjina, dobili so večino v državnem zboru. Zato je februarski patent nemoraličen v svoji pod- lagi hinavsk v svojem bistvu ; prav zato le in zmirom jezik ruski; prebivalcev, na Francoskem je okoli 38 milijonov kričé: „na ustavni poti, na ustavni poti Ui 9 na 32 V, 2 francoski jezik vladni, - U C* JLJL JLL 1 v O Ub VJ LJJL U LÀ %J iUlll tUUi iVaiWl JJ^UIUUU joni duš je 22 milijonov Angležev, tedaj je lahko glavni kredijevega državnega zbora. milijona je Francozov, zato je pregrešni podlagi februarske ustave 9 to je, zato so se na Angleškem z 29 mili- pa tudi kakor peklenščeka vstrašili izrednega Bel jezik angleški. vilke: cela Avstrija ima Avstriji pa so vse druge šte- 26 V 2 milijonov Nenemcev. 8 7. milijona Nemcev in Daje Schmerlingov volilni red res hudodel-stvo, dokazuje Fischhof po številkah. Na Moravském so tri četrtine Slovanov, Nemcev 7 ena četrtina Ali v tacih razmerah more Avstrija ponemčiti vse in vendar je v sedanji moravski zbor voljenih 66 po- nenemške narode? ali jih sme? Polovičarska bila je slancev nemške stranke in Ie 34 slo van ske. dozdaj avstrijska politika; ona je nekoliko narodnih Dalmaciji je 87 odstotkov Slovanov in Lahov odstotkov, in vendar imajo Lahi veliko večino v dal- slovanské) v posvèt m * » • * m • • Oi V 1 i â « « « è 'A vuol.uTM r ■ *c",""4 ¥ v pusvei, to je, v svoooani zbor, da se matinskem zboru, kajti zviti Schmerling je dobro vedel, ravgovorijo, kako in kaj. Ako se na tej poti ne doseže da Lah je zaklet nasprotnik Slovanu. — NaPemskem porazumljenje , ni ustava nikakoršne škode trpela vobodni zbor da je tudi taka in na Štajarskem in Kovroškem so pa so se porazumeli jw --------- -- — #----j ------- — —~---. ~ rw r^1 «^vALxjwi, puicuj ou u J ure zaueu i Slovenci poškodovani za mnogo glasov. (be kupčij- tarna akcija; državni zbor naredi postavo za t skim in obrtnij skim zbornicam in pa landtafelskim posestnikom je po Schmerlingu došla volilna pravica gotovo zarad tega, ker se je zanašal na nemškutarski skličejo se dežel ; ce potem se more začeti parlamen- •od- duh, ki rad vlada v teh zbornicah in po grajščinah). Da bi se pa v federalistični ustavi tudi manjši-nam ne godila škoda v deželnih zborih, nasvetuje predrugaci ustavo v smislu tega porazumljenja in premeni volilni red. Ko je državni zbor to dovršil, da v mej ah predrugačene zbori -----UUUW4U1 v Lucjau ^ državne ustave predrugačijo deželne ustave Tako dr. Fischhof, Njegovi nasveti so prevdarka vredni u a i_u uč «.^«v.m, . «v««.«.« u«»,wmjvi i-ijc^uvi uaavcii su prevuariia vreani, kajti le t€ Fischhof dvojno pot. Ena je ta, da v deželah, kjer deralizem more Avstrijo rešiti velikih njenih zadreg biva po več narodov skupaj, naj se ustanovijo po dve fe narodni zbornici ? da na priliko f na Pemskem in Štajarskem je nemška in slovenska deželna zbornica. To ni nič nenavadnega, in če je na Dunaji zbor- nica gosposka in zbornica poslancev deželnih zborih ne bile dvoje? > Druga, zakaj v kakor Fisch- hof trdi, bolja pot pa bila bi ta, da poslanci v deželnih zborih, kjer sta dva naroda v deželi, se posvetujejo skupaj, glasujejo pa po narodnih skupinah, m da , — j ~ r t #--- ---— take postave obveljajo za sklenjene ? za ktere je večina v vsaki skupini glasovala. Ako obveljá to načelo, potem se vé, da bi se moralo še le odločiti: ali to načelo veljá pri glasovanji v vseh zadevah, ali pri narodnih, — * — glasovanje o narodnih zadevah. važni razlogi govoré le za tako Ker je mogoče, ^ ov^ « ravnopravnost in bi nastali razpori da bi se tù ali tam žalila národna ; treba po Fisch- na Dunaji izbrane sodnije 9 v hofovih mislih ktero bi vsak narod izmed sebe po postavno predpisa-nem načinu poslal enako število izbranih razsojevalcev ki se in njihovih namestnikov. Po vsem tem pobija dr. Fischhof ugovore sèm ter tjè čujejo zoper federativno prenaredbo Avstrije. Nasprotniki federalizma trdijo, da Avstrija razpade stoj n e samo- ako posamezne dežele postanejo bolj Kako neki bode razpadla — pravi Fischhof v federativni vladi ako najvažnejše pravice so tudi pridržane sre dišni oblasti davkovske in vojaške • , • • i i • i i _ i , m i r skleniti, med- zadeve, pravico vojsko napovedati narodne pogodbe izvrševati, uradnike imenovati, sodnike staviti, pravica pomilostenja in pravica ab-solutnega ugovora. Razloček med zdaj in vpri- hodnje bil bi le ta, da vladar več pravic postavodaj- stva izroči deželnim zborom kakor dozdaj 9 ko jih ima državni zbor. Ker '7 zmiraj ostane celota in cesar avstrijski nič ne zgubi od tega, kar je prepusti! kralju pemskemu (ki je tudi on) ali pokneženemu grofu tirolskemu (ki je tudi on), tedaj bi cesarjeve pravice ne trpele ne najmanjše škode. In saj je zeló tako že bilo v prvi polovici pre- teklega stoletja, ko je na Dunaji bilo 6 dvornih kan-celij: ogerska in erdeljska, pemska (za Pem-sko, Moravsko in Slezijo), dolnj e-avstrij s ka (za Avstrijo pod in nad Anižo), notranj e-avtrij sko (za Štajarsko, Koroško in Kranjsko), gornj e-avstrij-ska in za Tirole in italij ski so vet. In vsaka de- žela je imela svojo posebno ustavo. — Po tem se je mnogo predrugačilo in vlada cesarja Jožefa II. je vpe-Ijala silo nemškega jezika*) (Sprachenzwang). Poslednje vprašanje dr. Fischhofovo pa je bilo to: kako bi se dalo doseči porazumlj enje in sprava med narodi avstrijskimi? On misli tako-le: Skličejo naj se najveljavniši možje obojne stranke (nemške in In če se zdaj slovenski zastopniki npirajo taki jezikovi sili, se drznejo Dežman in njegovi družniki zahtevanje narodne ravnopravnosti pitati z besedo „Sprachenzwang" ! ! Narodne stvari pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje in konec. *) Tudi o starosti kake prilike pričajo nektere govo rice. K priliki Vsak ve kje ga čevelj zuli r 'JW/řV i/o , rvj O fJUj \jVUK,>VJ SJIAVV se to-le pripoveduje: Ko je slavni Rimljan Pavel Emilii V V I i I 9 I t „ • 1 m m * • ^ ^ že več let v lepi zlogi živel s svojo pridno ženo, dá se nenadoma ločiti od nje. Prijatelji mu očitajo, da odme-tuje lepo, pa tudi pobožno ženo, ki mu je tako vrle sinove porodila. On pa jim pomoli enega svojih čevljev ter pravi: „Glejte, ali ni ta čevelj prav lepo narejen, čisto nov? Toda nobeden izmed vas ne vé in ne in še Glejte čuti. kje da me žuli in kako hudo." tem seje morda dostojno dokazalo, v kako bližnji dotiki da so pregovori in prilike s pripovedkami vseh vrst; pa^ tudi pesniki nam marsikako prislovico pojas-nujejo. Že stari rimski pesnik Lukrecij pregovora: Vsak berač svojo mavho hvali Vsakemu se svoje naj lepše zdi m črna tako-le opisuje: Mu je li ljubica Umazana, polna nesnage Majhna, pritlikasta pravi, da je zagorelka; meni 9 da noče se lišpat* A rogovilasta ranta je igrač'ca iz čisťga sladkoija; Ako jeclja Cenča, ki je veličastne postave. le čeblja mu in sramožljiva je hamlja. zmiraj čenčá Ptičica drobna pa mu je je lampica, ki nikdar ne vgasne y ona ki komaj še kašlja Veliko pregovorov in prilik nahajamo v narodnih pesmih, veliko v umetnih poezijah novejših pisateljev. Kar na priliko Schiller meni 9 ko Veselo videl ga skleniti e nisem, kogar bogatiti poje: Nebo nikdar nehalo ni Slomšek izrekuje z zlato resnico: 9 Dež za solncem mora biti Za veseljem žalost priti. 9 Ce Gothe o pregovoru: poje: tolaži nas Svetličič: Tudi tuga je od Bogá Kdor kruha s solzo jedel ni, Kdor nikdar ni prejokal noči Sedé na tužni postelji Ta ne pozná jih, božjih močí 9 y srce, trpi malo Toraj Svojo Bo veselje kal pognalo žalost saj • v • iz nje y Kakor brstje v cvetj Priliki: Smrt kosi od hraj gre y Prihodnje leto nadaljujemo ta članek. Vred. in Smrt si v ničem ne prebira naš Prešern milo opisuje: Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, Od nje nas ne odkup'jo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrupT ne pevcev pesem sladka, Da Bogu posojuje, kdor ubogemu kaj poděli zbor volil si častnega uda slovenske Matice 77 Čutim Zivo pravi slavni pesnik — de ima to le v dobroti 7 Vaši korenine, nikakor pa v mojih zaslugah. Bog daj, de bi prihodna doba jasno pričala, de nisim bil cio do zadne trohice nevreden tega v ver stenja. Ravno tistiga moje malenkosti Vas ko ste Vi y prečastiti gospodj Časa spomnuti blagovolili, sim jez izrekuje Cegnar tako-le: mo lil Kaj za in m za nas kako sim molil Visoka lestva so pobožna djanja, Sloní na nebu, v zemljo se opira 9 ne brez truda in znoja na čelu to Vam skaze listu temu priloženo delce, Vi soka pesem je Wmm i Ml miim-m mm II imenovana Po njej člověka vodi trdna vera, In z nado se ljubezen na-nj naslanja. Na pregovor : Vsak je sam svoje sreče kovač oanašajo se besede Valjavca: Kam tedaj se naj obrnem , AF se v mesto naj podam, Ali naj na vas jo mahnem Ta moja visoka pesem nima nikake zveze z drugimi tako imenovanimi pesmami. Podlaga ji je Gospodova molitev Oče našu UVO^VU/VVlt H1j\JVWK/U jjV/l/O iV KA) O . . . « -A/V itClU/O lepuj , !VV tako gladkaj ni tako krasna, kakor sim jo namerjal in ni zelel Pa tega predmet ni kriv in perhla roka pevca Šibkig to je božji dar ; prah} ple ampak slaba Kar moja in drug je zernja v minljive pev y Srečo boljšo kje imam? Vidiš to ti je vse eno: Kakor se obnašal boš Lahko v mestu. lahko v vasi 77 WW' ske pritikline so pa moj dodatek. Želim, de bi Čitateljem toliko vgodila, kolikor je pevcu truda prizadjala, potem bo vs > prav in dobrou itd Tako tudi slavni dr Si » 7 če hočeš, srečen mož. u Fr. Rački, predsednik akademije jugoslov. v Zagrebu, v pismu 17. listopada In kdlo bi se ne spomnil pregovora: Cem dalje gres, tem dalje ti pokazejo ko bere lepo Levstikovo pesem „Popotnik" do prvosednika slov. Matice, ktero se gospod t Izvolite slavnoj Matici slovenskoj 77 7 Veleučeni koj me 7 je v svojoj velikoj skupštini od 2. rujna, kao Što mi pri javite pismom od r. m. izobrala za svoga Častnoga člana, očitovati u moje ime najiskreniju zahvalnost. Tog Znanstvene stvari. izbora ne mogu ja toliko smatrati za odlikovani ojih Sporočilo o XVI. odborovi skupščini Matice slovenske v Ljubljani 23. decembra 1869. 1. Zborovali so v tej skupščini prvosednik g. dr. E. slabih zasluga u hrvatskoj književnosti, koliko ga sma tram za novi dokaz one na umnom poprištu uzajemnosti koj kazuj bodućnosti adnj slovenski naprama hrvatskomu narodu sveudilj izli toj uzajemnosti lezi najčvršći zalog slavnij elog slovjenskoga juga. Bog okriepi sile i naroda slovenske Matice na korist ne samo slovenskog 7 nego i na Costa in naslednji gospodje odborniki: dr. Bleiweis, odličnim Štovanjem a slavu itd zelog slovjenskoga juga f Lésar 7 Marn 7 dr. Papež, Sovan, Solar > Vavrû, Iv. Vil- har, dr. Vončina in dr. Zupanec. Potem spregovorí tajnik o knjigah, ktere dobij Potrdila in podpisala sta se najprej zapisnika 15. letos družniki. Vodnik ki te dni razpošiljajo, namreč: Let 7 odborové seje in 5. občnega zbora. Odbor, kteremu je ter pok P S c h o e d 1 e r j f i zi k 7 na ogled poslane zemljovide: Obi bil v poslednjem občnem zboru v pretres izrocen ra- zemeljni, Evropo in pa Avstrijo, ki se dopošljejo čun ski sklep Matičinih dohodkov in stroškov leta udom, brž ko bodo celoma dodělaně, kar se svesto v 1868/9., je račun popolnoma odobril z dostavkom se vrlemu blagajniku dr. > ?aJ Zupancu za veliko kratkem to godi 7 da so Vodnik marljivost, s ktero ta sitni posel iz same blage domo- prozaičnih pisem, gotovo brez krivde odborové Pri tej priliki razjasni tudi, kako )ve pesmi brez komentara in brez teh 7 V Ijubnosti tako izvrstno opravlja, izreče dostojna zahvala, oblikah tudi zoper olj pres oj ev alce v , da je prejel kar odbor Matičin stori v posebnem pismu, v kterem Levstik za vredovanje 145 gold, ter da ima še rokopis gospoda blagajnika prosi krepke podpore njegove tudi Vodnikov, ki naj ga zahteva Matica, ako ne drugače, vprihodnje. po pravdniški poti nazaj ; dalj pove, ker pre Na to poroča tajnik g. prof. Lésar o važnejših stva- selila Matica v svojo lastno hišo, da je bilo treba na- réh, na priliko 7 o udih pristopilo 7 41. tako, da je da je po občnem zboru novih praviti nekaj pohišt oviti ucivaj puuiotva, in da so vzlasti knjige z zem Ijevidi naklonile jej veliko stroškov, vendar upa z od j/iiovvjjiiv vc»iw, vic* redna Številka sedaj 1674, - ijcviui uaaiuunc jej vcntw stiuoauv , vr3JLiu.c*i. upa u bere njihova imena, in ker so med temi nekteri bogo- borom vred, da bodo družniki popolnoma zadovolj s re- slovci štajarski, nekteri dijaci iz gimnazije celjske alke ljubljanske, se je čudom opazilo, kako da mar- te m ne pristopajo bogoslovci in mladi duhovniki stveni stan, ter predlaga, naj Matica obligacij ljiveje ljubljanski? Gosp. dr. Toman je prosil, naj daruje Matica svojih knjig domaćemu polku, sedaj v Tridentu, slavni deželni odbor za kranjsko delavnišnico, duhovni oskrbnik gradu, katoliška kar dobij Blagajnik letos dr. Zup odboru naznani dnar 7 ki dojdejo skoraj iz M. Debeljak m w JeJ zapustnine, prodá 7 kar vsi pričujoči odborniki z nekterimi vnanjimi potrdijo prošnjem predlogu g. dr. J. Vošnjak 77 Odbor Heidrich za kaznilnico na ljubljanskem družba za svojo besednico; odbor privoli, da se daruje so pismeno razodeli svoje mnenja gg. Cigale, Grabrij Matice sklene: 3000 zemljovidov slovenskih dežel Kozlerja podariti slov. polit, društvu v Mariboru vsaktere knjige po en iztis na vsaki kraj. Gosp. dr. Krek naznanja v posebnem pismu 9 da in Svetec, vprični odborniki ga vsestransko prevdarili ter sogl obljubljenega spisa ni mogel dovršiti za letos ter ga more deloma obeta za prihodnji letopis Matičin. Sv. Jeronima na društvo v Zagrebu je poslalo Matici prvi dve knjigi pravila sklenili, da se Matica v to spuščati ne denarstveni stan svoj, deloma ozirom in itd imenu odseka za izdavanje Matičinih knjig, kteri svoji s prošnjo, da stopi z njo v književno vzájemnost, je tišti dan dopoldne imel v ta namen posebno sejo ktera se radovoljno sprejame Gosp. Jovan-Vesel-Koseski izrekuje v pismu 20. sept, svojo žarno zahvalo za to, da ga je občni 7 tajnik nasvetuje, da Matica izdá prihodnj top ; m voli 7 se leto Pesmi J. Vesela-Koseskeg vrednika g. dr. E. Gosta 7 kterih se sklene 7 t da se tiskajo v 2000 delih ; 3)Schoedlerjeve knjige 2 oddelek, to je, astronomija, ktero spisuje g. V. Ogrinec, in kemija, ktero ima v delu g, prof. Fr. Erjavec; 4) Zemljovidov dve ali tri mape, ako pri-pusté denarne zadeve, in sicer: Azijo, Ameriko severno, in ako dobro kane, tudi Ameriko južno. Vendar morajo k temu pripomoči še prihodnji družniki. — Zarad raz pošilj anj a Matičinih knjig in map se tajniku naroči, da to stvar uredi, kakor se njemu naj- boljše zdí. Prof. Marn naznani, da je založnik Majarjeve ruske slovnice, g. Gr. Blaž, podařil več zvezkov Matičini knjižnici, iz ktere si jih družniki lahko izposojujejo, in daritelju se s tem izreče spodobna hvala. — Prof. Vávrů nasvetuje, da se knjige, največ starinskega pravoslovnega obsežka, ki so še v prejšnjem stanovanji Matičinem, prepustijo udom društva dramatičnega v po-rabo, kar se soglasno odobri, in prof. Šolar pové, koliko národnega blaga je došlo dalje Matici. Prvosednik dr. Costa spregovori sedaj o nagradi, ktera naj se voli marljivemu tajniku Matičinemu, ktera je 200 gold, pri obilo naraslih in zvesto izvrševanih poslih majhna, čemur odbor hvaležno pritrdi. Nazadnje se dostojno spominja ta čas umrle ga odbornika, po čegar nasvetu letos že gré Schoed-lerjeva knjiga med družnike, in slavnega pisatelja g. A. J anežiča, in odbor s predsednikom vred vstávši česti spomin res blagega rodoljuba, kteremu i Matica kliče: Večnaja mu pamet! Slovatvene stvari. Vabilo. Z novim letom začne podpisani izdaj ati lepoznansk list „Zvon", kterega tu spodobno priporoča vsem slovenskim rodoljubom. Da je dolžnost vsacega pravega rodoljuba skrbeti po svoji moči, da se našemu tolikanj omike željnemu ljudstvu, zlasti pa mladini, podaj a krepka, zdrava dušna hrana, ki bistri um in blaži srcé; da nam je treba v slovstvenem delovanji središča, kjer se zbirajo in spoznavajo, zbujajo in vadijo mlade moči — organa, kteri ne gledé na desno, ne na levo, ne na stranke in osobe, držé se le večnih zakonov res-nice in lepote, ima za vodilo le pravo omiko narodovo ; da je zadnji čas spraviti na dan tak lepoznansk list, če nočemo, da kmalu popolnoma preneha naše komaj vpihano slovstveno življenje, posebno pa v tem viharnem času, ki je videti ugoden le materijalnim pri-zadevam ; tega pač ni treba dokazovati, komur je v resnici mar duševni razvoj našega naroda. Umetnost je cvet človeške omike, neusahljiv vir najčistejšega vživanja, in milovanja vreden je človek, milovanja vreden narod, kterega ne ogre vaj o njeni bla-godejni žarki; gorjé narodu, kteremu ni pokazala poezija svojega zornega obličja; kaj bo izbujalo in povzdigo valo , kaj navduševalo in blažilo njegovo mladino ; kaj branilo, da v najnevarnejšem času ne zabřede v pogubno močvirje; kaj jo varovalo, da jej prezgodaj ne odrevene mehka srca! Slovenci se ne moremo ponašati ne z velikostjo in bogastvom svoje dežele, ne se slavno preteklostjo, kakor drugi naši bratovski narodi; z vso močjo toraj ob-delujmo duševno polje, ktero nam je edino odmerjeno, da nam ne bode treba, ko pride enkrat združenja dan, s praznimi rokami stopiti pred svoje brate. Tako bo načelo novega lista; kdor je z nami enacih misli, nai se nam pridruži. Živo čuti podpisani, kako neugoden je čas njegovemu početju; lotil se ga je po dolgem premisliku, potem še le ko je dolgo čakal zastonj, da bi se poprijel potrebnega delà kdo drug, ki ima pri Slovencih več velj ave in zaupanja. „Zvon" bo prinašal v prijetni mnogovrstnosti : pesmi, povesti, humoristične, natoroznanske in kulturno-zgodo-vinske spise; posebna naloga pa mu bo z estetično-kri-tičnimi spisi zlasti mladini buditi veselje do lepoznan-stva, ter ji čistiti in blažiti okus, kazati ji v izgledih iz domaćega slovstva in iz slovstev iz druzih narodov, kaj je v resnici lepo, kaj le na videz; kaj naj izbira in prebira, za kaj naj se navdušuje in kaj naj posnema. Vdeleževati se „Zvona" obljubili so do zdaj gg. : Celestin, Erjavec, Jurčič, Levec, B. Mirán, J. Ogrinec in Valjavec. „Zvon" bo izhajal 1. in 15. dan vsacega meseca na celi poli redno in bo veljal za 3 mesece 1 gold., za celo leto 3 gold. Naročnina naj se pošilja podpisanemu. Slovenski listi se uljudno prosijo, da bi razglasili to povabilo. Na Dunaji 14. decembra 1869. J. S t r i t a r, Wien I., Johannesgasse 16. Mnogovrstne novice. * Hišni zrak gledé zdravja pozimi. An- gleški zdravniki mislij o, da mnozih bolezin pozimi je bolj krivo to, da zrak v toplih sobah presuh, kakor to, da je vnanji zrak mrzel. Pogreti zrak v sobah (v zakurjenih hišah) se preveč osuši, tak pa delà na pljuča človeška tako, da jim vnanji mrzli zrak tem lože škoduje. Da se tedaj primerna, zdravju potrebna vlaga v sobi vzdrži, imajo Angleži prav pametno navado, da v vsaki zakurjeni sobi imajo na plitvi skledici zmiraj nekoliko vode, ktera se razgreta preminja v puh in zraku v sobi daje potrebno vlago. — To je res priporočila vredno in nobenih stroškov in nobenega truda ne prizadene. * (Jezuiti. Udje reda sv. Ignacija Loyole so se od leta 1849. do 1869. znatno pomnožili. Leta 1836. bilo je jezuitov po celem svetu 3067, 1. 1844. so se pomnožili za 1072. 1. januarja 1869. leta jih je pa 8584. Na Nemškem, Francoskem, Angleškem, v Avstriji, Belgiji bilo jih je leta 1836. skupaj 641, 30 let kasneje (leta 1868.) pa jih je bilo 2190. Kratkočasnica. Kakošen razloček je med papežem in med Rot-š il dom, naj bogatejšim judom na svetu? — praša nekdo družbico. — ,,Razloček je ta, da je papež vladar vseh vernih, Rotšild pa je vernik (upnik) vseh vladarjev" — dobi za odgovor. (Vse države so namreč Rotšildu dolžne. «, I II! Dopisi. Iz Trsta 24. dec. (Novi nadzornik za Isterske sole) je izvoljen. Ernest Gnad, rojen Nemec iz Českega in dosedaj gimnazijski učitelj pri tukajšnji državni gimnaziji (popred je tudi na 2 ali 3 beneških gimnazijah nemščino podučeval), je imenovan za to prevažno službo s sedežem v Poreci.*) Tukaj se Sloveni drug druzega poprašujejo, kake zasluge za šolstvo ima novi nadzornik? Nikdo ne vé nam ne jedne pokazati. Pri vsem tem mož tudi ne zná ne jedne slovensko-hrvaške *) Iz Istre smo přejeli dopis istega obsežka, Vred. besedice. Kako bo zlasti male šole nadzoroval, ker učnega jezika, maternega jezika velike velike večine Isterskih prebivalcev ne zná, sam Bog vé! Za našo slovansko Istro zopet nov sad hvalisane liberalne dobe! Čudimo sele našemu namestniku g. Moring-u in njegovim svetnikom, ki se pri vsakej priliki s svojo pravič-nostjo in liberalnostjo hvalisajo, da tacega možá priporočé za šolskega nadzornika, ki deželnega jezika treh cetr- tin vseh prebivalcev ne razume. Nam Slovenom tako krivično liberalno ministerstvo je pred ko ne pri svojej nemškej strasti radostno potrdilo nasvetovanega nadzornika, že samo zato, ker je Nemec. To je ravnopravnost, da se Bogu smili! Iz Gorice. — „Domovina" prestane. Tužnega srca priobcimo to novico, po kteri zgubimo časnik, ki se je krepko boril za naše pravice, nikoli v vrtoglavnosti iskal sreče Slovencev a tudi v škandalih ne naročnikov. Zato obžalujemo zgubo „Domovine". Iz Sevnice. — V nedeljo dne 2. januarja 1870. 1. bo v tukajšnji čitalnici velika skupščina, pri kteri se bo položil račun preteklega leta, volil nov odbor in do-ločilo o večstranskih društvenih zadevah. Iz Novega mesta. (Za „Brenceljnau kaj). V eno najimenitnejših tukaj šnj ih gostilnic je přišel konec unega meseca en mládenec s svojo tovaršijo, ktera je na sejm iz dežele prišla v mesto. Družbica je dobre volje, pije in si napija, pa se vé da vse v domaćem jeziku. Pri drugi mizi sedi en nemec (oficir), kteremu ni po všeči bilo slovensko govorjenje, ter se zarad tega pritožuje, da naposled vstane besedni prepir. Na šunder prisopiha gostilničar in v sveti svoji jezi družbici tako-le govori: „Wissen's wos meine Herrn! in mein Gosthaus kann man wohl deutsch und kranerisch reden, das Slave-nische aber dulď ich nicht". Pravijo, da je na to temu „Kranjcu" ljubljanski „konstitutioneller Verein" poslal zahvalnico, neki „gerichtsrath" pa ga je na svoje kranjsko srce trikrat pritisnil. Iz Ljubljane. — V letošnjem deželnem zboru sklenjeno postavo o razglašanji deželnih postav in ukazov je Njih Veličanstvo cesar potrdilo. — Bi-stvo te postave je to, da je slovenski in nemški tekst v deželnem zakoniku vojvodine kranjske razglašenih postav in ukazov enako polnoveren. — (Odbor družbe kmetijske), pomnožen po za3top-nikih c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, je v seji 26. dne t. m. sklepal o oddelkih ministerske podpore za povzdigo kmetijstva : 1) zarad razdelitve dobrih ovnov in ovác je sklenil zbor razglas, ki naj ga gospodarji, kteri se pečajo z ovčjo rejo, beró v današnjim „Oglasniku," — 2) sklenil se je tudi poduk o napravi dobrih gnojnišč, ki bode s podobami razjašnjen in se natisne v „naznanilih" družbe kmetijske in pa v „Novicah" ; brž ko bode ta poduk natisnjen, razpisalo se bode 10 premij po 30 gold, takim, ki si naredijo dobra gnojnišca, 3) se je sklenilo, sl. ministerstvo prositi tudi denarne podpore za povzdigo konjske reje, in 4) na poziv ministerstva kmetijstva je zbor sklenil odgovor na vprašanje: kaj družba kmetijska misli o raz s ta va h kmetijskih pridelkov, mašin in živine. Pomnoženi odbor je soglasno izrekel mnenje, da veliki stroški in velika delà, ki jih prizadevajo dan-današnje razstave, niso v nobeni primeri s koristjo in dobičkom, ki jih imajo take razstave, stisnjene samo na eno deželo, in ki so zavoljo pomanjkanja v takih raz-stavah vedno pričujočih učiteljev večidel le zijališča v kmetijstvu neizvedenim ljudém. Odbor je nasvetoval tedaj druge poti, po kterih se dá razstavam namen-jeni denar na gotovo dobre in zdatne obresti naložiti ; ti nasveti se bodo predložili sl. -ministerstvu v presojo. — C. kr. deželni predsednik gosp. pl. Conrad je pristopil k ljublj. političnemu konštitucijonalnemu društvu. Da bi bil v obče maloverjetni „Tagblatt" edini prinese! to novico, ne bi je bili verjeli; al ker jo je přinesla tudi vladna „Laib. Ztg.", moramo jo verjeti. — (Nas prečastiti rojak gosp. dr. Fr. Stanonik), ki je, kot duhovni pomočnik v stari Loki domá, ne davno dovršil študije za doktorstvo bogoslovsko, je imenovan za profesorja dogmatike na vseučilišču v Gradcu. Slava !j — (Društvo „Sokolau) je imelo občni zbor 26. dne t. m. Volil se je nov odbor; izvoljeni so bili g. Jože Debevec, trgovec, za starosta, g. Pet. Graseli, hišni posestnik, za staroste-namestuika, gg. dr. Karol Bleiweis, Franjo Drenik, Kobler, Murnik, Srećko Noli, Ravnikar in Ivan Tisen pa za odbornike. Izvolil se je še poseben odsek za uredovanje telovadstva, ki ima skrbeti zato, da se o velikonočnih praznikih napravi javna telovadska predstava v deželnem gledališcu. — Razgovor o prostovoljni požarni straži bil je celó kratek. Starosta namestnik je s tehtnimi besedami nasvetoval sledečo resolucijo: Občni zbor društva „Sokola" naj sklene: „gledé na to, da je ljubljanski mestni zástop pred 5 leti zavrgel ponudbo Sokolovo in mu od-rekel zmožnost izvršiti to napravo, sklene občni zbor, da nima nikakoršnega vzroka vtikati se zdaj v to stvar, ter stopi o tem vprašanji na dnevni red. „Resolucija bila je brez debate soglasno sprejeta. Prepričani smo, da se vsa národna mladina vjerna s to resolucijo „Sokolovo" in da toraj pod nobenim pogojem ne pristopi k onemu društvu. — Izrekla se je v tem zboru tudi gosp. Petru Kozler ju, Hartmanu, Gili-u in Klein-u občna zahvala za njihovo blagoduŠnost v prid društveni, isto tako tudi gosp. Mandiču, da je celo leto brezplačno učil telovadbo. — Tajnikovo sporočilo ni bilo posebno veselo, kajti društvo je letos pogrešalo onega sredstva, ktero jako pripomore društvenemu gibanju, namreč poletnih izhodov, kteri so „Sokolu" zabranjeni bili neu-pravičeno. — Tem prijetnejše pa je bilo blagajnikovo sporočilo; iz njega se je razvidelo, da je število udov narastlo na 250, in da je stan društvene blagajnice jako dober. V svesti smo si, da vsa národna mladina, ki dozdaj še ni vpisana, prihodnje leto pristopi k „Sokolu". In v tej nadi kličemo jej že danes „na zdravje!" — (Gosp. Davorin Jenko) je s kompozicijami svo-imi, ki so se pele v „besedi" v nedeljo zvečer v čitalnici, občinstvo jako navdušil. Kdor ima pogum, da skor cel večer izpolne samo s svojimi deli, mora si v svesti biti, da umotvori njegovi kaj veljajo. In živahna pohvala zbranega občinstva priterdila je mojstru ,Zapřej zastave slave," da svoje nade ni ^prenapel. Radostno mu čestitamo o slavném iziđu. Čitalnični moški zbor je štiri njegove zbore, ki jih je Jenko sam vodil, izverstno pel, med kterimi sta „srbska zvezda" in „na Kosovem polji," posebno furore izbudila. Tudi gosp. Meden je v samospevih zaslužil navdušeno mu donečo pohvalo; lepo pa so pripomogli lepi „besedi" tudi gospodičina Hohnova z igro na glasoviru, gospodična Brusova z deklamacijo in gosp. V. Valenta s petjem v dvospevu „Vse mine." Žalibog, da zavolj grđega vremena ni dvorana tako polna bila kakor smo želeli. — (V čitalnici) je že več let navada, da se konec leta — Silvestra večer — z veselico poslovuje. Tudi letos napravi čitalnica tako veselico, za ktero je jako zanimiv program sestavljen; le vojaške godbe ne bQ, kakor program že razglaša, ker je po neprevide-nem druzem opravilstvu zadržana. — (Občni zbor čitalničinega društva) bode na dan s v. treh kraljev ob 11. uri dopoldne. Program je: 1) nagovor predsednikov, 2) sporočilo tajnikovo, 3) sporočilo blagajnikovo o računu za leto 1869. in pro- računu za leto 1870 y nasveti posameznih udov f Omenili smo ob svojem da je nad 20.000 volitev novega odbora. ^Vljudno vse družbenike vabi v delalcev zbralo pred zbornico poslancev prvi dan zbo rovanja in da so poslali deputacijo do ministra Taafe zbor odbor. Glasovita italijanska pevkinja gospá Angela ki je oštro tirjala tudi delalcem pravice volitev itd y B a 1 d i, priporočana tudi iz Zagreba, bod e danes v Takrat so bili z lepo odpravlj y gledišču v operi u Trovatore" péla, in potem še na- pravi koncert. Triglav u vabi v 103. listu na naročilo za --y JL § VijVIAfiS J » ▼ ^ vv» ^^ uM(i vvuv prihodnji tečaj , kteremu bo gosp. Alešovc lastnik in vrednik. Ker še nas čakajo veliki duševni boji, treba, da kakor na Dunaji imamo v ,, Zukunft' í in „Re- formi", v Pragi pa v „Politiki" iskrene branitelje vseh avstrijskih in ogerskih Slovanov — imamo v Ljubljani posebej branitelja Slovencev v nemškem jeziku. Kdor vé, da po vsem Slovenskem nimamo v nemškem jeziku ne enega Slovencem pravičnega časnika, in kdor vé, da večina naših nasprotnikov ne zná slovenskih časnikov brati, pa tudi veliko število druzih mestjanov nekteri vso svojo politiko in razsodbo srkajo z „Press", Tagespošte", „Tagblatta".itd., ta vendar bode prizna! živo potrebo nemškega časnika, ki pobija laž in krivico nasprotnega tabora in razjasnuje nehudobnim pa nevednim ljudém resnico in pravico. Zato je „Triglav LieveUUILU lj u u CLU x CDlllV^U ju poviw. »IV7 Jtř „ x 1151a v , in zato je dolžnost pravih domoljubov, da podpirajo tudi ta list z naročilom in dopisi, na kterega bode do- skrb obrnil, da za-Ce bode svojega šaljivega tudi v broznani gosp. Alešovc v|o svojo dostuje svoji nalogi. „Brenceljna", ki je gorka šiba nemškutarjem, . novem letu spuščal med-nje, vendar more s podporo rodoljubov izvršiti nalogo svojo na resnem polji „Tri- Knjigarnica Kleer-ova v Ljubljani spre- glavovem jema naročita. mrnmmmmtmmmtm^mmmmmmmmmmmmmmm—mmimmimmm** Novicar iz domaćih in ptujib dežel Iz Dunaja. Le Še malo dni in končano je letošnje leto! Al kako jemljemo slovó od njega? Nezadovoljna je velika večina narodov avstrijskih se sedanjo ustavo ta in unkraj Litave ; poru, da ministri (Taafe, Potocki ministerstvo avstrijsko v ražin Berger) želé poda se morajo godbo sè Sloveni in Tirolci) ter mislijo v ta namen primerni koraki storiti, 5 ministrov (Giskra Herbst, Hasner, Plener in Brestel) pa je, ki so proti vsaki pogodbi ter hoté energično vresničenje sedanje ustave in direktne volitve; ž njimi držijo ogerski mi- pri nas Slovaki nistri, ki pritiskajo na vso moc v to, da bi se nič ne premenilo , ker Rumuni in Saksonci tudi pri bi potem Hrvati Srbi njih X, N^ ^x, Kjxv «rw, hoteli premembo ustave. Ali še ni dosti Magjarom to, da je Avstrija tako tužna, kakor je žalibog zdaj?! V cesarjevih rokah je zdaj odločilo, ki je neki stvar odložil do adresine debate v državnem zboru. V modrost Njegovega Veličanstva trdno zaupamo , da obveljajo resnične njegove besede, ki jih je izustil stopivši iz ladije v Trstu, da tako ne gré naprej! — 8. dne januarja se snide odbor za posvetovanje adrese v prvo sejo. Gosp. Svetec, ud tega odbora, je dal resolucijo národně večine kranjskega deželnega zbora v natis, da se razdeli med adresine odbornike. On se bo v odborovi skupščini trdno držal te resolucije. telj ijihovih prli 9 eden Ta ukaz je veliko senzacijo gi 9 zdaj pa so je policiji vodi bo „rotiti duhove, ki jih je med delalci, in teška klicala liberalna êra" „Wand. , Iz Dalmacij Iz Zad 23. dne t. m se piše deželnega glavarstva da je došel podmaršal Rodić z voditeljem F luk-om. Kakor je Dalma tincem priljubljen Rodić, tako malo marajo za Fluk m posebno veliko olj izbudilo to, da on neki — r — ~— —~ —~ v. J vv ? "" noče od službe odstaviti okrajnega glavarja Franc na kterega ves sum leti upora ; da 9 J0 ij bolj kriv nesrečnega Iz Rima. — Povedali smo že. da se je vesoljni cerkveni zbor (to je dvajseti vesoljni zbor) pričel decembra in sicer z veliko slovesnostjo. Naj danes povemo, kaj se je došlé godilo. Ze 2. decembra v pri-pravljavni seji bilo je med zborove očete (tako se imenujejo tisti, ki imajo pravico glasovati v zboru, in teh kakor smo že v 48. listu omenili, kaže izdani imenik 1034 > 9 došle jih je iz vseh krajev svetá v Rimu blizo 800 (iz našega cesarstva in ogerskega 44 škofov), v prvi seji je bilo pričujočih 750 škofov) razdeljeno pa-peževo (apostolsko) pismo od 27. novembra. V tem je govor: 1) 0 načinu, kako se je vêsti v zboru redu in pravici staviti predloge; 9 o ta pravica gre pa- pežů 9 ki jo pa po posebnih pravilih prepušča očetom; o tajnosti, ki se je imajo škofje držati v zborovih zadevah, a zborovi opravniki, ki niso škofje tudi pn- sežejo, držati jo; 0 redu, v kterem sedé škofje; pritožeb ; o odseku za preiskovanje izgovorov in škofjih o opravnikih, ktere naznanja po imenu; o vesoljnih skupščinah, kterim bodo predsedovali po papežu izvoljeni kardinali 9 0 očitnih sejah 9 v kterih zborniki glasujejo o sklepih storjenih v skupščinah, in to ali z besedo „placet" (po volji) ali „non placet" (ni^po volji); papež naznani le glasove zoper predloge. Škofje glasujejo sedé in z mitro na glavi, opati in redovski generali pa stojé, razoglavi in pred papežem koleno uklonivši; — 9) o tem, da zborniki brez silnih vzrokov in brez papeževega privoljenja med zborom ne smejo iz Rima; in 10) škofom jje dajé privoljenje, bivati zunaj njihovih Škofij. Prva seja je bila 8. decembra; druga bode na sv. treh kraljev praznik in pri tej utegnejo že ktere važne stvari na vrsto priti; ako skupščine dotlé ne dogotové svojega posla preloži se > seja 14. dec. bili se imeli voliti od- borovi odseki (skupine), a vstreglo se je škoiji želji in volil se je 20. dan t. m. samo verski odsek, in potem odsek za disciplinarne zadeve, kajti veliko časa je treba, da se volitev dožene . ako 750 škofov voli in vsak za- že samo piše 24 imen (toliko udov ima vsak odsek), ena votitev znese 18.000 glasov, namreč odsek za verske zadeve, za disciplinarne zadeve, za duhovne rede (samostane) in za jutrovi (orientalski) obred. Novice" z „oglasnikom" vred veljajo po pošti za celo leto 4 gold. 20 kr. po pošti za pol leta 2 gold. 20 kr. v tiskarnici za celo leto 3 gold. 60 kr. v tiskarnici za pol leta 1 gold. 80 kr. po pošti za četrt leta 1 gold. 15 kr. — v tiskarnici za četrt leta — gold. 90 kr. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 36 kr., za prenarejeni napis letom 10 kr. NaroČnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano. . med Odgovorni vrednik: Jaiiez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožeí Blaznik v Ljubljani.