Največji
v Zdraf—A driavak
l« leto - - - $€.00
eta.....$3.00 S
York celo leto - $7.00 mrtvo celo leto $7.00
TELEFON: C0RTLAHDT 2876.
GLAS NARODA
Ust ~ sloven skih. delavcev v Ameriki.
f
I« The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
NO. 146. — fiTEV. 146.
Entered m Eecocd 01— MatUr. September II, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Oongran of Marck 5, 187f.
TELEFON? CORTLANDT 2876.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 22, 1923. — PETEK, 22. JUNIJA, 1923.
06njenik etna je manj aktiven
harding je oprostil 27 vojnih zlocincev
Mussolini bo kmalu prišel na dice mesta. — Prasnovemi Sicilijan-ci so mnenja, da lahko pomiri ognjenik.
Catania, Italija. 21. junija. — Poročila, ki so prišla zgodaj danes zjutraj iz okrajev krog ognjenika Etne. javlja, da je bilo o pa
Predsednik Harding je oprostil 27 ljudi, ki so se pregrešili proti vojno-časnim postavam. — Nastopil je v celem v 153 pomilo-stilnih slučajih.
Washington, D. C., 21. junija. Pred no je «>dp<rtoval predse lnik »l>a-' Hardinpr proti zapadu in v Ala-
ziti lahko zmanjšanje intenzivnosti bruhanja ognjenika in da so bile tudi eksplozije v notranjosti kraterja manj pog«rste.
Ker je vsaki trenutek pričakovati prihoda ministrskega pred-sednika Mussolinija. so postali kmetje, ki wo vsaki trenutek pričakovali, da bodo njih domovi uničeni od reke lave. bolj zaupni ter veselega razpoloženja.
Tako velik je ugled ministrskega predsednika, da »o številni nevedni in praznovemi kmetje dobesedno prepričani, da mu ni treba drugega kot ukazati ognjeni-ku — Etna je za te kmete živa oseba, — naj preneha z izbruhi ali j-ih pa popolnoma prekine.
I radniki, ki načeljujejo reševalnemu delu. so pripravili v>e potrebno za »prejeiu Mussolinija, kateremu bodo v podrobnem izjasnili, kaj je bilo že storjenega za jHimoč onih, ki so prišli v st»i-ske. Skof iz Aeireale pa namerava povesti ministrskega predsednika skozi vasi, ki so najbolj trpele.
Sieilijaai pričakujejo z nestrpnostjo prihoda križarke Združe-nih držav "Pittsburgh", ker domnevajo, da je odpočiljatev bojne ladje s poslanikf%n C'htldom ter podadmiralom Andrewsom na krovu izraz simpatij ameriškega naroda.
sko. je odredil takojšno oprošče-nje več kot dvajsetih zveznih jetnikov. ki so bili spoznani krivim kršenja vojnih postav, a skoro enako število zveznih jetnikov bo moralo ostati v ječi.
Predsednik je nastopil v 158 slučajih pomilošččenja ali izpre-membe kazni.
Dovolil je trideset pogojnih in štirinajst brezpogojnih izpre-memh. eno popolno pomiloščenje. vrnil državljanske pravice sedem in dvajsetim prejšnjim jetnikom ter odklonil štiri in osemdeset prošenj za pomiloščenje ali izpre-membo kazni. V dveh slučajih je tudi odredil popust glob.
/^atiimanje se je osredotočevalo v glavnem na slučaje osem in štiri desetih oseb. ki so bile spoznane krivim kršenja špijonažne, ilraftne in drugih vojnočasnih po-
obtoženca vesela po ! smrti svoje žrtve! r
Soseda Creightonovih je pričala, da sta se zakonska veselila smrti mladega Avery-ja. — Križno zaslišanje ni omajalo njene izpovedi.
VOLUME XXXT. — LETNIK XXXI.
SLEPARSKI BANKIR.
Čuden smeh siiim culi na domu Mr. in Mrs. John freight on v noči, ko je umrl Charles Raymond Avery. Mrs. Maria Batchelor ki živi v sosednji hiši, je cula ta smeh. ko je bila še prebujena v svoji spalnici. Včeraj pa je nastopila kot priča v obravnavi proti zakonskima, ki sta obdolžena. da sta zastrupila mladga moža. Pozvali so jo. naj izpove vse, kar ji je znanega glede tega.
Mrs. Batchelor je soseda Oreigh tonovih in na vprašanje pomožnega držav, pravdnika DAloia. je pojasnil). da je njena spalnica v drugem nadstropju, na strani Creightonove hiše.
—	Ali ste čuli v petek, krog polnoči, tam kakšne glasove ali šu me? — je vprašal pomožni prav-dnik.
—	Da. — je odvrnila soseda. — spoznala sem glas Mr. Creighto-na. Oula sem ga reči: — Kam greš, Raymond — Nato sem ču-
st a v. Predsednik je dovolil sedem ,	Creighton smejati se in
in dvajsetim teh oprošeenje. a ga zatem zopet glas Mr. Creightona: zanikal v eno in dvajsetih sluča- j ne»
jih, vključno dvajset članov I. W. — In kedaj ste slišala, da je \W, ki so bili spoznan; krivim Avery umrl t
ter obsojeni v Sacramento.	| _ Naslednjega jutra. Govorila
Kazni, izrečene nad dva in dvaj sem z Mr. Creightonom preko setimi rlani I. W. W. tekom slav-: plota in povedal mi je. da je Ravnih obravnav v Chieagu. so bile mond umrl ob polnoči, izpremenjene tako, da ugasnejo Mrs. Batchelor je tršata žen-tak"j*	ska, preko srednje starosti. Ko
Vseh teh dva in dvajset kaz- so jo podvrgli križnemu zasliša-njencev je zaprtih v Leavenworth nju, je odgovarjala zagovorniku jetnišnioi in izpuščeni bodo takoj George Vickersu, le kratkobesed-kakorhitro bo dobil warden for- no.
VELIKANSKI NALIVI NA JA- "»»'ne varante za oproščen je. Spo-PONSKEM.	znani so bili krivim zaro<te. da
To pričevanje ter pričevanja drugih prijateljev in sosedov
Slika nam kaže newyorskega bro s Frankom Mctiee osleparil dolarjev Zagovarjal se je zločin obsodilo samo na petn
kerja E. M. Fullerja. ki je zaeno praznoverneže za šest milijonov pred sodiščem, ki ga je za njegov ajst mesecev ječe.
Tokio, .Japonsko, 21. junija. — nost ter odpoved vojaške službe
Nad okolico mesta Khonunurseki: ..	v ;i
.........	% vojni. N j hi oprošeenje pa je
se jf utrgal (»bUk. Nalivi ko po-
vzročih velikansko škodo. Baje je
uničenih 1500 hiš.
povzročijo nepokorščino, nelojal- Creightonovih. so konečno vzbu-
- prek lic no. če bodo imeli v bodočnosti kaj stika z nepostavnostmi fV katerikoli obliki.
Med dva in dvajsetimi slučaji obsojencev v Sacramento je odredi* predsednik deportacijo dveh.
WashingtonTlTc . 21. junija | nekp*a Harry Gray-a, angleške-Danes je umrl v starosti 88 M IM",anika ter Vincenza Santil-Suminer Kimbal. "oče reševalne ^alijana. Ostalim v Saeramen-slu/be /,drui»-mh držav". Zapustil to obsojenim je bila zanikana ek-je vdovo in enegs fcina.	jaekutivna milost.
POVELJNIK OBREŽNE STRA ŽE MRTEV.
dila mlado Mrs. Creighton iz njene letargije. Ni izgledala v skrbeh, a včasih je odločno zmajala z glavo ter zarcirmrala nekake komentarje in nekateri so celo za-
je, da je zelo bolan in da se boji. da ne bo dolgo več živ.
Dr. Boyle je pričal, tla ni nikdar namignil Mrs. Creighton, da je Avery resno bolan.
— Avery nui je povedal, da po-staja suh, — je nadaljeval Mun-dy. — .Jaz sem mu rekel, da je to povsem naravno in da vsakdo shujša, če leži v postelji. — Ali! bi hotel lep steak — sem vprašal. — Mrs. ('regihton pa je posegla vmes ter rekla, da ne more njen brat prenesti trdne hrane in da se mora omejiti na močno ju-j ho in čokoladni puding.
V naporu, da dokaže motiv za dejanje, je objavila država. la je bila vloga -tlSOO v banki do dne 10. aprila tekočega leta že vsa po-j rabljena. Avery pa je imel polico
vsleo vročine je postal lopov
Ustrelil je samega sebe po ropar-• skem napadu ter dvoboju s policistom. — Dosedaj ni imel nobenega rekorda.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IK ZASEDENEM
OZEMLJU
•• po um Mi« banke iirrtnjejo zanesljivo, hitro in po niskih
▼teal m bile nate mm (Meia:
Jugoslavija:
SaapoHlja na aadnj« poAte In izplačuje "Kr. pofltnl Čekovni urad" in "Jadranska tanka" t LJubljani. Zarrebn. Beogradu. Kranju. Celju. Mart tw.ru. Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je peč ta hitro (■plačilo najugodneje.
1000 Din. .. $12.30 .. K 4,000
2000 Din. .. $24.40 .. K 8,000
6000 Din. .. $60.50 .. K 20,000
f»rt nefcevtw*. ki tnmim\m manj kot «n tiso« dinarjev račun Ima poMb«| d« « «•"«•• petteliM In drune etreike.
Italija in medena osami je:
la laplacnje "Jedrmoaka tanka" t Trato.
Opetiji ta Badrm.
200 lir........ $10.20
300 lir........$15.00
800 lir ........ $24.50
1000 lir ........ $48.00
** Mhumii, M iMtai« manj «t M lir rafiunlm« poMtoaJ po i« eentev «■ MUiIm In tfru«* atroik«.
fcttiw W "»lifiiutl «e phMmLT l,l"l,i
Vredao« dinarjem In llreai eedaj nI etalna. menja ee reOrat ln neprl-koren«: le tace raeleca nam nI mocote podati netantee cene maprej. *aftma— pe ceal oMfi dne. ko nem doepe poslani denar ▼ roke.
Dmm mm |e pehati aaJboljs pe Doneede Money Order tU na New Torb Bank Draft.
nun flAKHKK STATE BANK
Oortlaadt Stmt	How York, H. Y.
OtevBo aartomditvo Jadranska Banka.
* " '"" 1 __ ■ —
t
...	,	i za tisoč dolarjev in dru^i denar,
pazili v njenih ocen neko ogorce-»	,
^ - , , .	. . . k'-i^repH bi podedovala sestra,
nje. ^ reiphton, njen moz, je vee
kot enkrat zaničljivo namrdnil '
usta ali pa .se obrnil ter smehljal
svoji ženi.
Mrs. Batchelor je izpovedala nadalje, da se je sestala z Mrs. i Creighton na cesti par dni pred
POTRESNI SUNKI V JUŽNI ' AMERIKI.
Washington, D. O.. 20. jnn.
smrtjo Averv-ja. Mrs. Creighton fS,/J,,0frraf na trajanji univerzi je rekla takrat: — Dr. Bovle je Je a™a™oval danets zvečer med bil v naši hiši pretekli večer terjPeto in šesto uro	sunke,
pripeljal s seboj dr. Etlerja nil	P'tre^a mora biti nekje
posvetovanje. Dr. Etler je diagno- v ',užm Ameriki-
8 NOVIH KRIŽARK V MORNARIŠKEM PROGRAMU.
ziral bolezen kot dr. Boyle.
V svojem pričevanju v torek je dr. Boyle ki je zdravil Avery-ja zanikal, da je kedaj poklical I na konzultaeijo kakega dragega i
zdravnika.	~	Washington, I). ('.. 21. junija.
Tekom križnega zaslišanja je ! Mornariški department bo predlo-Mrs. Batchelor priznala, da je žil 'kongresu in proračunskemu poslala Mrs. Creighton clamchow- uradu program glede vojnega der za bolnega mladiča. Ob neki brodovja. Program določa, naj drugi priliki jo je Mrs. Creighton | P°le& desetih, ki >e že grade, prosila, naj posodi nekaj odvajal-1 z?radi ^	,,ovih križark.
nih soli in izpovedala je. da ji je j Mornariški tajnik je izjavil, da dala medicine v zeleni boksi. bo treba zgraditi še tri nadaljne
Pomožni okrajni pravdnik je iz- >ubamarine. in štiri kanonike čol-igral enega svojih triumfov, ko je'katerih se bo posluževala vla-poklical na pričevanje nekega ,ia v kitajskem brodovju. mladega moža. starega prijatelja Mrs. Creighton, ki je bil njena
priča pri poroki. To je neki Wil- NOVA BOLGARSKA VLADA liam Mundv, iz Madisona, N. J.,
— je rekel Mundy. — Oglasil sem se v hiši in Mrs. Creighton mi je povednia. da trpi njen -brat naj-
Policija v Elizabeth, N. J., je izjavila danes, da je prepričana, da je dovedla velikanska včerajšnja vročina Konrada Wintersa. šoferja p<» poklicu, do tega, da je vprizoril roparski napad na neko Elizabeth poulično karo in da je nato izvršil samomor, ko ga jc hotrl prijeti neki policist.
Winters stopil na karo izven Klizabetha. Potegnil je revolver ter ukazal sprevodniku in tridesetim potnikom, naj dvignejo roko. Ob istem času pa je ukazal motormanu. naj vozi naprej. Vsi so se pokorili.
Winters je vzel denar iz žepa dveh ter ukazal motormanu, naj ustavi karo na South Broad St.. kj»-r je mislil vzeti drugo karo.
Kriki potnikov pa so ga brez dvoma napotili, da ji* izpreiueiiiil >voj načrt ter zbežal proti nekemu lesu. Pri tem ga j<* zasledoval policist Kroeh«**.el. Winters se je cl>rnil ter pričel streljati na zasledovalca. Policist je vrnil ogenj ter zadel bandita v nogo.
Begunec se je ustavil, nameril na svojo glavo ter dvakrat sprožil. Bil je na mestu mrtev.
Ker nima Winters dosedaj nobenega zločinskega rekorda ter je užival dober sloves, je prišla policija do prepričanja, da je morala vročina toliko uptlivati na njegove možgane, da je izvršil naj-prvo roparski napad ter nato samomor. ker ni hotel, da bi ga prijeli.
buzzi bo baje francoska VLADA priznala umor se nima DOVOLJ
Njen svak, W.lUam Ture, je P»-	Zapleiuti nameravajo vse industri-
cal da mu je « preje poveda-	je y Ruhr okraju _ Medtcm
la, da bo dobila Fred Seta«-	pa bodo slra4aU pri]|Uno obrato.
f.erJa ' .-10btOZCnaj 3e Jok8la'	vati vae industrijalne naprave
KO je siisala izpoved.	T medenem ozemlju.
Šofer William Ture je vprizoril v sredo veliki trenutek za državno pravdništvo v procesu proti Mrs. Ani Buzzi, obtoženi umora Fredericka Schneiderja. ko je trdil, da mu je Mrs. Buzzi. njegova svakinja zaupala, da je u-morila bogatega kontraktorja. ker se je slednji potezal za ljubezen neke druge.
Turek je kot prva priča dneva rekel, da je izročil Mrs. Buzzi revolver, katerega si je izposodil na njeno prošnjo od nekega prijatelja.
Pričal jc, da ga je poklicala Mrs. Buzzi v svoje stanovanje na (Jrand Concourse v Bronxu potem, ko so našli truplo iSchneider-ja, s katerim je živela skupaj o-sem let. v njegovem avtomobilu na samotni cesti v Bronxu.
— Ozrla se je vame ter rekla : Well, ustrelila sem Schneiderja. Ce ga nisem mogla imeti jaz. naj ga nima ni kdo drugi, — je izpovedal Ture.
S tem pričevanjem, obenem s pričevanjem James Atkinsona. ki je sedemnajst let glavni kemik zdravstvenega urada, jc država počivala. Atkinson je pričal, da je našel človeško kri na ovratniku zimske suknje, katero so našli v stanovanju Mrs. Buzzi v jutru po izvršenem umoru. Ta suknja je bila sliena oni, katero je nosila ženska, katero so videli zapustiti avtomobil, potem ko je bil »Schneider umorjen.
Atkinson je rekel, da je našel krvne madeže tako na zunanji j strani kot na svilenem podšivu.! Madeži na podšivu so dokazali, da i so posledica onesnaženja s človeško krvjo.
Madežev na zunanji strani ni bilo mogoče identificirati kot iz-1 virajočih \a človeške krvi, ker se : je nekdo poslužil alkalija. da izlili je madeže.
Ture je že preje pričal, da je j našel Mrs. Buzai eno uro po umoru Schneiderja v njenem stano-1 vanju, ko je čistila svojo temno zimsko suknjo z neko cunjo, prepojeno z milom.
Ugotovila Turea ni>o bila izre cena brez odpora. Šofer, ki se je poročil leta 1917 s sestro Mrs. Buz
Pariz, Francija, 21. junija. —■ Francoski zunanji urad je danes l pojasnil, da ne sme biti nobenega nesporazuma glede koncesij, katere je Francija pripravljena dati v zameno za prenehanje nemškega odpora v Ruhr okraju. Med temi koncesijami pa prav gotovo ne bo povratek takozvane "nevidne okupacije", za katero se je zavzemal ministrski predsednik Po-incare preduo je vlomil v Ruhr o<kraj.
To je očividno odgovor na angleška vprašanja preko Bruslja in ta odgovor nasprotuje tudi odločno dosedanji splošni domnevi na drugi strani Kanala, glede pripravljenosti Francije, da iz-premeni Ruhr okupacijo, č*» bi Nemčija kapitulirala.
Vojaška okupacija bo izpreiue-njena šele potem, ko bo pričela nemška država v resnici zopet odplačevati vojno odškodnino.
Ta točka predstavlja najbolj resno diferenco med londonskim kabinetom ter francosko-belgijsku skupino, kar je razvidno iz dejanske izmene idej med tremi kanee-larst vi.
Duesseldorf, Nemčija, 21. jun. Danes je bilo objavljeno, da je general Degoutte. vrhovni poveljnik okupacijskih sil. sestavil dekret, ki določa konfiskacijo vseh industrij v Ruhr dolini. Proizvodi teh industrij bodo šli na račun vojno odškodnine in Nemci bodo prisiljeni obratovati naprave.
Priprave za proglašenje dekreta se vrše tako hitro kot le mogoče. a vsled obširnega cilja odredbe ter obsežnega značaja prizadet ih. indust rij. bodo francoske* in belgijske oblasti potrebovale več tin i. predno bodo mogle izdelati podrobnosti, ki >o potrebne za uveljavijenje in udejstvovanje j tega ra«liikalnega koraka.
Dekret bo dajal vojaškim oblastim polnomoč, da prevzamejo vse kovinarske naprave, jeklarne, rove, topilnice ter dejanski vse druge privatne industrije v Ruhr okraju.
V slučaju, da bo Nemci ne hoteli obratovati naprav po tej re-kvizieiji, določa dekret zaporne
• • ,-,	,	. . kazni do petnajstih let in poleg
zi, je bil na pricevalnem sedežu	.	.
skoro tri ure. Pričal je, da «ra ji skoro en mesec pred streljanjem
tega teže globe za ravnatelje kom-panij ter druge, ki bori o odgovor-
Mrs. Buzzi prosila, naj ji preskr- ni f <>dpor:
\ sluč-ajrih sabotaže, koje naT
men bi bil ovirati delo v katerikoli teh naprav po rekvizieiji. bo-
bi revolver.
—	Ko sem jo vprašal, zakaj ga
hoče imeti, mi tega ni hotela po-
; . i . • - -i do odgovorni postavljeni pred veuati, — je pod prisego izjavil .	___ 1	J '
T,,,. »i ,	, , vojna sodišča ter se bodo izpo-
i ure. — Dobil pa sem revolver od t	'
i, .„1, i» ..... w • . » t ■ stavljali nevarnosti, da se jih ob-
Joseph Bov t ona. Moj telefon je r .
zapel ob poltreh zjutraj dne 2tf.	na smrt*
februarja, na dan umora. Mrs. Buzzi me je vprašala, če sem dobil revolver ter mi rekla, da ga , hoče takoj. Sel sem ter s»> sestal z njo na Grand Concourse, kjer' sem ji izročilo orožje.
—	Ko sem ga ji dal. sem zahteval. naj mi pove. zakaj pa hoče imeti Rekla je: — Jaz hočem ''dobiti" Kred Schneiderja. On go.
OBSOJEN KER JE USTRELIL TA&ČO.
V Buffalo. N. V., je bil danes j spoznan krivim umora po drugem redu Julius Kesler. ker jo i ustrelil dne .">. maja svojo taščo.
NOVA
ZAHTEVA IZROČITEV NASPROTNIKOV.
THEUNIS NE MORE STVORI-TI NOVE VLADE.
Uandj je prvrikrat omenil čokoladni puding, s katerim je pitala ,
mlada ženska svojega brata in ^ Sofija, Boigarska, 21. junija._
država je namignila, da je bil ta Sedanja bolgarska vlada je da-puding najbrž pomešan z arzeni-jnes naprosrila Rumun^ko. naj iz-
I žene bivšega bolgarskega posla-— Zadnjikrat sera videl Avery- nika na Cehosl o vaškem. Daska-ja v sredo pred njegovo smrtjo.; lova in Obova. člana bivše vla-
brž na ledvicah, in jetrih. Rekla. la tej želji.
de. Sedanja vlada ju namerava staviti pred sodišče.
Rumiiaska najbrž ne bo ugodi-
Bruselj, Belfrija. 21. junija. — Kralj je poveril ministr. j»red-sedniku Theimisu. koje«?> kabinet je prejšnji twlen n^igriral. organizacijo novega kabineta. Včeraj je sporočil Theunis kralju, da ne more dobiti pripravnih mož za iiiiTj;>.tr>.ka me~*ta.
ROJAKI NAROČAJTE SE WA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Dva porotnika sta stavila Tur-vori, da me bo zapustil ter vzel eu skeptična vprašanja. Prvi, po drugo žensko ali njegovo tajnico, imenu Shell, je hotel vedeti, za-Ne bom pustila, da bi se izmuznil kaj ni vzel Ture nazaj re vol verna tak način ...	ja. ko je čul pretnjo Mrs. Buzzi Mrs. Buzzi, ki se dobro zanima in porotnik Schmidt je vprašal, za obravnavo proti sebi. je takrat ( če j«- šofer desničar. Ture je to prvikrat izgubila *vojo presenet- ( potrdil.
ljivo hladnost. Pokrila si je o- Za številne v sodni dvorani je braz z rokama ter se pričela jo- to senzacijo na Ino pričevanje oble-kati. Ture je videl to ter nada- tlelo vsprieo priznanja kemika Jjcval še bolj odločno:	Atkinsona. da je bil šele en me-
—, Videl sem jo onega po pol- see po izvršenem umoru pozvan, dne ob šestih zvečer. Takrat mi naj preišče krvne madeže na zim-je povedala, da je ubila Schnei- >ki suknji. Nekateri so označili to derja. a rekla, da bo umor lahko malomarnost kot neodpustljivo
veljal za samomor.
i policijsko bedaa&ooo.

"GLAS NARODA"
I	IK4VWIMI BAXL.VI
OwiiH and PublithM by
<41 Cerveretlon^***'*1™^ PWAWW mtm Prrnmmm	_LOMU —WW« Tmmmrm
...... m	«	»ero^ah 1 ■ wtrartt/n!' 'Wtw VartT*Cny^W.""
"9LAI NARODA" ' _' CVXO f mm	_^_
_I—X «wry Pay Imyt	»n< Mo*«ay._
** "Z JUS1	Yerfcjtt Mta MN	g JO
Wi .■..».mm......,.«. HJI	sa hI mm	-iiuiih HJi
, ,„	B	f i awtoacety^low Yaaety
**•«>•	tahajavaltt daw tevxmH	»■* pr—Hi.
r>°f*1* i«W» la mMottt aa na prioMaJalo. Daaa* aal aa Ikaml pa-*HMi it »MCvQil*. W aprm—M feraja uaniHiilhawr. 1 mfn. da ad an ____I jnHdJa XralUBa naanaal. da hltraja wji— —IM^M__
______**• LAS NAROD A**
■ MMM mM, Boraud*! of Manhatftaa, Ma VMk PL V* ▼Maptooaat Cartlandt mr%
mussounijeva metoda
Musholiiiija so nam predstavili kot uzor, katerega moramo občudovati iu posiieinati.
**i)ail Mail ", ki je zadnji lisi, ki bi bil prijatelj katerekoli dežele razveu svoje lastne, jt* objavil majhno brošuro, v kateri brani fašisiovsko gibanje Mussoliiiija.
Tekom zadnjega obiska an^lešeke^a kralja v Italiji je bil italijanski diktator dekoriran z redom kopeli, in kralj Jurij je Mussolini ju na east izprejjjovoril par besed, katere je skrbno izbral angleški zunanji urad.
Zanimivo je vsled t<-^a izvedeti, kakšen vtis »apravi-jo metode Mussoliuija na opazovalca iz prve roke, ki nima nikakili predsodkov ter je preje pripravljen biti popustljiv in zmeren v svoji sodbi.
Sedaj je čas za nove vloge.
Početkom 1. julija prične se nova doba za obre-stovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JUUJA, obrestovati ie s
\
1. julijem
na
"special interest account".
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so vami in Vam nosijo —
4% na leto.
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt St., New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
Novice iz Slovenije.
Peter Zgaga !
_;_ ■
——————— i
Učinkovanje ognjenika Etne postaja vedno manjše. Deroča lava , ni napravila toliko škode, kot so se prebivalci sprva bali.
Italijanska vlada je poslala na delo svoje inženirje, Vatikan je priporočil molitev.
Inženirji so dali izkopati širuke in globoke jarke, po katerih so odvrnili ogrožujočo lavo od mest in ljudskih naselbin.
Prebivalstvo je pa hodilo v procesijah ter nosilo palico svetega Egddija.
Na čast sv. Egidiju se bodo pele po vseh laških cerkvah zahvalne svete maše.
Inženirji bodo pa gledali, kako se bodo prebili s pičlo plačo, ki jim je da vsak mesec Mussolini-jeva vlada.
* * *
Francozi streljajo Nemce kot muhe.
Vsak nemški protest je bob v
btt-tlO.
Teror i/ nasilje ne proizvajata blagodejnega vpliva. Francozi se ne bodo smeli čuditi, če se bo nekega lepega dne mleko nemške krave strahovito skisalo. iSiratke pa največji učenjak ne more iz-preineniti v mleko.
sugnslnmmiska
Ustanovljena 1. 1898
KatnL ifodmita
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PEK DAN. 933 K. 1S5 St.. "Cleveland. O. Podpredsednik: LOL'IS BALA NT. Box 106 Pearl A\e.. Lorain. O. Tajnik: JOSKPU PIS1ILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BItOZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS', 412 — 12th Av«. Eaat, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Blclg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON* ZBAŠNIK. Room 5^6 Bakrwell Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIC. 1234 W. IS Street. Chicago, ill FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLA BOOM K, Box 4>0. Ely. Minn. GREGOR j. PORENTA, Black Diamond. Wash FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN Pine. 78i' London Ka . N. K., Cleveland. O PAI'LINE EttMENC. T.39 — 3rd Street. La Salle. Ill JOSIP STEKLE. <"4 E. Mes.. Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEluAKC. 538 Market Street. Waukegan, 111.
•----Jednotino uradno fil.isilo: "Clan Naroda".	_
Vsp stvari tikajoče ,«e uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve 7* pr>Silj;,jo na »lavnega tajnika. Vse j.rit..žbe naj fp poAlIja nn t r. .1-sednika pi.rotnega odbora. Pr..*nje za «|.rej«m novih članov in bolni&ka eprl«_evala. naj se i<o£ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed no ta po priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. K,lor želi postati Man te orK;,nlzarije. naj ** zrinit tajniku bližnjega društva J. s K J. Za ustanovitev novih .iruStev se pa . brnite
na pl. tajnika. Novo dniSlvo se lahko vstanovi z S »lani ali članicami
Iz Jugoslavije.
Grozna smrt matere.	v plamenih. Ogenj se je bliskovi-
Dne maja zvečer je prizadela	to razširil tudi na skladišče tvrd-
eh-rnen tarna sila vzorni in pošteni	ke Suppanz iz Pristave. Radi
družini Valentina Lovrenca k a v	grozne vročine se je vneio več- v
.	Zag-aju pri Kostrivniei pretresljiv	bližini stoječih železniških voz.
.Neki list je dobil izvlečke IZ privatnega pisma, katero udarec. Ko se je bližala huda ne-; Veter je JKKsil kupe utrinkov daje pisala neka Angležinja, Živeča V Italiji, — ženska, ki vihta, je spravljala mati svojo 5-	leč po okolici, tako da je bila v je liberalka aristokratičnejja tipa. bolj nagibajoča se k kon- Iftno hčerko in 8letnega sinčka k	ne v a riniti vsa va>. Na pomoč je bervativreiu ter vse preje k* »t soeijalističnill simpatij. p<*>itku, sama pa se je postavila	prihitela domaČa ^»žania bra m ha,
Opisala je občinske volitve v Florenei	otro,ikesa	t<-r moltila	ki ^ situaciji ni bila kos. Teie-
- Velikansko sle,x»inisenj<', kajti le en seznam kandi- ^V^	^ bi iu ,Bo» ohra'	^	- P"*«- sl„venska - ella na p - #p ,
, .	, - , X- -	1 -	^ ,	.	\-se?a hudejra. Naenkrat je u-	ni tudi inaiiboi^ko zasilno dnu sl ,unskd imena na 1 rnnorskem
datov je obstajal. — fasistovski seznam. < Ho mosto je! (larila ^^ v .oniJO ko5ico. ki	Slv,lf ki j(. (ldriliao s%voj(( Uovo
bilo plakat irano z obvestili, da so lasisti < tljeei m da bodo. |,Ua v hipu v plamenu. Mati je od J avtoturbinsto bn>z«ralno na liee objavi j«M.a imena in naslove vseli onih, ki lie bodo hotelo strahu omedlela ill se zgrudila ne- me«ta. Xa po j noč prihiteli tudi pl asova t i za fasistovski tiket.
Kes. strašna pretilja.
zavestna na tla. Dt*č«»k je skočil irasilei iz Slov. Bistrice, medtem
"Poznala Sem več nasprotnikov fašistov, ki SO jjlaso- ,,a in sku!^il pripraviti neza-	pa je t»i I ogenj Že omejen. P-KŽar
•ali zanje iz samega nstraliovanja. Ko sem jim rekla, da vestn0 ina1,*r na hefr* v zadnjem	je poj>olnoma uničil železniško
>aj vsaj pusto svoje glasovnice prazne, so odvrnili: hipU .^tn< u	nkladišče tvrdke Sup-
III I I>.*»1 ni'llvlt I >11 h. Al n TI •] 1 »111 1*11 ifin-# , T-.I	........... ... ----
naj
"Tudi to bi se izvedelo." Vse kaže. vsaj kolikor se tiče občinskih volitev, da je zadnja izjava Mussoliuija: "Jaz sem sit prostosti", — upravičena vsled praktike njegovih sledileev.
Pisateljica te#a pisma pa pravi v nn daljnem: "Mir in red ter velika uspešnost, katero so uvedli fašisti. pa j«* zelo koristna deželi ter blagoslov za vsakega." Klovit je izrek, tikajoč se starih Rimljanov: "Napravijo divjino ter jo imenujejo mir."
n ttikel prositi s*»sede naj mu re- panz. dva železniška prazna v<«za. šijo mater. Fredno so so^'dje pri-j dva voza opeke in dva voea piva. ■»ii na in<*N.t<» nesreče, jc bila usoda; Šk«*da računa na voč miljonov. v»»me matere zapcčateoia. Zsrore- Pri n-šilni akciji sc je eden niari la je žerna z vsem imetjem. Rešenega ni bilo uiM^sitr. K v.<»ej nesreči moža ni bilo tisti čas doni a. ir-Hlil je za zaslužkom da pribori ' družini kruha ter jo izkopl je rz j težkih dolgov in pomanjkanja. Ob priliki SOletmcc posestnika Ivana
bcm-skih < gujegasacev {v»nesreeil. Dohi-1 je vK: lalukih poškodb.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrl 12. maja po dolgi, uničili bolezni Matko Zalax. bi viri s<oclavičar in hišni po-
(iotovo, red lieke vrste je lahko uvesti Z zatrt jem pro-i < Verko iz Sv. Križa SO nabrali v j ^tnik. Opekarska ce^ta stosti.	domačem krogu 550 kron za ne-1
Ali pa je to take vrste kot si ga želimo za to našo de-s,mim J°dbmo. Darove za reveže j želo ?	j nabira Valentin lA»vrenčak v Ko-'
j -'tri vilic i. |M*šta Podplat.
Jugoslavia irredenta.
Trojni umor.
„	V vasi Vrčin v okolici Beograda
*	M«' eigan Cjorgje \iko!ič izvršil
Zadnjič se je zbrala družba nav- trojen unior. Z nožem je umoril dušenih Kraševcev. Taldh Kraše\- svojo ženo Marto, njeno sestro Klicev. ki sovražijo bolj Italijana žo in taščo Sveto Jovauovič. t*i-kot pa hudiča.	gau je živel k Marto neporočen
List so imeli v rokah ter se-	t,ve le!ti m sta »vela v lepi
1-1 "	'	pa
zgražali na<l italjansko nesramnostjo. Kot znano, so Italijani prekrstili vsh naša lepa pristna
v laške spake. Opat je solo se imenuje Oppaehiasella. Vojsko je Voisca. Prvačina je Pervachina.
Kes je, tin italjanska nes»ram- odklonila, je n«»st presega vse meje. Toda bo- moril Marto, dimo pošteni in položimo roko na mater in sestro. Nato je cigan ne-
"l"gi. Martina mati in s»>tra sta bili proti zakonu. Cigan >e je vdal pijanstvu. |>ostaI je surov in pretepal ženo. Marta se je zaradi tejra vrnila k materi. Drugo jutro je pridrvel v hišo cigan ter z nožem \ roki zahteval, da se Marta takoj vrne. Ker je mati zahtevo s sunkom v srce u-potem pa še njeno
srce.
Kaj bi bilo, če bi m; leta 1916 pridružiia eineajoea Italija Nemčiji in Avstriji.'
Za en sam las je majkalo, da se ni. Z N
znano kam pobegnil.
Vsi zagrebški mesarji pred sodiščem.
Zagrelwki mesarji so nedavno
ske akademij.- zajrrebšfce. Ko so si tlijakai ogledali razne znamenitosti mesta. ko m* pxlali v Ik^igratl. Sarajevo, S]»lit ui Kotor.
Zaradi ene ovce se je obesil
v okolici Kuj a že ve a pasih- liori-voje Mib-nkovič, ker je zaradi go-lubaških lomarjev, o katerih smo že {»oročali, j»o{ruula iz njegove čretle ena « vca. Korivoje se je bal - poda rja ter iz strahu pred njim h« v^Ui «»l»»-s.i| / je^-menoiii. Kaj v^,. žene ljudi v smrt!
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sivem naznanjam rojakom šLrom Amerike, da je umrl dne apržla moj sin
ALOIS P. LUNKA
v starosti IG let, in sicer v bolnici s v. AiiPnia, kjer je bil tekom IS.
Dokazovali so. gajo. ali človek obrača. Bog pa cen na sejmih <^>rnc. 11«*d 9. leti smo zakojKili m»*sa ne možii. oziroma očeta pokojnega
mesarji
--- - . 4 .. , zahtevali, naj jim mestna aprovi-idni dvakrat operiran na Cepiču, emeijo m Avstrijo vred	, ,- , ... 1	, ,	.,..!,
i - , •. . ■■ u ...	• Zticija a« »v o ti, da zvisaj<» een«> me- pa vs.- je bilo zastonj. iMaru-: ko-
lu bila tudi Italija premagana.	- - >	,	,	.... ...
na s.- p<i .sedanjih cenah ne maj čakajo, da jim otroci poma-
-Jugoslavjja hi razširila svoje o- more sekali nii*so zemlje preko Soče. daleč doli do da vsled \*nsf»kih
1 aljmenta. morda celo do Pijave. f>o dosedanjem ceniku un«sa lic moža. oziroma očeta |>oKojnega v Imena vseh italijanskih mest samo ničesar ne zaslužijo, marveč l^-adville, <'ol«>. Pokojni Alojzij in vasi v Beneški ravnini bi no- ■ ,m:,i° celo izjruho. Aproviza«-ijski j«- | prav do zadnjemu pri zave-siia j>ristna jugoslovanska imena, ■ "'."'wr j''	mesarjev »niklo- i iti par »ir pred smrtjo j.- ;e
nd, nakar so mesarji s>-iglasti o od vseh p<wloviI; "Z iJogoni, ma-wklcnili. da bodo proilajali meso ma iu bratje!" Poslovil s«* je tudi nrez ožim na odredbo nn'stne |M1 <lruifili tovarišev, talio da smo apmvizacije ter «o s 1, majem pri- l>ili vsi do solz gin jen i. lagodili ceno imtsii cenam živine na sejmih. Žive«žna policija j.- nato vse mesarje ovadila sodfc^'u. Vsekakor l»o zanimivo; kako bo 1 »diši"e r»t-rtlo japor.
Na tem mestu >e zahvaljujem slavui -ISK-I.. katera mi je že izplačala svoto $1U(X).00. za katero je bil ranjki zavarovjuii. akorav-no je bil sitnio par mesecev član omenjene organizacije. ZaJivalju-Aretacija finančnega svetnika. jem tudi društvu sv. Jožefa št.
......	V Zagrebu je izzvala veliko sen-: -1 «JSKJ. za prekrasen venec, ka-
l-reighton. ki sta zastrupila par	.,..	i . i -i	i •	,
1 1 ■ za*'ij«» aretacija finančnega svet- Kor tudi članom, ki vi ga v obil-
svojih sorodnikov.	nika	Oraniča, ki je bili nem številu spremili k večnemu
O Mrs. Buzzi pravi poročilo, da -voječasno tudi vladni komisar na jvčitkn. Kavno tako se zahvaljuje precej lepa in okrogla, o Mrs. ^'izi. Kil je aretiran (ibeiiem z j«'tn društvu sv. Martina ZSZ.. Creighton pa vsi časnikarski po- Vladimirom Radanom. direktor- društvu sv. IJoka KSKJ. društvu ročevalca soglasno zatrjujejo, da -*"ni ''•Jugoslavije", prometne del-,sv. Jak<»ba št. 12 in društ\m Kraje naravnost uzor južne lepote. niške družbe v Zagrebu, k»-r sta Iji«''1 sv. Rožnega Venca št. 7 ZSZ.
V Združenih državah lahko žen-	P"-sameatr.e tvrtlke. ob- ter vsem drugim društvo,,, i„ da-
ska marsikaj stori, kar ni moške-	Zaradi '»zakonitega trgo-; ^»valc-m krasn i, vencev. Srčna
mu dovoljeno	< vanja z devizami in valutami. Ta- hvala vs»-m. ki so me v teh žalosl-
'»ta i/silila «hI neke tvrdke. ka- nili lirah tolažili. Vzelo bi pre v K* I.epi ženski je pa dovoljeno ,ll0vaiie na -tOO.IMKJ dinarjev, ,V>	ako bi s«, hotela vsakemu
marsikaj storiti, kar je po postavi jj.,«-- dinarjev, r-eš. da bosta uni-'P' ^" j zahvaliti. Se ^,krat lepa
<*-ila akt *> izrwVni kazni. Trdila hvala -ISlvJ.. katera nvi j»- tako hi--ta, da gretbf v^i tozadevni akt i, ■iz.plačala smrtnino |h> nuijeni v Heog»ra<l. y j^-j vrnitvi v Zagreb ranjkem sinu. Z"liin j»'j. <la bi v da se morejo na gotov način in članstvu čim najbolj napredovala.
prepovedano.
Porotniki bi proglasili niar^ikak *rivdorek. ee bi ne videli obto-ž»'nke.
• ^ ♦
<»b ' primerni nagradi" uničiti.
Neki ljid>ljan-ki li-.t vprašuje v f, ... , .
i	, .i/-,	Ceskl dijaki v Jugoslaviji.
uvodnem članku z debelimi crka-. ,, , ,	,	4
.	' °<1 voil.st v<»m dvoj we prt»les-rt--
mi: — Kdo je kriv. tla so v Ju-, ; .. : . ^ r « . i
. ... ,	• J-v je piisp«-]«) v Za grel) dvaj^-t
geslaviji take razmere*	.i;*.],, .. ^	, ,
*	otjakov trgovske akademije v
O vsi. prav vsi. o«l prvega <io' Ifnidimii na ("'eškem. Na kolodvo-
zadnjega !	ru so češke g«»ste sprejeli ni i»o-
SSSSSSSS^aBB zdravili prof.-*.rji in dija-ki trgov-
Tebi, nopozahni «rn o/ir, brat. kličemo: V miru počivaj in lahka naj ti ho žemljica!
Žalujoči ostali: Johanna Lnnka, mati Anthony, John, Jce in Frank, bratje.
K. 4>. Ave.. Denver. Colo.
ROVA ZAWXMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Matičič
Cen it • požlmi ii >
----|l.sa
■ RPLEKJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga j« trdo vexana, vsebuje 270 ftr&ni in 25 ilik is ▼ojne. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Stmt, N«w York, H. Y.


Č&i; :. . . , fc ■ ■ i m JaM -r , ■

Težka železniška nesreča.
Dne 24. maja o4>	je odrinil
• j>or«Kkega koloilvora vlak ]»rot.i Hujant.. V bližini postaje livade jr pri nek«*tn nvn'-nein ovinku skočila s tira hnkomotiva ter s»- prevrnila nn nir*ip ob |»ro«n. Stn»j-nika in kurj»<'-a je pokopal pre-m'Mf tenderja. ki m» je tudi prevrnil. Kurja«- Anton i*ožar. star let. iz B»ij. je prt tej tiesrwi wgnbil življenje na MriMn način.
<4unka je naiaree prišel z glavo in s »k or o ^mlovico v |{»Wfi«»	v katero je ravno
nakladal premo«- Strt>jiuka vola Bonettija. starega 44 let. tudi iz llttj. ljudje z velikim trudom »zvMekli te/.ko ranjeti^t iz-po<| kadečrh se kupov |>r»'tin»ga. 1 bfijfi m«i je bil hudo ]x».škm|o-vin na iflavi ter je imel razen tega ie imtrii« opekline obrazu in na raznih delili t»»lesa. Pri ka> ta^tmft je nauvtv (Ktcila parna cev, iz katere je «b»ma buknila para, ipouienana z vrelo vodo. O /neHreci %ta bila telefoi»i«"-no ot»ve-•Vm kolodvora Poreč in Ikije. S poslednjega je bil nemudoma poslan na kraj nesnsV po4iw«žtii Vl*k z zdravnikom m številnim posfrežnim OHoftjem. Stroje^nlja je hil pripHjan v tržaško bolnišnico, kjer ga sprejeli v precej neramem stanju. Iz tržaškega rnanateJjHtva državnih ž^omic je bila podana na liee mesta poseb-v na komisija, da ugotovi, kdo je odfovrtren za nenm-o.
OWfltnica zahrbtnega umora
Te «kti je poteklo eno leto. odkar je kil v tržaški Deiavnki tbor-niai po fašistih zahrbtno umorjen
' mJadi M>drug Ivan Gherlizza (Orlica < hi je drugi > »drug, ki je padel v kratkem ča^i kot žrtev I italjanske {Mnlivjanosti. Niti dva tishia pred njim je bil umorjen na nenavadno grozni na«"-in mladi *o-drujr Heth-ntore Sorni^- (Zornik). In ni preteklo niti tri tetine po -inrti tiherlizze. ko je izdihnil v bolnišnici \ssled ran. ki s-i mu jih j r/adejali fašisti, komunističui <fl* in»ki svetnik sodmg Otlorico VLsintin". V kakih okoliščanah je lul umorjen tHierlizjtaT Nedeljo prej 1 «iši-t i t»M sjovensdvi !><•-'!aiici ui /upaui » šiminim -Jav-Ijem sjfl'ejeli kraljevo dvojico v Trstu. Nihče ni motil tega vewHja nad visokim obiskom. Policija je
prej »pravila pod ključ vse n«*-vartie eie«ii«xte, faši-<te pa "za-pr vila" za premirje. Po kraljevem odhodu je to premirje odnehale. Četrtek za tem. bil je ravno dan vneh* lunla maja). p»«jM>|-«1 !»• vdrla ena gruča fašntov «.!• prisotnosti kr. stražnikov skozi irlavna vrata v I)ela.vj*ko rln»r-tiieo. medtem ko je dHijra grtrea /aprla v^e vhode. Ko -«» fašisti pri-nIi na terasi Delavske zbornice, s« oddali neštevihio streiov. Zadel je bil stnrtootvevartio mladi so. Jrug 'rherlizza. ki je kmalu zatem umrl Fašisti pa so nemoleno »bežali med klici zmagoslavja.
ALI VESTE, —
Je po ftteviln Sloremvv prvo naj-o Ljubljana, drn^o Trst In tn-tje Cleveland. <»hio? Ali	da
r.ara«|rw> r-isranpte v se lmje jo navaden to-tak. He]mar tnrSke cijearete pa 100% Hrti turSki tobak?
Obmejna straža je ustrelila
dne 7. maja hlapca Alojzija Mla-' karja. k: j*- prestopil ju«roslovan-sko-avstrijsko mejo ter se je ho-f t**4 areta<*iji odtegniti z begom. ; ker ui imel potnega lista Mlakar. 1 ki je rodotn iz 'Peharja pri CHju. •je bil že dalj časa zaposled v Avstriji in je nameraval obiskati svoje S4ir«»dnike na Teharju. Pokopal so v Št. I!ju.
Zaključek otfrtno-nadaljevalne šole v Celju
se je izviV^il dne G. maja na zelo slovesen način. Obrtno društvo je podelilo nagrado I>o 20 dinarjev Iti nčij|>rkluejšim učencem. Predsednik »An tnega dmštva g. Rebek je vz|x<ilmjal v zaključnem «r*»vo-t*u iroj«*in-e na intenzivno delo te-jim orisal |x>iii<mi izobrazbe tudi \ razvoju obrtništva. I spehi Šole bili prav lepi. dis<-ip!ina zelo ik>-voljna. Dne 10. maja je napravilo vajemiitvo pod vodstvom svojih n^itelje-v izlet v Vetenje.
■ Mil jonsko darilo v kulturne namene.
Ljubljanska kreditna banka j> otirala 1 miljon kn>n društvu "Trgovska aademijaki se je letos ustanovilo, da zgradi trgovski! akademiji lastno po^dopje in da zb ■ ra sr»*dstva. ki so jv»tre!ina. d;i ' *e strokovni zavod dvigne na vi-! šino zahtev modernega časa
i
Gasilno društvo v Kropi
prredavi dne 1. julija let«* :i01et-
nico svojega ol>stanka.
[ , |
Velik požar v Poljčanah.
I)ne 12. maja zjutraj okoli dveh je naMtal na kolodvoru v Poljča-| nah velik požar. Domneva se. da ; je A-žjtala iskra iz lokomotive. Železniško skladišče je -bilo v hipu
i
Iz prepira smrt.
Na kolodvoru Prevalje sta na-! kladala železniški kretnik Valentin Kapmi in železniški uslužbe-- nee Josip Kuster les. Bila sta oba vinjena in sta se pričela prepirati, kdo zna bolje nakladati les. Iz prepira je nastal kmalu pretep, pri katerem je Kapun udaril Ku-1 sterja s k aim umi po glavi ter ga j. lahko poško<lovaJ, potem pa ga udaril in stisnil za vrat, kar je imelo za ix*sletlk'". da je pričel Kuster ju vrat otekati. Kuster šel še sam skladišča do kolodvorske postaje, kjer ga je še orožn-stvo j>ri polni zavesti zaslišale«, pol ure kasneje pa je umrl. Kuster je bil vdovec. Kapun na. k at ereira <o «*dvedli v zap«»re >>-kr»ižm*ga sotlišča v Mariboru, je p nčeii iu ima enega otroka. Pahnil je sebe. ženo in otroka v n«*-»rečo. Kaj napravi alkohol!
Truplo utopljenke.
Poročali sm<> o neznani utopljenki v Dolenjem pri Zidanem mostu, KaJior se sedaj jviroča. je claiiP pij »Mika žetia nremikača jiižne železnice. Amalija IJemik. rt j«-na pakole iz Polja«. IVljala S" je •>. maja v T'.-lje po zdravila za .svojega moža. Obiskala* je tudi g« stilno W;ls»ni. kjer je bila v družbi tivh Ihnških. s kateri! I i ie zapustila grMilno. Ni izključeno, da s<> j«, imenovani napadli ter vrgli v Savinjo. Na Bernikovi se poznajo nalreč udarci na <rlavi in na nogah. Ali >e je zagonetni d« -godek izvi-sil med Oljem in Zidanim mostom a!i v Dolenjem, to boj morala dognati preiskava.
Smrtna nezgoda pri cepljenju drv
V Mariboru je iel 6Slf-trvi delavec Alojzij Kranjc v drvarnico i cepiti drva. Pri cepljenju se je p-drla nanj cela skladnica drv' in ga tako težko poškodovala, da je i'ot: nekaj r-asa v bolnišnici pod-} legel notranjim poškodbam.
kot tla bi bivali tam že od pamti-veka sami Jugoslovana.
Tudi v sedanji civilizaciji je neizprosen zakon: Kdor je močnejši. tisti vlada in zapoveduje. * * *
Pred sodiščem se zagovarja Mrs. Buzzi. ker je ustrelila svojega ljubčka.
Zagovarjata se tudi zakonska
( ' rpi rr li t nn L-i ^tu Tact.nnil.i
GLAS NARODA, 22. JTX. 1923
GLAS NARODA. 2*2. JTX. 1923
Zagonetno, toda resnično.
Uaodepolni trije zlati zobje.
V visokem st<4pu, tik poleg po- bilo iz prva satirično. a pocitalo na-noonega nemškega jtoslaništva v to nasilno ter napadalo policijo, Santiago, </hiie. je zvonila ura posebno j»a policijskega načel-tri. Neki uslužbenec je odprl vra- nika. Uradniki so skušali molčati ta razkuMio opremljene »obe kan- na. kritike. Vedeli »o, da so upra-celarja t«*r naznanil: H err Becker, v i cene. Občinstvo je sodilo po u-
spehih. ne po težkočah. — a policija ni d<Ksegla nikakih uspehov.
Sedeč nekega popoldne v svojem uradu si je policijski načelnik prizadeval zopet naslikati v domišljiji pohabljeno truplo, s katerim so se že toliko časa pečale njegove misli. I"pal je dobiti na ta način inspiracijo ter novo metodo, kako izvesti napad, ko je stopil v urad neki mlad časnikar, katerega je dobro poznal.
— Načelnik. — je rekel časnikar mirno. — Imam novice za vos. Dobre novice. Vas mož Becker j«* živ. Videl sem ga pred
, Nobenega »pdgovora. Služabnik se je hitro ozrl naokrog. Ker je mislil, da je uradnik v nadaljni sobi. je že mislil oditi, ko so zapazile njegove oči dolg predmet, ležeč pod veliko hrastovo mizo, ki je zavzemala središče urada. Stopil je bližje. Nato pa je skočil nazaj, prevzet od groze. Dolgi predmet je bilo krvavljeno truplo moža, kojega ime je trenutek preje izgovoril. Ilerr William Beeker-ja. kancelarja n<nuHkega posla nixt va.
Ves preplašen je zbežal -služabnik k svojim višjim, ves tresoč se, ter jih obvestil o strašnem razkritju. Policija je bila takoj I>ozvana. Prišla je ter uvedla strogo, natančno preiskavo. Nemci so opazovali delo policije ter se tresli. Stregla jih je mesarija, ki je bila izvršena. C'repinja vsemogočnega mojstra je bila mirta z nekim težkim inštrumentom. Njegovo truplo je bilo razmesarjeno in razparano z nožem. Njegovi nogi sta bili zdrobljeni in obraz je bil obžgan tako. da ga je bilo kmnaj spoznati.
Nobenega sledu o kakem mott-vu, ki bi povzročil tako presenetljivo divjaatvo. Beekerjev denar in ura sta bila v žfpih. nedotaknjena. Oči vidno ni bil vzrok umora oseben rop. 1'radniki >o razmišljali ter uveljavljali teorije. MopixV je tičal motiv dosti jrlnb-Ije, v di|domatičnih intrigah, kaki industrijalni tajnosti. skrivnostnih listinah. za kako tujo vlado, ki je skušala prikriti tatvino, ko je bil njen agent naenkrat zaloten. Skrbna preiskava arhivov je bila takoj uvedena, a niti enega dokumenta ni manjkalo. Tudi preprečeno izsiljevanje se je uveljavilo kot možni motiv ter natančno preiskalo preteklost Beekerja. Niti enega škandala [ta niso uwgJi razkriti in na~ ŠJi niso nobene sovražnika, ki bi si mogoče želel njegove smrti.
Kaneelarjevo življenje je bilo neobičajno mirno in brezmadežno. Vsi ualuahenci poslaništva, od pometačev pa <k> tajnikov in svetnikov so bili za*li«^ni. Noben ni ničesar videl, ničesar čul. Ta morilec je moral biti pravi mojster. Za trenutek se je pojavil en vam ključ. Na dan zločina je izginil na nepojasnjen način eilenski la-, kaj poslaništva, po imenu Tapia. Pričeli >o j;a iskati |mi celi deželi, a vsa prizadevanja no bila zaman. Nobenega sledu, ni-so našli o lakaju. Razventega «»a niso nikdar smatrali človekom kriminalnega tipa. — kajti bil je ponižen človek. *i je imel le poštene in dobre zanee in pri jate je. Dejstvo da je na tak način izginil, so smatrali vsi rti tega za slučaj. sicer pre-wneijiv. a vendar slučaj.
Potekli so dnevi. I>va naziranja glede zločina sta bila mogoča. Prvo se je glasilo da je bil morilec blaznež, ki je ubijal iz golega nagnenja do ubijanja. Drugo na-ziranje pa se je glasilo, da je bil kaneelar umorjen iz kakega čudnega razloga, katerega ne bodo nikdar dognali in ki bi povečal seznam svetovnih skrivnostnih u-morov. Medtrtn pa so odnesli truplo Beckerja. ki je nakaj časa ležalo na odru z vsemi častmi, ki se spodobijo poslaniku, na cehi črnega sprevoda ter ga spustili v zapečaten ra ram orna t grob, namenjen velikim možem naroda. Mrs. Becker, njegova žena. je komaj »topila iz poatelje, da se vde-leži pogreba.
* • • '
Pogreb žrtve pa ni končal poizvedovanja po zločincu. Policija se tii mogla iznebki slučaja, tudi de bi hotela. Prebivalstvo repu blikc je bilo ogorčeno nad made* žem, prizadetim, *airti naroda, kajti iraoaPtn.ski poslanik je bšl trn or jen t glavnem aeatu. 2a-hteralo ae je akcijo. Časopisje je
vi in vaše časopisje. Jaz'pa ne rečem ničesar, ker vse to zaslužim.
—	Jaz ae ne šalim, načelnik. Herr William Beckerja sem videl živega pred dvemi dnevi.
Načelnik pa je zmajal z glavo ter zamahnil z roko..
—	Ne, ne. ne morete se šaliti z menoj o takem predmetu. Becker je mrtev. Že več dni leži v svojem grobu. Sam sem ga ]>ocnagal položiti noter. Ne, ne.
Vsa ta zanikanja ]>a niso mogla preplašiti žurnalista. l'si rajal je pri svoji trditvi in policijski načelnik ga je koneeno poslušal. Poslan je bil po informacije v neko majhno, osamljeno mest«., a nedaleč od glavnega mesta ter šel ravno po neki cesti, ko je pribite! mimo njega neki človek. Bil je kaneelar. Ce ne drugega pa je bil vsaj njegov dvojnik. Da se prepriča o istinitosti svoje domneve, je sledil možu več sto korakov. Nobenega dvoma ni moglo biti. Poznal je to lice. Tekom » svojih časnikarskih dolžnosti sej je večkrat sestal z nemškim dostojanstvenik«« na družabnih '
dvemi dnevi.
— Sto hudičev, _ je vzkliknil Prireditvah, starejši mož. Nato pa se je trpko
nasmehnil. — Vi se seveda šalite.	(Konec prihodnjič.)
Oskrba dojenčkov tekom poletja. / si
Dostikrat se je reklo, da poleti	lo pripisati neredni prehrani. Tri
gredo matere skozi vice. Nekaj	četrtine smrti vsled tega vzroka I
let nazaj je od vseh otrok v Zdr.	so se j»ripe*kle v treh prvih mese-
drzavali dvanajst do dvajset od-	cih življenja in IS odsto v staro-i
sto umiralo v prvem letu svojega	stj od treh do šest mesecev. To
življenja: največ jih je umiralo	dokazuje, kako nevarno je prvo
poleti.	leto življenja, zlasti prvi meseci.
Mnogi otrt»ci >o taki šibki oh	z ozirom na prehrano. Tekom te'
tvojemu rojstvu, da že najmanjša	dobe bi mati morala dojiti «»troka
sprememba v prehrani utegne	čim dalje mogoče. Njen trud se
spraviti v nered njihove slabe or-	navsezadnje izpljča. Xii »e mati
gane in dostikrat povzročiti smrt.	ne izneveri svoji sveti dolžnosti
Večinoma pa se otroci rodijo z	ob prvi prilki. čim nastane kaka
zdravimi telesi, in ako so deležni	mala težava.
pravilne oskrbe, premagujejo pr- I)a mati pravi|no fjoji svoje de_' vo nevarno dobo. Največji vzrok je najprej treba, da ona sama
visokega števila smrti meti do-	cuva sVoje lastno zdravje. To s.
jenčki je pripisati nevednosti o-	pravi naj spi Mdosti in /HYŽn3
nih. katerim je poverjena njiho-	j,lbre rediiMe hrane, vštevši pol
va (oskrba. Tudi najrevnejši stari-	no mieka. m«o po enkrat na dan.
;i morejo spraviti svoje otroke	jajca> ^veie zeIenjave, zrelo sa-
preko te nevarnosti na varno, ako	dje. redilne lahke jedi in polno ,
i a bi jo pravilno skrb in previd-	vode. Treba jesti le ona jedila, ki
h:-t v prehrani dojenčkov.	be j-, poda jejo. -in se čuvati zele-
Najglavnejši vzrok bolezni in	nega sadja ali druge hrane, ki u-
>.*rti dojenčkov je nepravilna	tegne kvariti prebavo, hrana. P oleti postanejo jedi lažje
NIC DRUGEGA KOT NAJBOUŠE
Kadilci v Združenih državah zahtevajo najboljšo cigareto, kar jo je mogoče kupiti za denar. Za-strantega se pokadi vsak dan na milijone Helmar.
100rc čisti turški tobak da Helmar okus, ^roma in zadovoljstvo, ki nima primere. Kadite Helmar in bodite med onimi, ki vedo in cenijo najboljše.
Helmar so v lepenkastih škatljah, ki jih ščitijo pred lomljenjem in krušen jem tako da pride vsaka Helmar k vam v svežem popolnem stanju. Zadnja je istotako dobra ket prva.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
Iralelovalei prvovrstnih turških in egipčanskih cigaret na sveto.
BOXES of lO or 20
Čndna nova zver.
Pariško časopisje poroča, da je ameriški športnik Burge zasledil v Keniji, angleški koloniji v Afriki. v znanstvenih krogih še nepoznano zver. katero naziva jo domačini "mandi" ali "•ketet". Ta zver je zelo divja in tudi rada napada človeka. Podobna je hijeni, a je od nje nekoliko manjša. Ta " inandi" ima strahovito močne čeljusti, hrbet ima širok in hori-eontalen. na vratu pa ima ostre iirle. Burge je ubil zver ravno v j času. ko se je lotila velikega bika.
Bika je zgrabila s čeljustmi in ga i zavlekla deset metrov daleč.
NAZNANILO.
„
Umrl bom vedno iznova. da spoznam, tla je življenje neizčrpno.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" v ; državi Minnesota naznanjamo, da (jih bo obiskal naš potovalni za-j stopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake. da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravnistvo
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu 41 Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava ''Glas Naroda"
Naš stari zastopnik JANKO
PLE&KO. ki je svoječasno potoval za naš liat, se radi slaboga zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem. kar spada v na« poael. Rojakom ga topio priporočamo.
l'prava Glasa Naroda.
MdHOJAKE opo-BHra zarjamo, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko' — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju In poslali mu boipo knjigo naravnost.
BiTHOKAK JI BiLi
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJKA
Najnovejia ilostrovana izdaja Vsebuje 808 atraal B9" Cena s poštnino $3.— 8LOVZNIO PUBLDHZNO 004 «S CorQandt Street, Now York 3tty, M. T.
Kalifornijsko grozdje.
Z^jamčite ti sedaj jesensko pošiljatev grozdja ter pri&tedite denar Mi lahko sedaj prodajamo belo grozdje po $47.50 tono. Cene bodo Vtije. Takoj na delo. Za nadal>ne informacije nam pišite dane*. CALIFORNIA CRAPE COMPANV 133 North l_a Salle St . Chicago. III.

rifsjiMHobne za rabo, ker je tedaj nevarnost okužen ja s klicami ja-k<i večja. Vročina sama <lo»tikrat pokvarja hrano. Dojenčkovo telo je tudi |»rav lirhko spravljeno v nered radi vročine in vlape. tako je manj v stanu odbijati napad bolezenskih klic ali st tujki v. na-hajajočih »e v pokvarjenih jeiJi-i lih.
Otroci so jako podvrženi cre
Doječa mati naj ne jemlje nxk-<lar nikake drojje brez zdravni-kove«ra nasveta. Alkohola v v-^aki '»bliki naj mati čuva. Nekdaj je bila navada, da no matrrt- ra-bile sladovne pijač-e. da se po-. speši dotok ml»'ka. Take pijače i utegnejo pod zdravnikovim nadzorstvom imeti kako malo vr.^l-n«M za začasno odpomoe. ali najbolj sigurno ravna mati. ki se strogo čuva vsakih alkoholnih pi-
Nova operetna epidemija.
vesmm neredom v poletnem čaM».	i)0st4krat prav dobro p.mia-	-
K.-r je nepravilna hrana njih po-	?aj0 dotoku mleka take tekočine. Pariza poročaj-.,
-lavitni vzrok, je dolžnost v>ake	kot je goveja juha. kakao. kislo1 "p.-r.-t.- Leharjt-ve, Strau<.sove. —
matere, da preskrbuje svoje dete	mleko ali navadno kravje ml-k-.. Uilbertov in Fall ,ve nikdar l>-dj
s pravilno hrano in da fta hrani	Mati naj _ varujp vsake—priljubljene kakor v potekajoč;
navadnega ra23burjenja.Tr.-ba ču- S^'dali&ki -eifcni. Pariz je navdu-I vati mat»*re v tej dobi pred v^a-	/JA	a Še bolj <T<iri /it
kim prenapenjanjem in utruje- n-»° i5' rlin- I?>zilni	0 U'a»"tjo f Peretf' vela vrsta gletlališčT v ________ ' ni sezoni pa IhmI
' vrledališč in varij«-tejev. Ljudje hočejo z ]»eT ve-selja in smeha. — Ravnatelji pa uvidevajo, da <'pe-«la ni-» bi!« ir,*ta najbolj donaša blagajnam.
v rednih presledkih.	;
Najboljša hrana za dojenčke je sevetla materino mleko. Večino »trok. ki umirajo vsako poletje, tvorijo oni. ki ni-^o bili prehranjena z tnat*rinim mlekom. Vzlie v-«-ni protVdokazom je vendarle
Jobolčnik in njegove vrline.
Vihar poslednje noči je oven-
Takojinja odpomoe za
KURJA OČESA
r«--. da otr«Ji. ki dojen izključ-	• -- v * 1	, -
.	J	J ta' *o jutro z zlatim pokj-ein.
no t materinim mlekom, najlaz-	'
je preživi in se razvije. Xtkako lru?o mleko, nikako drugo jedilo. na naj bo še tako skrbno pripravljeno, ne more nadome<jtova-ti materino mleko tekom prvega leta otrokovega življenja. Sieer je res. da mnopo mater ne more ali noče dojiti otroka. Ako pa je mati v stanu primerno dojiti svoje dete. je njena sveta dolžnost, da f pa doji. Mnogo mater preneha dojiti kar preveč zlahka. Tudi ako postane priporočljivo, da se dojenje nadomesti z drugo hrano, naj se vendarle mati odloči za to še
ler-
prepevaJi 111 ple-sali operete po raznih vrtovih in parkih na manjših odrih. — Vsa berlinska \«-lika «rledališ<*-a najeta pr»'ko počitnie za opereto. Najemnine >0 ogromne. P«*ljetni-) ki nadejajo hladnih večerov, deževja in računajo, da m^uD' ve«"-ina meščanov doma in da ne
postala absolutno potrebna. To velja posebno glede poletne dobe. Dojenčka pod enim letom naj mati odvadi poleti le za slueaj, da je zares neizogibno. Vsak dan. ko dete dofciva svojo hrano Is materinih nedrij, pridoflaje k njegovi zmožnosti, da preživi.
Nedavno so strokovnjaki proučil i vzroke smrti v skupini nor"-malnih otrok pod enrm letom sta-roato našlo se je. da vee od polovice smrti v dotični skupini je bi
t
nevarnosti infekege pojde na letoviš«"e. Bt-rlinei
nainnv naveličali odiranja na počitnicah. j/Cato ««stanojo rajši v Berlimi. kjer >0 veliki parki in je bližnja okolica lepa.
Večino podjetnikov operetnih
Ib'nri de Varignv hvali sad je-
vee z zdravstvenega vidika. Koristen je proti protinu in udnici. <larr"d j.' v svojih klasičnih delih o trpranju in -krnini zatrj»*val. da ( >* tolkovee Uspešno >re^lstvo zo per kostnico. To učinkovitost je pripisoval kislim solem te pijača ki menda nlkynilizirajo kri ter} pospešujejo izločevanje v obistih. Isto mnenje je zastopal dr. Mota is iz Ang^rsa pred medicinsko akademijo. Odlični praktik je go-vorii iz la-tne izkušnje.
Dtilgo je trp.l na drhavici in zaman iskal pomoči j»ri klasičnih zdravilih. Končno je našel v tolk-i
j gledališč tvorijo operetni sklada
Hitro, varno, t eni minuti lahko od pravite bolei-ine v kurjih očesih Dr. Jscholl's Zino Pads odpravijo vzrok
kurjih očes, drgnjenje in pritisk ob in tM,li sami zaslužiti. Avtorji - ti jabolčnik. in -ieer «ra je zvrnil f-evelj.
le tedaj, ko je taka nadomestitev ,>r- Sehol!5 ZlBO	varne. No-
nevarnosti infekcije ali sastruplje-nja krvL kar Je večkrat posledica rem- ?atetl- Tn<l1 filmski iprralci in ifr- putika brž izjrinila. ne da bi se sej rja kurjih očes aH uporabe močnih i ralke so brez služb in bodo
• rtr.v.jenj., 0pere,am na,	FiXmava-| razodel svojim putika., tim prija-
So tanke, antiseptične in nepremočiji- n->e ^ I^alo namreč predrago, tel jem, ki so dosegli isti uspeh, ve. Velikosti za kurja očesa, zatiske V peterih berlinskih gledališčih Zdravljenje s "cidrom" je v in bule. Izvile si Ua^ Skatljo Pri:se je operetna sezona že začela. | severni Franciji kaj navadno.
j od- telji in libretisti sami Sami hoče- j ji prijeten in učinkovit pomoček. j rzrok sV°ja <ie,a ^'ir'?irati. opremiti | Ker ni smel piti vina. je začel pi- , , in tudi sami zaslužiti. Avtorji - ti jabolfnik. in >icer «ra je zvrnil podjetniki so seveda že imoviti kar liter po vsaki jedi. Na njego-1 'možje, ki pa hočejo še bolj obo- vo začudenje in zadovoljstvo jej
1 iu- putika brž izginila, ne da bi se še | zato kdaj vrnila. To svojo najdbo je |
V ostalih se otvori kmalu. Subret. Prav ra<li jabfdčnika je v Normandiji potogrosn in kamen v
lekarnarju, ali čevljarju. Ne vzemite nadomestliov.	. * " •
tenorjev in prvih pevk je še pr»'
.riit/lg	maI° in agenti	1>0 vscm mehurju redek. Torej pozor vsi.
^mO^MiClff	nemškem svetu.	i ki bolnjete na koščini. na tr^an-
Kakor V Borlimi- ^	pa baje sirovo jabolko
tov za udobnost nog* m zdravil za no»B.| opereta tudi 7ia Dunaju, kjer 1- j deluje prav tako kakor tolein ali ^ — ne ba rel bolelo? majo ziopet eeilo vrsto operetnih j mošt.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alfšuvee. /
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 446 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alesnvee. /
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika	*
v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo ^ » Tesnobo in teživami ter n;«m predo«"-uje ljudstvo fe'
resnično tak«>. kakršno je.	i
Knjiga vsebuje 1"»7 strani,	§f .50
Ne v Ameriko. Spisal Jakob A lesi »vee.	* S
Vsebuje 30 ofHsov raznih slovenskih stanov, ima f 263 strani.	T .70
Juan Miseria. Spisal 1*. L. Coloma.
1'ovest Bl«»ven*-«-m v pouk. I'o re»nienih «io«r»Kl-sestavljen. Vsebuje 239 strani	.65
Z-U zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	? ,90
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	/ ,
Zgodovinska povest iz dobe slox an>>kih ap*»stolov.	f
V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-	f
ččanstvom in poganstvom pri starih Slovanih.	4
Vsebuje 140 strani,	f.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. De te hi.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje	*
slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po "" živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- * vest. ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Ilolmesa ter njegova bistroumna jnt-ta. kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finž^ar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,	.25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust lenea.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Guhee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.75
POŠTNINA-PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortl&ndt St^ New York
GLAS XARODA, 22. JTN. 1923
SOSEDNJA HIŠA.

A. C. GREEN. Za "Glas Naroda" prerel O. F.
(Nadaljevanje.)
K p ii n. .1 *	.:•• vprašal Mr. Alvord. — Ali ni bil 18.
>»■;>'• r iatt k e razkrit veliki umor? Vi se vendar zelo
zanimala za celi slučaj.
H< /.i \.mi r vc-Iati, ka.i {»»menja to, —sem odgovorila. — ' j : 1, m-- m mrla prav. ko sem se odločila, da naj priha-p >rna k inen jx»totn vaie trgovine. M"ž je nato <w3š» I. z«'l<> jxtparjen.
Ii:	\ ■■ f aio. -i,i 1). obiskala prodajalno Phineas
< !	, v -	I. • » —'-it« izgubila celi dan in da stili
i	. i% Kljub temu pa setn oklenila, da b*>tn
li v.i/r: p »>r«»vor z Mrs. Desberger. V r ./r .i n ^ m mela za domnevanje, da bi bila moja s	-'i - uii! .i policiji. V^led tega nisem delala
-	; !.,i!.t z Leno direktno k Mrs. Desber ffer. Skupaj vstopili V hišo.
/	' i * t;:kuj razodel, da sem prišla k rednim
š. ; iv-V-al. ko me je peljala v salon. Pov-u > .m-ko snago, a nisem dosti pa/.ila na • '	razg<>\-<»ra, ki se bo razvil.
<	i	-;t j linšl jala. Hila je dobrodušna žen
- i \ ,d» la. da bo izpovedala vse, kar ji j«'
■ i V' z, ki se j»v ustavil pred vratna i
. ww> nasmehnila, predno je rekla: \	\ ■ _*• nila-i«- deklice, ki je pred kratkin
Prihajam ra/1 i te ženske. Neka ;n pri tem sem jwtkazala na Leno. — s	s«*m ji. naj da v li>te oirla^
i*t. i l;m.: i /v» Irla. k.i»* da je.
_'!.«■«» Alt je bila pri va^ dama. kateri b
: v* ■ i*a >»'.ptembra zjutraj. Natanem »••i i tvnii morala odpustiti svojo ku
-	i 1 ■ t.■ ■ ira ea»a naprej dobiti noben«
i >r- < no mlado damo. Torej vaš.
*«'-tr rt	-	brn !a proti Leni.
'	ni ... /e pričela Lena.
t: k vam in koliko ča>a je ostali A! \ - n • navedla svoje ime ter vam spo
r " i h. kiijii nam« ra\ a iti od tukaj.
»	«■■(.> \»-r -!,i/ pa sem m mislila, da ne mo
> .i r ik » ponižna, bi j<» gotovo za -	s• i — m nu tria ničesar odreči mladini ii
\ zadregi. In ta je bila tako strašn« '	. «• imela denar. Ali ve*tc. zakaj je bil«
'■;>••• vprašala Len<». Njen glas pa ni zvene
uc r«i ij\c :no, l»-mve5 nezaupno.
a r i k n-.ioi/.-n obraz, da je !»ila ž»n>.ka tako. m ' k ii	avl. anja je odgovorila,:
N	v It i an ti . ka ,!•• bilo. Ali vami je kaj povedala
K .še prišla k meni. me j«- pro \ < lela je. da oddajam suhi ■la plača, kar zahtevam. (' i . zelo fino. elegantno bluzo t : i: n.'-n klobuk. — saj sen: k V svojem »irlaMi ste bili oči -	M-	>»i ne imela klobuka, bi jt
\	/ i pa je bila elegantna in
'•r.- vidimo v katoliških eer-
1 i ka :n obraz madone! Hi Letnica takega pohištva in - dr . če je kako lice slienr
' 2 M 1 .: * i J •
•	?> . . damo vstopiti t-r jo privedla
''	š« r. - •• zavžila iti dala >ein ji pripra-
:a	I pr<>»:la za t... Izgledala je tako
J■ ' • ••»' i ' *h navz«ror. Ko sem zapustila
m - m . ja. s*- tak > proseče <>zrla vame! In kr> ' - i r:e m r k ;.i.r pozabila. Ležala je (inesve-pr	na rokama. Bilo je -trašno. Da. tudi vi
s ' j — ! i> ■ prav vam pripovedujem le j k »vest. Temu st-prav n ne i tu !/.''• I. a je k mrtva. Že sem hotela poklicati f v: «' se z«: n i ti pomagala stan ji na noge. j!rr/ m a je padla \ ne/aVeM vsi cd obupa. Kaj se ji je |>ripe-ti 1 o ; |*a<- stokrat -em >e vprašala to,
s' " < » ' I	' ' ' /akr m; — izvršila je umor. Noben
! '	-	h	;n ženska. ki je seveda mislila, da
'" •in - . k .iij.-na.	.m «rii a /. rameni, se obrnila prot-i Leni
ter vprašala:
—	A i ne veste, kaj se ji je pripetilo?
1 ' -'<• l na - n da n ve »da. kaj naj tnlgovori. Ker sem tudi jaz m- , ,. - •■ii^a.i ir! dioko \vdihnila ter nadaljevala svojo
povest:
N d . /•■ vi Jim. la ne I h »m nikdar izvedela, kaj je spravilo t ub jr., b • - v tak p .! -/.aj. I>a. .io>ti triula s«nn im^Ia z njo. No. bočeei prkoierati, ker s,-m prepričava da nto v«i tukaj na svetu. la tu* Isebojno ima gani o. Trajalo pa je več kot eno uro. pre.in ■ j- sploh sprav i la »tuj besedo iz .s v« »jih Ust. Le njen pojrled. s kater m m» je v. .'krat obš nila. je bil pol hvaležnosti ter najlepša nagrada zanie.
—	I boga Marija. — je zamrmrala Lena.
— Kaj sle rekli* — je vzkliknila Mrs. Desberger. ki je koprnela d hrepenenja, da izve kaj glede svoje skrivnostne najemnice.
—	Rajse ničesar ne ponovim. — je odvrnila Lena. — Ce ni vam ničesar jiov^-dala. ne vein, če bi smela govoriti.
Meni s. j,» /de]... da -Te izgovorili ime Marija. Sieer pa vas n<M'«'iu izpraševati. Tudi mlade dame nisesn izj rase vala. Kje j»a sem pravzaprav ostala » p<ivesljo? Konečno sem ji razvozljala j»-z»k ter jo ptivedla navzgor, kjer sem jo pustila samo. Sedla je mizo ter si podprla glavo z obetna rokama, .lokala je. a se kmalu zopat pomirila. Njeno lice je postalo naenkrat okorelo.
Električne vetrnice
Vročina j*omenjn nazadovanje v produkciji. Električna vetrnica ali izčrpna vetrnica, pravilno postavljena. l»o ohladila rrak. in delo se bo lahko vršilo skoraj brez prestanka.
Električne vetrni«^« so sedaj razložene v naših izložbah. Iz nase Power Bureau lahko dobite brezplačna navodila, kako lahko napravite svoje delavnice bolj udobne.
The New York Edison Company
-^At Your Ser-cice
Genera] Office«: Irving Place and i 5th Street
P od ruin i re, kjer so električni predmeti razstavljeni ter b« v svrho udobnosti razkazujejo Javnosti.
z o Norfolk St 10 Irving Place 865 Broad w a v
1 24 West St 151 East 86ih St
1 5 East 1 2 5th St 56z East 149th St >55 Trrmnnt Ave
HAXKANILO W FKIPOSOČTLO.
Ccnjanim naročnikom "Glasa Naroda" t državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiakal nai patOTal-oi laatapnik
Mr. AKTOM UM Old, katar! j« poobla&čan nabirati na minino aa nai list, sat o raj praei mo rojaka, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.
81«T«nic Pabbahing Cd.
m
Kretanje parnikov - Shipping News
Orijentalski humor.
Neko noč se ,ic »kregal Nasra-Jin-lnj»dža s svojo ženo, a ona j^a je s tuko silo sunila z iiog>o. da se je /akotalil po stopnicah navzdol.
Sosedje s" culi 1a ropot in s<> vprašali drugo jutro Xasradina-hodio, ka.i j'" l>i!<». On jim <nlgo-vori. »ia sc je prepira! z ženo. Nato mu rečejo: ' -Je že jirav. ali ka.j pome-n.ja oni rtq>ot 1'' (hi jim 0(Jur«ivoii: "K'» s\a se tako kTegala, se je moja žena razjezila in je z nogo sunila uv>j k<»/.uh. tla je za kotalil p<» artopuicah."
Z"p»*t odvrnejo ^►M.-tije: *'(.'»' kožuh kotali po stopnicah. ne more biti vendar takega ropota."
Nasra«iin-hodža j!m odgovor:: "Tak kaj hočete ? -laz sani sem bil v kožuhu. '
"Počakajte, takoj vajn povem!" Nato prešteje kanine v loncu in vidi, da jili ie stopat"mšestdeset. Na.si*adin-hodža reče sam pri sebi: "To je preveč, to ne <rre."* Nekoliko časa računa, potem pa reče:
" Petindevetdeset.*' A on i mu odvrnejo: " Kj, hotLža, petindevetdeset, ali je to mogoče!" O11 jim o<lgovo-ri : "liil sem pravičen in s»-in že popustil. a <~e sc vzame račun mojega hoica. tedaj jih je stopetai-•iest dtrset.
Nekoč je hotel Nasradin-hodža preskočiti majhno lužo. Zab-ti s.> in -.k«>či. ipreskiH-il je j>a ni, temveč obležal je sredi luže.
"Oh. mladost, kak' hitro si minula!" vzdihne Nasradin-hod/a n pog-b^Ia ki-iKg s«4ie. K<» pa vidi. da ..{ni nihče v bližini, hitro doda:
"A tudi v mladosti nisem znal bog ved i kako skakati.*'
Želim izvedeti za svoja dva brata JOŽEFA in FRANCA LAVŠ. Doma sta iz vasi Zagoriea, fara Št. Vid pri Zatičini na Dolenjskem. Zadnje liju bivaLwee je bilo v Akron, Ohio, s»tlaj pa ne vem, kje se nahajata. Imam njima .poročati več važjiih reči. Zato prosim rojake sirom Amerike. a ko kdo ve za nju natdov. tla lili ga naznani. Ako pa sama ei-tata ta oglas, naj se mi nemudoma prijavita. — Louis 3680 E. 78. St.. Cleveland. Ohio.
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dela Jo in apraTLJ* t ateklvnlc« ▼
ZADRU (Dtlmi«Uft)
od lota. lili
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po TMk
Lekarnah, dallkataaat In oroc«rljalt.
■<11 ni aa«ntl aa Uri lana drftara.
V. LANGMANN, Inc.?
97-99 Sixth A»e., D«^. A. New York. N. Y
X»-kd<» je <lal Xasradinu-hodzi sraj«-o in mu rekel:
"Prodaj .jo na trgu!" A .srajca je bila ukradena in Nasradin-hodža je to vedel. Vza- Xasradin-h'»džo napadejo n<'k(r' me -rajeo. jo odnese na trs in tam' ntalK'jniki. Vzamejo mu konja.'
mu jo iiekd<» na zvit način ukrade, Xa*radin-hodža se o krene in s«* vrne domov. Ko dojde, ga vpraša gosipodar:
"Za koliko jo prodaj Xasradin-hodža mu odvrne: '*Ker je f»ila slal»a kupčija, sem jo dal za kupiv ceno.*'
Xasradindiodza si ni niofrel za-]K)iuniti, koliko dni v ineseeu je
obleko in denar. A nato g pričnejo K" pretep;) vat i.
"Zakaj me tepete!" jih vpraša Xasra»din-liodža. "Morda sem imel (premalo denarja, ali pa ste morali name dolgo čakati?"
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
X;tsradin-'h<»dža prisloni svojo! lestvo na zkl nekega vrta in sple-;
Xasradin hodža mu odvrne: "I^-stve prodajam."
ALI VESTE, —
že minulo. Pa pride sveti me*rjza	Ko je bil na zidu. gsv
rama/an. ki se razlikuje od dru-, zapazi vrtnar in reče: gih. ker s*- mohamedanei v tein| "Kaj luveeš tukaj.'" mesecu pos' i j<>. Da bi radi p«»sta! vedel, koliko dni v mesecu je že minulo, ozame Xasradin-h<>dža ki lonee in vrže vsak dan en kamenček vanj.
Xekega dne vidi to njegova
hr-erka in vrže par pesti kamnov jP i.j 1 nn njPstu. kj^r je s^iaj rer-
v bmee. K<> vprašajo nekateri Na- . l>'"v na Blejskem »»t<»ku < Veldes» po-
- ra d in a hodžo koliko dni v me^.-	t*«ni*Ij. I^hVd bo-inji Živi?.
, . ii-	Ali veste. «1« izine«! vse^a t<»baka. kar
eu je minulo m k«Ja., je postni _ ka(!i Q. ^^ k„t je tnrSki tobak
dan. jim odvrne :	'v Helmar turških ei^a ret a L?
Potrebna knjiga za pravrilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan«
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeč«:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo rezana, vsebuje 250 strani, V1 50 cena s poštnina	^ "
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, H. T


(ZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
w m«>rp izplačati dolarje le potnikom v Ameriko j>r«»ti predložitvi o<l aiiHTi>kot:a konzula iMitrjeu«'j:a iK)t-li^ta iti ut; več kot protivred-
imst (»I ::.(KH>. — frankov, to je približno $:J(»0.— za cut'sa iKituika.
V slučaju, da naslovljencc za iz-plačilo dolarjev nebi mo^el pre<llo-žiti tmtrjouega (»otnesa lista, dobi
imšiljatHj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se narn zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati i»o>i]jati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki se slase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar i>a ni res. ker. kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji ixl vlade pod kaznijo pre-povedano izplačevati dolarje.
Tudi i>o>iljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo lake čeke v dinarjih čele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim jKjtem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na zadnji po^ti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — tlKjsa* je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni iK»trjen od ameriškega konzula.
ne more |»otnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne li-dine in i>otni list se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
sn veljavne [»ovsem drugačne od r edin- ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. <"e je pa namenjen denar le za potovanje, jp na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik |»otuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $2."». računamo po Tj centov; od $27,. naprej po to je po cente od vsakega dolarja.
Na nakazniri naj bo vidno označeno : Izplačati t dolarjih.
Ta pristojbina je Teljavna za do!ar«ka izplačila v Jugoslaviji in Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St, New York City
M. junija:
Berengaria, Cherbour«; Reliance, Cherbourg In Hamburg; America, Genu«.
27. junija:
P*rls.	Lapland. Cherbourg;!
York, Bremen Jtes. Garfield, Cherbourg': in Bremen.
junija:
Tyrrhenia. Cherbourg In Hamburg; Manchuria. Cherbourg In Hamburg; Han-i» Cherbourg In Hamburg.
30. junija:
Tuscama. Reka; Olympic, Cherbourg; Conte Verde, (ieno; £axonia. Cherbourg; Ryndam. Bolougne; Chicago. Havre; America, Cherbourg In Bremen.
1. Julija:
Bremen, Bremen.
3.	julija:
Aquitania. Cherbourg; Caiiopic. Cherbourg in Bremen.
4.	Julija:
.Leviathan. Cherbourg: France. Havre.
5.	Julija:
Finland. Chrbourg In Hamburg; Pres. Adams. Cheibourg.
7. julija:
Homeric. ChfrbourR: Rochainbeau. Havre: New Amsterdam. J^ouloiriie in Mntter-iam: Pres. flnosevflt, Chcrb^urg In Bre-
nifn: Albania. Cherbourg: Muenchen, Hamburg: r.iulio Cesare, Genoa, I'rea. Wilson. Trst.
10.	julija:
Mauritania. ClicrbouTg; Resolute, Ch»»r-bourg in Hamburg. I*ies. Fillmore. Bra-men.
11.	Julija:
BelKenland. Ch'-rb«urg; Pres. Monroe, Cherbourg.
12.	Julija:
Westphalia. Ilambtirje; Laconia. Cher-
bourg in Hamburg; Mongolia, Cherbourg in Hamburg.
14. julija:
Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding. Cherbourg in Bremeni Yecndam. Boulogne in Rotterdam.
17.	Julija:
Btrengaria. Cherbourg: Hannover. Bre-m*'ii; Taorniina. Genoa.
18.	julija:
Paris. Havre; Zeeland. Cherbourg; Pre«. Van Buren. Cherbourg.
19.	julija:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 21. Julija:
Martha Washington. Trst; Olympic, Cherboug. Rotterdam. Boulogne in Rotterdam; Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen.
24.	Julija:
Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg. Pittsburgh. Cherbourg In Bremen.
25.	Julija:
France. Havre; I^pland. Cherbourg: Pres. Polk. Cherbourg; Seidlitx. Bremen; Conte Rr>ss->, Genoa.
26.	Julija:
Albert Ballin. t'herbmirfr In Hamburg; Kroonland. Cherbourg In Hamburg.
28. julija:
I.evlaiban. Cherhourgt tb>mer|r. Cherbourg: Yolendam, Boulogne in Rotterdam:
riiiuseillon. Havre.
31. julija:
Colombo, Genoa.
1. avfl.
Oenrge Washington. Cherbourg In Bremen.
4. avgusta:
I .a fa > e t te. Havre.
\
Največji parnik na svetu
S. S. LEVIATHAN
OK.IAK Trn«rj;i I..\i.itl.aii .i«- unii ii dmlattrk W volikt-jnu brixlovju V' ii it •*• I Sr.-it.-^ i.in«- /.;t Kvri>|w. Nji-stivn pr-vn <«|p iiijc Im. pr«rfi Soiuluiiiiptoiiu in < '!i»Tlnrtir;;u 1. julija. P.c:: fb P'. «1<'[m>Mim-. \/lunini st.-iini
Ka/.i ii I.< \ lat h:m:i imajo l »ii« d Star«-- Ltti«*^ enajst vrli kili parnikov. ki \t.zij.» \ Kvr«'|>...
Ti^lciiska iMlplutja ^ ISrcnien pn-k«< I'lvtiiMiitha in ("li«-r-/. dobrimi /.vezami z <><lait>k«iui.
Slu/.b:i i ;i l>-li p;irnikili jo pridobila >vt'lovrn I'ojiliif »Iain— k bližnjemu auviitti in vpra-ajtt* ali pi-it«* na-raviio-t ua
United States Lines
45 Broadway New York <'ity
Managlng Operators for
UNITED STATES SHIPPING BOARD
NARAVNOST V
DUBROVNIK
(JUGOSLAVIJA)
Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PAR NI KOM . NA OLJE
TUSCANIA
17.000 ten
odpluje iz New lYorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trat
v soboto, 30. junija
Potniki »o v kabinah z dvema, itiriml ln
šestimi posteljami. Velike obednte«. ha-
diinice in poiivaliiia.
Za cene in flrnije InTorma^lje vpraftajte bliinjtga asenLa.
GUNARD-ANCHOR LINES
25 Broadway
New York
ZNIŽANE CENE
Ix NEW YORKA ▼ TRST
(preko Genove)
Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi pa miki,
AMERICA ----26. junija.....7. av|j.
GlbLiO CESARE 7. julija -. 18. avgusta
i N'njv*-<" ji in najhit! «-jši italijanski pariiik)i TAORMINA .. 17. Julija .. 25. avgusta COLOMBO .....31. Julija .... 11. sept.
1'dobne kabine tretjega razreda z 2. 4 lo
6 posteljami za družine ln ženske. | Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. , Za podrobnosti vpraSajte naA^ga agenta v vaSem mestu ali l>a naravnost prt
urnimi mm mm
Italia-America Shipping Corporation
1 State Street General. Agf-ntl New York Nafii Zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnic«.
New York. Plymouth. H »vre. Pari«
PARI S 27. Junija: 18. juli>a; 15. avg. FRANCE i. julija: 25. julija: 22. avg. LAFAYETTE 4. avg.; 1. sept : 29. sept.
: New York. Havre. Paris
SUFFHEN	............... 2. Julija
ROCHAMBEAU ..............7. julija
LA SAVOIE ............... 1«. julija
ROUSSI LON ............ 28. julija
New York« VI*o Spain . Bordeaux LA BOURDONNAIS......12. julija
Ftak* ta —HM« Ufc«!— •■«(• ali u item nW:
1» 5TATE STREET.	NEW YORK
ADVERTISE IN "QLAI NARODA".
NOVE VICTOR PLOŠČE
Vse po 75c. Za pošto priložite posebej 35c.
72206	Al' me boi kaj rada	imela? Oj, ta Polončica.
72207	LJub'ca moja kaj si	at'rlta. Otok Bleiki.
72327 Zapcj mi, ptitica, glasno.
Po gorah grmi in se bliska.
72208	Oj. ta voja&ki boben. Pobič sem star i« le IS let.
72210 Mila mila lunica.
Slepec.
72231 Oj. zlata Vinska Kaplla ti.
Povsod me poznajo. 72321 Štajerska — ValOk.
Pomladanski dan — Polka-
72364 Na Gorenjskem Je fletno.
Tiček in tidica. 73721 Micka na irauf v Coney Island
Na Maikeradl. 67979 Gorenjska Zdravita.
Svarjenje »Tenor). 72515 Se davno mraCi.
Kadar boi ti vandrat tel.
72707 Naprej.
Vse Mine.
One za prave Victor gramofone so od *20. do $480. Cenike pošljem zastonj — pišite ponj.
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conemaugh, Pa.