Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld,, za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.« za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l!i(j. uri popoludne.
Ktev. 160.	V Ljubljani, v ponedeljek 18. julija 1887.	Letnili XV.
Pabrki.
Že več let izhaja na Dunaji tednik z imenom »Parlamentih1". Ta nemški list ima namen, pojasno-vati tujemu svetu razmere Slovanov posebno avstrijskih, braniti jih pred napadi nemških listov, in zagovarjati njih zahteve. Ta posel izpolnuje »Parla-mentiir" goreče in odločno, in v tem oziru mu morajo hvalo vedeti vsi Slovani; prav nadrobno razpravlja tudi naše slovenske razmere; on je objavil skoro vse govore slovenskih poslancev v zadnjem državnem zboru, zato smo mu gotovo Slovenci vsi hvaležni, da nas kaže svetu, ki bi nas najraje vtopil v žlici vode. — Zato obžalujemo, da moramo spregovoriti nam neljubo besedo o dopisu iz Ljubljane, ki ga je prinesel »Parlameutiir" due 10. julija 1SS7 v svoji 28. številki. — Dopisnik Ljubljanski polemi-zuje zoper „Neue Freie Presse" v svojem dopisu ter ji očita, da se brez potrebe vtika v slovenske razmere, da zlovoljno črni Slovence pred svetom, če tudi z lažmi, nič ne škodi — le da je umazan Slovenec. — Dopisnik pravi, da je »Neue Freie Presse" „ein kirchenfeindliches Blatt", zato da nima pravice govoriti o naših cerkveno-narodnih razmerah. Po tem bi sodili o našem dopisniku, da je cerkvi prijazen; a on tako-le piše:
„Gerade so wie die jiidische Confession die Na-tionalitiit der Juden bildet, die romisehe lvirche eine nationale Kirche der Romanen, ebenso ist die slavisehe Kirche die nationale Kirche der Slaven. D i e K i r c h e muss national sein, \v e n n sie ihrer bildenden sittlich-religiosen A u f-gabe genu gen soli." In potem še piše: „Alle Slovenen sind fiir die slavisehe Liturgie nach griechi-schem Ritus, und mit dieser Thatsache wird Rom reehnen mussen. Wenu nicht, wir Slovenen werden keinen Nachtheil erleiden. Das slovenische Volk muss zur slavisehen Liturgie nach griechischem Ritus, ob unirt oder nicht unirt, gelangen, weil es seine
Nationalitiit inmitten der Deutschen und Italieuer, zweier Volker, die auch ihre nationale Kirche haben, ohne nationale slavisehe Kirche nicht behaupten kaun. — Diese Erkenntniss ist in dem slovenischen Volke fest gevvurzelt, sie ist allgemein und unaus-rottbar, unversiegbar." — Tako dopisnik iz Ljubljane v »Parlamentiirju." — Po pravici govoriti: zelo me je bolelo, ko sera bral te vrstice; ne bil bi pričakoval, da bi bilo kaj tacega iz Ljubljane mogoče! Tako daleč so toraj naši slovanski Slovenci ? — O teh vrsticah velja: Kolikor stavkov, toliko nesmisel. Oglejmo si jih natančneje iu prepričal se bo vsak, da ne delam dopisniku nobene krivice:
„Die Kirche muss national sein, weun sie ihrer bildenden sittlich-religiosen Aufgabe geniigen soli."
—	Prava, katoliška cerkev nikdar ne more, ne sme biti narodua! kadar se namreč postavi na omenjeno narodno stališče, ni več katoliška. — Toda odveč je to dokazovati: le to vprašam: Ali so tako daleč in tako globoko segle krščanske ideje v 19. stoletje?
—	Dopisnik trdi, da je slovanska cerkev narodna cerkev Slovanov in vendar sam sebe bije po ustih, ker povsod pristavlja: „nach griechischem Ritus." Razkolna cerkev ni slovansko-narodna, mar grško-narodna. Priča temu nepristranska je najve-ljavnejši zagovornik slovanske liturgije slavni Josip Juraj Djakovarski. A uprav on v svojih okrožnicah o sv. Cirilu in Metodu dokazuje razkolnikom, da njih cerkev ni domača, mar tuja, grška.
„Alle Slovenen sind fiir die slavisehe Liturgie nach griechischem Ritus." — Kdo se drzne tako lažnjivo pisati ? — l.So Slovenci še primeroma malo razgovarjali se o slovanski liturgiji; kjer pa so se, je bilo vselej mnenje različno; eni so bili za slovansko liturgijo, drugi zoper njo. — 2. Mirne vesti pa rečem, da 99°/0 Slovencem se še nikdar sanjalo ni o slovanski liturgiji in vendar se med svet trobi: Alle Slovenen... oj papir, kako si potrpljiv!
Kar grozno katoliškemu vernemu Slovencu pa je, kar sledi: »Das slov. Volk muss zur slavisehen
Liturgie nach griechischem Ritus, ob unirt oder nicht unirt, gelangen . . .
„Ob unirt oder nicht unirt!" Gospoda, s takimi ljudmi katoliški Slovenec ne more govoriti, in vendar v njegovem imenu se to naznanja svetu! — Takih zagovornikov slovanske liturgije nas Bog obvaruj; takih se prestraši gotovo tudi P. Stanko, ki veljavno zagovarja slovanski bogoslužbeni jezik med Slovenci. P. Stankovim nazorom seveda se je lahko pridružiti vernemu Slovencu, ki pravi, da bi prosili pri rimski stolici za slovansko liturgijo; pisatelj teh vrstic bi bil med prvimi, ki bi tako prošnjo podpisal, toda z ljudmi, ki pravijo: »ob unirt oder nicht unirt", se verni Slovenec ne more družiti nikdar in nikoli!
Dopisnik trdi, da imajo tudi Nemci svojo narodno cerkev. Kako je mogoče trditi tako budalost, ne vem; le to mi je znano, da so se res Bismarcku vnemale želje po narodni nemški cerkvi; spomniti se nam je le Dollinger-ja in »starokatolikov", a tej narodni nemški cerkvi, če smemo par tisoč ljudi tako imenovati — že bije zadnja ura, kakor prišla, tako prešla. O nemški narodni cerkvi govoriti, ko papež rimski neposredno vpliva na notranje zadeve nemškega cesarstva, se pač pravi resnici v obraz biti.
Kar proti koncu piše: »Diese Erkenntniss ist in dem slovenischen Volke festgewurzelt, sie ist allgemein und unausrottbar, umversiegbar", to pa je: kolikor besedi, toliko neresnic.
Vrstice, ktere sem navel iz dopisa, bi smeli na kratko imenovati: poglavje ob absolutni narodnosti! Narodnost je tii vse, vse drugo, tudi vera — nič!
S takimi pripomočki delati za slovansko liturgijo se pravi: slovansko liturgijo za vselej pokopati. Tako pisati v imenu vernih, rimski stolici vedno vdanih Slovencev, je največa predrznost. Tako se toraj slavi slavni Josip Juraj Djakovarski, ki je pred papežem kakor prisego govoril besede: Sv. Oče, zvesti hočemo ostati do zadnjega vzdihljaja rimskim papežem
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
m.
13. avgusta 1886.
Predragi, premili prijatelj!
Jojmene, kako mučno je to potovanje! In pa ti presneti Francozi! zdi se, da nas danes hočejo izstradati; cel božji dan zaklenjeni smo na vozovih; le pol ure nam ne dajo oddiha, da bi se okrepčali, postiti se nam je o kruhu in — vodi. Vedi toraj, da sem danes prav klavern.
Vprašal boš: kako to, da si tri dni molčal? Koliko sveta si med tem obhodil? Cuj! Pred-sinočnim spali smo v Tiguru. Pravijo, da v svobodni Švici je to mesto najsvobodniše. In kader-koli se govori ali piše o nositeljih moderne svobode, o prostozidarjih in socijalistih in nihilistih in kaj vem, kako jim še rekajo, vselej pravim, se mora Tigur imenovati. In morda se celo še spominjaš, ko je pred leti Evropo pretresla novica, daje Aleksander II., glasoviti preganjavec katolikov, umorjen, govorili so. da so si drugo jutro v Tiguru veselo v roke segali, vpijanjeni od veselja, da je padel ruski samooblastnik. Lahko si toraj misliš, koliko sem želel natančno si ogledati ta svobodožarna obličja, ki se sprehajajo
po ulicah Tugurskih. Toda ni mi bila dana tolika sreča. Glej, pripeljali smo se v mesto zvečer. Ko se je jelo kmalo potem temneti, je bilo bolje spat iti, kakor pa po mestu iskati blaženih obličij; tembolj, ker so dovedli zdaj skoro povsod električno luč, ki kaže reči v lažnjivem svitu. Drugo jutro odpeljali smo se že ob sedmi uri. Apostoli luči pa, kakor veš, zborujejo navadno popolunoči; drugi dan pa spč — do poludne; in tako zopet ni bilo mogoče svojih oči napasti v njih zveličavni prikazni.
Odpeljali smo se naravnost v Lijon. Aha, tukaj, misliš, se vendar kaj pomudiš! Lijon, drugi Pariz ua Francoskem ; Lijon, ognjišče revolucijskega ognja, ki od tu ogreva celo Francijo; Lijon, poglavni sedež francoskih delavcev, kterih blagor je našim socija-listom toliko pri srci, delavcev pravim, te prihodne armade, s ktero bodo socijalisti mesta in cerkve s petrolejem polivali in zažigali in vse imetje enako razdelili med ljudi, tako, da bo izginil še celo pojem o tistem, kar zdaj zovemo »moje" in »tvoje" — durum illud meum et tuum itd. Motiš se, prijatelj, vse to me dosti ne briga, še celo za ono žvižganje se ne zmenim, s kterim so nas o prihodu sprejeli in ki je nekterim naših toliko bojazni prizadelo. Vse to so malenkosti. Z Bogom, Lijon! Socijalistov pa in komunistov na Francoskem ue manjka, jih bomo že še srečali.
Po južnem Francoskem se zdaj vozim, lačen,
žejen, kakor Izraelci po puščavi. Saj pa tudi se mi dežela res zdi prava puščava. Vse je golo, vse ožgano. Radoveden sem vprašal, kaj je vzrok temu? Odgovori se mi, da tu je gospodovala — filoksera. Filoksera! kolikokrat sem že o nji slišal; o tem tako majhnem, a vendar tako porednem mrščesci, ki spodje žlahtno trtico, ki vinorejcem dela toliko preglavice, ki podražuje vino, ki je morda zakrivil, da celo še mi pijemo vino liter po dva novca dražje! Presneta filoksera, tako si res ti kriva tolikega zlega! Vendar jaz mislim, da pravega zadnjega vzroka tolikemu opustošenju moramo drugod iskati. Učenost našega veka, posebno nemška, ne ostane na površji, ampak prodere do dna prikazni, do tje, kjer se najde »Das Ding an sich". Tako treba tudi tukaj. Kdor ima namreč zgodovinsko oko, mora vedeti, da se je pred sedmimi ali šestimi stoletji po teh krajih vse kaj druzega vršilo, kakor kar oni krstijo za filoksero. Inkvizicija! inkvizicija! Moj Bog, ne vidiš li v duhu dolgih halj domini-kancev iu celo, bi nekdo rekel — jezuitov (!!) iz trinajstega stoletja, kako so kretajo okoli visocih gromad podtikajo ogenj; glej, že se vali kvišku dira zakrivaje na groraadah zavijajoče se žrtve versko nestrpnosti ... čuj, kako vekajo, stokajo umiraje! Glej, ta ogenj je vse vpepelil, vse osmodil in ožgal. In ti mi govoriš o filokseri, in govoriš kot omikan Slovenec! Živela svoboda vere, živela svoboda!
'n združeni s sveto stolico ua veke, ker smo rojeni iz njenega naročja, ker nas ona hrani s svojim mlekom in oživlja s svojim duhom!... Ni čuda, da ima ta plemeniti mož toliko nasprotnikov, saj mu slavitelji njegovi najbolj nasprotujejd s svojimi nazori! . . . Tako pisati v imouu Slovencev letos ob zlati maši Leoua XIII., Ivana VIII., v 19. stoletji,; posebnega zaščitnika in prijatelja Slovatiom — ali ui to neodpustljivo? — K6 katoličani tekmujejo, kako bi lepše in boljše pokazali sv OČetu svojo ljo-beceu, tedaj se svetu v imenu Slovencev razglaša grožnja: „ob unirt oder nicht unirt!" — Upamo, da če ta dopis v tem oziru ui prvi, da bo saj gotovo — zaduji.	• n-
Politični pregled.
V Ljubljani. 18. julija.
Notranje dežele.
Češki poslanci grof K a u u i t z, Svoboda in L) ii r i c h so poročali pretekli tedeu svojim vo-lilcem o delovanji v državnem zboru. Grof Kaunitz je trdil, da Čehi uiso nobene zahteve popolnoma dosegli, ker so se pečali lo z vladnimi predlogami. Navzočih je bilo 35 volilcev; z 28 glasovi so vspre-jeli resolucijo, v kteri poslancu izražajo zaupanje. Jeden volilcev ga vpraša, zakaj ni več člen češkega kluba. Grof Kauuitz odgovori, da ni izstopil iz kluba; le povabili ga niso v uovi češki klub. — Nemško-češki poslanec Svoboda je trdil svojim volilcem, da morajo oukraj Litave gospodovati Madjari, tostran pa Nemci. Gospod poslanec ui povedal nič novega. Ravno zaradi tega so nemški liberalci razdvojili Avstrijo, da bi zatirali druge narode. Tudi Svobodi so volilci izrekli zaupanje. — Staročeški poslanec Dtirich je grajal postopauje štirih mladočeških poslancev. Nekteri volilci, ki so se vdeležili zborovanja, skušali so poslancu dati nezaupnico. Večina mu je izrekla zaupanje.
Nemci se zelo jeze, ker namerava vlada pre-meuiti volilni red na Moravskem. Sedanji volilni red je še iz onih časov, ko so Nemci gospodovali v Avstriji. Na Moravskem ste dve tretjini prebivalstva češki, vendar jih večinoma zastopajo v državnem zboru uenaški poslanci. Nemški listi že sedaj pišejo, da se Nemcem godi krivica; tega pa ne pomislijo, da se po sedanjem volilnem redu Cehom godi krivica.
„Wr. Ztg." je objavila uaredbo glede omejene h vol nje konj, ki se bodo smeli izvažati preko 25 določenih mejnih carinskih uradov. V mejnih okrajih smejo konji čez mejo, če se porabljajo pri poljedelstvu iu se vračajo nazaj. Naredba stopi v veljavo 20. julija.
Viiimjc ilnave.
„Pol. Corr." poroča iz Jiinui, da se vedno bolj širi veljava papeža Leona XIII. Posebno v Angliji spoštujejo poglavarja katoliške cerkve. Papeževega zastopnika pri petdesetletnici kraljice Viktorije sprejeli so z veliko častjo. Angleška kraljica in vlada visoko čislata sedanjega papeža. V Rimu imajo vedno večje upanje, da papež dobi nazaj svojo deželo.
Srbska kraljica Natalija je 16. t. m. odpotovala v toplice v Araudjelovac. Včeraj se je odprla
železnična proga Niš-Pirot. .— Mnogi časniki »o pisali, da odstopi sedanje srbsko ministerstvo. Kmalo pa so srbski čaSfliti odločno 2anikav*li dotično poročilo. »Nova U&tJivnost" je tudi sporočila, da je 12. julija kralj Milau počastil s svojim obiskom Jovana Kistica. ministerskega predsednika. Iz tegft smemo sklepati, da tako hitro še ne odstopi sedanja vlada.
Srbski listi poročajo, da bo okrožni predstojnik v Tuzli, V u k o v i č, imenovan upravnim načelnikom bosanske deželne vlade. Dunajska „Presse" trdi, da je ta vest prenagljena.
Bolgarska deputacija seje v petek, 15. t. m. poklonila princu Ferdinandu Koburškemu v grajščini Ebenthal. Okoli 3. ure stopi princ z materjo voj-vodinjo Klementino v dvorano, kjer so ga čakali členi deputacije. Princ je bil v črni obleki. Predsednik sebranju dr. Tončev je nagovoril princa najprvo v bolgarskem, potem v francoskem jeziku: Bolgarski narod spozmi Vaše Visokosti izvrstne lastnosti iu je prepričan, da ohrauite pravice in prostosti Bolgariji. Zato je Vas izvolil svojim knezom. Deputacija se Vam zahvali v imenu naroda in vlade, ker ste prevzeli krono bolgarsko, in Vam izroči volilni akt. Povelje imamo izraziti toplo željo, da Vaša Visokost pride v staro prestoluico Bolgarije, v Trnovo, kjer Vam vsi zastopniki izroče osodo Bolgarije. Vaša Visokost naj živi na čast in srečo Bolgarije. Princ odgovori v francoskem jeziku: Gospod predsednik! Gospoda moja! Hvaležno sprejmem volilni akt, kterega mi izročite. Svoji obljubi in sklepu ostanem zvest, kakor sem naznanil narodu prvi dan. Ko bi smel storiti, kar želi moje srce, hitel bi v Vašo sredo, stopil na čelo Bolgariji in prevzel vladarstvo. Toda izvoljeni knez se mora ozirati na pogodbe. To mora dati moč njegovi vladi in srečo bolgarskemu narodu. Upam, da se uam posreči opravičiti zaupanje Turčije in s časoma pridobiti si naklonjenost Rusije, kteri je Bolgarija hvalo dolžna za svoje osvobojenje. Upam tudi. da dobimo potrjenje vseh držav. Zanašajte se mi-me, ua mojo vdanost Vaši deželi. Vdanost pokažem, kedar pride ugoden čas. Pogum! Previdnost in rodoljubna sloga! Bog varuj Bolgarijo in ji dodeli slavno prihodnost. — Nato je dr. Comakov v imenu vlade nagovoril princa, zatrdoval mu vdanost bolgarskega naroda iu izrazil željo, naj takoj gre z deputacijo v Bolgarijo. Princ odgovori, da bo storil, kar mu veleva srce in glava. Princ je predstavil svoji materi vojvodinji Klementini deputacijo. Pri obedu je napil princ ua blagor Bolgarije, Tončev na zdravje princa, kot izvoljenega kneza. Kakor se poroča z Dunaja, vrnili so se nekteri členi deputacije v Bolgarijo, drugi ostanejo še ua Dunaji. med njimi Tončev. — Bolgari sedaj isto vedo, kakor prej. Priuc prevzame bolgarski prestol, ako ga potrdijo države. Turčija je razposlala okrožnico in vprašala države, kaj mislijo storiti. Kakor poroča »Reuterjevo izvestje", je Rusija odgovorila, da nima nobenega ugovora proti osebi princa Koburškega, vendar ne more potrditi nobenega sklepa sedanjega sebranja. Nemčija, Avstrija in Italija so odgovorile, da potrdijo volitev na podlagi Berolinske pogodbe. Berolinska pogodba pa določuje, da potrdijo kneza vse države. Ker pa Rusija ugovarja volitvi, ostane bolgarsko vprašanje v starem tiru. — Obžalovati moramo v resnici bolgarski narod, ki ne more vrediti svojih razmer. Koliko zarot in prevratov vršilo se je že v Bolgariji v zadnjih sedmih letih. Le čuditi se moramo, da mladi, neizkušeni narod ne obupa v boji za svojo srečo. Ako države v kratkem ne potrdijo tega ali onega kneza, utegnejo Bolgari na svojo roko proglasiti neodvisnost svoje države. Ta korak pa bi bil zelo nevaren evropejskemu miru. —
Da, marsikomu se je že o sami besedi »inkvizicija" roka nehote v trdo pest stisnila, da udrihne po črni pošasti, ktero si je v duhu že davno osnoval iz raznih kujig iu zgodovinskih spisov cerkvi sovražnih pisateljev. Inkvizicija, kako globoko vendar sega te besede pomen! Kaj pa je bila? Nedolžna stvar. Pomiri se vendar iu poslušaj.
Čas inkvizicije bil jo srednji vek. Tedaj je po vsi zapadni Evropi cvetela katoliška cerkev. Učili so pa takrat iu tako uče še dandanes, celo po vseučiliščih, s kterih nam prihaja toliko modernih ne-vernikov, da katoliška cerkev jo društvo (in dobro vemo vsi, da ue majhno). Vsako društvo pa ima temeljne postave, ktero vežejo vse ude njegove. Te postave mora vsak ud spoluovati, ker to je neogibno potrebno za obstanek društva iu dosego njegovega namena. Da se pa spoluujejo, imajo dolžnost skrbeti predstojniki. Oui morajo čuvati, da vse redno gre; ako pa zapazijo, da kdo postave prestopa in namen društva zavira, imajo ga opomniti, kaznovati iu, ako vse to ne zdA, izobčiti. Izobčiti! Da, kakor n. pr. kdor je vpisan v »Matico" ali v »Čitalnico" n. pr. — Ljubljansko, ako zastane letuiue in opozorjen no vplača, izbriše so in ni več ud. In cerkev, društvo, ki šteje nekaj stotin milijonov, bi kaj takega ne smela?! Naravno. Da se pa kar meni nič, tebi nič ne postopa, treba je gotovo, predno se kaznuje ali izobči, natančno preiskovati. In ta preiskava je inkvizicija.	(Dalje pr h.)
Pisma iz toplic.
i.
Tržič (Monfalkone), 10 jul. 18S7.
Dragi mi prijatelj!
Da rešim dano besedo, pošljem Ti nekoliko črtic o tukajšnjih toplicah, o kraji in ljudeh, s kratka: o vsem, kar se je meui posebnega zdelo iu bi utegnilo zanimati tudi Tebe. Vsled priporočila in vednega nagovarjanja starega tovariša in sotrud-nika v bolezni, ktero že latinski pesnik imenuje »infeliks podagra", izbral sera si v obrambo zoper nemilo kostilomnico stare rimske kopelji v Monfal-konu. 4. julija se vsedem v železnični voz, lokomotiva zapišče, in v 1','j uri preletimo 5 postaj glavne črte južne železnice od Št. Petra do Nabrežine. V velikanski kolodvorni dvorani se presedem na drugi vlak, ki krene z Nabrežine proti severo-zapadu, na Gorico in Kormiu in dalje v medeno Italijo. Železniški vozovi od Nabrežine dalje so laški, bolj ue-prilični od našib, pokriti z laškimi napisi. Meui nasproti je sedel višji uradnik Reški, ki se je z menoj vred napotil v toplice, iskat zdravja za bolne ude. On se je peljal naprej v sloveče kopeli Abano iu tudi meni mnogo prizadel, naj se mu pridružim ter jo ž njim nižje doli v Benečijo pomaknem. Moj namen je bil, poskušati letos sloveče že Rimljanom znane kopelji Monfalkouske. — Med Nabrežino in
Z Dunaja se poroča, da princ Koburški odpotuje v Peterbbrg. Ako je resnično to poročilo, hoče priuc osebno pošredovati na ruskem dVorh, da potrdijo njegovo izvolitev.
llusiii car in carin ja sta obiskala Fihško in se 15. t. m. vrnila v P^terburg. — Iz Varšave se poroča, da ruski car tekoih poletja dKiŠče Polj&ko.
Nemški prestolonaslednik bivk sedaj v Angliji. Kakor poročajo listi iz Londona,, .obrnilo se "ihn je ■zdravje na bolje. — Knez Bištaarčk je, kakor zliano, tudi pruski trgovinski minister. To službo hoče neki odložiti; naslednik mu bo narodni liberalec Miquel ali pa državni tajuik pl. Botticher.
Nasprotje med Nemčijo in Francijo je vedno večje, akoravno je general Boulanger izstopil iz ministerstva. V Berolinu dobro slutijo, da jim ni le Boulanger nevaren. Tudi drugi vplivni možje v Franciji so sovražni Nemčiji. Novemu francoskemu ministerstvu Nemci ue zaupajo mnogo. V Berolinu so dobro zapazili, kako srdit je bil francoski ministerski predsednik, ko mu je poslanec Laisant očital, da je prišla sedanja vlada na krmilo vsled vDanjega (uemškega) vpliva.
Francoski narodni praznik 14. t. m. je minul brez posebnih nemirov. Prebivalci v Parizu bili so večinoma mirni, le Deroulede in njegovi prijatelji so razgrajali po ulicah in pred Strasburškira kipom. — Po šolskem poročilu, ktero je objavil vodja ljudskih šol, Ferdinand Bouisson, zmanjšalo se je število učencev na državnih ljudskih šolah v šolskem letu 1885/86 za 14.088. Proste katoliške šole so imele 5652 učencev več. Država je ustanovila 337 novih šol, katoliki pa ua svoje stroške 233. Število državnih učiteljev se je pomnožilo za 768, na katoliških šolah za 548. Na državnih šolah pride ua jed-nega učitelja pet do šest učeucev, na katoliških šolah podučuje učitelj po 20 učencev. Leta 1885. so zuesle učiteljske plače 98,134.000 frankov.
Belgijska zbornica je zavrgla prvi paragraf vojaške postave, ki določuje osebno vojaško dolžnost. Kralj je sam želel, da zbornica potrdi postavo. Vprašanje je, bo li odstopilo ministerstvo. V tem oziru bi si belgijski kralj malo pomagal z novo vlado, ker je narod v večini proti vojaški postavi. Sploh pa se Belgija ne more zanašati ua svojo armado, akoravno bi jo pomnožila po uovi postavi za nekaj tisoč vojakov. Belgija živi kakor Švica le po milosti druzih evropejskih držav. S svojo armado se ue more braniti proti nobenemu sovražniku. Katoliška večina v zbornici je glasovala proti lastni vladi. To je nekaj nenavadnega v evropejskih državah, kedar je na dnevnem redu vojaško vprašanje. Navadno namreč vse stranke dovolijo stroške za armado. Mogoče, da bo moralo odstopiti sedanje belgijsko ministerstvo.
Angleška gorenja zbornica je vsprejela v drugem branji irsko kazensko postavo. — V dolenji zbornici so nekteri poslanci očitali vladi, da trpi čast angleške države, ker Drummoud-AVolf ni odpotoval iz Carigrada. Fergusson je ugovarjal tem napadom ter trdil, da pogodba sploh nima posebne važnosti za Anglijo. Angleška država mora varovati svoje koristi in izvrševati svoje dolžnosti, naj sultan potrdi pogodbo ali ne.
Iz Bombaya se poroča, da je afganski emir s svojo armado potolkel vstaše; 160 je ujetih in muogo mrtvih. Drugi ustaški rodovi so emirovo armado vrgli nazaj. Emir pošlje pomoč svoji armadi.
Gorico so prav za prav samo tri železniške postaje: Monfalkone, Rouki in Zagrado, vendar pa navadni vlak tudi še ua dveh drugih krajih za hip postoji, da lahko kak popotnik vstopi ali izstopi. Ko tedaj sprevodnik zakliče »Monfalkone" poberem svoje reči iu želeč svojemu sopotniku srečno pot v Abano, stopim z vlaka. Voznikov je vse polno pred postajo, ki so me kar obsuli s ponudbo »comandi una vet-tura?" Tudi Ljubljanski fijakarji so postrežljivi, in težko jim je odbiti prijazno ponudbo: »gospod, ali se peljamo?" — toda tako silnih in priskutnih nisem kmalu videl, kakor so po Laškem. V Gorici bi človeka kmalo z uma spravili, tako kriče in vršče uad njim, ko se prikaže s postaje. Tudi jaz se v Monfalkonu nisem mogel odkrižati fijakarjev, izročil sem najsitnejšemu svojo torbo in se odpeljal ž njim od postaje malo navzdol v mesto. Monfalkone leži pod golim gričem, vrh kterega je videti grad istega imena v razvalinah. Grad je moral biti silno trden, ker je sestavljen iz velicih in močnih kamnov. Obdajal ga je trojni zid, ki je še zdaj dobro poznati. Pravijo, da ga je zidal kralj Teodorih v 7. stoletji. Z griča je lep razgled proti Ogleju, Devinu in vsemu morskemu zalivu, ki se tii Moufalkonski, nižje proti jugu Tržaški zaliv imenuje. Mesto šteje okoli 5000 prebivalcev in se pod gričem bolj na dolgo razteza. Pravijo, da so ga Benečani postavili. Ulice so široke in snažne, le po starejšem delu mesta so ulice ozke in hiše stariuske. Veliki trg je zelo prostoren,
Izvirni dopisi.
Iz Postojne, 18. julija. Pri včerajšnem volilnem shodu je bil kandidatom za deželni zbor — volilna skupina Postojna, Lož, Vrhnika — enoglasno proglašen g. Alojzij Kraigher, trgovec in podžupan Po-stonjski. Mož pokazal se je pri vsem svojem trudu za blagor mile domovine povsod pri vsaki priliki nesebičnega, neumorno delavnega, jako skušenega vzlasti v gospodarskem oziru. Če kdo, zasluži on, da ga ne le Postojičanje, marveč tudi Lož ter Vrhnika dne 9. avgusta enoglasno volijo deželnim poslancem.
Z Motnika, 15. julija. (Birma.) Včeraj smo se radovali svetlega gosta, knezo-škofa Ljubljanskega, ki so prišli k nam delit zakrament sv. birme. Kolikor so dopuščale naše skromne moči, smo jih sprejeli slovesno. Mladina z gospodom župnikom jih je pričakovala pred farovžem, kjer jim je deklica podala šopek cvetlic, ki so ga prevzvišeni gospod sprejeli prav prijazno. Podali so se knez najprej v cerkev. Izmed svetih opravil druzega dne naj omenim le izvrstnega, v srce segajočega govora svetlega knezo-škofa, v kterem so nam vernikom na srce pokladali in priporočali skupno družinsko molitev zjutraj in zvečer; kakor je v tukajšnjem kraji že stara navada. — Bog plačuj predobrotljivemu višjemu pastirju vso skrb in ljubezen, ki jo do nas imajo!
Od sv. Urbana na Štajarskem, 17. julija. (Strela.) Miuuli teden treščilo je v tukajšnji zvonik, ravuo ko so bili otroci v šoli, ktera je skoraj tik cerkve in precej visoka. Strah je bil vsled groznega poka med otroci nepopisljiv, iu so vsi h krati iz klopi in iz šolskih sob na hodnik tiščali. Strah je bil prej ko ne zarad tega tolišeuj, ker je pred nekaj leti v šolo treščilo, če tudi ni bilo posebne nesreče. Dobro bi bilo, ko bi si občina omislila strelovod ua visoko šolsko poslopje. Saj ne velja kdo ve koliko.
Od Fare pri Kostelu, 14. julija. Dne 6. t. m. je presvetli gospod Modruš - Senjski vladika J u r a j P o s i 1 o v i č delil zakrament sv. birme okoli 800 birmancem na hrvatskem Brodu. Sliši se pa. da > bodo tudi naš mil. g. knezoškof meseca septembra v Kočevski dekaniji delili ta sv. zakrament, zato letos niso otroci iz Banjaloke, Fare in Osilnice ondi na Hrvatskem prejeli zakrament sv. birme, kakor je bila poprejšnja leta navada, če ni bilo dolgo časa svete birmo v teh krajih.
Od Žalca, 15. julija. (Okraj nošolskim svetom) poteče letos šestletna perijoda, in sicer, kakor se govori, dne 1. septembra.
Za to betvo časa so še nedavno učitelji našega okraja imeli voliti svojega zastopuika. Izbran bil je Vojniški gosp. Brezovnik, jeden izmed naj-delavnejših učiteljev. Ali deželno šolski svet izvolitve ui odobril. Vsled izstopa prejšnjega zastopuika učiteljev in na podlagi ravnauja deželnošolskega sveta učiteljstvo že dokaj časa ni bilo zastopano v okrajno šolskem svetu v Celji.
Pravice, kakoršno imajo učitelji, niso dali duhovnikom. Ti svojega zastopnika ne smejo sami izbirati, še celo ordinarijati nimajo pri tem prve besede, ampak svetna oblast. Toda vkljub temu so dosedanji zastopniki cerkve, kolikor je pri naših razmerah pač možno, svoje dolžnosti dobro opravljali.
Ostale ude okrajnošolskemu svetu oskrbljujejo okrajni zastopi. Kakor so ljudje, ki imajo tukaj večino, tako so potem njihovi odposlanci. Kar se tiče Celja, tukaj ne bode nikake spremembe. V okrajnem zastopu so le izvoljenci kmetske skupine konservativnega mišljenja, istotako odposlanci dvojih trgov, a to je manjšina.
Vlada ima dva poverjenika. To je c. k. okrajni glavar in c. kr. okrajnošolski nadzornik. Prvi kot predsednik vzlic najboljšej volji ne opravi nič, ker le malokdaj pride do odločilnega glasovanja od strani načelnika. O dosedanjem nadzorniku se pa čuje, da bo napravil prostor mlajšim močem. V tem obziru ugibajo, ktera beseda bo na dotičnem mestu zdat-nejša, ali javno v zbornici povedana beseda naših državnih poslancev ali pa bo se SDolnila skrivna želja »Celjanov". Kdor znd, kako za Slovence in za idejo kouservatizma skrbijo, bi skoro lahko pričakoval, da bo nadzornikom postala oseba, ki je pri vrlem našem učiteljstvu brez vsake simpatije, češ, ta bo »najbolje" zastopal prostor v okrajnošolskem svetovalstvu.
Iz Tržiških toplic, 15. julija. (Po odhodu cesarjevem iz Pulja.) (Konec.) Lepo priložnost sem imel, obiskati vse važue trdnjavice, cesarske brodove itd. v Pulji, a moja stara trdovratna bolezen mi tega ui dopustila, ker me je več dni priklenila h postelji. Vsled te za-me hude nezgode, ktera mi je po štirih dneh vendar v toliko odjenjala, da sem mogel odpotovati po morji v Trst 11. julija, kjer sem se zopet moral pri prijatelji oddahniti in odpočiti, mi je bil ves moj načrt prečrtan, vsled česa so obljubljeni Tržiški dopisi do danes izostali in izostati morali. Prvi dan, ko sem došel v Pulj, sem si ogledal velikanski arsenal, kteri se je začel zidati 1. 1848., ko je bil Pulj stalno odločen za bojno luko. General Moring je 1. 1856. izdelal načrt za današnje obširne delavnice, ki izdelujejo vse razne potrebščine za vse ces. brodovje. Ta pomorski arsenal se prišteva najznamenitnejim arse-nalom na svetu, in je za-se kakor malo mestice. Proti suhemu je obzidan z 4*/, metra visokim kam-natini zidom, ki je 1740 metrov dolg, ima le dvojne dveri in dva kraja za stopati v morje in iz morja. Ima tudi vodovod, plinovo svečavo in železnične proge, napeljane v vse mnogovrstne delavnice, ktere posredujejo občenje z železniško postajo. Peljal me je moj prijazni rojak in vojak, ki mi je pre-skrbel listek pri ces. kr. poveljništvu pomorskega arsenala, po vseh mnogovrstnih orožniških shrambah in dvoranah, kjer so razna orožja starejša in novejša nakopičena v najlepšem redu, kakor n. pr. ročno orožje za oboroženje raznih brodov, karabiue, revolverji, sablje, meči, gostostrelke, topovi za maujše ladije in za prenašanje na kopno. Videl sem tudi
delavnico za puške iu za torpedovke, bilo jih je dovršenih ravno 15, vseh ima biti 80, izgotovljenih je pa neki že 40!
Sicer je treba, da si človek vse to sam dobro ogleda, ker opis je težaven, ako človek ue hodi po več dni zaporedoma noter. Jaz sem bil le tri ure notri in sem mogel le malo videti. V drugi dvorani so med drugim videti prekrasni spomini na junaštvo Tegethofa pri Visu, spričala njegovega junaštva od vseh poveljnikov posamezuih brodov, vsa njegova uniforma z mnogoštevilnimi redovi tudi inostranskih držav, ktere je darovala muzeju njegova še živeča mati.*) Tudi iz starih časov je videti raznih trofej, n. pr.: ena belo-modra svilena zastava, ktera je vihrala pri pomorski bitvi pri Lepanto (5. oktobra 1571) na brodu Don Juan d' Austria. Zopet drugod izdelujejo ženske zastave za razne države; možki pa vrvee razne debelosti; livarne za sidra, verige in vse, kar služi pomorstvu ob času vojne, tako, da je vedno vse za sleherni bojni slučaj pripravljeno. Nakopičenega je tii neizmernega bojnega materijala, od malih do največih dveh Kruppovih topov, namenjenih za novi brod »Krouprinz Rudolf", ki merita uad 11 metrov v dolgosti, a po debelosti bi ju pa komaj dva moža objela. Zares strahota je to videti!
Neizmerno hitro brodijo torpedovke, tako da ena pride celo v l'/4 ure iz Pulja v Trst, ostale pa v 2VS urah. Oni, ki stoje zunaj da vodijo ladjico, morajo stati privezani na krovu ladije, da jih sapa na tla ne podere, kar so napravile že mnoge skušnje. Kogar zauima naša pomorska moč, naj si gre le sam vse to ogledat, kajti moje pero je nezmožno vse to, kar se nahaja v arsenalu, dostojno popisati!
Domače novice.
(Nova kapela sv. Cirila in Metoda), ktero je sedanji papež Leon XIII. ukazal prizidati častitljivi baziliki sv. Klemena v Rimu je po šestletnem trudu dodelana ter čez vse krasna. V apsidi napravil je imenitni slikar Nobili podobo presv. Trojice, pred ktero kleči Leon XIII. njemu ob desni in levi Ciril in Metod, ter Kristusu podaja model nove kapele. Ob desni vhoda kaže slika na steni papeža Hadrijana II., sedečega na prestolu in obdanega od kardinalov, škofov, mašnikov in dijakonov. Pred sv. očetom stojita sv. Ciril iu Metod, zagovarjajoč se zastran rabe slovanščiue pri božji službi. Podoba na levi vhoda kaže slovesno prenašanje trupla sv. Cirila v cerkev sv. Klemena. Duhovniki nosijo svetnika, ki je opravljen v škofovska oblačila. Za mrtvaškim odrom stopa papež Hadrijan s tiaro na glavi, sv. Metod in drugi škoije iu mašniki. Jako dragocen je altar v tej kapeli, pravo mojstersko delo Viucencija Giauettija. — V imenu papeževem je to prekrasno, bi rekli, slo-
*) Tegethoff je umrl leta 1873 vsled vročinske bolezni na Dunaji še-le 43 let star.	Pis.
tii je na prodaj sadje, zelenjad, ribe in druge reči, ki jih kmetje vkup napeljejo. Tudi »pesa publika" — občna tehtnica se tu nahaja. Dve kavarni veliki trg obdajajo in mnogo prodajalnic. Napisi po ulicah in prodajalnicah so brez izjeme v laškem jeziku, ki ga tudi prosto ljudstvo sploh govori. Nemščine je prav malo slišati, slovenščine prav nič, dasiravno prav blizo in na vseh straneh, razun proti jugu, Slovenci prebivajo. Prebivali so tudi pred stoletji tukaj iu daleč tje po Furlaniji in Benečiji. Že zgodovina uči, da »od nekdaj" je tukaj prebival moj rod in po lepem morji jadranskem »vozil hrastov brod". Ljudem se tudi na obrazih bere, da so našega rodu — ujih mirni in pohlevni zuačaj to kaže in krajevna imena to pričajo. V teku časa je ljudstvo po Benečanih, ki so deželo v oblast dobili, sprejelo laščino. Pravi Lahi, ki so se vmes natrosili, so pomagali, da se je ta metamorfoza še hitreje vršila. Pravi laški »tipus" s podolgatim obrazom pričenja se, kakor sem čul, precej nižje doli proti Benetkam.
V mestu je tudi več tovareu: za kotenino, su-rogate in barve, za odvijanje sviloprejkinih kokonov, za tkanje svile itd. Mestno starešinstvo mora biti prav delavno, kajti nesnage ui videti po ulicah in vodnjakov je povsod dosti. Tudi voda je primerno speljana po ozki obzidani strugi, z lepimi držaji in stopuicami, da hodijo ženske brez truda in nevarnosti prat ali zajemat. Vodo ue nosijo v škafih,
ampak v dveh bakrenih kotličih, ki visita ua koncčh lahkovpognjeuega droga. Drog si ženska postrani čez ramo obesi in na vsak konec v zarezo zapne kotliček. Za ženske je to pripravno, ker se ne polivajo, kakor pri nas na Kranjskem, kjer nektera skoraj več vode ua obleki prinese iz potoka, kakor v škafu.
Ljudstvo je veselega značaja in Monfalkonci bi najrajše brez dela živeli, jedli in pili pa plesali. V delavnik je videti mnogo postopačev, zlasti popoludne od 5. ure naprej. Po letu je vsako nedeljo ples na prostem v drevoredu. V to zložd skupaj navlašč za to pripravljen ogromen pod, in na teh deskah se od 7. ure zvečer skoraj do polunoči suče mladi svet. Plesišče in godbo mesto samo preskrbi. Tako je od nekdaj bilo in živa duša tega ne odpravi. Mesto ima svojo godbo, ki je precej dobro izurjena in vsak četrtek večer igra. Ob nedeljah morajo pa plesalci godce plačati, taksa je za vsacega moškega, ki se hoče zakrožiti, 10 kr. in sicer za vsak ples toliko. Ker godba en večer po 40krat k polki ali mazurki zagode, vnetega plesalca ta zabava mnogo stane. Vkljub temu je vdeležba prav obilna, tako, da godci kak večer po 200 gold. zaslužijo; da, primerilo se je, da so pri nekem plesu v okolici Mou-falkouski — menda v San-Polo — 400 gold. pri-godli. — Tako razvajeno in potratno ljudstvo na noben način ne more v gmotnem oziru kviško prti, in koliko slabe priložnosti je pri tem javnem plesu
za mladino, koliko spodtike za bosopete otroke, ki v celih trumah to radovanje gledajo in po zgledu odraslih po cestah iu tratah plešejo, da se vse kadi.
Ko bi glede nravnosti imeli merilo, bi kazalo v Monfalkonu globoko pod ničlo. Muogo k temu pa ravno tako očitno plesanje pripomore. Častita duhovščina se je že muogo prizadela za odpravo te uerodnosti, toda mestni očetje se boje zamere pri razvajenih meščanih in tako grda razvada traja naprej od leta do leta. »Panem et Circenses" so ljubili lahkoživni Rimljani in zahtevali od svoje gosposke; ta želja, ta krik odmeva tudi zdaj po vaseh in mestih križem sveta. — Toda kam to pelje, če se spridenemu ljudstvu vse dii in privoli, o tem imamo v zgodovini žalostne zglede.
Tudi med našim narodom slovenskim ui brez takih razvad. Ako hočemo, da ga ohranimo v čvrstosti iu obvarujemo telesnega in duševuega propada, skrbimo tudi za to, da se odpravijo vse priložnosti, ki to zlo podpirajo. Vsaka reč ima svoje meje, uaj jih ima tudi veselje in zabava! V trdni nadi, dasi tudi Ti mojega mneuja, pišem Tvoj stari
Petrovič.
vansko kapelo
blagoslovil
in altar v nji posvetil 2. t. in. kardinal Sanfelice, nadškof Neapeljski. Petje so oskrbovali papeževi pevci. Zraven druge gospode bili so navzoči skoraj vsi v Rimu bivajoči Slovani. Slava Leonu XIII!
(Nova inaša.) V tukajšuji mestnofarni cerkvi sv. Jakopa daroval je včeraj 17. julija ob 9. uri č. g. Ivan Volk svojo prvo sv. mašo. K tej priljubljeni svečanosti zbralo se je toliko vernega ljudstva, da je bila prostorna cerkev kar natlačena. Domači č. g. mestni župnik Ivan Rozman je v izbornem govoru povzdignil slovesnost. Povski zbor je s svojo preciznostjo zopet pokazal, da zasluži hvalo, ki se mu obče priznava. Osobito je očaral g. Pogačnik s svojim samospevom, veduo novim »Ave Maria", navzočo muožico. Naj bi še mnogo pel v čast Božjo in v pošteno razvedrilo svojim vojakom. Čast. gosp. novomašniku želimo, da bi dolgo in blagonosno deloval za cerkev in dom.
(Praznik sv. Vincencija Pavlanskega) utemeljitelja reda oo. lazaristov in reda usmiljenih sester praznoval se bode jutri 19. julija v cerkvi presvetega Jezusovega srca jako slovesno. Ob 5. uri zjutraj je slovesna pridiga; ob 6. uri pa bodo prevzvišeni knez in škof dr. Missia služili v istej cerkvi ponti-likalno sv. mašo.
(Matura na gimnaziji.) Osmo šolo je letos javno obiskovalo 49 dijakov, ki so jo razun jednega dobro zdelali vsi, osem izvrstno. Godno preskušnjo jih je delalo 4S javnih, pa jeden privatist. Izvrstno ali z odliko dovršilo jih je 6, dobro 34, za dva meseca odstavljenih je 6, za celo leto obsojeni so 3. Trajala pa je matura, ktere se je vdeleževal tudi preblago-rodni g. deželni predsednik, od sobote popoludne do naslednje sobote celo do trde noči. Značaja je bila ta šola sploh hvalevrednega, in kolikor je slišati, jih je mnogo namenjenih v bogoslovje.
(Za nesrečne Dolenjce), kterim je toča pobila poljske pridelke, nabral je g. Karol Lahajner 45 gl. 10 kr. — Dalje so darovali gg.: državni poslanec Hren 30 gld., deželni poslanec dr. Papež in V. Rohrmann po 20 gld., Luckmann 25 gld., pivovar Auer in Oroslav Dolenec po 10 gld.
(V Novem mestu) ustanove rodoljubi telovadno društvo »Dolenjski Sokol". Osnovalni odbor je vladi predložil pravila, ktera so že potrjena. Prvi občni zbor bo 25. julija v čitalniški dvorani.
(Razpisana) je druga učiteljska služba na dvo-nzreduici v Crnmošnicah, plače 400 gld.; prošnje c. kr. okr. šol. svetu v Novem mestu do 15. avgusta t. 1.
(Strela.) Huda ura napravila se je 12. t. m. zvečer nad Makolami. Kakih 10 minut od Makol oddaljena stoji vinarska hiša, v ktero je treščilo, ne da bi se bila hiša vžgala. Pač pa je strela ubila dekleta na pragu sedečega, ki je ravno večerjala. Na mrliču videti je precej huda rana na ušesu, in desna roka je ožgana. Ista strela pobila je tudi več kokoši, ki so bile v obližji hiše. Deset minut kasneje treščilo je v Hrastovci v neko hišo, ki je pogorela
(Deželna nižja gimnazija v Ptuji) je končala šolsko leto 15. t. m. Vseskozi nemško poročilo ima spis: »Die Nothvvendigkeit der Sprachenstudien zur Forderung der formalen und intellectuellen Geistes-bildung im Allgemeinen und eine kurze Andeutung des besondern Bildungswertes des Unterrichtes in den classischen Sprachen", kojega je priobčil gimnazijski učitelj Fr. Železinger. Iz naznanil posnamemo, da je v štirih razredih te gimnazije podučevalo v rednih predmetih osem gg. učiteljev, kterim je bil vodja Hans Tschauet. Slovenščino sta učila profesorja Kunstek in Cilenšek. Vseh učencev je bilo koncem šolskega leta 112; med njimi po maternem jeziku 68 Slovencev in 40 Nemcev, po veri so bili razun dveh židov vsi katoliki. Z odliko jih je zdelalo 19, dobro 58, v kakem predmetu jih bo smelo ponavljati 5, dvojko jih je dobilo 24 in trojko dva. — Novo šolsko leto se prične na tej šoli 17. septembra.
(V Zagrebn) so izpustili iz zapora štiri vse-učiliščnike-dijake, Stahuljaka, Hercoga, Krajčeviča in Vlahoviča, ki so bili zaprti zaradi afere Gajerjeve o priliki zadnjih volitev. Banski stol je spoznal, da je zapor dijakov nepostaven.
(9. avgusta) narodnjak g. Alojzij Kraigher, trgovec in podžupan Postojnski.
Dunaj, 18. julija. V mestih: Brindisi Ca-tania Lecca, Livorno, Parma, Smyrna in na otokih: Ischia, Chios, Eodos, Creta je bil potres. Iz Etne se vzdigujc gost sopar.
Trnovo, 17. julija. Sebranje se je preložilo na nedoločen čas. Regenti in ministri se vrnejo v Solijo.
Carigrad, 17. julija. „Reuterjevo izvestje": Angleški zastopnik sir P r u m m o n d - W o 1 f je odpotoval, akoravno sultan ni potrdil pogodbe. Nemški veleposlanik je nagovarjal sultana. naj potrdi pogodbo. Sultan je odgovoril, da bi potrjenje pogodbe slabo uplivalo na muhamedance. Govori se, da odstopi turško ministerstvo.
Rojaki!
Telegrami.
Postojna, 17. julija Pri današnjem volilnem shodu, kteremu je predsedoval župan M. Vičie, bil je jednoglasno postavljen kandidatom za prihodnjo deželnozborsko volitev
C	I
g čas Stanje!	J a , --Veter Vreme g
„„„„„„.;. zrakomeru toplomoiu	o*
opazovanja v mm p0 Celziju	« g
[77u. zjut.l	737-18	+24-8	si. szap.	sk. jasno	,
16. 2. u. pop.	734-75	+29.6	si. zap.	„
_9. u. zvee.	737 22	+20 8	si. jzap.	Jež
7. u. zjut.	736 96	+18 8	si. vzh.	oblačno	n.r.
17.2. u. pop.	737 05	+22 4	si. jvzh.	„	VI
9. u. zvee.	737 06	+19-4	brezv.	„	aez
Umrli so:
14.	julija. Marija Golobic, delavčeva žena, 58 let, Lončarska steza št. 0, pljučnica.
15.	julija. Guido Hren, železniškega uradnika sin, 3 mes., Kolezijske ulice št. 14, božjast. — Janez Kosee, delavčev sin, 20 ur, Marija Terezija cesta št. 10, slabost.
Vremensko sporočilo.
V soboto zjutraj in popoludne jasno in vroče, zvečer po 8. uri nekoliko dežja. V nedeljo čez dan oblačno, dopoludne od 9. do 10. ure dež, popoludne le nekoliko oblačno, zvečer se je bliskalo. Srednja temperatura 251° in 20-2° C., za 6'0° in 1-1" nad normalom.
Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bode na slovenskem Koroškem slavnost, kterej enakih imamo le malo zaznamovanih v našej zgodovini.
Dika uaša, starosta koroških Slovencev, ne-utrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak
pit. iosp. prof. Mej Einspieler
daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraji v Svečah v Rožni dolini na Koroškem.
K tej slavnosti, slavna društva slovenska iu dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljdneje. Udeležite se te pomenljive slavnosti v mnogobrojnem številu, da moremo združeni z Vami dostojno počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje posvetil v to, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu.
Voziti se bode treba do Celovca po železnici iu od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je vožnje kake 3 ure, pešhoda pa čez 4 ure. — Gorenjci iz Kranjskega imajo najboljši in najbližnji pot čez hrib »Ivočno"
Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pridejo do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, najdaljc pa (lo 6. avgusta, oglasiti za prostore, da bode mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse vdeležence. — Vožnja na prostih kmetskih vozovih stala bode tje in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Ravno tako se je oglašati do gori navedenega časa vsem onim, ki želijo vdeležiti se banketa.
Natančneje se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabilih in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časnikih.
Pisanja, slavnost zlatomašnika Einspielerja zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez Wieser, župnik Eli-zabctlnskega samostana v Cclovcu, kteri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati pojasnila na razna vprašanja.
Bratje! Zanašamo se na Vašo vdeležbo; pridite k nam, da se skupno z našim slavljencem veselimo; slednji pa uaj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje iu čisla svoje zaslužue može.
Na svidenje!
V Celovci, 14. julija 1887.
Slavnostni odbor: Dr. Valentin Nemec,
kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri sv. Hemi, predsednik.
Matej Šervicclj,
knezoškofijski svetovalec in komendator na Reberei, podpredsednik.
Janez IVieser,
župnik Elizabetinskega samostana, tajnik.
Odborniki:
Franjo Vizonik, prošt in dekan v Dobrli vasi; Lambert Ferčnik, dekan v Žabniei; Andrej Bizar, dekan v Grabštanju; Matija Ambrož, dokan v Železni kapli; .los. Fritz, dekan v Št. Mohoru; Luka Bavtižar, župnik na Ziljski Bistrici; Fr. Centrih, župnik v Št. Petru pri Vašinjah; Janez Godec, župnik v Rožeku; Janez Hutar, veroučitelj na e. k. realki v Celovcu ; Šimen Incko, župnik v Podkloštru; Anton Keznar, slovenski pridigar v Celovcu ; Franeo Korman, župnik v Mižici; Jakob knallič, župnik v Ločah; Alojzij Ledvinko, župnik v Št. Kocijanu ; Šimen Muden, župnik v Kapli pri Dravi; dr. Anton Miiller, župnik pri Materi Božji na Jezeru ; Franjo Petek, župnik v Trgu Grcbinj; Josip Peterman, župnik v Št. Vidu; Janez Podlipnik, župnik na Radišah; Josip Škerbino, župnik v Kamenu ; dvr. Jožef Somor župnik v Šmihelu; Šimen Stbckl. župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih ; Janez Šuster, župnik v Svečah; P. Kolumban Urnik, profesor teologije v Celovcu; Anton Vakonik, semeniski podvodja v Celovcu.
Dunajska borza.
(Telegratično poroč.lo ) 18. julija.
Papirna renta 5% po J00 gl. (» 18% davka)	81	gl.50	kr.
Sreberna , 5% 100 , (.s 16% davka i	83	.	10	„
4% avstr. ziata renta, davku prosta	113	.	30	„
Papirna renta, davka prosta	96	.	70	.,
Akcije avstr.-ogerske banke	S90	.	—	»
Kreditne akcije .	281	„	20	„
London.......126	„	40	„
Srebro............—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	02	„
Ces. cekini.......5	„	98	„
Nemška marke . .	62	„	10	„

Zaradi izvrstne vsebine zelo razširjena in priljubljena je molitvena knjiga
• i
i Sveta ura
moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božjo. Ali obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa, in češčonjo ne-omadežene Device Marije za vse dni v mesecu. Poleg sv. Alfonza Marije Ligvorijana s pristavkom mnogih druzih molitev in pobožnost spisal
Janez Volčič,
duhoven Ljubljanske šofije.
V natis teli bukev je Ljubljansko školijstvo dovolilo 4. aprila 1S(J7.	(1)
t-M-f-fi .f-f-f.f.f.f.f.
4
Prestavljenje sejma.
Z dovoljenjem visoke c. k. deželne vlade sejem v Žireh kije imel biti Ki. marca 1. za letos prestavljen na	(2)
6. avgusta t. 1. Županstvo v Žireh 15. julija 1887.
MMNMNMNmMHMNMtHIMMt
i Malenčev sirup,
koji se z parom zgoščujo in kuha, jo popolnoma čist, ter se izdeluje iz najlepših, dulilečlh kranjskih gorskih nullenc. Ta sok so ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v stekl. po i kilogr. 80 kr. — 10 stekl. 7 •."><) gl. Manjša steklenica veljil 40 kr. Naročuje so v lekarni Piccoll-jevl na Dunajski cesti v Ljubljani, in so z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	(3)
I^oštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob »/,7 zjutraj*.
V	Kamnik vsak dan ob l,'j5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob 1 25 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob l/,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.. Iz Kočevja vsak dan ob G. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.