Stev. 271._I_ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: L'Uca Sv. Frančiška Asiikega 6t 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprtjemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kansor»4| Lsia „Edino«tV — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. I rančiSka Agiškega št. 20. Telefon uredništvi in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -.................' za tri mesece........................o—- za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta.................2-60 V Trstu, v četrtek 30« septembra 1915« Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajaj'3 po 6 vinarje/, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vista.......: ... » 2.— Mali oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema fn$eratni oddelek .Edinost:*. Naročnin* In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.inčl$k4 Asiikega St 20. — PoStnohranUnični račun št 841.652 »tli in i lini UM niprraii - vb« i Napadi Italijanov nn Mrzli vrh m pri Dollah odbiti. - Nemci pred Dvinskom napredujejo. - V Lltvinljl ničesar novega. Srditi boli no zapadnem SoiBču se nndaljuiejo, ne da bi Izvojevan zavezniki kakr nove uspehe. Z avsffijsRo-rusKega bojišča. DUNAJ, 29. (Kot.) Lradno se objavljaj 29. septembra 1915. opoldne. Položaj v vzhodni Galiciji In ob Ikvi je ----- ------- neizpremenjeu. Sovražni oddelki, ki so napad na Capanna Deden, se nadaljujejo. na. ki sta bila takoj odbita, ni bilo nobenega imenovanja vrednega dogodka. Poročilo z dne 26. t. m. — Boji v oddelku Cevedale, kjer je dobil sovražnik ojačenja in tudi artiljerijo in je izvršil skušali zapadno Tarnopola prodirati proti našim oviram, so bili pregnani po artiljeriji. V volinijskem trdnjavskem ozemlju so pognale naše čete sovražnika iz vseh za-pauiio gonije Putilovke pripravljenih poste ank za zadnje oddelke. Dalje severno so zavzele z naskokom žilavo vas Bohuslavko. Naše čete so takoj prihitele iz Veltlina, napadle sovražno kolono in jo pognale nazaj. Na Koroškem je izvršil sovražnik dne 23. t. m. po intenzivni topovski predpri-rra .i tri rapade »>a našo fronto od Malega Pala do Pizzo Avostanis, a je bil vsa-branjeno kikrat odbit. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala železniško postajo v Trbi- Pri c. in kr. četah na Litvinskem je bil fu Videti je bilo velike požare, dan miren. Na kraški planoti je položaj neizpreme- Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fini. njen. Položaj na ruskih bojiščiii. Med italijanskimi ujetniki ti.. «.. .1 Vojni dopisnik dunajske »Arbeitfcr-Po zadnjih uradnih poročilih je bil ruski Zeitung« je posetil italijanske vojne ujetni-poraz v Voliniji še večji, kakor se je do- ke na ljubljanskem gradu in piše o tem mnevalo prvotno. 4 ~ Čete na zapadnem Med tem ko so naše bregu lkve in Styra krvavo odbile vse napade sovražnika, se je pripravljalo za temi bojnimi frontami ljubljanskem gradu in piše posetu: »Iz pogovorov z ujetniki, ki se prosto gibljejo na grajskem dvorišču, sem prišel ,e pripravljalo za temii ooimm irom ' Italijanih. Brez- reke. istotako v povirju Goryna \ dvomno "jih vse, "tudi one na fronti, grize Tudi v zhodnogališka fronta e trenotno . omrtvuie Doletno silo in trpe neizpremenjena. Veliko obkoljevalno gibanje je bilo zasigurano z energičnim nastopom naše konjenice ob železnici Ko- vel—Sarny. Na severoruskem bojišču je armada vest, kar omrtvuje poletno siio in trpe duševno bol, ker čutijo, da ne bi smelo biti tako, temveč bi se bilo prav lahko zgodilo drugače. Moderna vojna zahteva, da more vsak posamezni bojevnik pojmo- Na severoruskem bojišču je armaua yaU syoj boj preprosto: gre gtieraia Eichhorna prebila rusko fronto .. nebitje moje držaVe. Italijan- pri Višnjevu, Woyrscheva armada pa je po zmagi naših čet pri Krasinu zavzela močno utrjene ruske postojanke vzhodno Baranovičev. Odločitev v bitki med Oor-njo Vilejko in gornjim Njemenom pasti v kratkem. (Tagespost). L avsmisico-iraiiiansKoga oon DUNAJ, 29. (Kor.) Lradno se objavlja: j vala, da je moralo priti do za bitje ali nebitje moje države. Italijanskim vojakom pa so politični hujskači morali pomen boja šele s težavo na premeten in zapleten način izmisliti, kar pač mora prepoštenemu človeku v strelskem jarku d ne more dati neomajnega prepričanja, da gre za obrambo ogroženih ljudskih dobrin. Popolnoma dobro sta poznala to zaključevanje edino le dva ujeta zdravnika, s I katerima sem govoril. Zelo sta obžaio-^H vojne, in sta vneto oporekala, da bi nas ali Nemce sovražili v Italiji. Bilo pa da je za Italijo neizogibno, da je stopila na stran entente, 29. septembra 1915, opoldne. V ozemlju Stilfserskega sedla je uničil naš topovski ogenj več sovražnih topov. ------- __ . . . Na planoti Vielgereuth, severno Costona, ker bi bila drugače prišla pod kolesa in bi Izvršeni italijanski napad se je razbil po bila brez obrambe izročena osveti cen- kratkem streljanju. tralnih držav. Da bi se Italija obrnila proti Mrzli vrh in tolminsko predmostje so i Francoski, je bilo nemogoče ob razpolože- pričeli Italijani včeraj popoldne srdito ob- nju, ki je vladalo v državi. Torej je bilo streijevati, čemer je sledil potem napad na imenovano goro in pri Doljah. Oba napada sta bila odbita ob naših ovirah. Pri Dolju so naše čete sovražnika, ki le prodrl skozi razbito zadržno mesto, takoj zopet pregnale. Kakor vedno, so ostale vse postojanke v naši posesti. V ostalem je obstojalo bojno dciovanje tudi na primorski fronti v običajnem topovskem ognju in praskah. Namestnik.Šeia generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Porotno cadoins. treba napovedati vojno Avstriji. To je znano pojasnilo italijanskih vojnih hujska-čev in ima tudi svojo logiko. Da pa tudi ta logika ne more pomiriti vesti tistim, ki jo izpovedajo, sem mogel spoznati v zadregi obeli zdravnikov, ki se je pokazala ob vprašanju, kako mislita o politiki, ki zastavlja svojo besedo, dasiravno roditelji te politike dobro vedo, da ne bodo mogli držati te besede____Zdravnika pa sta bila v ostalem oči vid no popolnoma zadovoljna s svojo usodo ujetnikov. Izjavila , sta, da jima ne manjka nič drugega kot svoboda. Skupaj z avstrijskim zdravni- DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 25. septembra. V oddelku med Ortlerjem in Zufall-spitze je prispela ena naša gorska kolona, ki se je napotila iz S. Caterina v Val Fur- kom opravljati zdravniško službo v bolnišnici za ranjence in njiju delokrog ni prav nič drugačen, kot je bil na oni strani Soče. Tudi ujeti častniki se nahajajo na ljubljanskem gradu. Govoril sem tudi žnjimi rxi ^ ^ ... _________ . ______ in sem v svoje začudenje našel pri njih va, po trcii nočnih pohodih z enim topom S veliko skeptičneje pojmovanje politike, ki dne 20. t. m. ob jutranjem svitu na 3251 je pognala njihovo domovino v vojno, kot m visoko, iz nekega ledenika štrlečo vi- pa pri zdrav nikih. Skoraj vsi ti častniki so šino južno KOnigspitze. Potem ko so bili prišli ranjeni v roke naših, večirioma pri odtu razposlani na vse strani oddelki pro- zopetnem zavzetju Vrha sv. Mihela. Stoti Kreilspitze (.3.391 m), Schrotterhornu j rili so v boju svojo dolžnost in ne more (33s9 ni) in Monte Pasguale, je bil izvr-lse reči, da govori iz njihovih besed mi-šen napad na žilavo branjeno Suldenspiz- šljenje slabičev in obupancev. Ce pravijo zc (3 76 m). Bila je osvojena in tamkaj- vsi brez izjeme, da obžalujejo, Ja vidijo šuji zakopi razrušeni. ^^H Is total: o posrečena akcija je bila na prelazu Cevedale. Tu je bila sovražna kolona, ki je prodirala iz Schaubachove koče, pcsnana v dolino. V ozemlju Tonale se je vršil 23. t. m. srdit boj za posest stolpa na višini ob grebenu med Punta d" Albinolo in Redivakun ob pričet k u doline Strino, Mali stolp je bil parkrat zavzet in zgubljen.* Končno se vsled obojestranskega srditega topovskega ognja nobenemu izmed nasprotnikov ni posrečilo, ustaliti se v preporni postojanki. Na vsej ostali fronti razven dveh manjših sovražnih napadov v oddelku Tolmi- Italijo zavlečeno v to vojno, in da bi bilo njihovemu prepričanju najbolje odgovarjalo. če bi bila Italija (»stala nevtralna, je to gotovo izraz v italijanski armadi zelo razširjenega mišljenja in dokaz, da je celo častniški zbor šel v vojno z dvomom v srcu in s pekočo vestjo, torej brez notranjega navdušenja, brez strasti, brez poleta. Dvom teh častnikov pa ie narastel skoraj do zasmeha, ko je prišel pogovor na d' Annunzia. Delali so pripombe, iz katerih je razvidno, da se jim zde pajacade tega literarnega »vojnega hujskača še zoper-nejše kot pa nas komu, ki še vedno misli, da je dolžan objektivnega priznanja pesniškim kakovostim. Se neprikriteje kot častniki je seveda kazalo moštvo, kako mu je zoperna vojna, katere pomen in namen jim ni bil jasen. Govoril sem namenoma le s takimi ljudmi, ki se mi niso zdeli že sami po sebi »nev-tralci«, torel ne z organiziranimi delavci, temveč s kmeti, malimi obrtniki in državnimi uslužbenci. Niti enega ni bilo med njimi, ki bi hotel biti v svoji notranjosti dušev<#deležen te vojne, vsi izjavljajo, da so neradi in čuteč v sebi notranji odpor sledili pozivu, polni srda proti »malim dijakom^ ki so zasnovali vse. Končno pa, ko je človek zraven, mora storiti svojo dolžnost in pokazati, da je tudi Italijan dober vojak. »Vemo prav dobro,« je dejal neki Lombard, »da mislite, da so naši ljudje z juga slabi in preobčutljivi vojaki. Mi sami smo se jim tudi vedno ro-gali, toda dela se jim krivica. Imajo dobre in močne živce.« Nekemu Napolitancu, v civilu kinematografskemu artistu, so besede zelo ugajale in dejal je: »Naj le reče sedaj kdo izmed vas, da mi z juga nimamo poguma! Ali to ni pogum?« In pokazal je ponovno svojo vojno suknjo olivne barve, ki je bila preluknjana po krogljah. »Ne verjemite,« je dejal, »da sem rad v ujetništvu. Ko bi bilo mogoče, bi pobegnil in se vrnil k našim ter se boril dalje. Toda vojno naj bi pa vzlic temu vzel vrag, ker vem, da je nespametna in da je ni želel nihče nas.« Vojak, ki je govoril tako, pa v ostalem ni bil posebno podoben, da bi bil z juga, kakor je sploh med italijanskim vojaštvom videti zelo malo ljudi res tujega tipa. Samo pri nekaterih Sicilijancih in na nekem i vojaku iz Abrucov sem videl poteze, ki kažejo razliko plemena, nasprotno pa bi bil prisegel, ko sem zagledeal nekega »al-pinca« iz Vidma, da je iz St. Poltna (dopisnik pač ne ve, da pri videmskih »al-pincih« služijo večinoma sami beneški Slovenci, — prip. ured.), in neki plav Pi-jemontez v uniformi bersaijerskega desetnika se mi je zdel kot preoblečen »Deutschmeister«. Pijemontez je v ostalem imel glavno besedo v vsej skupini, s katero sem govoril najdalje. Vpraševal je več mene, kot ini njega, in zdelo se je, da mu je mnogo na tem, da bi izvedel naše mnenje o italijanskemu narodu. Nekoliko narodne domišljije je bilo pač vpletene v njegovih vprašanjih, kateri sem pa rad zadovoljil, odgovorivši mu, da se tudi pri nas spoštuje in priznava odlična inteligenca italijanskega naroda. Pijemontez se je nato odhrkal, češ, kakor da se hoče lotiti zelo kočljive stvari, in vprašal: »Prosim, povejte nam odkrito, ali smatrajo pri vas Italijane za slabe ljudi (cattivi uomini)?«____Jasneje se slaba vest italijanske armade in njen dvom o moralni upravičenosti njene vojne pač ni mogla pokazati, kot v tem vprašanju. Jaz sem odgovoril seveda, da ni naša navada, da bi nalagali narodom ono veliko odgovornost za zločine njihovih politikov, in ta odgovor je porabil neki ujet bersaljer, ki se je razkril kot duhovniški kandidat, da je obrnil pogovor na versko stran. «Kot kristjani!« je dejal, »moramo vsi obsojati to vojno, ker vendar ne moremo gojiti sovraštva drug proti drugemu, ko smo vsi bratje v Kristu! Ko bi sedaj prišel Odreše- nik____« Tu ga je prekinil napolitanski kinematografski artist in dejal: »Da, ko bi sedaj prišel Odrešenik, kaj bi se zgodilo? Vteknili bi ga v uniformo, namesto da bi ga križali.«__ Balkansko bojišče. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se iavlja: 29. septembra 1915,-opoldne. Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik šefa generalnega štaba: pl Hofer, fml. LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Niša: Kralj Peter je zopet popolnoma okreval in je odpotoval v svrho nadziranja na fronto. 10 srbskih letal je letelo 60 milj daleč v notranjost Ogrske. Letalci so opazili le inalo avstrijskih in nobenih nemških čet. Grey o podpori Anglije Srbiji za slučaj bolgarskega napada. LONDON, 28. (Kor.) V spodnji zbornici je državni tajnik Grey izjavil: Če bi imela bolgarska mobilizacija za- posledico, da bi nastopila Bolgarska agresivno na strani sovražnikov, je Anglija r■'ločena, da priskoči svojim prii: ;cfjem na pomoS z vsako mogočo podporo in sicer si razumno z zavezniki. • Z nentiko-rusRssa bojitta. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršata Hindenburga). Napad jugozapadno Dvin-ska je prispel do višine Sventskega jezera. Južno Drisvijatskega jezera in pri Postavili se konjeniški boji nadaljujejo. Naša konjenica je po uspešnem podpiranju operacij generalobersta Eichhorna s prodiranjem proti krilom sovražnika, zapustila o-zemlje~pi Vilejki in zapadno odtod. Sovražnik je ostal nedelaven. Zapadno Vi-lejke so bile neprevidno prodirajoče sovražne kolone razpršene po artiljeriji. Med Smorgonom in Višnjevom naše čete zmagovito napredujejo. Pri armadnih skupinah princa Leopolda bavarskega in generalfeldmaršala Mackensena se ni zgodilo ničesar bistvenega. (Armadna skupina generala Linsinge-na). Rusi so bili pognani za Kormin ht Pu- tilovko. Vrhovno armadno vodstvo. Člani ruskega kabineta v glavnem stanu. PETROGRAD, 28. (Kor.) Ciani kabineta so odpotovali v glavni stan. LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Kabinet se je izrekel soglasno proti preventivni cenzuri. Ministrski predsednik Goremijkin se nahaja v velikem glavnem stanu. Z zopadneiu bojišča. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. septembra 1915. Zapadno bojišče. Sovražni pre-domi poizkusi so se v sedanjih napadenih oddelkih nadaljevali s srditostjo. Naš protinapad po zopetnem izjalovljenem angleškem napadu s plinom, se je končal z zo-petno osvojitvijo dela ozemlja severno Loosa, ki smo je opustili. Srditi angleški napadi iz ozemlja Loosa so se razbili ob težkih izgubah. Ponovni srditi francoski napadi v o-zemlju Soucheza in Neuvilla so bili deloma odbiti s srditimi protinapadi. Tudi v Šampaniji so bili sovražni pre-dorni poizkusi brezuspešni. Njih edini rezultat je bil, da sovražnika severovzhodno Souaiua na progi 100 m še ni bilo mogoče zopet pregnati iz naših jarkov. Ob neupogljivem odporu badenskih bataljonov, kakor tudi porenskega rezervnega polka št. 65 in westfalskega pešpolka št. 158 so se razbili neprestano napadajoči francoski valovi. Težke izgube, ki jih je imel sovražnik pri ponovnem napadu na višine pri Massigesu, so bile znatne. Višine so brez izjeme v naših rokah. Poizkusi Francozov, da bi si priborili nazaj pri Fille Morte izgubljene jarke, so se izjalovili. Število ujetnikov se zvišuje. V Flandriji ste bili dve angleški letali sestreljeni in letalca ujeta. Vrhovno armadno vodstvo. PARIZ, 28. (Kor.) Agence Havas poroča: General Marchand je baje težko ranjen. Upa se, da ga bo mogoče' rešiti kljub teinu, da je zadeta hrbtenica. BERLIN, 29. (Kor.) Z bojišča se poroča z dne 28. t. m.: Poveljujoči general pl. Schroder naznanja: Na podlagi razsodbe vojnega sodišča je bilo 6 belgijskih prebivalcev radi vohunstva obsojenih na smrt in ustreljenih v navzočnosti dveh prič. KOELN, 28. (Cer.z.) Posebni- poročevalec lista »Kolnische Zeitung'< v velikem glavnem stanu, je imel razgovor z višjim poveljnikom o sedanjih bojih na zapadni fronti. Ta je izjavil, da je bil napad strašen, izvršen s skrajno energijo in spremljan od artiljerijskega ognja brez primere v sedanji vojni. Odločilnega uspeha o-fenziva nikakor ne bo imela. Ranjenci in izmenjani .pripovedujejo o izredni srditosti borbe, ki je dovedla do bojev mož proti možu. Vsi priznavajo trdovratnost in odločnost nasprotnika, vendar pa so prepričani, da sovražnik ne prodre. Višji poveljnik se je izrazil o zadržanju nemških čet: Naši ljudje so sijajni in jih ni mogoče dovolj občudovati. ROTTERDAM, 28. (Cenz.) »Courant« poroča iz Havra: Francoske železniške proge s severa v Pariz in Dijon so večji-del zaprte. Rezervirane so za lazaretne in ranjeniške vlake s fronte. Iz tega se sklepa, da imajo zavezniki zelo velike izgube. BERLIN, 28. (Cenz.) Iz 2eneve se^ poroča: Srditost bojev mož proti možu v Šampaniji, posebna v ozemlju ob cesti v Souain, je zahtevala na obeh straneh enako velike žrtve, dočim je zapadno Argo-nov število mrtvih in ranjenih na francoski strani dvakrat večje od nemškega. Za enkrat zamore francoska strokovna kritika pridobitev 3 km ozemlja priznati le kot pogojno vrednost, ker so črte, ki jih Nemci drže, kakor je pokazal razvoj glavnih napadov naslednjega dne, skrajno odporne. BAZEL, 28. (Cenz.) »Baseler Anzeiger« poroča z zapadne fronte: Napad francoskih in angleških mas ie smatrali že danes kot izjalovljen. Glavne postojanke Nemcev so nedotaknjene. Izgube napadalcev so največje v vojni. Eksplozija na Italijanski oRlopnlci „Benedetto Brin". 450 mriulli. BRINDISI, 28. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: V zadnji smodniški shrambi linijske ladje »Benedetto Brin« (13.430 ton) je nastala eksplozija, ki ji je sledil požar. Od 820 mož posadke je bilo rešenih 8 oficirjev in 379 mož. Med žrtvami se nahaja tudi kontreadiniral Rubin de Cer-vin. Vzrok ni znan. RIM, 29. (Kor.) Povodom eksplozije na linijski ladji »Benedetto Brin« je zaprosil Salandra kot voditelj mornariškega ministrstva višjega poveljnika brodovja, vojvodo Abruškega, naj prične osebno s preiskavo o vzrokih bolestnega dogodka in odgovornostih in jih brezobzirno razkrije, ker narod in mornarica nikakor ne smeta biti izpostavljena vsled malomarnosti velikim nevarnostim in izgubam. ZUERICH, 29. (Kor.) Po italijanskih poročilih se navaja kot vzrok eksplozije na oklopni križarki »Benedetto Brin«, ki je bila admiralska ladja divizije viceadmira-la Prespitera, ker je bil sovražni napad izključen, deloma samoeksplozija municije, deloma atentat, posebno ker je istočasno v Sirakuzah nastala eksplozija tudi na parniku »Piemonte«. Končno se opozarja. da so bili v zadnjih dneh za Rusijo določeni avtomobili v Genovi, po drugih krajih pa razne druge važne vojaške stvari na zločinski način zažgane. Italijansko časopisje ne more prikrivati velikega pomena izgube oklopne križarke, vendar pa skuša dokazati, da je italijansko brodovje še vedno v premoči nad avstrijskim in sme ostati zato Italija dobre volje. Oklopnica »Benedetto Brin« je bila zgrajena 1. 1901, dolga je 138 m, široka 24 m, 20.475 konjskih sil, 820 mož posadke. Armiranje, štirje 30.5 cm, štirje 20.45 cm, dvanajst 15.40 cm topov. »Benedetto Brin« je služil tudi kot artiljerijska šolska ladja. _ S turških bojišč. CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V oddelku Ana-forte so izvršili naši poizvedovalni oddelki v noči od 26. na 27. t. m. nenaden napad na sovražne strelske jarke z metanjem bomb, pri čemer so uplenile nad 50 pušk, bajonetov in daljnogledov. V oddelku Ari Burnu je bilo dne 27. t. m. zaznamovati na vsej neizpremenjeni f -ti infanterijski ogenj, na levem krilu i„^ovski dvoboj in metanje bomb. V centru je poskušalo okoli 50 sovražnih vojakov napad, a so bili, kakor hitro so se le za par korakov oddaljili od svojih kritij, večjidel uničeni. — Ostanek je ubežal v strelske jarke. Dne 27. t. m. ie eno naših letal vrglo na hangar na Lemnu bombe in enkrat zadelo. Turška zbornica. CARIGRAD, 28. (Kor.) Po preteku <> in pol meseca je zbornica danes zopet pričela z delovanjem. Vsled bolezni predsednika Halil beja je predsedoval podpredsednik Husein Džavid. Seje se je udeležil veliki vezir z več ministri. Na tribuni predsednika ie sedaj majhna galerija del turških slikarjev, ki predstavljajo pokrajine iz Dardanel. Na veliki sliki ie videti sovražno brodovje, kako poskuša zaman vdreti v morsko ožino. Po verificiranju protokola zadnje seje in rešitvi tekočih zadev je prečital predsednik poročilo velikega vezirja, ki naznanja fetvo, s katero bo proglašen sultan za Zmagovitega. Zbornica je vzela fetvo na znanje in sklenila čestitati sultanu. O priliki predloga, da naj se izreče dar-danelski armadi zahvala za junaško o-brambo ožin in polotoka, je izrazil predsednik svoje spoštovanje do junaških braniteljeva. Spominjal se je, kako prav je imel v zadnji zborniški seji predsednik r S (ran TI. »EDINOST* štev. 271. V Trsta, dne 30. septembra 1915 res potrebni in ki majo v hiši kakega bolnika, pa se ne sme pozabljati, da bi padli stroški take akcije izključno samota ramena občine- Sredstva pa, ki razpolaga z njimi občina, so zelo omejena, ker so skoraj popolnoma odpadli dohodki na do-kladah in užitnini, na drugi strani pa zahteva javna oskrba, kakor podpore družinam vpoklicanih, brezposelnim, beguncem itd. največjih izdatkov. Občina ima, kakor je meščanom znano, nad četrt milijona tekočega dolga, ki se deloma tudi od-i poveduje, in srečni bomo lahko, če bo tu-„ . .. . . i di nadalje lahko skrbela za potrebe manj v disciplinarni preiskavi premožnih meščanov, ne da bi zabredla v največje zadrege. Halil bej. ko je izjavil, da bodo Dardanele grob entente. Podpredsednik je zaključil, da je gotov, da je narod hvaležen darda-nelskim četam. Zbornica bo izrazila armadi čustva naroda. Prihodnja seja 5. oktobra t. L General Kuropatkin — poveljnik armad-nega zbora. LONDON, 29. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda, da prevzame general Kuropatkin poveljstvo nekega armadnega zbora. Proi. Masaryk in suspendiran. DUNAJ, 28. (Kor.) Proti profesorju češkega vseučilišča v Pragi, dr. Masary-ku. ki se že dalje časa mudi v tujini in razvija baje tamkaj nedopustno agitacijo, je bilo uvedeno kazensko-sodno postopanje in disciplinarna preiskava. Masaryk je bil vrh tega suspendiran kot profesor in je proglašena izguba plače._ Razne politične vesti. Kriza na Balkanu. Tudi zadnje vesti ne dopuščajo druge sodbe, nego da je položaj neizpremenjen. To je: napetost traja DomaČe vesti. Komisije za razdeljevanje izkaznic za kruh in moko. Na poziv, ki ga je objavil mestni magistrat pred kakimi desetimi dnevi, se je oglasilo nebroj oseb, ki bi bile pripravljene, brezplačno sodelovati v komisijah za razdeljevanje izkaznic za kruh in moko. Pač nov dokaz o duhu požrtvovalnosti tržaškega prebivalstva. Samo iz okrajev Stare mitnicenn Sv. Jakoba se ni zglasilo zadostno število oseb. da , . - ■, it1 bi se zamogle sestaviti komisije v teh o- dalje - napetost v krajih. Seveda tega dejstva ne smemo napetost, s ^rovsa^ | i isovatl pomailjkaniu dobre volje med pričakuje vest. o Koncn.h sklepi doslej( prebiva!ci, temveč edino-Ie okolno- nevtralnih balkansk.h dr^v SIika je i e s J bjya y teh oKrajih ,e malo oseb, ki izpremenjena tudi v toliko da otoieln , nuditi b ,a5no delo v huma. glasovi iz Bolgarske — in tej je v posenni | ^____* .___r^™,™ meri tako ------------- I . razne privatne vesti. Uradna »Narodni ... . i nitarne in patnjoticne namene, en obrnjena pozornost tvrope — niso . T- . " u a kc vznemirljivi, kaor so bile vse te dni Vsi onu ki bivajo v omenjenih dveh ah • ' .......v sosednjih okrajih in ki bi bili priprav- ljeni, prevzeti članstvo v komisijah teh dveh okrajev, se tem potom ponovno poživljajo, da se danes v četrtek, in jutri, v petek, zglase na mestnem magistratu. prava« piše n. pr., da se Bolgarska s svojo mobilizacijo le pripravlja na vsako e-ventuainost, da bo pripravljena, odbiti vsak poizkus kršenja na življenskih inte- _ . resih ter da ob najpcvoljnejih okolnostih II. nadstropje,-soba št. 70, in sicer od 10. 1UI"' 7 - ____ ____: An nnnlflflP 7 fV71 mm T13 V7V1- ure do 12. ure opoldne. Z ozirom na vzvi Pokli-I šeni namen, za katerega gre. se z zaupa- pride do tega, brez česar ne more živeti. Tudi xEcho de Bulgarie« piše: Pokli-.----------. ^ , can pod orožje, je narod bolgarski isti/njem pričakuje, da se prav lepo število kakor je bil včeraj: prežet z željo, da o- meščanov odzove temu vabilu, hrani mir ali ob enem je čvrsto odločen. Skupno patrijotično delovanje tržaške da izvede svoje težnje, ki jim ves svet mladine. Prejeli smo: Ravnateljem, učite j-priznava opravičenost Še vedno je mo- skim močem, voditeljem ročnih del, kakor goče, da se izvrši pravica in ohrani mir tudi šolski mladini mesta! Namestnikova . —ni; cd <> i kilogramov danskega me- ino, da nočemo nikakor, da bi se »izloči-sa. ki prispe v prihodnjih dneh v Trst. j lo« ali odpravilo naučenje klasičnih ali To meso pa se vsled velikih dobavnih j modernih tujih jezikov. Vendar pa ni dvo-str -kov žalibog ne bo moglo razpečava- ma. da se morajo bolj upoštevati deti po nizkih cenah. Da se omogoči čim j želni jeziki. Nas ne vodijo pri tem politi-naj^irša aprovizacija z mesom, bo treba eni, temveč v prvi vrsti vojaški, potem pa se li po mesnih konservah. ki jili je cesar-] morda splošni praktični obziri. Neopore-ski komisar nabavil v zelo znatnih koli- j kljiv aksijom je postalo dejstvo, da se čin ah. Z ozirom na predlog »Lavoratora«, da! bi se prodajalo meso, četudi na stroške splošnosti, pod kupno ceno vsaj za revne | družine in bolnike, treba naglašati. da preskrbuje občina z mesom tako bolnišnico kakor javni dobrodelni zavod (Beneficen-za pubblica), ki preskrbuje s hrano svoje lastne varovance, razen tega pa tudi brezposelne in njihove družine. Toda če bi se tudi mogle premagati velike težko-če pri organiziranju razdelitve cenenega] mesa med one dele prebivalstva, ki so . zahtevamo od naših ljudi, naj skrbe za to, da bodo njihovi otroci znali svoj slovenski materin jezik, torej, da citiramo vojaškega dopisnika v »Information« dobesedno: »Eine jener Sprachen deren allgemeine Kenntnis die Festigkeit und innere Geschlossenheit des Reiches machtig heben miisste!« Velikodušen dar duhovščine tržaške škofije. Tržaški škof dr. Karlin, je odposlal v torek namestniku 6.104 K 23 vin, kot rezultat zbirke, ki je bila uvedena pri posameznih župnih uradih povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Namestnik je izročil ta dar damskemu komiteju za vojno preskrbo, ki prevzame vse darove za vojake na južni fronti in poslal istočasno Škofu prisrčno pismo, v katerem se iskreno zahvaljuje za domoljubni dar njemu in vsem, ki so sodelovali pri nabiranju tega velikodušnega daru. Naznanilo. C. kr. pristojbinski urad javlja: Naznanja se, da zapade 1. oktobra t. 1. četrti četrtletni obrok pristojbinskega namestka. Pozivljejo se torej vse juridič-ne osebe, podvržene gori omenjeni pristojbini, da vplačajo pravočasno ta zapa-dajoči obrok, oziroma že zapadle in zaostale obroke, ker bi se drugače postopalo po zakonu. Pri tej priliki se nujno pozivljejo na svojo plačilno dolžnost tudi vse one osebe, katere dolgujejo državni blagajni pristojbinske vsote (pristojbine od pogodeb, dedščin, vknjižeb itd.) Zneski se plačujejo v Trstu pri podpisanem uradu (Kolodvorska ulica št. 8 III. nadstropje), na deželi pri dotičnih c. kr. davčnih uradih. Trst, dne 28. septembra 1915. C. kr. pristojbinski urad. Grški konzulat razglaša v uradnem „Os-servatore": Zaradi splošne mobilizacije na Grškem pozivlje grški konzul v Trstu vse grške podanike, podvržene vojaški dolšnosti, da se predstavijo na konzulatu, kjer dobe potrebna pojasnila. Zdravstveno stanje princa Hohenloheja. Kakor poročajo „Triester Tagblattu", je bivši tržaški namestnik, princ Hohenlohe, ki ga je, kakor smo poročali, na severnem bojišču ugri'uil stekel pes, posreči že iz nevarnosti. Počuti se izborno. Nahaja se v Pasteurjevem zavodu na Dunaju in je upati, da ga zapusti kmalu. Tiralico objavlja uradni „Osservatore Triestino" za dr. Josipom Jedlowskim, odvetniškim kandidatom in dopisnikom zagrebškega Obzora41, rojenim leta 1884. v Kotoru, pristojnim v (aslo v Galiciji, ki je pobegnil v inozemstvo in ga zasleduje sodišče c. in kr. 5. armadnega etapnega poveljništva, vojna pošta 81, zaradi hudodelstva proti državni oboroženi sili v smislu § 327. vojaškega kazenskega zakonika. („Oss. Tr."t št. 250, 27. Scrptembra.)"^ Izpiti zrelosti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici, začasno v Krškem, razglaša: Vis. c. kr. naučno ministrstvo je z odlokom št. 26.250* z dne 13. sept. t. I. izjemoma dovolito, da se z ozirom na sedanje prilike izda gojenkam IV. tečaja izpričevalo zrelosti na temelju napredka v lil. in IV. letniku. Za one kandidatinje, ki se jim zrelost ni megla pr poznati po učnih uspehih, in za vse privatistinje se bo po ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta v Trstu z dne 24. septembra t I., št. G. S. 493/2-15, vršil izpit zrelosti v Laškem trgu pri Celju od 6.—13. oktobra t. 1, Kandidatinje se imajo zglasiti pri ravnateljstvu že popoldne 5. oktobra. — Za hraop je plačati 5 K na dan. Za nadzorstvo gojenk bodo skrbele učiteljice zavoda. Kandidatinje naj nemudoma pošljejo ravnateljstvu na dopisnici svoj naslov, da dobijo službeno povabilo k izpitu, oziroma, da se jim naznanijo pogoji za pošiljate v izpričevala. Člani komi« je se povabijo s posebnim dopisom. — Stranke so naprošene, naj svojim pismenim vprašanjem na ravnateljstvo, ki bo od 5.—13. oktobra uradovalo v Laškem trgu, pridenejo svoj točni naslov z znamko vred. Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče poSiljati svojih objav, posnemamo po drugih listih: Danes, v četrtek, se bo vršila v mestni zastavljalnici dražba .dragocenosti", zastavljenih meseca januarja 1914, na zelene listke, serija 135, in sicer od št 3900 do št. 8400. S severnih bojnih poljan pošiljajo soboriteljem na južno-zapadnem bojišču in vsem svojim sorodnikom in prijateljem iskrene pozdrave: Anton Batista, Drago ti n Lavriba, Ivan Hrovatin, Anton Monih, Ivan Badolovič, Alojzij Prbavec, Josip Trobec, Ivan Ipsa, Josip Ukmar, Peter Bratoš, Josip Slivar, Josip Santin, Fran Rubeša, Fran Zdražba, Mihael Debelo, Hinko Benigar, Anton Pranza, Josip Ivančič, Fran Mozetič, Matija Fabris, Dragotin Borovina. Jakob Abram, Jure Bolkovič, Iva a Slivar, Matija Vizintin, Josip Zec, Fran Lukšič, Just Gržinič, Ivan Boža, JosipKleva, Josip Marciol, Atton Orbovac, Anton Stare, An^elj Legovi^ Josip Jnstinič, Anton Samec, Matija Vrh, Anton Jnstinič, Maijja Movrovič, Anton Pilar, Josip Grbac, Ivan GaŠparin, Mateja Jadrejčič, Josip Dekleva, Nadalin Badovan, Jurij Volovič, Ivan Grdevič, Mihael Celiga, Anton Parovel, Ivan Gro-žič, Matija Zidarič, Liberat Sadovac, Ferdinand Stepnička, Fran Novodni, Anton Frankovič. Kličejo vsem bratski „Na zdar !" Na Italijanski fronti je bil ranjen Mihael Medvešček. Sedaj se nahaja v Ljutomeru, a se zopet povrne v domovino — na bojišče, Piše, da je vzlic vsemu v dobrem razpoloženju. Ogreva ga slovenska kri in tako bodi pri vseh „četudi umremo za očete in domovino1*. Pošilja najprisr-čneje pozdrave. Malo je manjkalo, da ni izgubil očesa. Snoči ob sedmih je prihitel na zdravniško postajo 34-letni klepar Josip Mozetič, ki stanuje v Škorklji št. 152. Po nesreči se je bil namreč na delu, zadel z nekim žebljem v spodnjo trepalnico desnega očesa ter si jo popolnoma prereza!, vsled česar je bilo oko spodaj popolnoma golo. Na zdravniški postaji mu je zdravnik trepalnico sešil z enim šivom ter mu potem obvezal oko. Le malo je manjkalo, da ni bil Mozetič ob oko. Pazite na otroke! 5letnega Oresta Driolija. ki stanuje v ulici della Madonnina št. 14, je včeraj opoldne mati prinesla na zdravniško postajo; igraje in skakaje po stopnjicah hiše, v kateri stanuje, je namreč Ore.-t padel in si pri tem izvinil levo ramo, katero mu je zdravnik naravnal in tesno povil. — Antonija Taučerjeva, ki htanuje v 3kork;ji št^79» je pa prinesla na zdravniško postajo svojo triinpolletno hčerko Emilijo, ki se je bila, padši z neke višine, pobila p> obrazu. Tudi tej je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Umiii so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu : Kristjančič Marija, 22 let, trg delie Legna št. 8; Gherlan Bruncn, 11 let, ul. Conti štev. 24; Pagnacco Ivan, 5 mesecev, Vrdela št. 770; Salom Nisain, 37 let, ul. del Ponte št. 6 ; Trinko Marija, 4 leta, uL dei Giuliani št. 25. — V mestni bolnišnici dne 29. t. m.: Capilo Marija, 4 leta; Cutič Enfemija, 21 let. MHHMBBaMMM&BBBBSaaaaBaBBSa | Rilo iz IHIjnega mleka SfecRgnpferd f S Bergmonn & Co., Deijn na Labi, Tetschen S uživa vsestransko pr ljublieno^t vsled svojega izbornt ga učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racijonelno negovanje kože In lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja ! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna krema rM a n e r a" <80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. HALI OGLASI. 7 0Tili D svetilJke» baterije na drobno in na de-belo predaja po znižani ceni SCHILLKR, vi a Caserma 17. * 468 flflinillrn tropinovec, brinjevec prve vrste se illlVUVllUf dobi po ceni Via Giorgio Galatti ttev. 16. 4S6 Sir in milo ze'eno se dobi po ceni Via Giorgio Galatti 1C». 487 V lin? se dnevno nova in rabljena volna po kon« iljpl kurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisati Debiasio, ul. Chiozza štev. .14. 4&9 laVAfffffA tli rifnn na prodaj M. Srebotb, VllUZUJC lil VlIlU Poreč. Na pismena vprašanja priložiti znamko za odgovor. 431 Čokolada se prodaja po K 4-80 v skladišču, Jug. Via Fabbri 10. 468 Kupujem žakjie vsake vrste mci. Jakob Margon, ul. Bolitario 2l (pri mestni bolivš- 441 Vesti iz Goriške. O dekanu iz Tržiča, don Krenu, se je poročalo, da je bil ustreljen, v resnici pa mu niso Italijani doslej storili nič hudega. Don Kren se nahaja v Ćervinjanu čil in zdrav. PisaT je svoje sestri. Poročalo se je tudi, da so internirali patra Zecchi-nija. Tudi to ni res. Pater živi v Gorici. V Graiindu na Nižjem Avstrijskem je eno izmed taborišč za primorske begunce. Tje so spravili po deželi razstresene Slovence. Imeli smo priliko, videti razglednico, ki predstavlja taborišče; je jako obsežno, napravljena je velika cerkev in velika je tudi šolska baraka. Poskrbeti se hoče tudi za šolski pouk. Goriških učiteljev je več prostih, za to ne bo težko pričeti s poukom. Izmed duhovnikov je sedaj eden v Gmiindu, lahko pride še kateri. - NAZNANILO. Podpisani naznanjam svojim klijentom, da poslujem od danes naprej v Trstu, ul.%Dgmenico Rossetti 23,1, n. Dr. Henrik Turna advokat iz Gorice. | Umetni zobje j I z fn brez čeljusti, zlate krone in obrobhi ! | VILJEM TUSCHER l t konces. zobotehnik ! TRST, uL Caserma it. 13, H. n. X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. * Pozor! Sir „sbrinz" „aidamer" „gonda" itd salami, sardine, čokolada, sveče, milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah v Trstu, Via Raffineria 3. §€do ve kal! Prosijo so podatki o naslednjih osebah: že od 14. oktobra liH4 nimam nikakih obvestil , o Albinu Miki viću, učitelju, ki je služil pri 7 ' pešpolku (celovškem) 12 st -tniji, rojenem leta 18S7 v Kobaridu. Oue vojake, ki so bili ž njim, prosim, da mi sporočijo na naslov: Ivan GabršČek, učitelj, i Dolina pri Tr^tu. Cene raznih živil v Trstu. (Dne 29. septembra 1915.) Moka bela . . . ..........K 07R kg Sladkor..............K 1-— kg Meso (goveje) sprednji deli . . .K 4 32, 5 62 kg zadnji „ K . . . 4 48, 6— kg Meso telečje.........K 5 20 do 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 kg Vampi . ........... ...K 2'— kg Slanina (soljena) ••••.....K 7-— kg Gniat, kuhana .•••••••••..K 10.— kg Gnjat sirova........ . . . . K 12*— kg Maslo sirovo .•»•••••••• K 5*60 kg Msist svinjska)................K 6*— kg Sir («mentals1ri)...........K 5 40 kg Kokoši .........K 6— 7\S0 kg Piščanci ......... K 3 — do 4 — kg Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg ^ ZOBOZDRAVNIK ^ _ v Dr. J.Cermak se ie preselil In ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. iitaie zofcov brez beleciae. Plombiranje. UHETNI ZOBJE. • „ namočena , Testenina ...... Riž ......... F>žol Bob ......... Zelje (sladko) . . • . Zelje (kislo) . . . . . Ki