SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po i«iti prejeman тф: Za celo leto predplataa 16 (ii., u pol leta 8 rld., ta. žetrt le'a i fll., xa jtdia
■tesec 1 gld.40 kr.
V adminletraelji prejeman vslja: b eele leto lt rit., aa pol leta 6 (ld., ia ietrt leta 3 rld., ia jeden aiiH 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 30 kr. več a« leto. Poiamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (iaaerate) vsprejema upravniltvo ia ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uliee it.;,2.
Rokopisi »e ne vračajo, aefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo j« v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, tiviemli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldn«.
199.
V Ljubljani, v sredo 1. septembra 1897.
Letnilc XXV.
Učiteljski shod.
hi.
Spominjam se nekega svojega predstojnika. Bil je izvrstna duša, zlato srce. In vendar so se ga tovariši moji bali kakor vrag blagoslovljene vode. Cim menj so imeli opraviti z njim, čim menj so ga videli, tem ljubše jim je bilo. Zakaj pač, ko vender ni storil nikomur zlega, nego vsakomur najboljšega priželeval ? Nezaupljivi so bili, preumislili so si — sam Bog ve, kako in zakaj — da je hudoben, da jim hoče zlo. Zato je bilo razmerje mej njimi jako težavno, nezadovoljivo. In krivi so bili samo ti pre-umisleki. Jaz pa sem videl in vedel, kako nas res ljubi; zato sem prav lahko izhajal z njim. Ce je kedaj kaj učinil, kar mi ni bilo ravno po volji, kar se mi je morebiti celo napačno zdelo, razlagal sem vse, kakor moji tovariši v slabem, tako jaz v dobrem zmislu prav zato, ker sem bil uverjen, da je blag mož. Vrh tega sem tudi še mislil: on ima tudi svoj razum in morda je njegova prava, če prav jaz dru? gače sodim ; zahtevati vendar ne morem, da bi se ves svet vrtil in sukal, kakor se meni zazdi. In bila sva menda še koli zadovoljna jeden z drugim, če prav nesem bil posebno „priden" — a oni neso bili zadovoljni: zaradi nezaupljivosti. In prav tako nedo-razumenje mej učiteljstvom in duhovništvom je največ krivo, da nčso mejsebojni odnošaji taki, ka-keršni bi mogli in morali biti. Torej
3. nedorazumenje.
To se je kazalo prav očitno na shodu, zlasti v poročilu o Ebenhochovem predlogu. Naglašam še jedenkrat, da mi za ta predlog tak, kakeršen j e, ni prav nič; trdim celo, da bi bil nam Slovencem v verskem in narodnem eziru kvarljiv. Tu mi je samo za mišljenje, ki se je kazalo, ko šo presojali ta predlog. Besede same prav za prav neso bile
zbadljive; bil je govornik celo skrbno izbirčen v izrazih, da ne bi žalil navzočih duhovnikov. Toda st&lo, s katerega je govoril, je bilo polno nam neugodnih preumislekov ali predsodkov; kazalo je, da so nazori njegovi o nas čudnoliki.
Ker mi posameznosti obravnavanja niso več v glavi, napravim ti podobo, kako je modroval, s pri-likoj: Župnik se prisprehaja mimo šole proti večeru. Vstopi malo pogledat v učilnico. Videč, da je mnogo prahu na tleh, na klopeh, na stolici, tam v kotu še nekaj pajčevine itd., zine dobrovoljno pridošlemu učilničarju (š. slugi), da bode treba šolo malo oči s ti ti, Te besede čuje (tak preumisliv) učitelj. „Očistiti 1" mrmra sam pri sebi, „šolo očistiti I Torej vse ven I hoče on. Vse: najprej seveda mene, potem stolico, potem otroke, potem klopi — vse ven, vse ven ! hoče on . . Potem bode očiščena, čista učilnica I Najljubše bi mu seveda bilo, da bi sploh šolo podrli — vse šole podrli — ali pa jo v cerkovnico prenapravili I" Človek bi se smejal o takem umni-čanju ; toda na prav tak način je poročevalec na zborovanju trgal besedo ta besedo Ebenhochovega predloga. Ni laska dobrega ni našel na njem, ampak vsak izrazek je nmeval toliko „hudo", daje bilo meni do konca nedoumno, in iz vsakega njegovega reka je nekako zvenelo — ušesu ne, a umv dobro slišno : Taki so ti klerikalci ; zatreti nas hotć; „hic niger est, hunc tu, Romane, caveto !" (Ta je ves črn, tega se varuj, Slovenec!)
A videlo se je, da sam ni čutil, kako je vse st41o, na katerem stoji, prhlo — ali prav za prav puhlo, nično. Toda prav to je tisto nedorazumenje, ki nas razdvaja: Učitelji — ne vsi, nikakor ne — mislijo, da smo jim duhovniki sovražni, mnogi duhovniki pa, da nas učitelji črte. Pa to ni res, ne prvo ne drugo, ali vsaj smelo bi ne biti in tudi ne bode, če to nedorazum3tvo razprši in razmegli v
nič — solnce resnice, to se pravi, če se vzajemno spoznamo.
Nekaj takih preumislekov hočem malo pojasniti, če prav so večini „Slovenčevih" čitateljev seveda že jasni, s posebnim ozirom ua učitelje. Zaradi stvari bi želel, da bi mi, če se kak učiteljski list kaj ozre na to moje pisarjenje, blagovolil dotični g. urednik tisto številko poslati.
Preomeniti mi je pa dve načelni zmotnji, kateri sem čul na shodu: 1. Poročevalec o Ebenhochovem predlogu je pikro prijemal „klerikalce", ker so zoper mešane šole in zahtevajo, da se otroci po veri ločijo. „To je nemogoče, da bi se povsod iz-velo; hočejo tedaj, naj bi bili otroci brez uka I" Tako nekako je modroval. Ne, ljubi moj I Ui hočemo, da nijeden otrok ne bodi brez uka; vemo sicer, da se za vsakega židka ali protestantka, ki je kje kako zanešen mej same katoličane, ne more zidati posebno učilišče in nastavljati poseben učnik. Toda to so izjeme; posamezni drugoverci bodo pač zmirom morali hoditi v šolo mej pravoverce, in posamezni katoličani mej drugoverce — izimši, kajpada, verouk. A vkljub temu je gotovo pametno načelo : Kjer je mogoče, razdeli se naj otroci po veri (kakor tudi po narodnostij. Upam, da mi pritrdi vsakdo.
Druga načelna zmotnja je zahteva: „Sola učiteljem I" Ne, ampak: šola dec i I Kakor ni ljud zaradi uradnikov, ampak uradniki so zaradi ljuda, tako tudi ni učilnica zaradi učiteljev, aeso otroci zaradi vzgajateljev, nego šola in učenik, oba sta zaradi otrok in za otroke. Zato imajo prvo in glavno pravico odločevati o javnih učiliščih roditelji, bodi si naravnostno bodi si nenaravnostno. Njih deca hodi v šolo, njih biser, njih zlato, njih ljubezen. Oni imajo pravico in dolžnost skrbeti, da se prav vzgoje, zakaj prav oni bodo dajali še poseben
LI STE K
Zenon in Justina.
Zgodovinska povest. — Iz laškega prevel P. B.
(Dalje.)
„Bodi tako dober in povej ji, če hoče biti moja zaročenka. Dal ji bodem priliko, da ubeži to noč iz ječe. Skrije se lahko kod v gorah in jaz jo kmalu dohitim in še to noč ubeživa skupaj, odrineva z la-dijo v Oglej in od tod z jadernikom proti izhodu".
Just je bil za hip v zadregi, nevedoč, kaj bi rekel ? Ta predlog se mu je zdel tako čuden in nevreden za kristijana.
Da bi oropal devico mučeniške krone, vznemiril jo in nagovarjal Kristusovo mučenko za posvetno ljubezen, za zakon?
Naposled reče:
„Povem to Justini. A dvomim jako, da bi sprejela tvoj predlog."
„In zakaj ?"
„Sama bolje ve kakor jaz. Kaj je veselje in bogastvo tega življenja v primeri z nebeškim veseljem, z obljubljenim plačilom sv. mučencev ? A zdaj te prosim, da ustopiva v ječo."
Hijacint in Just vstopita v vlažno sobo, Arminij pa skrbno zapre vrata za njima. Slaba luč je dajala blede žarke klečoči devici, utopljeni v globokem premišljevanju. Mešiček vode in košček plesni-
vega kruha je bilo jedino, kar se je našlo v tem tožnem kraju.
„Justina", reče duhovnik.
Na ta glas se zgane devica.
„Kdo si?"
„Jaz sem, Hijacint."
Na te besede se deklica nasmehne z nedopovedljivim veseljem.
„Hijacint! In ti mi neseš kruh pokrepčanja?"
„Dd, Justina, tvoj Gospod, tvoj Bog te je izvolil obiskati. Moli ga ponižno, pripravi se vredno na-nj, sprejmi ga in zahvali ga za njegov prihod. Predno pa to storiš, dovoli mi še eno vprašanje".
„Govori, moj oče!"
„Jutri se moraš pokazati pred sodiščem."
„Vem."
„Iu obsodili te bodo."
„Ako je božja dobrota, upam jutri zjediniti se s svojim ženinom in gledati ga od obličja do obličja."
„Ali mi imaš še kaj povedati ? Ali te veže še kaka dolžnost do sveta, kateri moraš zadostiti ? Ali ti morem postreči v kaki reči ?"
„Sveti oče in ti moj dobri Juste, poslušajta me! Vi dva vesta, da je moje imetje ogromno in da sem zelo bogata. Vedela pa sem dobro, da vse moje imetje dobode ovaduh, ako me obsodijo kot kri-stijano ; ker pa se bojim, ali bolje povedano, ker
upam biti kot kristijana zatožena in obsojena, napravila sem pred nekaj dnevi javno darilno pismo, vsled katerega podeduje vse moje imetje Just."
„Jaz ?" zapraša ta iznenaden. „In nisi meni tega povedala?"
„Tebi. Ti si zdaj zakoniti dedič vsega mojega imetja in ti je oskrbuj, kakor je oskrboval sv. Lav-rencij imetje Rimske cerkve".
.Justina, kako si dobra!"
„Bog te blagoslovi, moja hči", reče duhovnik.
„Se nekaj ti imam povedati, Justina. Nek krščanski vojak želi, da bi se z njim zaročila. Je kristijan. Ce ti je prav, pomore ti ubežati."
„Ne govori mi tega Just. Moj ženin je Jezus, njemu sem se do cela posvetila.*) Zdaj pa bi se rada izpovedala, oče!"
Ko sta odšla iz ječe, stopi Arminij do Justa.
„Ali je sprejela moj predlog?"
Just poda roko vojaku.
„Justina ne ljubi drugega kakor Jezusa, njemu se je vsa posvetila in je pripravljena umreti za svojega ženina."
Na te besede se je vojak izpustil v hud jok. Bilo je prvikrat, da se je ponosni Albijanec jokal. __(Dalje sledi.)
*) Justina devica, ki eo jo mnogi radi izvanredne lepote želeli v zakon, odbila je vseh ponudbe, rekoč, da je zaročena Kristusu, komur je deviitvo obljubila. (Ii brevijara tržaškega 13. jul.)
f J, / Г

račun o njej. Iu oni tudi a svojimi novei tzdržujejo šolo. Dvojno krivico bi jim delal, kdor bi jim kratil, kar jim gre. Naše gori izrečeno načelo pa nikakor ni žalivo za učiteljstvo. Vsakeršen predstojnik je zato, ne da gospodari ampak da streže svojim podanikom ; da streže, pravim, na primeren način, ali z učenjem ali z delovanjem ali z velevanjem. Tako uradništvo, tako duhovništvo, tako tudi učiteljstvo. Sv. Oče papež sam se posebno rad podpisuje z najimenitnejšim in najkrasnejšim in najlju-beznivejšim zemeljskim naslovom : „servus servorum Dei" = služabnik služabnikov Božjih. Pripoznavam odkrito in očito : za duhovniškim zvanjem je najlepši in najplemenitejši poklic učiteljski. Toda namen Sole je, da se deea prav vzgoji, in ta namen določuje sredstva iu pripomočke, pravice učiteljev in tudi njih omejitev.
O tem bi bilo dobro kaj več izpregovoriti, jasno in preuverlivo ; premalo je namreč jasnosti, premalo jasnosti v vseh rečeh, na vseh straneh. Koliko socijalnih demokratov n. pr. prav ve, kaj rdečkarji na-merjajo, kaka glavna načela da imajo ? Kako malo I In če bi vedeli, kako naglo bi jim dali slovo t
Premalo, vse premalo jasnosti. Govori in p še se tudi n. pr. mnogo o šolskej preosnovi. Učitelji to čujejo in čitajo in mislijo, Bog ve kaj, da se jim hoče načiniti — da bodo morali pač župnikom gnoj iz hleva kidati, menda tudi posodje pomivati, morebiti še celo „pipo snažiti", če gospod kade. Brez šale, raznokaj si umišljajo, delajo si razno-lična strašila in jih potem junaško pobijajo, da bi se človek srčno smejal, če ne bi bilo to dobrej stvari toliko v kvaro. In vzrok je — nejasnost. Zakaj pa jim nikdo prav po domače in razločno z ljubeznivoj besedoj ne razloži, kaj prav za prav je verska šola; kaj da prav za prav zahtevamo in zakaj; kako da jim to ne bode prav nič na kvar, ampak v mnogem oziru v korist, kako se jim bode n. pr. vzvečal ugled pri ljudstvu . . . To ljubeznivo povedano bode več zaleglo nego pet let prepirkovanja brez jasnega dokazila in uverila.
Nekatere take nedorazumke, katerim mati ali kumica je taka nejasnost, hočemo nekoliko ogledati:
1. V Ebenhochovem šolskem predlogu stoji, zdi se mi, nekako taka-le določba: „Koliko naj bi učitelji veroučiteljevali, domeni se deželni šolski svet s preč. vladištvom dogovorno z deželnim odborom". Jaz s slabovidnostjo svojoj ne bi bil mogel nikedar nikoli zapaziti kaj sumnivega v teh nedolžnih besedah. Toda naš ljubeznivi prijatelj je umoval: „To kaže, da hočejo, da bi mi učitelji poučevali verstvo, a duhovniki da bi samo izpraševali in — lenobo pasli". In nekdo je še imenitneje pridodejal: „Vero-učitelji torej ali ne znajo ali nočejo. Da ne bi znali, ne moremo reči, ker so v svojej stioki dovolj izobraženi ; tedaj moramo trditi, da nočejo, ker so p r e 1 e n i".
O tej priliki mi je izpregovoriti prav resnobno besedo na obe strani. Svojim gosp. tovarišem : Ali n6smo mi sami, ali bolje izraženo, nekateri izmej nas, sami krivi tega osuplivega nezaupanja? Jaz sam poznam nekatere gospode, ki res nćso izvrševali svoje dolžnosti: katerim je bil v istini vsak vzroček ali nevzroček zadosten, da nćso šli v šolo. To je gotovo malovestno in nam zelo kvarlivo. Izpolnjujmo tedaj svojo dolžnost do zadnje mogoče mere, ne opustimo ni jedne svoje urice brez prav posebnega razloga ! Iu še več: Ce je g. učitelj kako v zadregi, pripomozimo mu radi : pojdimo namesto njega radi v šolo ; s tem mu izkažemo dobrosrčno ljubav in si ga naklonimo in pridobomo tudi kako uro svojim ljubljenim otročičem in svojemu predmetu, kateremu je itak vse premalo časa odmerjenega.
G. učiteljem pa zatrjujem : Ni samo tukaj dvober (dilema): ali ne znajo ali ne hotć, nego je trober : ali ne znajo ali ne hotć ali ne m o g 6 , ker nć majo kedaj. Koliko truda in nespanja je že meni provzročevalo to, da sem bil kos izvrševati to svojo nalogo! Naš delokrog je sedanje dni močno razširjen ; duhovnik bi moral biti ljudem nekako vse. Ali je čudo, da včasih res ne utegne ? In če kdo ni, kakor bi moral biti, ljubi g. učitelji, nikar prekoj ne poobčujte, kakor da bi taki bili mašniki sploh I Zuan mi je učitelj, ki res ni kdo ve koliko vreden; ali smem zaradi tega že trditi: glejte taki - Ie so učitelji ? I
Prav zato tudi jaz tako počasno pisarim o tem, da me je že samega sram; in vender mi pero precej hitro teče. Toda vselej me spet kako drugo opravilo zamoti. Ker je že pozno in se mi utrujene
oči že stiskajo, moram zopet reči: dalje in menda konec prihodnjič.
Opomnim naj samo še to, da je „Slovenski Narod", poročajoč o učiteljskem shodu in mojem takratnem gotoru, besede moje precej zavil, da se mnogo drugače čitajo, kakor eo se slišale in umćle. Kak je bil njih zmisel, kaže in bode kazalo to pisanje.	J. M. KržiSnik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. septembra.
Današnje konference načelnikov desnice se nemški obstrukcijonisti vendarle boje. Graška „Tagespost" piše : Da bi vsaj že jutrajšni dan minul. Vsa nemška Avstrija s strahom pričakuje sklepov one zveze, ki ima bližuo bodočnost z Badenijem vred odločevati. Jutri se snide na Dunaju ekseku-tivni komite desnice, da se posvetuje tako o bodočem parlamentarnem delovanju kakor tudi samo ob sebi umevno o sredstvih, da se ob tla vrže obstrukcije. — Kaj se bode jutri na Dunaju odločilo, je temno kakor vsa bodočnost. Dobrega ne bo. ker se ne bo govorilo o miru. Most med vladajočimi in Nemci je podrt. Nekdaj mogočno nemštvo je zadela v Avstriji žalostna osoda — helotov. Na njegovih razvalinah se bode zgradilo državno poslopje, katero ne bode imelo več znamenja nemškega duha. — Kakor nam ta jeremijada dokazuje, obliva nem. korenjake že sedaj kurja polt in možje že obupujejo, preden se je pravi boj začel. Z* nas je to dobro znamenje. Upati smemo, da bo zmaga naša.
K položaju na Češkem. Brnski „Hlas" poroča, da je Badeni v Išlu dobil popolno oblast, svoje razmerje z večino državnega zbora tako vre-diti, kakor za potrebno spozna v sedanjih razmerah. Na najvišjem mestu vlada želja, da češki narod dobi nazaj svoje zgodovinsko pravo. Herold je odločen za češkega deželnega ministra. Kakor hitro se vlada z desnico pobota, se bode jezikovna naredba z vso odločnostjo izvedla ter se tudi za Šlezijo izdala. Državni proračun za leto 1898 je neki po&ebno za Mo-ravo zelo ugoden.
Kongres poljskih socijalistov. Prihodnjo nedeljo nameravajo prirediti poljski socijalni demokratje iz Galicije, Slezije in Bukovine skupen kongres v Levovu. Zborovanje bo trajalo, kakor poročajo listi, pet dnij in se bo razpravljalo o položaju socijalno-demokratične stranke mej Poljaki. Pred vsem nameravajo navdušiti voditelji svoje zveste pristaše za boj proti vedno bolj se razširjajočemu krščanskemu socijalizmu, ki preti tudi v tej sicer precej židovski deželi izpodkopati tla rudeči internacijo-nali. Samo ob sebi je umevno, da bodo razmotrivali tudi položaj v državnem zboru ter rohneli proti „kle-rikalno-elovanski" večini parlamenta, pred vsem se pa zavezali, da glasujejo proti predlogu poslanca Ebenhoch», kakor se je že izjavil socijalistični poslanec Kozakievicz na shodu minulo nedeljo v Stanislavi. To izjavo bi si bili socijalisti kaj lahko prihranili, kajti vsemu katoliškemu svetu je le predobro znano, da na to židovsko stranko ne sme računati.
Rusko-francoslea »veza še ne bo tako hitro izginila z dnevnega reda. Kakor smo včeraj poročali, jo veliko veljavnih listov bolj hladno sodi, kot vladni krogi, kateri jo seveda morajo v zvezde kovati. „Verite" prav dobro piše: „Ako Francija le tak mir želi, kot Nemčija in Busija, potem se lahko radujemo radi znanih napitnic v Kronstadtu. Ako pa Francija hoče drugačnega miru, potem naj pomisli, da ji luska zveza ne bo tega dala, kar je ona za-njo žrtvovala. Veliko bolj pametno bi bilo, da imamo zastave in umetalni ogenj za tisti dan pripravljen, ko bosta Elzacija in Lotaringija v resnici naši." Bes pameten in moder svet!
Carska dvojica v Varšavi. Car in carinja sta z carsko družino vred odpotovala v Varšavo. Spremlja jih tudi vojni minister Wanovski. Poljaki se visokega obiska silno veselš, ker upajo, da se bode njihov žalosten položaj vsaj nekoliko zboljšal, akoravno še ne pride do popolne sprave med njimi in rusko vlado. Mladi car ima že sedaj velike simpatije med Poljaki. V kratkem se bode sezidala v Varšavi katoliška cerkev, ki bode v spomin carjevega obiska posvečena sv. Nikolaju.
Sultan Abdul-Hamid je včeraj obhajal 211etnico svojega vladanja. Nastopil je vlado po svojem bratu Muratu V. 31. avg. 1876. Letošnje obletnice mož ne more biti vesel vkljub zmage nad Grki. Armenci mu ne dajo miru. Njihov revolu-cijski odbor odposlal je za ta dan veliko pretilnih
pisem zlasti tujim poslanikom. Vlada je vsled tega, kakor smo brzojavno poročali, odredila najstrožja varstvena sredstva. Ker se boji zlasti požarov, je prepovedala zažiganje umetelnega ognja.
Upor v Indiji se razširja, Angleži bodo morali zbrati večjo vojno silo, da ga zadnše. Policijsko postajo v Šamana gorah so morali upornikom prepustiti, ki so jo vsled tega požgali. Oraksaji so napadli Hatu in požgali. V Marialbsamu so oplenili bazar in šolo razdrli. Afridi imajo gorska sedla dobro zasedena, vsled tega so angleške vojne vstavile na-daljno prodiranje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. septembra.
(Pogreb preč. gbsp. M. Derčarja) župnika v Preski je bil zelo velečasten. Vdeležilo se ga je do 30 gg. duhovnov in vse polno vernega ljudstva, vzlasti župljanov. Pokopal in ginljivo besedo v slovo pokojniku je spregovoril preč. gosp. kanonik in stolni župnik J. F1 i s. Kakor smo zvedeli, je v oporoki obdarovana družba sv. Cirila in Metoda s 5 00 0 gl., poleg tega je še mnogo drugih manjših volil, mej temi 5 0 0 g i. za Moh. družbo z namenom, da razdeli vsako leto nekaj knjig mej ogerske in beneške Slovence. — Bog bodi obilen plačnik plemenitemu rodoljubu I Naj v miru počiva !
(„Slovenec" pred porotniki) Danes je bila določena porotna obravnava proti odgovornemu vred-niku našega lista zaradi nekega dopisa iz Planine, vsled katerega se je čutil ondotni nadučitelj žaljenega. Predno pa se je obravnava pričela, prišlo je po posredovanju sodnikovem do poravnave na podlagi nastopne izjave: „Podpisani izjavim, da obžalujem, da sem sprejel v št. 47. perijodičnega lista „Slovenec" z dne 27. februvarija 1896 dopis, na-merjen proti nekemu gospodu „Josipu", nadučitelju v Planini, kateri se prične z besedami: „Iz Planine, 25. februvarija", kateri dopis je bil odgovor na napad v „Slovenskem Narodu", katerega pa g. Josip Benedek, nadučitelj v Planini, ni pisal, kakor je to razvidno iz njegove izjave, katera se je natisnila pozneje v „Slovenskem Narodu", in izjavim, da bi tega dopisa ne bil sprejel, ako bi ga ne bil le površno prebral. Izjavim pa ob jednem, da ne vem o gospodu Josipu Benedeku nič nečastnega in tudi ne želim, da bi mu ta dopis škodoval na njegovi časti ali v njegovi službi. — V Ljubljani, dne 1. septembra 1897. — Iv. Rakovec."
(Umrl je) včetaj v dolenjskih Toplicah ondotni dobro znani zdravnik gospod Avgust K u 1 a v i c. Pokopali ga bodo jutri. N. v m. p.!
(Vojaška vest.) Danes sta odkorakala iz Ljubljane pešpolka št. 87 in šl. 97 proti štajerski meji, kjer se bodo vršile okoli Vranskega kome vaje. Zanimivo je, da se bode udeležil teh vaj tudi jeden bosensko hercegovinski polk, ki je bil dosedaj v Gradcu garnizovan. 3. t. m. zapustita Ljubljano tudi ostala dva pešpolka št. 27 in 47. Konec letošnjih vaj bode okoli 13. septembra ; takoj po vajah bodo imeli prostovoljni jednoletniki zadnje skušnje in potem gredo na odpust.
(Potres) Iz Adlešič, 30. avg. V soboto 28. t.m. zvečer ob 3/tl0. uri čutili so pri nas nekateri precej hud potres, da so okna zašklepetala. Smer mu je bila neki od severozahoda.
(Krasno gotiško monstranco) je napravil pasar g. Iv. Kregar za mestno farno cerkev v Kranju. Troške zanjo je prevzela rodbina pokojnega knezoškofa Jerneja Widmerja.
(Zahvala.) Podpisano gasilno društvo se prav toplo zahvaljuje preč. g. domačemu župniku in drugim gg. duhovnom, da so blagoslovili gasilno orodje dne 22. avg. t. I., kakor tudi gasilnim društvom iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Bleda, Begunj, zavezi gasil, društev v Ljubljani itd., ki so slavnost povečali in popoludne veselico oživili. Nova brizgalna od slovanske tvrdke R A. Smekal iz Ceha na Moravskem nam popolnoma ugaja in, kar je glavno, tudi cene so jako ugodne. — Gasilno društvo v Kropi, 30. avg. 1897. — I. J a 11 en, načelnik. Jos. Korošec, tajnik.
(Detomor) Dne 20. p. m. je 291etna neomo-žena dekla Marija Obreza iz Begunj v Oirknici pri Rakeku skrivno povila otroka in ga potem udušila na ta način, da mu je roko na usta položila. Truplo otrokovo nesla je po dovršenem dejanju v gozd blizu Zelš in ga skrila pod skalo. Ko so jo orožniki po-zvali, pomagala je sama pri iskanju trupi«.
(Iz Polja) 28. avg. (It?, dop.) [Konec.] Vedno •upijejo Lahi, da je Istra italijanska, akoravno je to grda laž; pač pa je hočejo od vlade podpirani Italijani z vso silo poitalijančiti, kakor bo že res mnogo v tem oziru storili, h čemur jih zdatno podpira „Lega nazionale", ki je nabrala letos doneskov nad 102.000 gld., s katerim zneskom se lebko kaj doseže. V Pulji je razun Številnih hrvaških in slovenskih družin med 3.000 delavci v c. kr. arsenalu najmanj 2.000 Hrvatov in Slovencev, tako da ima Pulj prav znatno manjšino prebivalstva slovanskega pokolenja ; kajti pravcatih italijanskih družin je neki le malo čez 100, ostali prebivalci so pa večidel po-laščena mešanica. Eer je tedaj tukaj toliko slovenskih delavcev, ni čudo, da ima soeijalistični list „Delavec" tukaj svoje naročnike. Prodaje se javno po 6 kr. iztie. Eer nisem še prej videl tega čudnega zaščitnika delavskega stanu, sem ga tudi jaz kupil in sicer zadnjo št. 24, z dne 16. avgusta 1897. — Strašno je le brati, kar piše ta list proti veri in duhovščini. Imenuje duhovnike naslednike Kajfeža in Pilata, trdi, da vera je za soc. zasebna reč itd., in vendar vkljub temu slepo zatrjuje, da oni nočejo vere odpraviti. Bavno tako prerokuje, da se bodo še Ie tedaj Slovencem vse želje in težnje spolnile, kedar postanemo vsi socijalni demokrati 11 ? ? Oj pač zmešani pojmovi o sreči slovenskega naroda! Da se da in se tudi mora človeška beda zmanjšati, pa le po postavni poti krščansko-sccijalne organizacije, je gotovo, a da bi se pregnala Čisto iz sveta, to je le socijalistična „hirnera!" Bog pa nae varuj osreče-vanja na socijalno demokratični način, ki bi se dalo le na temelju krivice, nasilstva in krvi prelitja doseči in še to le za vprizoritev hujših krivie. Enako piše laški delavski list „il lavoratore", ki hudo prijema irredentovski „1'Independente" zirad njegovega nesocijalno - demokratičnega mišljenja in hinavstva. Pripoveduje tudi z veseljem, da je poslal vrednik delavskega lista „Avanti", ki izhaja v Bimu, štraj-kujočim tržaškim delavcem 100 lir v pomoč z laskavim pismom obžalujoč, da jim ne more več poslati itd. in da ta pošiljatev nima z vprašanjem irre-dentizma ničesa opraviti! (Naj bi bil rajše kupil polente rimskim revežem!) Eako nestrpen je proti Slovanom tudi znani puljski župan in drž. poslanec dr. Bizzi, z vsemi modrimi (?) mestnimi svetovalci vred, je razvidno tudi iz tega, ker kakor v Trstu, oe pusti na grobe dragih pokojnikov postaviti spomenikov s slovenskim ali hrvaškim napisom, ampak le z laškim ali k večemu nemškim. Posebno se pa boje tukajšni Lahoni hrvaške šole v mestu, katero meni napraviti v nedolgem času s šolskim vrtcem vred vrla družba sv. C.rila in Metoda, akoravno bi jo moralo po postavi samo mesto napraviti; in to je res tu nujno potrebno; kajti ves slovensko-hr-vaški naraščaj se zgubiva večidel v laškem morju, ker mu primanjkuje lastne narodne izomike in zavednosti. — Eo sem dne 26. t. m. napravil s svojim rojakom izlet v bližnji laški Vodjan (Dignano), sem tam naletel na Bibenčana, ki je Bumberjem tako pravijo Vodnjancem tukaj, — prodajal suho robo. Vodja na isti postaji in telegrafist sta tudi dobra Slovenca. Eo sem pa šel skozi dolgo ulico iz lepe župne cerkve sv. Biaža zopet proti vodnjanski postaji, sem opazil, da se ni pri večernem zvonenju „Ave Maria" nihče izmed moških odkril, akoravno so večinoma kmetje. Temu sem se moral pač čuditi I Ti laški naseljenci so došli iz Ealabrije, zato imajo še zdaj večinoma kalabrežki tip. — Te dni so vjeli v tonjeri pri Preluki poleg Volovskega velikega požeruna, katerega se potegnili z močnimi vrvmi na suho iu ga potem razsekali na kose. Le njegova pljuča so tehtala 17 kilogramov. Pravijo, da jih je letos posebno mnogo videti v kvarnerskem zalivu. Drugikrat še, če bo Vam to dobro došlo !
(V Reko) so priplule tri velike angleške vojne ladije; nekaj jih je šlo v Bakar in ena je vsidrana pred Opatijo. Pričakuje se jih še več.
(Iz Zagreba) se nam poroča: Tukajšnji delavci so imeli svoj shod, katerega se je vdeležilo okoli 1200 oseb. Shod naj bi bil demonstracija za splošno volilno pravico, toda prišlo je do razpora mej socijalnodemokratičnimi in narodno mislečimi delavci. Iz razpora je nastal celo krvav pretep, ko so narodni delavci začeli klicati „Živila Hrvatska" in so jim socijalni demokratje odgovorili s „Pereat Hrvatska". Pretepu je napravila konec policija,
(Katehetični shod v Sarajevu.) 24. avg. se je vršil shod katehetov iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Glavni sklepi so naslednji : 1. Po vseh deželah, kjer se govori hrvatski,
se vpelje jeden in isti katekizem in jeduake molitve. 2. Eot podlaga za novi hrvatski katekizem se vzame Deharbov. 3. Novi katekizem se bode sestavil takole: Izvolijo se trije odbori, v Zagrebu, Sarajevu in Spljitu, ki bodo sprejemali razne želje in opazke glede novega katekizma iz dotičnih dežel in ki bodo vsak zase v smislu teh želja katekizem sestavili. Ti trije teksti se bodo poslali glavnemu odboru, ki bode konečno odločeval glede teksta. 4. Shod odpošlje prošnjo do vseh hrvatskih škofov, da te oklepe odobri.
(300 čeških dijakov) je na shodu v Olomucu sklenilo resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da ustanovi povodom cesarskega jubileja dvojezično vseučilišče na Moravskem. Nadalje se je sklenilo, da se v čast spominu Husa in Palackega osnuje podporna zaloga za uboge češke dijake.
(Ie Bistrice pri Hosteinn na Moravskem) poroča se nam o ondotnih cesarskih vojaških vajah sledeče: Dne 31. avgusta pričel je prvi in drugi kor svoje vaje. Čete so tako postavljene, kakor bi bile v slučaju vojske. Vsa oborožitev čet, razdelitev tehničnih oddelkov, sanitetne Čete, pionirske čete, preskr-bovanje vojakov, vse je tako uravnano, kakor v slučaju vojske. Število vojakov je vendar nekoliko manjše, kakor se je s početka mislilo, to pa zaradi tega, ker rezervistov iz krajev, kjer je bila povodenj, niso k vajam poklicali. Za prihod cesarjev delajo se v Bistrici velike priprave. Grad barona Lou-dona, v katerem bode cesar za časa manevrov stanoval, je že za prihod pripravljen. Tudi na vseh postajah, mimo katerih se bode cesar vozil, pripravljajo se, da vladarja dostojno pozdravijo. Na postaji Hullein pozdravili bodo Nj. Veličanstvo nadškof olomuški dr. J. Eohn, škof Bauer in grofiuja Thun. Istotako bodo pri vsprejemu navzoči občinski zastop mesta Eromeriža in razne deputacije.
(Nemški katoliški shod v Landslintu.) Kako sijajno se vrše shodi nemških katolikov, priča najbolj njih vdoležba. Sedaj je v prijaznem bavarskem mestu Landshutu zbranih nad 4000 zavednih katoliških mož. Iz Avstrije se shoda vdeležujejo dr. Ebenhcch, baron Morsey, delegatje dijaških zavez „Norica" in „Austria". Vreme je krasno, navdušenje nepopisno. Predsednikom shoda je bil voljen slavni poslanec centruma dr. Bachem, ki je govoril tudi o namenu shodov. Profesor baron dr. Hertling je poročal o katolicizmu in vedi, kanonik dr. Scbiidler, vodja bavarskih katolikov, o krščanski ljubezni in Steigen-berger o bi. Petru Kaniziju.
(Grozna zamena.) Iz Pariza se poroča: 17. av gusta umrl je mlad mož, z imenom Eimond Z .. ., v 14. okraju. V isti sobi kakor mrlič je ležal na drugi postelji njegov brat Charles, ki je bil mrtvo-uden. Oba brata sta imela stanovanje, katero je obstajalo iz dveh sob. Na dan smrti Edmonda pride uslužbenec mrliškega zavoda „pompes funebres", da zmeri dolžino mrliča za krsto. Isti večerje prosila mati, gospa Z., svojega soseda, da je prenesel mrtvoudnega Charlesa na posteljo mrličevo, Češ, da bo mehkejše ležal, mrliča pa na drugo postelj. 18. dne pride uslužbenec pri „pompes funebres", da položi mrtveca v krsto. Prosi gospo Z., naj stopi med tem, ko bo on spravil mrliča v krsto, v sosedno sobo, da se ne bo preveč vznemirjala. Uslužbenec stopi nato k postelji, kjer je po njegovem mnenju ležal mrlič, katerega je prejšnji dan zmeril. Seveda ni vedel, da je gospa Z. zamenila mrliča z bratom. Začel je zavijati mrtvoudnega v mrliški prt. Nesrečnež je bil vkljub mrtvoudnosti pri polni zavesti. Hotel se je premakniti, toda grozni strah mu je onemogočil vsako gibanje. Kar se približa uslužbenec pri delu postelji, kjer je ležal pravi mrlič. — „Kaj pa je to, tu imamo dva mrliča I" — vsklikne sosedu, ki je delu prisostvoval. — „Ne, ta je mrtvouden I" — odgovori ta. — „Obraz je začel pa že trohneti", — zavpije uslužbenec. Oba moža bila sta grozno prestrašena. Hitro sta odvila mrliški prt raz Charlesa in ta je ležal s široko odprtimi in štrlečimi očmi in se zaman trudil, da bi spravil iz sebe kak glas. Seveda sta spoznala, da ste postelji zamenjani. Na njihov klic pride gospa Z. in pade v nezavest, videč, kako grozua nesreča bi se kmalu zgodila. Kmalu se je zavedla in zdaj so nadaljevali svoje delo s pravim mrličem.
(Cirkus Henry.) Včerajšnja predstava bila je vkljub temu, da je bil istočasno koncert v gledališču, dobro obiskana. Velik del cele predstave izvrševale so le dame. Najbolj je pa ugajala mlada ja-halka, hčerka ravnateljeva, katere umetnosti so posebno še v primeri z njeno mladostjo uprav čudovite. Danes
bo tudi popoldne predstava za otroke, za katere je vstopnina zelo nizko nastavljena. Pri večerni predstavi pa bode sodelovala tudi ženska kapela.
Telegrami.
Dunaj, 1. septembra. Vparlamentu je bilo danes zgodaj že vse živahno. Poslanci in žurnalisti polnijo hodnike. Od kršča nsko-slo-vanske zveze je povabljena cela parlamentarna komisija. Došli so dr. Susteršič, Barwinski, Bulat, Gregorčič. Pričakujeta se sigurno tudi dr. Ferjančič in dr. Laginja.
Dunaj, 1. septembra. Parlamentarna komisija desnice je imela danes sejo pod predsedstvom posl. Javorskega. Ta je v uvodu izjavil, da ni sklical seje samo vsled poziva članov večine, marveč tudi na željo ministerskega predsednika. Poslednji ga je pooblastil, naznaniti večini, da hoče vlada iskati oporo v večini, vsled česar je komisija po kratki debati vsprejela nastopni predlog: Zastopniki večine jemljejo z zadovoljstvom na znanje vladino izjavo ter izjavljajo, strogo držeč se načel, izraženih v adresnem načrtu, in naglašajoč solidarnost z vsemi strankami večine, da je treba izvoliti pododsek, ki se nadalje pogaja z vlado. — Pododsek se je sešel še danes v posvet, kateremu prisostvujejo tudi zastopniki vlade, in bo jutri poročal o vspehih pogajanja.
Idi, 1. sept. Cesar odpotoval je sinoči ob 8. uri 36 minut s posebnim vlakom. K poslovljenju došli so na kolodvor okr. glavar baron Aichelburg, dvorni svetnik in voditelj dvornega lova Tilz, načelnik policije Gorup, župan, kanonik Weinmayer. Cesar je vse do-šle odlikoval z nagovori.
Dunaj, 1. septembra. Presvetli cesarje dospel na svojem potovanju k vojaškim vajam danes zjutraj iz Išla ter se odpeljal ob polu šestih po severni železnici v Bistrico v spremstvu načelnika generalnega štaba Becka ter italijanskega in nemškega vojaškega atašeja- V Bistrico je dospel cesar ob '/г^-uri, kjer ga je navzoča množica burno pozdravila. Popoludne je mej drugim obiskal tudi božjepotno cerkev na bližnjem Hosteinu.
Dunaj, 1. septembra. „Reichsgesetzbl." prijavlja zakon o borznem davku. Zakon stopi dva meseca po svoji razglasitvi, torej s 1. novembrom t. 1. v veljavo.
Dunaj, 1. sept. V občinskem svetu predlagal je dr. Wahner, naj se najame posojilo 60 milijonov v svrho, da se na Dunaju zgradi električna železnica, oziroma prevzamejo in prenarede že obstoječe proge.
Diinkirohen, 31. avgusta. Predsednik Faure došel je v spremstvu ministra za vnanje stvari Hanotaax-a ob 9. uri 45 min. Ministerski predsednik Meline in ministra Besnard in Billot pričakovali so ga na kolodvoru. Meline čestital je predsedniku v imenu kabineta na srečni dovršitvi potovanja. Zbrano ljudstvo pozdravljalo je navdušeno predsednika.
Pariz, 1. septembra. Predsednik Faure dospel je včeraj ob 6. uri zvečer v Pariz na severnem kolodvoru in se podal odtod, na celi poti od mnogobrojno zbranega občinstva najlaskavejše pozdravljen, v svojo palačo.
Marzelj, 1. septembra. Nekdanji poslanec dromskega departementa, Camill Ri-chard, katerega so vsled sodnijskega postopanja v panamski zadevi zaprli, ustrelil se je včeraj s samokresom v ječi.
Carigrad, 1. septembra. Uradno glasilo poroča, da je sultan vse ministre zaradi zaslug za časa grško-turške vojske odlikoval z vojnimi kolajnami.
London, 31. avgusta. Kakor se „Standard "u poroča iz Aten, odgovorila je grška vlada velevlastim na njihovo vprašanje, da je pripravljena dati državne dohodke 6 milijonov drahem na razpolago kot garancija za posojilo za vojno odškodnino.
Hehisine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi ■ob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (33) 1 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva cesta itev. 1, poleg: mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
▼ Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincijal brat Emanuel Leitner.
232 100—44	nadzdravnik.
Umrli »o:
30. avgusta. Jožef Borštnik, kajžarja sin, 17 let, Karolinška zemlja 5, jetika.
V bolnišnici:
29.	avgusta. Elizabeta Pohleven, delavka, 76 let, ostarelost.
30.	avgusta. Jožef Drobnič, natakar, 28 let, alcohol. chron. pneumonia.
Tujci.
30. avgusta.
Pri Slonu: Booy iz Aachen-a. — Sonnenberg iz ča-kovea. — Pauser iz Dolenje Vasi. — Foerster, Gelles, Nossal, Gombricb z Dunaja. — Sehellander iz Trsta. — Dvorar iz Prage. — Pace iz Thurn-a. — Dekleva iz Postojine. — Belik iz Snežnika. — Moline iz Tržiča. — Vetter iz Egipta. — Gyula, Zechmeister iz Budimpešte.
Pri Maliču: Felle iz Gradca. — Stern iz Linca. — Mannheimer, Haupt z Dunaja. — Lochner iz Trsta. — Aničič iz Voloske. — čikovič iz Opatije. — Gotter iz Celovca. — Czambet iz Budimpešte. — Alexander iz Seebach-a.
Pri Lloydu: Moschner, Zupančič iz Metlike. — Meunier iz Pariza. — Furmann iz Maribora.
Pri bavarskem dvoru : Kašča iz Gradca. — Moisterl iz Pliberka. — Bergant iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Skul z Dunaja. — Fuehs iz Pulja. — Keki z Reke.
BSeteorologidno porodilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neto	* "3 . I**
31	9 zvečer	73.5-7	19-9	si. sever	jasno	
1	7. zjutraj 2. popol.	737-6 737 1	16 7 260	sl. svzh. sr. jzvh.	del. jasno jasno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 20 4°, za 3'4° nad normalom.
Prispevki za Baragov spomenik.
Za spomenik Baragov p. n. gg.:
Earol Jaklič, kapelan......
Nekdo iz Vipave........
Martin Poljak, župnik v Ajdovcu . . Josip Lavrič, župnik v Ambrusu . . Henr;k Povše, kapelan v Žužemberku . Alojzij Kumer, vpokojeni župnik v Siari
Loki...........
Anton Žnidaršič, župni upravitelj v
Osilnici..........
Anton Zlogar, župnik v Kranjski Gori
poslali so še nastopni
.... gld. 5 — .... n 4--, 2— S — 2-
, I'—
, 1— , 8-
Skupaj . . . darovateljem izrekam
gld. 21-— prisrčno za-
Vsem hvalo I
Dobrniče, 31. avgusta 1897.
Karol Jančigar, župnik.
Zahvala.
Po končanih slavnostnih dnevih našega rokodelskega društva na Vrhniki štejeva si podpisana v prijetno dolžnost izrekati najtoplejšo in najudanejšo zahvalo Nj. ekscelenci preinil. gospodu knezoškofu ljubljanskemu, ki bo blagovolili izvrševati blagoslovljenje zastave in doma in prevzeti cerkven govor in sv. mašo. Nadalje izrekava iskreno zahvalo prečast. g. kanoniku Kalanu za popoldansko službo božjo na gričku sv. Trojice, in drugim gg. duhovnikom, ki so se osebno ali brzojavno odzvali društvenemu vabilu. Prav izredna zahvala pa naj velja prebl. g. kumioi Valentini Jelovšekovi, ki je mesto kumice vsprejeti blagovolila in novi zastavi podarila dragocen višnjev trak, častnim družicam za podarjen prekrasen bel trak in za spremstvo pri zastavi ob slovesnem obhodu, Vrhniškim dekletom za dodarjen prelep rudeč trak. Nadalje izrekava prav prisrčno zahvalo našemu županu in deželnemu poslancu preblag. gosp. Gabrijelu Viktorju Jelovšeku za njegovo izvanredno delavnost in požrtvovalnost za srečen izvršetek slavnostnega vsporeda, ia vsem p. n. gospodom udom slavnostnega odbora, ki so toli nesebično se trudili za večji sijaj slavnostnega dneva. Prisrčna zahvala naj doni prečast. g. dr. Mihaelu Opeki za njegovo slavnostno pesem in poslani blagoslov sv. Očeta iz Rima, dr. J. E. Kreku in o. Angeliku Hribarju za slavnostno himno, blag. g. Simonu Ogrinu, akad. slikarju, za dve prekrasni sliki na novi zastavi, g. Kregarju, pasarju v Ljubljani, za podarjen dragocen lestenec v društveni dvorani, našemu domačemu pe-vovodji blag. g. Fr. Stojcu za njegovo neumorno podučevanje diuštvenikov v petji. Nadalje prav iskrena in prisrčna zahvala sl. rokodelskemu društvu v Ljubljani, Novem Mestu, Šent-Vidu, Škofji Loki, sl. mladeniškemu društvu v Ljubljani, Kamniku in postojini, sl. pevskemu društvu „Zvon", deputaciji krščanskih socijalistov, železničarjev, sl čitalnice iz Šent-Vida, sl. požarni brambi iz Polhovega Gradca, Vrhnike in Verda, vsem slav. pevskim zborom, ki so s svojim krasnim petjem toliko pripomogli k prijetnej zabavi pri ljudski veselici, slav. domžalski godbi za neumorno sviranje, darovalcem visokih mlajev, vencev, rož itd , sj loh vsem, ki so le količkaj pripomogli k tako vzvi-šenej s'avnosti.
Iz dna ginjenega srca kličeva še enkrat vsem in vsakemu posebej: Prisrčna najtoplejša zahvala ! Živela Vrhnika ! Živeli vrli Vrhničani!
Na Vrhniki, dne 1. septembra 1897.
Luka Smolnikar,
t. č. predsednik katol. društva rokodelskih pomočnikov.
Franc Košir,
t. č. podpredsednik katol. dtuštva rok. pomočnikov.
Vabilo
k
občnemu zboru
katerega priredi
katol. slov. društvo za radovljiški okraj
dne 5. septembra t. L, t. j. v nedeljo popoldne ob xl2L uri
pri ,Pižu( pri radovljiškem savskem mostu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnike.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Posimezni nasve.i.
б. Pri zboru poročajo gg. poslanci Ažman, Pogačnik in dr. Krek o deželnem in državnem zboru.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Mlad orgljavec
(ceCilijanec) 579 3—2 iiiiče Klužlbe.
Več o tem povć upravništvo .Slovenca".
Dij aki
se vsprejemajo na stanovanje in lirano
pri
560 2-2
Ani Marješič, Sv. Petra cesta št. 27.
Zadnji teden v Ljubljani.
Cirkus Henrj
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v sredo, dnč 1. septembra, ob B. uri zvečer:
Elite - predstava.
Gostovanje prve dunajske damske godbe.
Prvikrat! Robert vrag, velika pantomima s prikazovanjem duhov in strašil, umetejjni ogenj itd. — La Danit de Serpentine, proizvaja Miss Cottrelly
Л1" Natančnejši vspored je na lepakih razviden. "ŽJS
V ponedeljek dne 6. septembra: Neprekliono zadnja predstava.
Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer je v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu.
583 i	Ravnateljstvo.
LJubljana v septembru 1897.
Nova prodajalnica!
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da otvorlm
due 6. kimovca t. 1. v lastnej hiši
Prešernove ulice Št. 10—14
pod tvrdko
Ivan Kordik"
•	w	W	V	Ш
drobninami, igračami in raznim blagom za sedlarje, tapetarje in črevljarje.
Kot dolgoletnemu in vsem strokam popolnoma veščemu voditelju tvrdke „Ant. Krisper" mi bode ob malih upravnih stroških mogoče zadovoljiti slavno občinstvo z dobrim in cenim blagom.
Svoje novo podjetje kar najtopleje priporoča velespoštovanjem
568 3-2	Ivan Kordik.
Vtlcd druge konkurenčne obravnave dnć 12. avgusta t. I. razpisuje podpisani znovič
zmanjMno dražbo
zaradi popravila po potresu poškodovanega zvonika pri župnijski cerkvi v Kolovratu.
Dražba bo dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri v župnišču v Kolovratu.
Troški so po zgoraj omeujeni konkurenčni obravnavi proračunjeni na 3000 gld.
Pogoji, proračuui in načrti so na pregled pri podpisanem.
Podjetnik more biti le koucesijoniran zidarsk in tesarsk mojster, — iu bo do dnć kolavdacije vložil 10% kavcije.
Kolovrat, dne 26. avgusta 1897.
567 3—2
€1. Tilman,
načelnik stavbenega odbora.
5 stanovanj
se odda, s 1. novembrom t. 1. na Poljanski cesti št. 72.
Jedno stanovanje s kuhinjo in drvarnico se lahko takoj odd&.
Nataačneie se izve pri Eliji Predović-u na Poljanskem trgu št. 5	573 2
ШНВ D n n a j s ii a borza.
Dn6 1. septembra.
Skopni drtavni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska slata renta 4£ ,.....
атаЦ;!:; kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska slata renta	•
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadon vista...........
Kemiki dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
SO frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci....... .
0. kr. cekini...........
102 gld. 35 kr.	
102 ,	35 .
124 .	90 .
101 .	85 .
122 .	70 .
99 .	90 .
950 ,	— .
366 .	00'/,
119 .	65 ,
58 .	65 .
11 .	73 .
9 .	52 »
45 .	15 .
b .	64 .
Dne 31. avgusta
4« državne srečke 1. 1854, 250 gid. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4* zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Donavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo . ; . . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . ,	, južne ieleznice 3% ,
.	. južne železnice b% .
.	, dolenjskih železnic 4%
159 gld.	—	kr
160 .	25	
189 .	50	
99 .	oO	
141 .	—	
129 ,	—	
108 .	75	
112 .	50	
98 .	75	*
99 .	40	
228 .	—	
182 .	40	•
126 .	75	
99 .	60	n
Kreditne srečke. 100 gld................—	gld. —	kr_
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	154	,	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	.	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.	-	r
Salmove srečke, 40 gld................71	.	50	„
St. Genćis srečke, 40 gld..............79	.	25	.
Waldsteinore «rečke, 20 gld......57	.	—	.
Ljubljanske srečke..................22	.	25	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	167	.	25	,
Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gi.st. v.	3440	,	—	,
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	400	.	—	,
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . .	87	,	75	,
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan.....137	,	10	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	,	—	.
Papirnih rabljev 100 ................127	.	62	.
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavuovanje za zgube pri irebanjih, pri iiirebanja najmanjšega dobitka. C s 1 a n t n a izvršitev naredil na borzi.
"ШШШШШШШШШШ1ШШШШШШШШШШШШШШШШ
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
foliziili it 10 Dnnaj, liriaMIfirstrusi 74 B.
t*
«Г Pojasnila "S» v vseh gospodarskih in Inantslh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokuiaol|sklh vrodnostofe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vnoeeg» «Preštevanja pri popoini varnosti V naloženih (fliiTulo, Ш