GLAS NARODA ar f The largest Slovenian Dally in die United State«. List slovenskih delavcev y Ameriki« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-3878 NO. 46. — STEV. 46. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 26, 1935. — TOREK, 26. FEBRUARJA 1935 VOLUME XT,Tn. — LETNIK XT,m. PENZUSKA PREDLOGA PRED FINANČNIM ODBOROM Angleško delavstvo preti vladi s stavko V PETINŠTIRIDESETIH LETIH BO V SKLADU ZA POKOJNINO 50 MILIJARD DOLARJEV Senator Robinson je zavrnil očitanja, da zavaja javnost slede krajevnih mezd. — Senatorji, ki so glasovali za McCarranov predlog, bodo odločno vztrajali na svojem stališču. — Krajevne mezde morajo obveljati, četudi bo delovni čas znatno skrajšan. WASHINGTON, D. C., 25. februarja. — Finančni odsek poslanske zbornice se je danes bavil s predlogo glede starostnih pokojnin. Določeno je t ilo, naj se osnuje poseben penzijskih sklad, v katerega naj prispevajo tako delavci kot delodajalci. Soglasno s sedanjimi načrti bi bilo v tem skladu do leta I 980 nad petdeset tisoč milijonov dolarjev. Plačevanje v ta sklad se bo začelo leta I 937. Na plače bo naloženega dva odstotka davka, ki ga bodo delavci plačevali direktno ali indirektno. Vsaka tri leta bo davek zvišan za en odstotek, tako da bo po trinajstih letih znašal šest odstotkov. Ko bo dosegel delavec 65. leto, bo dobil denar nazaj, ki ga je vplačal. Od starostne pokojnine so izključeni poljedelski delavci, hišni služabniki ter priložnostni delavci. — Cerkvam, vzgojnim zavodom in bolnišnicam — torej podjetjem, ki se ne vodijo v dobičkanosne 3vrhe, ne bo treba prispevati v penzijski sklad. Nadalje je sklenil finančni odbor, da mora biti oblast, ki bo upravljala penzijski fond, popolnoma neodvisna od vseh drugih vladnih uradov. V zveznem senatu je ponehal boj za predlogo, ki določa 4880 milijonov dolarjev v svrho nabave dela nezaposlenim. Vladni pristaši domnevajo, da bodo volivci v državah, kjer se imajo završiti javne gradnje, prisilili uporne senatorje, naj odnehajo in naj se zadovolje s predlogo, kakoršna je. Tovariši senatorja McCarrana, ki je prodrl s predlogo, naj se od vlade zaposlenim delavcem plačajo krajevne mezde, pravijo, da ne bodo niti za las odnehali ter da se ne bodo brigali za proteste, ki jih dobivajo z raznih strani. Izjavljajo tudi, da je zmotna trditev vladnih pristašev, da bi bila zaradi krajevnih mezd vladna pomožna akcija za par milijard dražja. Republikanec Hastings je očital demokratskemu voditelju Robinsonu, da zavaja javnost, ker je rekel: — McCarranov amendment bi stroške za dobavo dela povečal za 2340 milijonov dolarjev, in vlada ne bo začela izvrševati programa, dokler ne odpade amendment glede krajevnih mezd. Robinson je odvrnil, da to ni res. Senator McCarran, ki je prodrl s svojim amend-mentom, je mnenja, da morajo biti pri vladnih grad-njih plačane krajevne mezde. Da vladni delavci ne bodo delali konkurence delavcem, ki so zaposleni v privatnih industrijah, naj se jim skrajša delovni HAUPTMANN SE OPRIJEMA ZADNJE BILKE Sodišče je pripravljeno naglo rešiti zadevo. — Mogoče bo H a up t -mann usmrčen že to poletje. cas. Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wm. Green, se je pridružil nasprotnikom vlade ter izjavil, da nima nič proti temu, če se vladnim delavcem skrajša delovni čas, toda od ure morajo biti toliko plačani kakor delavci po privatnih industrijah. Današnjo debato je otvoril senator Hastings, ka teremu je ugovarjal Byrnes iz South Caroline, češ, da ni predsednik Roosevelt nikdar rekel, da bodo dobivali vladni delavci le po petdeset dolarjev na mesec. Ta vsota je bila le približno določena tekom zasliševanja pred finančnim odsekom. Demdkrata Black in Wheeler sta izjavila, da če predloga za dobavo dela ne bo sprejeta, to nikakor ne bo krivda senatorjev, ki so glasovali za krajevne mezde. Medtem ko je dosedaj prevladovalo mnenje, da pride R. Hauptmannov priziv proti smrtni obsodbi na razpravo šele v oktobru, skušajo sodni j-ske oblasti rešiti zadevo že pri prihodnjem zasedanju prizivnega sodišča. Z ozirom na to je prizivno sodišče že obvestilo glavna Hauptmannova zagovornika Reilleya in Fisher-ja, da bo Hauptmannova zadeva prišla prva do razprave. Tako bo mogoče, da bo Jlaupt-mann, ako bo njegov priziv zavrnjen, usmrčen že to poletje, mesto šele jeseni. Oba zagovornika sta bila obveščena, da se zglasita pri pri-zivnem sodišču 28. marca. Sodni dvor bo določil dan, kdaj moreta zagovornika utemeljevati svoje razloge za priziv. Reillvju in Fisherju je bilo o-čitano, da nista postopala prav, ker nista takoj po razglašeni razsodbi od sodnika Trencharda zahtevala novo sodnijsko obravnavo. Do tega sta bila postavno opravičena, ako bi mogla predložiti nove dokaze v prilog obtoženca. 11. maja bo zasliševalo priziv 15 mož: kancler Campbell, 6 sodnikov prizivnega sodišča in 8 sodnikov najvijšjega sodišča. Odločitev bo izrečena še pred kancem maja. Ako bo priziv zavržen, bodo zagovorniki vložili prošnjo za pomilostitev. Oblast za pomiloščenje obstoji iz govemerja Hofman-na, kanclerja Campbella in šestih sodnikov prizivnega sodišča. Večina glasov bo odločila, ako bo Hauptmann umrl na električnem stolu, ali pa bo po-miloščsn na dosmrtno ječo. Go-verner mora glasovati z večino, drugače ostane smrtna obsodba veljavna. POL MILIJONA NEZAPOSLENIH __V FRANCIJI Vedno naraščajoče število brezposelnih dela vladi velike skrbi. — Cena živeža zelo visoka. Iferiz, Francija, 2f>. febr. — Število brezposelnih v Franciji je prisilo do najvsčje višine pol milijona. V primeri z delavskimi razmerami v drugih državah ne izgleda še tako slabo, vendar pa je zelo nepovoljno z ozirom na majhne delavske plače in na visoke cene živil. Vlada, ki izda na leto za brezposelne nad 100 milijonov dolarjev, skuša delavskemu trgu pomagati na ta način, da daje iz podpornega sklada gotove zneske podjetnikom, da morejo zai>osliti več delavcev. V Franciji so tri javne u-stanove, ki pomagajo ljudem v stiski: 1 neposredna podpora, za katero skrbijo vlada in občine; 2. obsežno razprede-ljen načrt za javna dela, ki bodo v šestih letih izvršena z izdatki 12 milijard frankov, ($800,000,000); 3. splošno zavarovanje j>roti boleznim, starosti in brezpoeslnosti. Iz blagajne javne podpore dobiva samska brezposelna oseba po 7 frankov na dan (okoli 47 centov), ožcnjeni po 10 frankov in družinski očetje sorazmerno s številom otrok do 20 frankov na dan. Zavarovalnina, ki je v veljavi od leta 1928, je obveana za delavce, ki zaslužijo na leto do 15,000 frankov ter morajo v pokojninski sklad prispevati 4 odfrtotke svoje plače, ravno toliko pa .morajo prispevati tudi delodajalci. ROOSEVELT NA SVOJEM DOMU Hyde Park, N. Y., 25. febr. Predsednik Roosevelt se je v nedeljo zgodaj zjutraj s posebnim vlakom pripeljal na svoj dom v Hyde Park, kjer sta mu njegova mati in žena pripravili zajtrk. Bil je le^ dan in predsednik je opustil vse vladne skrbi. Popoldne se je s starimi sankami v spremstvu svoje hčere in njenega moža vozil po svojem posestvu. Predsednik namerava ostati na svojem posestvu do srede zvečer. Varottt« m na GLAS ttAJLODA vajvtdji slovenski ili mNi * KATOLIŠKI PROTESTNI SHOD Phladelphia, Pa.,' 25. febr. Kardinal Denis Dougherty je v Convention Hall sklical katoliški shod, katerega se je udeležilo nad 30,000 ljudi. Kardinal Dougherty je v svojem govoru dotžil ruske komuniste, da so v Mehiki izzvali versko preganjanje. Rekel je, da so agenti Tretje internacijona-le v ta namen v Mehiki izdali $18,000,000 in da bodo v bodoče osredotočili svoje delovanje v Združenih državah. JAPONCI KUPUJEJO LADJE London, Anglija, 25. feb.— Mornariški izvedensci so prepričani, da se Japonska pripravlja na vojno, ker v veliki meri kupuje ladje v tujih državah. Mornariški krogi so dognali, da da je Japonska v treh letih kupila 86 ladij s 579,315 tonami. Vse te ladje so bile kupljene kot staro železo, toda večina ladij je še ostalo v službi, železo ostalih ladij pa bo Janonska porabila za izdelovanje municije. BOMBNI ATENTAT NA VLAK Pod železniškim vozom za gasolin je eksplodirala bomba. — Gasolin se je vnel in zgorelo je 11 železniških voz. Springfield, 111., 25. febr. — Dinamitna bomba, ki se je razletela pod žejezniškim vozom za gazolin Chicago and Illinois Midland železnice, je užgala gazolin. Ogenj se je naglo razširil še na 11 drugih tovornih voz, ki sa vsi zgoreli. Železniški uradniki smatrajo to za odgovor članov Progressive Mine Workers, katere so oblasti obdolžile, da so metali bombe na vlake s premogom ter je bila proti organizaciji tudi vložena tožba za povračilo škode v znesku $200,000. Bomba, ki se je razletela sredi železniškega tira, ni mogla eksplodirati ob primernejšem času. Razpočila se je ravno pod vozom za gazolin in vsak poskus je bil zastonj, da bi rešili druge vozove. Tudi železniški tir je bil razdejan na razdaljo četrt milje. Še 12 ur ur po eksploziji ogeij še ni bil pogašen. Gasilci so se v prvi vrsti morali omejiti na gašenje nekega skladišča mesa. Pri tem ni bil nikdo ranjen; škoda Še ni dognana. Oblasti, ki so pod utisom, da je ta atentat izvršila ena izmed medsebojno sovražnih majner-skih organizacij, do sedaj za zločinci niso mogle najti še ni-kakega sledu. TAJNOSTI BOLGARSKEGA PREOBRATA Zlatev je pojasnil konec diktature 22. januarja. Gregurjev je hotel postaviti republiko. Sofija, Bolgarska, 25. febr. Ministrski predsednik Petko Zlatev je po radiju položil težke obdolžbe pred bivšega ministrskega predsednika col. Kimona Gergurijeva. Zlatev je pojasnil, zakaj je 2. januarja sledil diktatorju Gergurije-vu, katerega je obdolžil, da je deloval za bolgarsko repnbliko in da je bil v zvezi z macedon-skimi revolucijonarji. Zlatev je prebral Gergirije-vo izjavo, v kateri je zavračal trditev, da je hotel na Bolgarskem postaviti republiko, nato pa je rekel, da je Gerguri-jev zelo škodil deželi. Gergu-rijev je hotel kralju Borisu od-vzeai ustavne pravice in je celo prepovedal v časopisih objavljati kraljeve slike. Prejšnji diktator je hotel dobiti pravico odstavljati in nameščati ministre in častni- VELIK ODPOR PROTI ZNIŽANJU PODPORE NEZAPOSLENIM LONDON, Anglija, 25. februarja. — Ker je angleška vlada znižala podporo brezposelnim, je vse delavstvo zelo razburjeno in po celi Angliji so bile prirejene demonstracije, katerih se je vdeležilo o-koli 100,000 ljudi. Slišati je bilo glasove za enodnevno protestno stavko, medtem pa se razširjajo govorice, da bo sedanji kabinet v kratkem padel. Na zborovanju v Aberken-figu je 60,000 zborovalcev zahtevalo enodnevno stavko, da bi bila vlada prisiljena preklicati vse določbe glede podpore in vpeljati nova izplačila. V južnem Walesu je bilo nad 30 zborovanj; pri nekem takem zborovanju je bilo navzočih 20,000 oseb. V Londonu je govoril laboritni poslanec J. Max ton na velikem zborovanju v Hyde Parku. Protesti so bili obrnjeni proti novim določbam, po katerih dobivajo družine, v kateri dela saj eu član, manjšo državno podporo. Brezposelni vidijo v tem samo pretvezo in so mnenja, da bo vlada vstavila sploh vsako podporo. Glede morebitnega padca MacDonaldovega kabineta pi-še "Sunday Pictorial", da bi bilo ni kako presenečenje, ako bi bili zunanji minister Sir J. Simon, notranji minister Sir John Gilmour, predsednik trgovske zbornice Walter Run-ciman iu kolonijalni minister Sir Philip Cunliffe-Lister "povišani" v gorenjo zbornico, da bi napravili prostor za novo kri. Na drugi strani pa piše časopisje Lorda Rothmere, tla o sedanji kabinet mogoče o-stal do svojega ustavnega konca in sicer do septembra SIR SIMON BO JŠEL V MOSKVO Angleški zunanji minister bo moral marsikaj pojasniti. — Rusko časopisje zahteva vzhodno locarnsko pogodbo. Moskva, Rusija, 25. febr. — Rusko časopisje že dalje časa objavlja brzojavna poročila, da namerava angleški zunanji minister Sir John Simon v bližnji bodočnosti obiskati Moskvo. Vlada pa o tem nameravanem obisku ni še ničesar u-radnega objavila. Diplomationi krogi v Moskvi se zelo zanimajo za ta obisk in so prepričani, da bo ta obisk velike važnosti glede evropskih varnostnih pogodb. Minister Simon bo skušal dovesti do poravnave med Nemčijo Ln Rusijo, ker Nemčija nikakor ne mara pristopiti k vzhodni locarnski pogodbi, Rusija pa jo naravnost zahteva. Po sedanjem političnem stanju je Nemčija pripravljena sprejeti del londonskih predlogov, toda ne vseh. Francija in Rusija pa zahtevata, da Nemčiji ne sine biti dovoljeno, da bi sprejela samo nekaj predlogov, temveč mora sprejeti vse. Ako bi bila v zadevi Nemčije črtana vzhodna pogodba in bi Nemčija sprejela ostale predloge, tedaj bi bila Rusija prisiljena tak pogodbo odkloniti in nastopni drugo diplo-matično pot. Sir John Simon na obisku v Moskvi ne bo imel lahkega stališča. Razun problema, da izgledi nemške in ruske želje, bo moral tudi odgovarjati na neprijetna vprašanja glede o-mahujočo angleške politike. Uradno sovjetsko časopisje javno dolži Anglijo, da je hladna glede vhodne evropske varnostne pogodbe, samo da ustreže nemškim zahtevam. ke, češ, da rsto delajo v Nemčiji in Italiji. Gergurijev je tudi ministrom prepovedal o kakih zadevah razpravljati s kraljem brez njegovega dovoljenja. Bolgarska armada pa se tem zahtevam ni hotela ukloniti in je postavila sedanjo vlado. Zlatev je dalje rekel, da bo njegova politika prijateljska do Jugoslavije. ...... _ _• ■_____ 60LIVIJCI SE TRDOVRATNO BRANIJO La Paz, Bolivija, 24. feb. — Zadnje dni so Bolivijei odbili šest močnih paragvajskih napadov na trdnjavo Villa Mon-tes. Rolivijski vrhovni povelj-nik general Knrique Pniaran-naznanja, da so Pa rag vaj-ci v sredo ponoči dvakrat skušali prodreti bolivijskn vrste, da pa so bili z velikimi izgubami odbiti. Popoldne naslednjega dne so Paragvajci zopet z večjo močno štirikrat napadli in pri tem so se v veliki meri posluževali artilerije, toda vsi napadi so bili odbiti. Buenos Aires, Argentina, 24. februarja. — Paragvajski zunanji minister Luis A. Riart je brzojavil v Ženevo, da Paragvaj izstopi iz Lige narodov. Ta iztop je |>aragvajski odgovor na sklep Lige, da bo po 24. februarju, kar se tiče Paragvaja, ta vojna nepostavna, ker Paragvaj ni hotel sprejeti Ligi nih predlogov za premirje. Po odločitvi Lige narodov je Paragvaj označen kot napadalec v tej vojni, vsled česar so Ligine članice obvezane, da prepovedo vsak izvoz orožja v Paragvaj, medtem ko je dovoljeno prodajati orožje in nra- nicijo Boliviji. ____B_L . " r — • - * f,— * ■ - k ., _ K A Y OD A1 HEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 26, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 0»nd and PnbllatMd fey SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (▲ Oorpocatkm) Sakaer, President tsu L. Benedik, T re® 3. of tiwn officers: New Vorif CUy( N, If. O L A 8 N A MO D A (Vstoe W the Pespte) Day Except Sontayw and HoUdsys fepol l«ta IBJOO Za New York sa celo leto......$74)0 Za pol leta ...................98JS0 Za inoaefloatro ss celo lato ...... $7.00 Za pol leta .. Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lstaija rmkl dan nedelj lu prunlkov. podpisa ta osebnosti i »oNljatl po Mooay Order. Pri apt «•«1 tudi orejAnj? biraTIVe oa ne priobCnJeJa Denar naj os blagovoli leaabl kraja naroCalkor, prosimo* da as sni. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAKODA", SIC W. 18th Street. New Tark. N. Y. CHelsta S—187)1 OPOMINI S pkimjem in rasTjKieiljaii j eni opominov ima uprava *4Glasa Naroda" veliko dela in dosti stroškov. Uprava priznava, da je deloma sama zakrivila to razvado, ki je ostamek iz zadnjih »deleft letig. Nepotrebna razvada in nepotreben i ostanek. V sedanjih težkih časih, ki so posebno prizadeli tuje-jesrimo časopisje, je bilo treba skrčiti stroške do skrajnosti, da smo omogočili izdajanje "Glasa Naroda". Raddkcija je sledila, redukciji, omejili smo se v vseh ozirih, samo da je ostal list, kakršen je bil in da jr naročnik dobil za svoj Vlenar dobro, zaaiimivo in poučno čtivo. Naročnikom iii čitaiteljem je znano naše stališče. Za svojo dolžnost stn»o smatrali, da pa jim pojasarimo, brez vsakega ibrezpotrebuoga osiepša vanja, brra vsakega brez -potrebnega tarnanja. Povedali smo tako kakor je. Dokazali smo in poudarili, da mi vršimo svojo dolžnost skoro stoodstotno in opozorili naročnike, da bi ne bik> nič več kot prav tu pošteno, če bi Uidi oni zadostili svojim obveznostim napram nam. Ne rečemo, dosti je takih, ki naročnino pravočasno, včaisi še predčasno obnove. Pretežna večina je pa zapadla bre®po»treJbni razvadi: ne pošljejo in ne i>ošljejo naročnine, dL — Oeanu me opominjate? — se pritožujejo. — Saj sam vem, kaj je prav in da je treba obnoviti. Jaz ne potrebujem nobenih opominov. Večkrat je upravništvo vpoštevalo te pritožbe in ko je dotičniku potekla naročnina, je, zanašajoč se na njegovo oibljubo, čakalo mesec ali »dva- Ker pa le ni 'bilo odziva, je bilo treba poslati opomin, ki je seveda zalegel, četudi je denarno nakaznico spremljala dbdčajna pritožba- Toda tudi opominov mora ibiti enkrat konec — in sicer iz sieidečih razlogov: prvič, čas, ki ga potroši uprava s pisanjem in razpošiljanjem opominov, bi se dalo s pridom uporaibiti v dosti bolj koristne s vrhe; drugič, vsoto, k! jo da upravništvo za poštnino, bi se »dalo porabiti za izboljšanje lista; »tretjič, razvado raizposiljanja opominov bomo po možnosti odpravili, ker je brezpotrebna ter nam napravlja le stroske, pri naročilikiu pa dbdčajno vzibuja ogorčenje in jezo. Številke poleg naslova naj bodo vbod oče tih in zado. sten opmin vsetn- Prva številka pomeni mesec, druga dan, tretja pa leto. do Jddaj je naročnina plačana. Vsaik clan sproiti vidite natančno, do katerega dne ste upravičeni dobivati "Glas Naroda". Poravnajte naročnino točno, pa bo za vas in za nas vse v retiiu. Onemu, ki bo namenoma ali nehote prezrl opomin poleg naslova, bomo pod pritiskom razmer primorani prenehali pošiljati list. Pokret Zidov nacionalistov. V mestnem gledališču v Su-botici se je vršila velika manifestacija Židov-ciacijonalistov, katere se je udeležilo tudi več Židov iz, Beograda pod vodstvom Avrama Levica, ki je vodja pokreta za nacijonaliza-jugoslovanskih Židov. Avram Levic je na zborovanju n«?ajal med drugimi tudi tole: Židje v Srbiji so bili ž* od otročkih let odgojeni v srb-fikem p*triotumem duhu. Ba-ni. ničesar ločilo in od srbske ideolo- gije. Mi smo bili vedno pravi Srbi izraelitske vere. A tudi bratje se niso v ničemer ločili od nas ter so nas vedno smatrali za svoje srbske brate. — Potem je govornik ostro obsodil akcijo jugoslovanskih cio-nistov ter grajal one jugoslovanske Žide, ki se poslužujejo madžarskega in drugih tujih jezikov. Kdoh hoče delovati za cionizem, naj gre v London m tam stopi v cionistifcne od-bore, jugoslovanski Židje pa naj *stopijo v druStvo Židov Jugoslovanov. Poljane nad Skofjoloko. Večkrat sem že omenjal v mojih dopisih, da jo Glas Naroda razširjen po naši dolini in to je tudi res. Kadar je kak moj dopis v Glas Naroda pri-občon, takoj je vsem znano, koliko sem napisal o tem in o-onem in koliko kolon o denarju in dolžnikih, kar napravlja vtis, da jim dolgove zavidam. Vsled tega moram še enkrat pojasniti, da kadarkoli pišem o dolžnikih, nimam v mislih revežev s pet, dvajset in tudi petdeset tisoč dolga, ki so ga napravili na ta ali oni način. Ne. Moje misli so pri tistih možakih, ki se jim je posrečilo zadolžiti se do sto, dvesto in še več tisoč dinarjev, katerih gotovo niso vtaknili v svoje gospodarstvo, pa če so jih, tudi ne vedo kam. Takih, hvala Bogu, vsaj kolikor mr je znano, v naši dolini ni. Te dni sem dobil Slovensko Amerikanski Koledar. Zanimiva in poučna knjiga. Kateremu je kaj za pouk, naj ga naroči. To jo menda tudi edini koledar, ki prihaja v našo dolino. Ker sem že pri koledarjih, moram še omeniti stenske koledarje, ki sem jih dobil iz Bock Springa. Mod njimi sta tudi dva kitajska. Sliko na njih kažejo, kako zaljubljene Kitajke čolnarijo ob luninem svitu po jezeru, obdanim s pa-godami in senčnatim drevjem. Slike pa tudi kažejo na kaki stopinji je pri njih slikarska umetnost, ki celo nas prekaša, posebno v reklami. Reklamne risbe so pri nas zelo slabo. Čemu mi bo kitajski koledar, ker jaz nisem Kitajec in tudi Kitajcev v Poljanski dolini ni.. No spoznam se dosti nanj, razen vremenskih znakov, ki pa kažejo za Kitajsko gnlo vreme. Poleti zahajajo k nam loto-viščarji od vseh vetrov in bo morda med njimi tudi kak Kitajec. V tem slučaju bo kole-dar še prav prišel, če ne za drugo, opozoril ga bom na koledar, da l>o vedel, kdaj ima odriniti, predno bo suh. Stenski koledarji so bili že v prejšnjih časih pri nas redki, kaj šele danes. Zato so naši ljudje v Ameriki od kraja pošiljali svojim stenske koledarje, ki so jih nabrali pri trgovcih v naselbinah. ? Mr. Matija Pogorele je nedavno omenjal, da sem mu med drugim i»oslal tudi razglednico, ki predstavlja spi>-imnik padlih vojakov. Moram povedati, da razglednica predstavlja sliko spomenika v Skofjiloki in ne v Poljanah. V Poljanih še nimamo tovrstne-ga spomenika in 44ga tudi no bo". Tak odgovor sem dobil oil nekoga, ki se jo za stvar zelo zanimal. Namesto da bi bili saj v tej zadevi složni, so takoj pričeli vleči vsak na svojo stran. Poslali so tudi prošnjo na Poljance v Ameriko, od koder pa ni bilo odziva. Te mesec bodo Matijci praznovali svoj god. Kar je Matijev Poljaneev, vsem kar največ čestitk £»r želja, da bi bil čas med tem in prihodnjim njih godom, kar najbolj srečen in zadovoljiv. Tudi Matiji Po-gorolcu isto želim in upam. da bo vsaj v prihodnjem letu našel zdravje in so o tresel bolezni, katera, kot je videti, ga še vedno spromlja som in tja po daljnem Znpadu. Želim. da se zdrav in vesel povrne mod rojake po naselbinah. Ko sem že ravno pri godovih, se moram spomniti tudi našega Petra. Težko jo uganiti njegov god, ker kot Janezov, tako jo tudi Petrov več. Ivor pa Peter sedi pri kastro-li, ko piše svojo kolono, in sodi gotovo tudi drugje, zato brez dvoma, praznuje svoj god na — Petrov stol. Torej, Bog živi našega Petra še mnogo let! Želim, da bi vedno kaj dobrega obračal v kastiroli ter vztrajal pri svoji koloni, da bo segla trikrat okrog sv«»ta. Sedaj smo še vedno pred pustom. Mislili smo, da nam bo letos zima prizanesla in da lw»-mo že kar zdaj žabe lovili, ampak ko je pričelo padati in mesti, smo so spravili za peč. Pa naj bo že kar hoče. Za par mesecev je nam letos zima prikrajšana, in sneg tudi ne bo ležal do kresa. Pozdrav vsem Poljancem in bralcem Glas Naroda, kateremu želim mnogo naročnikov. J. B. Lorain, O. V petek zvečer 1. marca se bo vršila seja slovenskega državljanskega kluba v mali dvorani S. N. Doma; začetek ob 7.30 zvečer. Vsi državljani in državljanke so vabljeni, da se udeleže te seje, ker se bo razpravljalo DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE BEADEB STANE 8 AM O $2 Naročite ga pn — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STBFE jT g»gaBroMM«mBM«MWIIIIIIIIlWlllh iiiiieibmwwmbw^ Za Velikonoč DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 100 $ SJS .......... Din. 200 $ 1J59 .......... Din.. 300 $12«— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 ....................Ur 100 flUS __________________________Ur 200 $44.00 ....................Lir BOS $08.20 ....................Lir 1000 $17«.— ....................Ur 2000 $263.— ............„ Ur 3000 Naši v Ameriki KER SE CENE SEDAJ HITRO. MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI isplačllo nCJlh aneakor kot aro raj navedeno, indlri ▼ «11 Urah dovoljujemo fee bolj« p«(»le. ■ ■ A arLlClLA V AMIRlSlIH DOLARJIH Za taplaHlo $ 5.— morate $10.— $15.— m— - $40.— $50.— " •«• • • ^ ......$19.88 ..... $21.— _____$4UK _____$5130 Prejemnik dobi ▼ starem kraja tsplaCilo v dolarjih, f* CtMe Letter a SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU« Narod«" n§ whi I8th !!■■■■■ vam m, n. t. r- B ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. na nji o več važnih zadevah. Pri tej priliki bo tudi volitev odbora za leto 1JK55. Po seji Im> pa "fish fry" se rv i ran vsem navzočim brezplačno. Nasvidenje 1. marca zvečer! Louis Balant. Linton, Ind. To je moj prvi dopis iz te naselbine. Slovencev nas je tukaj malo, pa kljub temu »se zelo dobro razumemo mod seboj. Zimo imamo lotos lopo in broz sn«'#a. Z delom je tukaj kakor povsod. Majno še precej dobro obratujejo, odkar je XRA, ampak dela ni mogoče dobiti. Veliko je^tudi ljudi, ki žive od reliefa. Pa kaj hočemo, pozabimo na slabe časo in upajmo na boljšo. Naj še omenim, kako sva jaz in !i to j mož obhajala 40-letni-co najinega zakonskega življenja dne 17. februarja. Prijateljsko sva bila »m»vabljena na Mr. John Cerarjevo farmo. Njegov brat, Mr. Anton Cerar jo prišel z avtomobilom po naju, ob eni uri ]K>poldne. Midva nisva nič vedela, kaj se nama za hrbtom godi. C1ez dve ure so vrnemo. Vse je bilo mirno in tiho kakor ponavadi. Ko pa stopim v hišo, zaslišim harmoniko, in nato nama pride nasproti nešteto znancev in prijateljev. Moj vnuk" Anton Slapar, Jr., nama prinese šopek cvetlic, najina edina hčerka je pa nama tako lepo srečo voščila, da so nama bile solze v očeh. Ko stopiva v dt*ugo sobo, o-paziva mizo, obloženo z vsemi dobrotami. Tudi pijače ni manjkalo. Kaj takega nisva pričakovala od najinih prijateljev. Zato se najlepše zahvaljujeva najini hčerki Mrs. Apolo-niji Slapar, njenemu možu Antonu Slapar, Sr., sinu Antonu Slapar, Jr. ter Mrs. Mary Potočnik in Mrs. Angeli Barlich, ker sta hčeri pomagali. Nadalje se zahvalim družinam: Mr. in Mrs. John Cerar, Mr. in Mrs. Anton Cerar, Mr. John Potočnik in sinu Jo-sephu, Mr. Vincentu Barlicli in sinovoma Franku i.i An-drowu; Mr. in Mrs. Anton Až-bi in Mr. Franku Gorše iz Clay City, Ind. Vseh imen ne morem navesti, ker bi preveč prostora vzelo v časopisu. Bilo nas je okrog 40 oseb. Začela se je vesela godba in ples, in tako smo se zabavali pozno v noč. Vrtelo se je vse, staro in mlado, pa tudi petja ni manjkalo. Petje je bilo v štirih jezikih. Najprej je 'bila slovenska "En hribček bom kupil, da bom trte sadil" itd., potem je bila francoska, nemška in angleška. Tega dneva ne bova pozabila, dokler bova živela. Obenem se tudi najlt>eše zahvaliva za krasna darila, ki sva jih dobila od najinih prijateljev. Vsakemu želiva povrniti o priložnosti. Toraj še enkrat: najtoplejša hvala vsem skupaj! Matevž in Agnez Božič. — Mestni sodnik Frank J. Lausche, v Clevelandu, jo v četrtek obsodil na 15 dni zapora v prisilni delavnici in 25 globe 29-1 etnoga delavca John Paster ja, ki je bil obtožen, da je kot pikot pred Truscon Steel Co., kjer so delavci na stavki, zagnal opeko, ki je zadela av-to-taksi. Pastor je izjavil, da je opeko vrgel proč, ko je opazil nekega policaja. Opeka je slučajno zadela avto-taksi, ki pa ni bil poškodovan. Lausche je izvršitev kazni odložil do marca, med tem pa ima slučaj v rokah probacijski urad. — V potek popoldne jo po daljši bolezni umrl v Clevelandu rojak John Lavriha, star 55 let. Ranjki jo bil rojen v vasi Horjul blizu Vrhnike, p. d. Majdinkov. V Ameriko je prišel pred 30 leti. Zadnjih 15 let je delal pri Elwall Parker Electric Co. — V Kavlor, Pa. je umrla 14. februarja Mary H a ho, stara 6H let. l)<»ma je bila iz Starešine pri Ptuju na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 11)20 Peter Zgaga Velikost nehvaležnosti odvisna od veliko dobrote. je SCHUSCHNIGG ZA VEČJO ARMADO London, Anglija, 25. fehr.— Avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg je prišel na Victoria železniško postajo, kj«'1-ga jo sprejel zunanji minister Sir John Simon z nekaterim* uradniki zunanjega urada. — SchusclinigET bo najbrže zahteval večjo armado za Avstrijo. Prosvetno Društvo "BLED" bo presenetilo newyorski slovenski svet DNE 3. MARCA Z V- 1—i—k- Maskarado * *» Nagrado bo dobila najlepša, najgrsa in najbolj značilna maska ($5,$3,$2) # • • Kogar ne bo • • * naj se za ušesi praska. # • t ker bo veliko zamudil • * * če se ne bo v nedeljo • • • k "Bledu" potrudil « • • Vstopnina je 7 grošev • • * Par zvrhanih košev • • • vsakovrstnih dobrot • • • Petje, godba in pled • • * Dobro se bomo imeli • • • jedli bomo. • • • pili, plesali in peli • • • in se veselili • • • po križem in počez • • • Bodimo torej vsi zbrani • * • v nedeljo ob šestih * • • na Osmi cesti v dvorani V hipu, ko te nihče ne vara, si razočaran. * Človek bi so vsega rad o-zdravil, samo Ijnbeani ne. Ljubezen ima svojevrsten koledar: kratkemu maju sledi dolg april. * V človeškem razmerju je vedno tisti bogatejši, ki več daje nego prejema. * Ja, saj pravim, to so žensko. Neka podjetna rojakinja mi je poslala iz Manville. N. J., pet strani doljro pismo, v katerem pravi med drugim: — Vprašam To. Peter, čemu nas ženske v sramoto stav-ljaš, ker praviš, da j«* ženska pri šestdesetih letih strašno mrzla? Kar sem pridi in se prepričaj, pa boš drugačnega mnenja. Jaz ji h bom kmalu šestdest, pa Ti popravici povem, da ne vem, kaj je mraz. V Manville ne bom Šel, ker rojakinji na besedo verjamem. * V kratkih besedah se da dosti povedati. Dobro jo je pogodil pisatelj, ki je napisal roman v treh d jean jih in mu dal naslov "Srečno in zadovoljno življenje". Ker je roman kratek, ga lahko kar v koloni objavim, pa bo še precej prostora ostalo. No, pa začnimo! T. p o g I a v j e. Nevesta je čakala pred cerkvenimi vrati. Ženin j«* rekel, da bo prišel ob devetih, ker j«* imela biti <»1» devetih poroka, toda ženina ni bilo od nikoder. Čakala je do desetih. Nato je pa vzela košček krede in zapisala na vrata: — Greni in me no bo več nazaj. In je šla. 11. poglavje. Ob polonajstih so jo prizibal ženin. Preči t al je poslanico na vratih in zapisal spodaj: — Tudi jaz grem in tudi mene ne bo več nazaj. In je šel. III. p o g 1 a v j e. Nista se poročila in se nista videla nikdar več. Dosegla sta visoko starost ter srečno in zadovoljno živela do smrti. * Zgradili so veličastno cerkev s prostovoljnimi prispevki. Vsi farani so prispevali. Nekateri več, nekateri manj. V mestu sta bila dva bogatina — oba sta imela nečinmr-ni in častihlepni ženi — ki sta dala vsak po pet tisoč dolarjev. Tik polog oltarja je bil nekakšen častni sedež. Skoda, da ni bilo dveh. Ko je bila cerkev blagoslovljena. je v častnem sedežu prešerno sedela žena prvega bogataša. Žena drugega bogataša je bila vsledtega tako jezna, da je hotela v drugo vero prestopiti. Stari župnik je bil v veliki zadregi. V cerkvi je bil en sam častni sedež, dobrotnici sta bili pa dve. - Vsledtega je razglasil: — Starosti je treba »dati prednost. Tista, ki je starejša, naj sodi v častnem sedežu. Izza onega časa hodita obe v cerkev ter obilo darujeta v cerkvene svrhe. Toda niti na misel jima ne pride, da bi katera hotela v Častnem sedežu sedeti. * V starokrajskem listu sem Čital sledeči popravek: "V poročnem naznanilu gospodične M. je bilo ppmotoma izpuščeno ime ženina g. L.'\ Ubogi gospod L.! Zelo zgodaj so te začeli zanemarjati.. • 'GLAS NARODA' NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 26, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. IZGUBLJENI ZLATNIKI (Kitajska burka) Ji-Poj, norec, je bil na poti po deželi in tu ga je ujel hud dež. Neprestano je lilo in škropilo, voda mu je curkoma tekla prek obraza na rame in odtod na bedresa, našla pot skozi vsako špranjo njegove obleke in se mu stelcala za debele klo-bučevmasste ouuče, v katere si je zavil uoge. Njegovi muli se ni godilo nič bolje. Najprej je nejevoljno zmigovala z ušesi, potem pa se je polagoma vdala nebesni nadlogi in potrpe žljivo prenašala, naj jo je dež še tako neusmiljeno pral. Naliv pa je preplavil tudi gorske prelaze. Korita so se stekala in ustvarjala potoke, iz potokov pa so nastajale reke in hudourniki, ki so grgraje drvili z gore in izpodjedali rumeno in rdečo ilovico in jo z vso mogočo navlako splavlja-li na kamenito, luknjasto dno. Se čez kolena se je pogrezala vrla žival v kalno brozgo, mukoma dvigajoč kopito za kopi toni iz pohlepno cmakajoče godlje, in po sili razmer vedno znova zastavljajoč korak vanjo. Ji-Pej se je moral živali okleniti z nogami okrog vratu, ako ni hotel, da ibi mu kre-pela do 'kolen bredla po blatni godlji. Ko je tako nekaj časa klavrno rinil po neznanskem potu, mu je nenadoma udaril v nos dim gorečega lesa, ki ga je dež tlačil k tlom. Tudi jezdno ži-viIIče je začelo zopet zgibati z uhlji in napemnjati mokre no-zdrvi. — 44Pri mesecu!" je zavzdihnil premočeni mož, 4 prenočišče je blizu in moji. udje bodo zopet našli pokoj! Fo bodi zali val jen!" In res: skozi plahutajočo zaveso dežja rse je zasvetil moten žar, oglasili so se šumi, temna gmota, ki se je sprva zlivala s somrakom, se je vobličila v kockasto klado in potem v leseno hišo — in slednjič je skočil Ji-Pej, moker ko miš, z živali, jo vedel v kolnico, sam pa stopil v hišo. Notri seveda sprva ni bilo videti več kakor zunaj. Gost dim in čad se je valil nad temnimi telesi in postavami, med katerimi se je tu pa tam, ven-tlar zelo skopo, kakor raztreseno zlato zrnje med gluhim kamenjem, svetili žarek ognja, katerega veseli prasket je navdajal došleca is predčutjem srečnega ugodja. Toda kako priti do njega! Zainižal je in za trenotčk vsrkaval topli so-puh, v katerem je razločil mešanico kmetskih duhov, jedi, tobakovega dima, z drvmi hranjenega ognja in človeškega izblapovanja. Ko je oči zopet odprl, je razločil v kotu pred desko s pijačami gostilničarja, ki si je mrncal zaspane oči. Okrog ognjišča pa, ki je bil cilj njegovega hrepenenja, j e videl gručo pušečih in koeka-jočih kmetov, ki so kljub svojim debelim ovčjim kožuhom oblegali ogenj in si privoščili čaj, rakijo in pipe. *4 Nebeški blagoslov bodi z vami!" je pozdravil kmete in pričakoval, da mu bodo kot tujcu in gostu takoj napravili prostor. Oni so pa samo zago-vc»deno bolščali vanj kakor v duha z drugega sveta — podoben je vsekakor bil na pr. bogu dežja, saj mu je curljalo z nosu in brade; najsi mu je ta ali oni odzdravil, se vendar nihče ni ganil in so ležali dalje iko klade. "Npravite mu prostor ob ognju!" je ukazal krčmar. — 44Kajpak, da bi -nas izpodrinil in nam še obleko umazal, ha '' je odgovoril eden izmed kmetov. 44Naj nas pes požre, če bomo kaj takega storili!" — hitreje odtekla. Polagoma so se mu raztegnila usta v zadovoljnem nasmehu od uhlja do uhlja, da je bil videti njegov obraz ko polna luna — se ve tega v dimu in čadu ni bilo mo goče videti. Potem je znova In so se še tesneje pomaknili i začel tekati, toda zdaj je vkup in bili trdno odločeni, da ne popuste niti za las. 4'Le pustite," je Ji-Pej po-mignil krčmarju in začel s srditimi koraki hoditi po ilovnatih tleh tsem ter tja. Pogosto se je otresel kakor moker koder in da pri tem ni ravno pazil na kmete, si lahko mislite. Dostikrat je postal ic ROBINZON ................................................................ 50c ROBINZON (Velika izdaja) ....................................<»0c BOŽIfNI DAROVI ....................................................35C BOJ IN ZMAGA ........................................................2ftc (TETINA BOROGRAJSKA ....................................45c KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................2T>c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................SOc ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TRENK ............................................35« RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON. .. 75c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30c FRA DIAVOLO .......................................................»O« SUEŠKI INVALID ....................................................35c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................4©c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c SVETA NOTBURGA ................................................35c STEZOSLEDEC .........................................................30c HEDV1KA. BANDITOVA NEVESTA .................. 40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30c KRVNA OSVETA (povest Iz abruških gora) .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Tirain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ................................................—T.....25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30c TURKI PRED DUNAJEM ....................... ...........30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. iv. $1.30; II. zv. $1.40; III. iv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................................................... $1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40c H. del --------------40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZIjATAR .................................................35c POŽIGALEC ...........................................................25c ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50c PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35e POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40c II. zv.................40c LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c PRAŠKI JUDEK ----------------------------------------------------S5c ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................50c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c 44Nu," odvrne šaljivec, zdaj imam prost-or pri ognju in prosim te za kos ovčevine z zele-i»im grahom in čašico čaja. Kar se pa tiče denarja, bodo pač rili po blatu za njim in si po kvarili obleko; toda denar je že v žepu; samo poslušaj!" — ln udaril se je po žepu, da je srebrno in veselo zajsvenkljalo. In ko je prijetno čutil, kako se mu ogrevajo udje, in je med zobmi mlel svoj prigrizek, se je včasih tiho zasmejal sam pri sebi. Smejal se je, ko je pomislil na vrsto 'kmeticev, kako se pogrezajo v blato in vodtTin brazdajo za zlatniki, zraven pa preklinjajo, da se ogenj dela. Na leseno streho pa se je neprestano vsipal dež kakor iz škafa. Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : NeV Yorft, N. Y. TIHOTAPCI V OKLOPNEM AVTOMOBILU . DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY 274 Stal je nepremično kot kip, upirajoč pogled na travnato stejio, ki oe je izgubljala v netlo-gledne daljave; bilo je jasno, da bi njegovo liho prestreglo tudi najmanjši šum. Raibusson je obstal. Ni mogel in ni smel napraviti niti najmanjše kretnje, dokler ni dobro vedel, da se mu bo posrečilo prevarati In-dijančevo pozornost. Prepričal se je, da ima za pasom lovski nož. Potem je pa malo počakal v nadi, da se bo Indijanec morda pomaknil bolj proti robu gozda. Šlo je za to, da bi se splazil za njim, ga v najugodnejšem trenutku napadel in mu zasadil nož v prsa, še predno bi mogel noklicati na 1 »onioč. Rabusson se je polagoma pomiril. Po utripiii svojega srca je štel sekunde. Cim se je Indijanec le malo premaknil, se je Rabusson že plazil za njim. Končno se mu je po dolgem čakanju zazdelo, da je napočil ugoden trenutek. Indijanec je res napravil nekaj korakov pro ti kraju, kjer je bil skrit Rabusson. In Rabusson je videl, kako se .pripravlja dvigniti karabinko. Bivši seržant je lahno zadrhtel. Indijanec je stopal previdno naprej kot lovec, prežeč na divjačino. Bil je samo še nekaj korakov od Rabussona. Naenkrat se je pa ustavil, kakor bi se hotel vrniti tja, kjer je prvotno stal. Pod prvim vtisom razočaranja se je Rabusson že hotel vzravnati in planiti na Indijanca; tako bi bil izgubil svoj ugodni položaj. Toda Sioux si je naenkrat premislil in počasi je odšel naprej. To pot je zbral Rabusson vso oblast nad sa mim seboj, pripravljen planiti v ugodnem trenutku iz svojega skrivališča. Indijanec je bil že čisto blizu njega. Rabusson je potegnil nož. lil ko je stal Indijanec skoraj tik njega, je planil nanj hi mu zasadil nož v prsa. Nesrečnež je zahropel in se zgrudil. Rabus-on mu jo brž zatisnil usta boječ se. da bi ne zaikričal. Toda smrt je nastopila zelo hitro. Rabusson je vzel mrtvemu Indijancu roži-čefk s smodnikom, pustil mu je pa karabinko, ker je itak ni rabil. In takoj je začel basati «vojo karabinko. Zdaj se je že čutil pripravljenega za napad. Prvi del drznega načrta mu je šel gladko od rok in trdno je sklonil nadaljevati započeto delo z enako neustrašenostjo. In previdno se je plazil .na])rej po grmovju, da bi našel še drugega na straži stoječega Indijanca. Tako je zabodel še tri Indijance, ko se je naenkrat začulo iz indijanskega taborišča splošno kričanje. Rabusson se je hitro splazil nazaj v skriva^ lišče, od 'koder je že opazoval Indijance, da bi zvedel, zakaj tako kriče. Trušč v taborišču je bil povzročil sel, ki jo Ne neniško-holandski meji leži kraj Gocli. V okolici tega kraja se zbirajo tihotapci, ki s Holandskega v Nemčijo prevažajo prepovedano blago in narobe. Nemškim carinskim stražam je delal posebne preglavice skrivnosten avtomobil, ki je naenkrat pridrvel čez me-1 jo in izginil ter se nato po dru-[moral prinesti važne novice. Rabusson je nam go poti zopet nenadno vračal reg (lobro videl, da se Indijanci pripravljajo nazaj. Nemške straže ga niso mogle ujeti. Nazadnje so na cesti postavili past za avtomobile in v posebno skrivališče se je skril s karabinko v roki strelec. Naenkrat je z neznansko naglico pridrvel avto, ne meneč se za signale, naj obstoji. Prevozil je mejo, prevrnil avtomobilsko past in oddirjal. Sedaj je stopil v akcijo strelec, kateremu se je posrečilo, da je s kroglo zadel pnevmatiko na zadnjem kolesu. Pnevmatika se je razpočila, avto pa se je obrnil in prevrnil. Ko je nemška straža prihitela do avtomobila, je bilo že prepozno. V avtomobilu sta sedela dva človeka, ki pa sta se srečno izmotala iz prevrnjenega avtomobila in pobegnila. Krvavi, sledovi za njima so dokazovali, da je eden izmed njiju bil goitovo ranjen. Vendar ju niso mogli prijeti. Avtomobil sam pa je bil izredno močan voz, katerega je gnal motor 110 konjskih sil. hitro zapustiti taborišče in tudi goal. Vse je kazalo, da so namenjeni na daljšo pot. Le trije Indijanci se menda niso pripravlja li na -pot. Ti so namreč stražili ujeto ženo. Rabussonu je kar srce poskočilo od veselja. Da, kazalo je, da »se mu je sreča nasmejala, kajti vsa tolpa je kmalu krenila na pot, v taborišču je pa ostala Marjana s tremi Indijanci. Rabusson kar verjeti ni mogel, da prav vid;. Šele ko so mu Indijanci čez nekaj minut izginili izpred oči in ko je krenila straža z Marjano v nasprotno smer je zbral svoje misli in začel z novim pogumom zasledovati Indijance, ki jim je bil poglavar očividno naročil, naj spravijo ujetnico na varno. potrpežljivo in previdno jih je Rabusson zasledoval, da bi jih v ugodnem trenutku napadel in rešil Marjano. Končno so se ustavili in se začeli menda i>o-svetovati, kam bi -krenili. Raibusson ni več čakal. Približal se je Indijancem, kolikor je le mogel, in že je dvignil karabinko. Počil je strel in en Indijanec se je molče zgrudil. Ta čas ko sta druga dva presenečeno sklanjala nad tovariševim truplom, je imel Rabusson dovolj časa, da je znova nabasal karabinko. Drugi Indijanec se je zgrudil mrtev k tovariševemu truplu. Zadnji Indijanec je samo še trenutek stal ves trd od presenečenja, potem se je pa vrgel na tla, da bi našel v grmovju zavetišče pred nevidno karabinko. Toda Rabusson je bil že pri njem in njegov nož se je zasadil do ročaja v grlo presenečenega divjaka, ki se sploh ni mogel braniti. Potem se je pa obrnil Rabusson k ujeti ženi, jo prijel molče za roko in potegnil za seboj v grmovje, kjer jo je nameraval skriti. Marjana je brez odpora sledila svojemu o-svoboditelju, ne da bi ga vprašala, kdo je in kaj vse to pomeni. Šele ko sta že dolgo bežala po gozdu in se prerivala skozi goščo ter prispela končno do težko dostopne votline v skalovju, si je Marjana opomogla od silnega presenečenja. In ko jo je Rabusson pozval, naj sede na kamen, sam je pa sedel k njenim nogam, je ogovorila neznanca z drhtečim glasom: — Ne vem, kdo ste, niti ne vem, s kakšnim namenom... ste me privedli sem. Vem sam j, da ste me rešili iz rok neizprosnih krvnikov.. . In zato dovolite, gospod, da se vam oil srca zahvalim, da ste me rešili najhujšega, kar mo re zadeti žen.-'ko. Rabusson je z radostjo poslušal drhteči glas mlade žene, ki ga ni spoznala. In zdaj, ko stal pred njo, ki jo je še vedno vroče ljubil, je čutil, kako smešen je v svoji čudni obleki. — Ah, — je rekel, — razumem, zakaj me niste takoj spoznali; kako bi me tudi mogli v taki obleki?- ^ — Ali ste Francoz? — Da, — je odgovoril Rabusson. In pogled se mu je ustavil na mladi ženi s tako čudnim izrazom, glasno govorečim o njegovih čuvstvih, da je Marjana znova in še bolj zadrhtela. Rabusson s«- pa ni mogel več premagovati, iztegnil je roke proti mladi ženi in vzkliknil ves v ognju: — Jaz vas pa dobro poznani!... V i ste... \i iste... Henrika Gerardova! Pri tem imenu, ki je obujal v nji toliko bolestnih spominov in ki ga je slišala zdaj daleč od pozorišča usodnih dogodkov, je Marjana 'i prla pogled v neznanče\^obraz. — O, pravite, da ste me nekoč že videli? — je dejala ginjeno. — Odkod poznate Ileuriko Geranlovo! — To bi radi vedeli?... Ne, le dobro me poglejte!... Najprej ste me videli na krovu ladje 44Glorieux"... In tam, na krovu goreče ladje sredi vaših prestrašenih in zbeganih družic, sem vas videl in.. . moje srce se je vnelo za vas... Videli .ste me na Louisiani, v kaznilnici, ko so se pripravljale poroke kaznenk in ko sem upal, da postanem vaš mož... Videli ste me pozneje, ko ste s vkrcali v Louisiani ua ladjo in ko sem mislil, da sem ločen od vas... za vedno.. . Ah, ne spoznate me, ker. .. ker je postal seržant Rabusson potujoči lovec brez zavetišča, blodeč po gozdovih in prerijah kot divjak, vedno sam s spominom na vas, ki ga ni nikoli zapustil, ki ga je strašno mučil in ki mu je bil kljub temu drag. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" Alf STE ? - STANE 58 CENTOV. - NAROČITE €A ŠE DANES .....................................i ■ __._,_____ ______________, -'..j* II GLAB NARODA NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 26, 1935 THjS LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. CAMOSTANSKII OVFf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).jftjV/ f ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 35 — Marija! Marija! — Jokaje pritisne desko na svoje srce t er jo objema z obema rokama. Zopet mine dolg, molčeč čas. Nato vpraša Wolfrat: — Kaj pa pravi fanti Ali je že kdaj vprašal po njej? Zefa zmaje z glavo. — Moj Bog, otrok! MisKm, še niti ne občuti, da enega manjka v hiši. — Da bi vsaj vsakdo mogel vedno ostati otrok! Tedaj je vsak dan celo življenuje. Potem spiš in zopet pričneš s po-četka. Wolfrat vstane in odpre vrata v izbo; ko jo najde prazno, mu pride kletev skozi ustnice. — Polzer, Polzer! — stoka Zefa. — Bodi še vesel, da dekleta še ni doma. Mislim, da je to dobro znamenje. Najbrže ga je našla še živega. Polzer, Polzre! Samo ko bi to hotelo biti res! Če je ušel smrti! To bi bila sreča! — Jokaje dvigne roke proti nebu. — O, ti dobrotljivi Bog, poglej, samo nekaj stori za nas! — Da, da samo nekaj! — vpade Wolfrat s liripavim smehom. — Da zopet ozdravi, da bo mogel stati pred menoj in bo mogel stegniti roko in reči: Ta je bil! To bi bila sreča! Nikar ne skrbi, Zefa, se bo izlizal. Punca bo že za to pomagala. In če ga je našla živega, ga bo objemala in zanj skrbela in bo zanj govorila ter bo proti nam držala ž njim! — Polzer! Kako moreš kaj takega govoriti o svoji sestri? — Sestra? — se Wolfrat jezno zasmeje. — Mislil sem, da je priraščena k nam. Toda kri je kri. Visoko hoče. Pa. se je zmotila. Četudi nosi pero na svoji kapi in nosi lok kot kak gospod, je vendarle samo hlapec! — Wolfrat se zopet smeje. — Naj ga ima! In če enkrat sedi v njegovi koči, tedaj ji bom povedal! Zefa ga pogleda z velikimi oči. Ni razumela, kaj je govoril. — Kaj, Polzer, kaj ji hočeš povedati? Wolfrat se obrne in se dela, kot njenega vprašanja ne bi razumel. — Polzer! — Daj mi mir s punco! Jedla je moj kruh ter mi za liva.-ležnost pošlje krvnika na vrat. — Jezus! — krikne Zefa, se z obema rokama prime za srce ter bleda pade na blazine. Wolfrat prestrašen skoči k njej. — Zefa, za božjo voljo, kaj pa ti je? — Prav slabo mi je postalo! — pravi s slabotnim glasom in se oklene njegove roke. — Poglej, Zefa! Meni na ljubo odvzemi z moje duše skrb zaradi tebe; Tvoja sitnost je vsako uro hujša. Poglej, ko bi se mogla malo premagati in bi vzela potno kri? — In če bi šlo za moje večno življenje, Polzer, ne maram! Rajše vidim, da je moj konec z mojim prihodnjim dihom. Wolfrat globoko dilme in vstane. — Poglej na uro, Polzer, — pravi Zefa, — moraš v solarno. In desko moraš še tudi postaviti. Wolfrat vzame desko, poišče kladivo in hoče iti iz sobe. Med vrati pa se še enkrat obrne, odmakne zapah v steni ter izvleče usnjati mošnjiček s potilno krvjo iz luknje. — Kaj hoče« s tem? — vpraša boječe Zefa. — Proč moram vreči! Vendar ne smem pustiti, da bo tu v steni segnila. Nato odide. Pred hišnimi vrati postoji. — Muca, muca! — zakliče. Iz drvarnice pride siva mačka in ji vrže nasproti mošnjiček. — Za mačko, vse za mačko! Stoji in gloda, kako poželjivo se je vrgla mačka na strjeno kri. Čim hitrejše je in čim bolj ji tekne, tem temnejši postaja Wolfratov pogled in tem bolj se mu v jezi napenjajo žile na sencih. In ko mačka zadnje poliže po pesku, zavihti Wolfrat kladivo: — Ali boš sama imela kaj od tega? — Udari. Zadeta žival zaječi in obupno skoči vstran ter pogine na tleh. Tedaj priskače Lipe izza vogala. Naglo pograbi Wolfrat mačko in jo skrije pod svojim suknjičem; rad bi jo zopet oživil; živalica je bila ljubljenka njegovega, fantka. Z naglimi koraki gre proti ograji in stopi na cesto. Plaho se ozre okoli ter vrže mačko v mimotekoči potok. Nato pa zabije s kladivom desko v tla poleg vrat ograje, z naslikano stranjo proti cesti. Vsakemu mimoidočemu naj bi oznanjala: 44Moli en očenaš; tukaj je bila smrt in se je zopet odpravila na pot v drugo hišo. Moli, moli, mogoče si ti naslednji! Ko Wolfrat zadnjič udari s kladivom, gre mimo po cesti Cenca. Ne vidi niti Wolfrata, niti deske; Itemno gleda predse na zemljo. — Moli, moli, — pravi deska, — mogoče si ti naslednja. Wolfrat vrže kladivo čez plot ter hoče oditi proti solarni. Kotle je bilo treba pr I)a Naval občinstva ni bil velik, i ^ P™1" skuPaJ- In sva st? bilo je le nekaj ljudi iz Zgor-isPet raz8,a-nje Šiške, brezdomcev pa ma-| — Kako ste se spoznali z lo in še te je policija pri raciji Ivanom Štrukljem f — Žalost-odgnala iz dvorane. na sem bila. Hudo mi je bilo. Planinškova se je mirno za- se|n Prožila. In ta mi je rekla, da mi ve za primer- nega moža, ki ima nekaj denarja in namerava kupiti hišo. Potem sva se pa res sporazumela s Štrukljem za skupno gospodinjstvo. Preselil se je k meni v stanovanje 31. oktobra. Obljubil mi je spočetka, da bo rad imel mojega sinčka, ki je zdaj star 15 mesecev. Kmalu pa je začel otroka sovražiti in godrnjati: "Prekletega mulca zmerom futraš!" Štrukelj je bil pač silno škrt in skop. In njegovo sovraštvo do otroka me je najbolj bolelo. A kaj naj storim, ko sva živela kakor mož in žena! Usodno jutro 10. decembra je Štrukelj spal. Otrok je jokal. Pa je on zago-drnjal: "Pred mulcem ni ni-|kdar miru!" Vstala sem, da bi otroka pomirila. Štrukelj me je nadrl: 14 Zakaj vstajaš zaradi mulca?" — Mene je pograbila strašna jeza! — In kaj ste naredili? — Po daljšem molku izpove obtoženka ihteč: — Pograbila sem sekiro in začela mahati po njegovi glavi. — Toliko časa ste mahali, da je bil mrtev. — Jaz ne vem. — Šokira je bila težka in ste si morali misliti, da ga l>oste ubili. Zdravniki so ugotovili, da J je bilo* na glavi kar 19 ran. Kaj ^ ste si vendar mislili, ko ste ga | sekali po glavi? — Samo to, gospod: "Hudič, si me ogoljufal, ko si mi obljubil, da boš rad imel otroka, zdaj pa godrnjaš!* ' Obtoženka je nato priznala, kako je po sobi še pospravila, pobrisala krvave madeže in zvalila Štruklja pod posteljo, vzela 70 Din, otroka oblekla in ga izročila Zivčevi v varstvo. Slednjič je sama odšla v mesto telefonirat sestri v Mokronog. Ko se je čez čas na kolesu vrnila. je uzrla pred hišo mnogo ljudi. Zato je zavila dalje proti Klečam. In kmalu so jo aretirali. V preiskavi zaslišane priče niso bile danes povabljene k razpravi. Predsednik je le pre-čital njihove izpovedbe. Loče-jni mož Viljem Planinšek je med drugim navajal: — Uhajala je od doma po j svojih potih. Aprila 1933 je ce-I lo pila" lizol, da bi fingirala samomor. Ko je zanosila, mi je pisala: "Boš oče le na papir-jn". Obtožena: Bila sem vsa razburjena. Obupana sem bila, zato sem pila lizol. Pismo sem mu res pisala, a sva se potem oba smejala. Stražnik Likar, ki je aretiral obtoženko, je 0 izpovedal:, Sprva je bila mirna, ko sem jo prijel na cesti proti Klečam. Pozneje je izbruhnila v jok in ko je zagledala otroka, je VELIKONOČNI PRAZNIKI V STARI DOMOVINI PRIDRUŽITE 8E NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABIN8KEM PARNIKU "CHAMPLAIN" 6. APRILA OPOLDNE Hitra, pripravna pot preko Parisn. in ekspresni vlak do LJubljane. Uljudna postrežba. — Slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino pri obedih. Znana ekapresna parnika "ILE DE FRANCE* * in "PARIS" tudi plujeta redno iz New Yorka. "NORMANDIE" 79.000 ton — 1029 čevljev dolg. največji parnik na svetu odp uje iz New Yorka 7. JUNIJA Preskrbi te si prostore sedaj pri LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 East 72 n d St.. New York in SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th St., New York <3r3meh£LRe vzkliknila: "Kaj sem napravila, moj Bog!" Živec Slavka je v podrobnostih orisala, kako se je Planinškova seznanila z Iv. Štrukljem, prav tako njiju medse-l>ojne odnošaje. Štrukelj je nameraval usoduo nedeljo kupiti malo posestvo v Tacnu. Planinškova ni bila zadovoljna s tem. Ko se je Planinškova s kolesom odpeljala v mesto, so zapazili, da je straniško okno zamašeno in da so tam krvavi sledovi. Vrata v Štrukljevo sobo so bila zaklenjena. Mož Živčeve je odstranil vratno okno in se splazil v sobo. Tam je prestrašen zagledal Štuk-lja v krvi. Splazil se je nazaj in javil policiji o dogodku. Zdravnika dr. Sulier in dr. Bežič sta ugotovila 19 ran na glavi, ki je bila skoraj vsa raz-sekana. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je plediral na najstrožjo kazen, branilec ex offo dr. Miha Krek pa je opisoval dogodek kot tragedijo kmečkega dekleta, ki je zabredlo v mesto, in je predlagal milejšo' kazon. Po kratkem posvetovanju je bila razglašena sodba, i da je Planinškova kriva zloči-! na umora in prestopka zoper pravosodje ter obsojena na 12 let težko ječe, dalje na 300 Din denarne kazni ali 5 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic. Obremenilne so bile mnogoštevilne poškodbe na glavi, olajševalno pa priznanje, neoporečnost, veliko raz-burjenuje in skrb za otroka. Kazenski zakon določa za tak umor dosmrtno ječo ali pa ječo od 10 do 20 let. Branilec j<-v imenu obtoženke. ki je sodbo sprepela vsa otrpla in bleda, izjavil, da si pridrži rok za prijavo priziva. Iz Slovenije. 3. maja: Majestic v Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre 8. maja: Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Paris v Havre Conte dl Savoia v Genoa 15. maja: Aquitania v Cherbourg 17. maja: Euro pa v Bremen Saturn ia v Trst 18. maja: lie de Frarice v Havre 22. maja: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Champlain v Havre Her v Genoa 28. maja: Bremen v Bremen 29. maja: Berengaria v Cherbourg SLOVENIC PUBLISHING CO. - TRAVEL BUREAU m WEST IS* 8TKBH NBW YOU, M. I. PEftm HAM ZA CBMB VOZNIH LOTOT, HB-ESRVAOXJO KABDf. 2H POJASNILA 14 1C¥AHJ1 Novi ban dravske banovine. Z ukazom kraljevih namestnikov je bil imenovan za nana dravske banovine dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. Fašistični miličnik je ustrelil Slovenko. Dne 3. februarja zvečer je neki miličnik, baje iz ljubosumnosti, ustrelil šiviljo Čes-nikovo Pavlo v Paličju pri St. Petru na Krasu in nato še samega sebe. Zločin se je zgodil v njeni delavnici. Ta grozna vest se je bliskovito razširila po vsej vasi in bližnji okolici ter povzročila veliko razburjenje meti slov. prebivalstvom. Najdba 2000 let starega okostnjaka. Pred kratkim je šel posestnik Martinčič Jože iz Svibna pri Radečah pripravljat na pobočju Kuma apnenieo za žganje apna. Pri kopanju zemlje pa je naletel na človeško lobanjo in kasneje še na okostnjak. Na. vsaki podkolenici okostnjaka je bila zaponka iz kovine v okrasek. Okostnjak je verjetno iz rimske dobe. Med kostmi se je našel tudi prstan, najbrž Lz iste kovine kakor o-j stali okraski. Po mnenju tukajšnjega zdravnika dr. Mat-ka je okostnjak star približno 2000 let. Na poziv tukajšnje orožni-ške postaje se je okostnjak pokopal na pokopališču v Svib-nem, medtem ko so okraske poslali sreskemu načelstvu v Krško, da jih izroči muzeju. Zaradi 3 Din — uboj očeta štirih otrok. V Peškah pri Poljčanah oziroma Makolah je prišlo do tragičnega dogodka, ki ga je spet povzročila pijača. V Damšeto-vo gostilno je prišel popoldne 30-letni delavec Ivan fteklič z Boča. S seboj je pripeljal tudi mladega fanta. Zacehal je lepe denarce in je okrog 7. zvečer hotel plačati. Poklical je gostilničarja Damšeta. Ko mu je Damše liotel tudi pri računati zapitek mladega fanta, je Seklie to odločno odklonil, češ: mladi fant itak ni nič popil in lahko gostilničar ta znesek u-trpi. Slo je le za 3 Din! Nastal je oster prepir med Šekličem in gostilničarjem, slednjič sta se oba spopadla. Slučajno je ugasnila svetilka. Seklie je tedaj v temi segel po nož in zabodel Damšeta v če-lo, nato pa mu je še prerezal žilo odvodnico. Gostilničar je bil zaradi izkrvavitve takoj mrtev. Seklie je po zločinu zbežal. Obveščeni orožniki so prihiteli na mesto uboja in pričeli ubijalca nemudno zasledovati. Pokojni DamŠe je bil star 35 let in oče štirih nepreskrbljeni h otrok. Vsi sočustvujejo z njegovo tragično usodo. Strašna beda v Halozah. Malokdo ima vpogled v življenje naših siromašnih llalo-žanov, zlasti pa onih iz (Jor-njili Haloz, ki obsegajo občim* Podlehnik, Žetale, Ptujsko goro, Majšperk in Makole ob toku reke Dravinje do podnožja Boča. Po vrhovih teh halo-ških goric se naužiješ lepote narave, vidiš pa tudi delo vinogradnikov in življenje bednega viničarja. Naš Haložan je radodaren; rad ti postreže s svojim izvrstnim vinom ali sadjevcem, kruha pa ti no more dati, ker ga sam nima. ( V pogledaš v posamezne hiše in vi-ničarije, se ti skrči srce in vprašaš se, ali je tako življenje sploh mogoče. V Halozah vlada vse hujša Isironiaščina, kakor pa se o njej govori. Haložan ne toži rad o svojih nadlogah, niti ne prosjači, rajši trpi in v trpljenju počasi umira. Zemlja v Ilalo-lozah mu ne more dati kruha, ker je ta kameniti apneni svet le za življenje vinskih trt. ki mu dajejo izvrstno vinsko kap- ljico. Za pridelovanje krom- pirja, turščiče in fižola je ma- lo sveta, a o žitu sploh ni govora. Samo paše še dobi živina, travnikov pa ni mnogo in se zato pridela le malo krme. Prej se je Haložan še oblačil in hranil od izkupička vinskega pridelka. Lanska slaba vinska letina mu je ta dohodek odnesla. Sadja tudi ni bilo. Zaslužka je malo v zimskem času, zaradi česar nimajo ljudje niti za sol in niti za vžigalice. Pri mnogih družinah ne dobi« v Halozah vžigalic, pri mnogih ne soli. Kuhinjske so- li pa mnoge hiše že dolgo niso imele, nego je le živinska sol, a tudi zanjo ni denarja. Vini- Ali imate * Koledar za 1.1935 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS. JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŠA-LJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo* čarji jedo nezabeljen in nesoljen krompir. Mnogi držijo stalno ogenj, da jim ne ugasne, ker nimajo vžigalic, na katere so bili doslej vajeni.