GLAS
LETO XX. ŠT. 36 (950) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Mož Besede
  ve apostolski pismi motu proprio papeža Frančiška z naslovo-
ma Mitis Iudex Dominus Iesus in Mitis et misericors Iesus sta
v začetku septembra izzvali veliko odzivov. Dokumenta se
namreč nanašata na reformo kanonskega postopka o primerih
ugotavljanja ničnosti zakona. Na kratko in povedno: papež
Frančišek je na priprošnjo škofov uredil pravno podlago, da bodo
o ničnosti cerkvenega zakona odslej odločali na krajevni ravni
krajevni škofje. Namen dokumenta ni spodbujati ničnost zakonov,
ampak pospešiti postopke za ugotavljanje ničnosti. Da bi pravni
postopek bil hitrejši, bo po novem dovolj le ena razsodba in ne
več dve soglasni, kot je to bilo do sedaj. Edini sodnik v posamezni
Cerkvi je krajevni škof, ki pa lahko ustanovi sodišče, da sodi v nje-
govem imenu. Elementi, ki pomagajo pri skrajšanju postopkov o
ničnosti zakona, so: en sam sodnik, ki je škof škofije; postopek za
ničnost vložita obe strani in morata torej obe biti prepričani o
ničnosti zakona; dokazi v obliki prič in dokumentov morajo biti
očitni in morajo jasno pokazati ničnost. Papež v motu propriu
tudi izpostavi zastonjskost postopkov, kar zgovorno kaže, kdo je
papež Frančišek.
Človek skromnih navad, bogaboječ mož, ki se je odrekel papeške-
mu stanovanju v Vatikanu z besedami, da je stanovanje sicer lepo,
a da ima za njegov okus preozka vhodna vrata, človek, ki živi tako,
kot oznanja: skromno, obeduje v menzi, vozi se z ljudskim, starim
avtomobilom, gre na prvo potovanje med begunce na Lampeduso,
neomajno zagovarja vse tiste, ki danes nimajo besede, postavlja v
središče človeka, ki je izgubil vse, od župnij zahteva, naj vsaka po-
maga eni begunski družini, zavzema se za življenje za vsako ceno,
je proti kulturi smrti. Postal je mati Terezija današnjih dni, ima
njeno moralno moč in bo mirno šel v kratkem v ZDA, kjer bo za-
govarjal to, kar od nekdaj zagovarja, da je vsak, prav vsak človek
narejen po Božji podobi, da ima zato vsak človek svoje dostojan-
stvo in mu ga moramo tudi vsi izkazovati z dejanji in ne z beseda-
mi.
To je velik mož, ki nenehno dreza v naše otopelo udobno življenje
in nas spodbuja, da postanemo solidarni, da nam uspe v vsakem
človeku videti sebi enakega in ne nepotrebnega, sovražnega tujca.
D   o je stanje izjemno, se ljudje po sili razmer izkažemo zatakšne, kakršni smo v resnici. Zdajšnji kritični položaj, ki ga
zarisujejo izredni migrantski tokovi, nam vsakdanjo krinko
trže z obraza in nas sili, da se zrcalimo v ogledalu svoje duše.
Sodb ne bomo dajali, ker nismo za to poklicani,
predvsem pa zato ne, ker vsak zase ve, kakšne so
resnične poteze njegovega obličja; prispevamo
pa zgodbo iz našega zamejstva, v katero sta vpeti
repentabrska občina z županom Markom Pisa-
nijem na čelu in skupina 66 oseb...
Kako ocenjujete kot človek in kot javni upra-
vitelj sedanje priseljeniško izjemno stanje v
Evropi?
Opažam, da Evropa ni bila pripravljena se
soočati s takim izjemnim stanjem, ki se iz dneva
v dan slabša. Prav tako je na dlani splošna reak-
cija večine Evropejcev; med te uvrščam tudi naše
ljudi, ki imajo do vprašanja priseljencev odklo-
nilno stališče: to včasih meji celo na rasizem. Še
hujše pa so po mojem mnenju politične računi-
ce nekaterih, ki v tem kočljivem trenutku kujejo
svoje prikrite načrte. Gotovo, da so različne ose-
be nosilke takih in drugačnih osebnih zgodb; če
se pa sploh še prepoznavamo v evropskih
etičnih načelih, imamo moralno dolžnost, da
priseljencem pomagamo na najbolj ustrezen
način. Prepričan sem, da v primeru obstoja učinkovite strategije na
tem področju sploh ne bi imeli problema sprejeti vala migrantov,
pa čeprav še tako številnega. Ponavljam: čeprav je Evropa vedela, da
bo do teh sunkovitih dinamik prišlo, se ni opremila s primernimi
sredstvi.
Kako se je na ta problem po vašem mnenju odzvala Italija, kako
pa je to nujno stanje država prenašala na nivo svojih krajevnih
uprav?
Italija je bila zaradi svoje geografske lege med vsemi državami EU
gotovo najbolj pod udarom migrantskih tokov. Strinjam pa se, da je
to problem, ki se ga mora lotiti vsa Evropa. Ko smo to stališče dali
ad acta, moram sicer podčrtati, da tudi domicilna država naše
manjšine tej nalogi ni bila kos! V deželi FJK se sedaj ukvarjamo z
valom priseljencev, ki se po kopni, balkan-
ski poti gibljejo proti osrčju EU. Državne
oblasti nas zato ne zadolžujejo s priseljenci,
ki s čolni priplujejo do južnih italijanskih
obal.
Kako se je na to stanje odzvala občina Re-
pentabor?
Občine nimamo pri tej zadevi nobenega
manevrskega prostora, saj smo župani pri-
siljeni sprejemati odločitve krajevnih pre-
fektur. Te vladne ustanove na pokrajinskih
ravneh v sodelovanju s krajevnimi dobro-
delnimi organizacijami (pri nas sta to Kari-
tas in ICS) odločajo, kako in v kolikšnem
številu razporediti pribežnike oziroma pro-
silce azila. Prepričan sem, da so pristojni v
FJK skovali učinkovit model o t. i. razpršeni
namestitvi priseljencev. To pomeni, da se
po začetnem kratkem bivanju v središču za
prvo nujno pomoč večje število oseb poraz-
deli v manjše skupine in se te nato name-
stijo v primernih strukturah na širšem ob-
močju. Taka razpršenost omogoča zno-
snejše življenjske razmere bodisi za pribežnike bodisi za okolje, ki
jih sprejema. Model večjih centrov se je namreč izkazal za nepri-
mernega. Dobrodelne organizacije imajo v evidenci seznam lastni-
kov stanovanj in ostalih struktur, v katerih namestiti pribežnike. Po
drugi strani je pa to obenem tudi kritična točka celotnega procesa,
saj župani ne moremo odločati in izvemo za določene nastanitvene
poteze šele potem, ko so bile na našem območju že izvedene.
/ str. 10
IG
K
www.noviglas.eu
Preseljevanje narodov ...
  Marko Pisani, župan občine Repentabor
Dobra izkušnja s priseljenci v naših
krajih je mogoča
POGOVOR 
Svet okrog nas
17. septembra 20152
Povejmo na glas
Pribežniki in silovit vzgib etike
  otem ko je že kazalo, da v odnosu do pri-
bežnikov ne bo prišlo do bistvene spre-
membe, kar bi zanesljivo pomenilo vse
bolj zaostrovalno politiko, se je zgodilo nekaj
velikega. Nemčija in Cerkev sta vnesli v ra-
zreševanje problema ogromnih razsežnosti
nadvse močan etični naboj, o katerem smo
lahko samo sanjali. Pri tem ne želimo v
ničemer podcenjevati dosedanje drže predv-
sem Italije in Grčije, kamor se je pribežniški
val v največji meri zatekal. Toda ob tem je pre-
vladovala pasivna evropska drža, ki ob kopen-
skem prodiranju prišlekov ni mogla več obsta-
jati, in postalo je jasno, da je nujno hitro izbrati
med dvema možnostima: prva je zaustavitev
množičnega vala z vsemi sredstvi, druga pa je
tista, ki sta jo z vso odločnostjo in prepričan-
jem predstavila Nemčija in Cerkev oziroma pa-
pež Frančišek. Nemčija bo vsako leto sprejela
pol milijona beguncev, papež pa je položil na
srce vsem župnijam, samostanom in verskim
središčem, naj sprejmemo pod streho eno be-
gunsko družino. In če pomislimo, da je v Evro-
pi okrog sto tisoč župnij, potem gre za ned-
vomno veliko pomoč in veliko dejanje. “Naš
argument niso številke pribežnikov, ampak
univerzalne vrednote, ki jih želi Evropa spošto-
vati”, je bila ključna izjava Merklove ob
nemškem sprejetju humanitarnega načela. Pa-
pež Frančišek pa je ves čas opozarjal, da je be-
gunce nujno sprejeti, in je sedaj stopnjeval svo-
je prepričanje s pozivom, naj se to zgodi z de-
janji in ne samo z besedami. Naj razmišljamo
o tej opisani zavzetosti za sočloveka kar koli,
verjetno ne bomo nasedli pripombam, da
Nemčija pač potrebuje delovno silo zaradi zelo
nizke lastne natalitete in da iz tega izvira njeno
razumevajoče stališče. V tem smislu naj bi se
Cerkev odločila za podoben korak le zato, ker
je sicer v krizi in želi olepšati svojo podobo.
Dejstvo je, da je v obeh primerih na delu tudi
etika, brez katere ne more priti do stališč in de-
janj, ki so pomembna za ves svet. Etika, upošte-
vanje drugega in misel na drugega, je dodatna
razsežnost, ki edina lahko razreši sicer preveli-
ke probleme in izzive: šele v trenutku, ko zares
pomislimo na druge in se v druge zares vživi-
mo, prenehajo nasprotja, so odpravljeni spori,
mržnje, sovraštva, izključevanja. V obratni
smeri so na delu manjše ali večje vojne, ki se
nikoli ne končajo. Ni nobenega dvoma: člove-
ka in človeštvo bo rešila etika, vse ostalo je zgo-
dovinsko izpričana zgodba od enega spopada
do vedno naslednjega. Seveda pa se moramo
zavedati, da humanitarnemu načrtu Nemčije,
Cerkve in vseh ljudi dobre volje ne bo z rožica-
mi posuto. Odpori so veliki in se bodo lahko
še stopnjevali, močno se bo majala stavba
Evropske unije, možni so celo nagibi v razkole
ali vsaj povečane notranje razdalje. Toda etika
je trenutno dobila tako velik prostor in tako
veliko podporo, da bo to dalo misliti tudi vsem
tistim, ki se jim zdi urejanje odnosov s silo in
zavračanjem edino pravilno in možno. Rušilna
prepričanja so žal trdovratna.
Janez Povše
P
Razmišljanje o bridkih dejstvih
Očistimo NOB navlake revolucije
  ustanovitvijo demokra-
tične slovenske države so
začela prihajati na dan
mnoga bridka dejstva, ki so od-
krivala doslej zamolčano temno
plat naše bližnje preteklosti.
Med ostalim so sprožala in še na-
prej sprožajo razprave, tudi
žolčne, o revoluciji, ki naj bi bila
ob kolaboraciji eden glavnih
vzrokov razkola slovenskega na-
roda. Dr. Ivan Kristan je npr. za-
pisal, “da je revolucija, v sicer
evolutivnem razvoju družbe,
pričakovan in v določeni meri
nujen prevrat v družbi, ki očisti
družbo nezdravih dušečih snovi,
in da bi zahteve po obsodbi re-
volucije, naslovljene Zvezi
združenj borcev NOB (ZZB), po-
menile skrunitev spomina na
vse žrtve, ki so bile potrebne, da
smo ustvarili novo državo, pra-
vičnejšo od prejšnje” (Delo, 4. 7.
2009). Zadnja izjava je, mimo-
grede, zelo vprašljiva, saj se je ta
domnevno pravičnejša država
ob splošni osuplosti kmalu sesu-
la kar sama vase. Pri tem ga je v
istem mediju Spomenka Hribar
opozorila, prvič, da nekritično
zagovarja filozofijo in prakso re-
Z volucije, po kateri so njeni na-sprotniki “suha veja, gnojna ra-na na narodovem telesu”, ki
smo jo potem med vojno in po
njej tudi dejansko “izrezali”. In,
drugič, “da večje skrunitve spo-
mina, večje samoobsodbe revo-
lucije, kot so bile povojne likvi-
dacije, ni”. Kajti največjo skru-
nitev spomina padlih partiza-
nov predstavlja ravno “vztrajno
enačenje NOB in revolucije, za-
radi česar se partizanskega boja
permanentno držijo tudi zločini
revolucije”. Zato je Hribarjeva
vztrajala naprej pri svojem pre-
dlogu ZZB, “da obsodi revolucijo
in da izda poziv, naj vsi, ki kaj
vedo o povojnih pobojih, to po-
vedo in se nehajo skrivati za za-
vezo molčečnosti”. Edino na ta
način se namreč lahko partizan-
ski boj “očisti madeža revolucio-
narnega nasilja in ohrani vred-
note narodnoosvobodilnega bo-
ja”. Vendar je do danes Spomen-
kin poziv izzvenel v prazno in se
moramo tako sprijazniti z dej-
stvom, da bomo morali še na-
prej živeti razdvojeni, z dvema
med seboj nepomirljivima resni-
cama. Justin Stanovnik, pred-
stavnik Nove slovenske zaveze,
pa je ob neki priložnosti še do-
dal, da smo te ljudi dvakrat ubili.
Prvič, “ko so jih gole in pretepe-
ne podili na Hrastniški hrib ali
pehali v Hudo jamo, in takrat,
ko so se zavedali, da morajo ubiti
tudi njihov spomin, in so na kra-
je, kjer so ležali, začeli valiti ki-
klopske skale molka. In to se
nam dogaja potem, ko pa se je
zmagovita stran že sama začela
sramovati revolucije, se ji na ti-
hem odpovedovati, saj je nihče
več ne omenja.
/ str. 15
Milan Gregorič
Ob žalostni obletnici
Srčna odločnost
  bjavljamo govor, ki ga je
imel dr. Janez Juhant na
zboru pred Univerzo v
Ljubljani v nedeljo, 6. 9., na dan
usmrtitve žrtev 1. Tržaškega proce-
sa. Organiziralo ga je Gibanje 13.
maj. Na ta dan, 13. maja 1941, se je
skupina tigrovcev na Mali gori nad
Ribnico (Anton Majnik, Danilo Ze-
len, Ferdo Kravanja) spopadla z ita-
lijansko orožniško patruljo. Po be-
sedah enega izmed pričevalcev so
jih izdali komunisti in Danilo Ze-
len je padel.
Zbor je pozdravil predsednik gi-
banja Vili Kovačič. Nekaj pesmi -
tudi bazoviško himno - je zapel
moški zbor iz Ajdovščine, sledil je
govor Alenke Puhar, ki je predsta-
vila mučenje voditelja TIGR-a leta
1945 v Beogradu (s strani komuni-
stov). Spregovorila je tudi Ajda
Kompan, nečakinja enega ubitih v
Bazovici.
Slišal sem celo pomislek, češ, zakaj
poveličujemo tigrovce, ki naj bi bili
teroristična organizacija. Presene-
tljivo pa, da se tisti, ki tako govorijo,
ne vprašajo, zakaj je ta organizacija
nastala. Najbrž njihov omejeni
ideološki spomin ne ve za muke or-
ganista in glasbenika Lojzeta Bra-
tuža in njegovih pevcev. Koliko Slo-
vencev sploh ve za njegovo nasilno
smrt dan pred njegovim 35. roj-
stnim dnevom leta 1937, ki je bila
posledica fašističnega nasilja in za-
strupitve z bencinom in strojnim
oljem. Koliko naših ljudi je slišalo
za narodnoobrambno vlogo tega
rodoljuba in številnih drugih, ki so
tudi za ceno življenja pred fašiz-
mom branili dom in rod. Podobno
velja za zbor svečenikov sv. Pavla,
stanovsko društvo primorskih rim-
skokatoliških duhovnikov, ki je bi-
lo ustanovljeno že ob začetku itali-
janske okupacije slovenskih dežel
8. januarja 1920 v Sežani z name-
nom, da se zavzame “za narodne
pravice slovanske manjšine v Itali-
ji”. Enako so se tudi člani organi-
zacije TIGR leta 1927 organizirali v
boj za narodovo samostojnost in
svobodo.
Nemški protestantski teolog in du-
O hovnik Ditrich Bonhoeffer je sredinajhujšega Hitlerjevega terorja inzločinske vojne in genocidov nad
narodi klical k pravičnosti in oz-
nanjal svobodo v Kristusu. Tudi
sam se je v imenu te svobode pri-
družil uporu zoper diktatorja in za-
pisal: “Kjer se skupnosti krati ali ce-
lo ukine mir, resnico in pravo, je
treba prekiniti skupnost miru in
napovedati boj”. Opozarjal je tudi,
da je ta boj potreben, ker se nismo
dovolj zgodaj uprli kopičenju
orožja, ki razplamteva vojne. Sam
je v boju zoper Hitlerjev režim
doživel podobno usodo kot tigrov-
ci, ki so jih na današnji dan leta
1930 fašisti obsodili na smrt. Ti-
grovci so se torej kot antifašisti uprli
zločinski organizaciji, ki je v imenu
italijanske države načrtovala popol-
no uničenje slovenskega naroda,
ter ta svoj upor plačali z življenjem.
Kasneje so se jim pridružili še šte-
vilni, najprej njihovi tovariši,
usmrčeni leta 1941, nato pa še dru-
gi rodoljubi v OF in izven nje, ki so
se uprli zločinskemu zatiranju
našega naroda. Zdaj že lahko bere-
mo in imamo natančnejše podat-
ke, koliko različnih skupin se je or-
ganiziralo in uprlo fašizmu in na-
cizmu od vojakov jugoslovanske
vojske, ki niso kapitulirali, pač pa
šli v gozdove, do vseh kasnejših
upornikov. Številni med njimi so
postali žrtve komunizma, saj so slo-
venski komunisti z enakimi meto-
dami tako v Osvobodilni fronti, še
bolj pa izven nje, likvidirali vsako-
gar, ki se je v boj zoper fašizem
vključil mimo partijske samovolje
in vosovskega nadzora. Ta je naro-
du vsilil dvotirni sistem, ki se
ohranja še danes: šlo naj bi za na-
rod in državo, a dejansko gre za re-
volucionarne privilegije samookli-
canih izbrancev.
Številni so torej zastavili svoja
življenja za svobodo in se uprli ti-
raniji fašizma, nacizma, a tudi ko-
munizma, česar pa komunisti niso
bili in še danes niso pripravljeni
priznati, ker s svojo dvolično vlogo
še naprej branijo ali si celo na novo
lastijo privilegije v družbi, da na-
hranijo svojo sebičnost, ki pre-
prečuje združitev vseh narodovih
sil v blagor celotne skupnosti. Zato
seveda tudi tigrovci kljub odliko-
vanju, podobno kot drugi slovenski
rodoljubni uporniki in borci za na-
rodovo svobodo, še vedno nimajo
ustreznega družbenega statusa in
priznanja.
Kako težko je žrtvovati življenje za
svoje prijatelje, potrjuje sam Jezus
pred svojim trpljenjem in smrtjo
na križu, ko prosi Očeta: “Moj Oče,
če je mogoče, naj gre ta kelih mimo
mene, vendar ne, kakor jaz hočem,
ampak kakor ti”.  (Mt 26,39). Pre-
sunljiv krik mladega fanta na Te-
harjah, ko so ga zločinski rablji iz-
brali za smrt, je preživelim vse
življenje odmeval ob njihovih
srečevanjih. Zavedati se moramo,
da so Ferdo Bidovec, Fran Marušič,
Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič
ter vsi drugi, ki so se borili za naro-
dovo preživetje, želeli živeti svoja
mlada življenja v svobodi in pra-
vičnosti. A ravno zato so se borili
zoper krivice in zatiranje svojega
naroda v upanju na svobodo kot
pred njimi že številni drugi v naši
zgodovini. Za Janeza Ev. Kreka je
pesnik zapisal, da je dal vse, kar je
imel, za svoj narod, svoje življenje.
Ko se spominjamo vseh teh srčnih
žrtev, nas narodni in krščanski po-
gum kliče k odločnosti in zavzeto-
sti. Pogum se imenuje tudi srčnost,
tj. pripravljenost zastaviti svoje prsi,
svoje srce za dobro drugih, kakor
so to počeli ti mučenci-pričevalci
pri nas in po svetu. Čas je, da pre-
poznamo in priznamo te srčne lju-
di, ki so imeli srce v sredini, da bi
vsak človek uzrl ta svoj dragoceni
biser in svobodno dvignil glavo.
Lažne heroje in volkove v ovčjih
oblačilih pa bomo prepoznali le, če
bomo tudi sami dovolj srčni in
vneti za resnico in pravičnost. Po-
gum oziroma srčnost je torej boriti
se zoper laž in prevaro, zatiranje in
sužnost in živeti svobodi duha in
srca. Šele vsakdanja zavezanost re-
snici in pravici usposablja tudi za
velika dela. Danes se klanjamo spo-
minu teh svetlih likov, ki so daro-
vali svoja življenja za to, da bi mi
bolje živeli. Dostojno se jim bomo
oddolžili s svojo srčnostjo in pogu-
mom, da se tudi mi v vsakdanjem
družbenem življenju borimo za re-
snico in pravico ter zanju zastavi-
mo tudi vsak svojo srčno stran.
Janez Juhant
Spomenka Hribar
Ljubljana / Predsednik Pahor je odlikoval DSI in Primorski dnevnik
Pomembni odlikovanji
  torek, 15. septembra, je predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor v predsedniški palači v
Ljubljani ob državnem prazniku, dnevu vrnit-
ve Primorske matični domovini, odlikoval dve po-
membni ustanovi, ki že desetletja kujeta javno mnenje
in omiko naše narodne skupnosti v Italiji. To sta
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, ki že 50 let
prireja študijske dneve Draga, in Primorski dnevnik,
ki praznuje 70-letnico obstoja. Priznanje sta prejela
Sergij Pahor, predsednik DSI, in Duško Udovič, odgo-
vorni urednik časopisa.
Društvo slovenskih izobražencev je prejelo red za za-
sluge za sistematično ustvarjanje prostora za dialog,
ki na študijskih dne-
vih Draga že pol sto-
letja povezuje ma-
tično, zamejsko in
zdomsko Slovenijo.
Primorski dnevnik pa
je prejel srebrni red za
zasluge za prispevek k
ohranjanju nacional-
ne pripadnosti Slo-
vencev v Italiji, za
zvestobo vrednotam,
kot so svoboda, prija-
teljstvo med narodi
in miroljubje, ter za
prispevek k boljšemu
medsebojnemu poz-
navanju in čezmejne-
mu sodelovanju ob
70-letnici delovanja.
V protokolarni dvora-
ni predsedniške palače se je za to priložnost zbrala
množica ljudi, med njimi številni visoki državni pred-
stavniki, predstavniki institucij, političnih strank in
kulturnega ter gospodarskega življenja iz Slovenije in
zamejstva. Za kulturni utrip so poskrbeli učenci re-
pentabrske OŠ Alojz Gradnik in 3. r. NSŠ Simon Gre-
gorčič iz Doline. Predsednik Pahor se je v uvodnem
nagovoru zaustavil pri pomembnem poslanstvu DSI
in PD zlasti pri ohranjanju slovenskega jezika in iden-
titete zamejstva. “Draga je bil politični in intelektualni
ambient, ki se je zdel v času moje mladosti uporniški.
Odpiral je vprašanja, ki jih takrat v Sloveniji nekako
ni bilo mogoče svobodno tematizirati. Na koncu 80.
let je Draga v bistvu intelektualno prehitevala dogodke
v Sloveniji in jih je pričakovala”, je povedal predsednik
Pahor. Dejal je tudi, da sta odlikovanji sporočilo o
enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Priznal je,
da je kot Primorec na neki način zrasel s Primorskim
dnevnikom in Drago, ki sta ga oblikovala.
V utemeljitvi je zapisano, da Društvo slovenskih izo-
bražencev prejme priznanje ‘za skrbno in sistematično
ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih
Draga že pol stoletja povezuje matično, zamejsko in
zdomsko Slovenijo. Z organizacijo Drage je društvo
želelo razpirati nova duhovna obzorja, krepiti kulturo
dialoga in združevati prostor treh Slovenij. V 50 letih
neprekinjenega delovanja so študijski dnevi postali
eden osrednjih dogodkov med Slovenci v FJK in refe-
renčna točka za širše slovensko dogajanje, z razprava-
mi in okroglimi mizami pa so bili tudi pomemben
glasnik slovenske samobitnosti. DSI je vseskozi osta-
jalo zvesto vrednotam krščanskega duha, dialoga,
strpnosti, politične demokracije in sprave – je še zapi-
sano v utemeljitvi, nje-
gova redna ponedeljko-
va srečanja so še danes
ena redkih priložnosti
za zbiranje Slovencev v
središču Trsta. Predsed-
nik DSI Sergij Pahor je
ob prejemu odlikovanja
dejal, da se je Draga vsa
leta zavzemala za prosto
izmenjavo mnenj, de-
mokratično in socialno
pravično družbeno ure-
ditev, iskanje resnice ter
je bila zvesta krščan-
skim načelom in slo-
venskim kulturnim ko-
reninam.
Odgovorni urednik Pri-
morskega dnevnika
Dušan Udovič je ob pre-
jemu odlikovanja poudaril pomen časnika za Sloven-
ce v Italiji, ki tako dnevno dobijo tiskano slovensko
besedo. Opozoril je na hud finančni položaj časopisa
in “precejšnjo stisko zaradi krčenja javnih sredstev, ki
jih že več kot 20 let preko zakonov dobiva od Italije”.
Pojasnil je, da sta ob letošnji obletnici časnika italijan-
ski deželni in državni vladi poudarili kočljivost po-
ložaja dnevnika. “Naleteli smo na razumevanje in pre-
pričanje, da je treba časniku z ustrezno zakonodajo
zagotoviti obstoj in razvoj. Prepričani smo, da se bo to
zgodilo”, je še povedal.
V utemeljitvi priznanju Primorskemu dnevniku je za-
pisano, da je časopis naslednik Partizanskega dnevni-
ka, ki je bil v letih 1944 in 1945 edini odporniški dnev-
nik v zasužnjeni Evropi. A njegove korenine segajo na
konec 19. stoletja, v Edinost, prvi dnevnik primorskih
Slovencev, ki je pomembno pričal o slovenski prisot-
nosti v Trstu in drugod po Primorski ter bil učinkovit
dejavnik uveljavljanja novih tokov v slovenski kultu-
ri.
V
Foto JMP
Začetek šolskega leta 2015/2016 
V Romjanu imajo končno novo
šolsko stavbo
  ovo šolsko leto 2015-2016 se je začelo
z veselo novico, da bo slovenska
osnovna šola Ljubka Šorli v Romjanu
razpolagala z novim šolskim poslopjem, ki je
bilo slovesno odprto prejšnjo soboto, 12. sep-
tembra. Dogodek je vsekakor pomemben, saj,
kot je povedal podžupan in občinski odbor-
nik za javna dela Livio Vecchiet, je bilo po-
trebnih dobrih petnajst let, da se je to javno
delo končalo, odkar je stekel začetni admini-
strativni postopek. Vsi pa so si ga močno želeli
in to željo so potrdili starši, otroci, učno osebje
z ravnateljico Sonjo
Klanjšček na čelu, ko so si v
novem poslopju ogledovali
sveže in udobne šolske pro-
store. To so potrjevale tudi
vse besede, ki so jih izrekli
javni upravitelji občine
Ronk, Pokrajine Gorica in
Dežele FJK, po blagoslovu
nove šole, ki sta ga skupaj in
v dveh jezikih podelila žup-
nika iz Ronk in Doberdoba,
Renzo Boscarol in Ambrož
Kodelja.
V nagovorih so se poleg že
omenjenega podžupana
Vecchieta zvrstili domači
župan Roberto Fontanot,
župan iz Doberdoba Fabio
Vizintin, predsednica
Združenja staršev Damiana Kobal, deželni
svetnik Diego Moretti; v imenu ravnatelja
deželnega šolskega skrbništva je pozdravil To-
maž Simčič, za Pokrajino Gorica sta nastopila
predsednik Enrico Gherghetta in njegov pre-
dhodnik ter sedanji poslanec Giorgio Bran-
dolin, ki se je tudi spomnil na prizadevanje
pokojnih Bernardke Radetič in Mirka Špaca-
pana. Slovesnosti sta se udeležili tudi general-
na konzulka Ingrid Sergaš in pedagoška sve-
tovalka za slovenske šole v Italiji Andreje Du-
hovnik Antoni. Iz pobratene občine Metlika
sta prišli ravnateljica osnovne šole Željka Jan-
jac in predstavnica metliške občinske uprave
Duška Brnčić. Prisotna sta bila tudi deželni
predsednik SSO Walter Bandelj in pokrajinski
tajnik SSk Julijan Čavdek.
Kar je med prijetno sobotno slovesnostjo ne-
koliko presenetilo, je bilo dejstvo, da ne pri
rezanju traku in ne pri nagovorih niso bili
soudeleženi ne otroci, ki obiskujejo šolo, in
niti učno osebje. Drugo vprašanje se postavlja
glede izvedbe slovenske himne, ki je bila dru-
gačna z razliko od italijanske in evropske. Tret-
je vprašanje pa zadeva govore, ki so se dotak-
nili tehničnih in proračunskih vprašanj ter
pomena odprtosti, sodelovanja in gradnje od-
nosov v evropskem duhu. Kakšno besedo več
pa bi lahko namenili pomenu šole za narod-
no manjšino, kakršna je slovenska narodna
skupnost v FJK, ter njeni vlogi, da poleg stro-
kovnega znanja in odprte odnose skrbi tudi
za zavest o lastni identiteti in pripadnosti.
Ta teden se je za skoraj devet milijonov štu-
dentk in študentov začelo novo šolsko leto.
Po podatkih, ki jih navaja tiskovni urad mini-
strstva za šolstvo je v državne šole vpisanih
7.861.925 študentov, v “parificirane” šolske
zavode pa več kot 960.000. Od teh je več kot
milijon otrok vpisanih v otroške vrtce, učen-
cev osnovnih šol je 2.583.514, medtem ko je
na nižjih srednjih šolah 1.649.408 dijakov.
2.628.648 pa je študentov višjih srednjih šol.
Šolsko ministrstvo tudi navaja, da je dijakov s
posebnimi potrebami 216.000. Dežela Furla-
nija Julijska krajina ima skupno 145.635 učen-
cev in dijakov, ki bodo razporejeni po 7.323
razredih. Učencev in dijakov s posebnimi po-
trebami je v FJK 3.198.
V italijansko in deželno stvarnost je vključena
tudi slovenska šola v FJK, ki je prav gotovo
najpomembnejši dejavnik za slovensko na-
rodno skupnost na Goriškem, Tržaškem in Vi-
demskem. Slovenska manjšina si ne bi mogla
zamisliti mirnega obstoja in razvoja, če ji ne
bi bilo zagotovoljeno, da lahko razpolaga s
šolsko strukturo, ki generacije otrok pripravlja
za vstop v družbo in uspešno zaposlitev, obe-
nem pa jim pomaga nadgraje-
vati zavest in pripadnost na-
rodni skupnosti, kateri pripa-
dajo preko družine. To zavest
in pripadnost pa dopolnjuje
tudi vključevanje v pošolske
dejavnosti slovenske organizi-
rane civilne družbe.
V Novem glasu smo že večkrat
pisali, da predstavlja slovenska
šola v FJK največjo ustanovo,
če upoštevamo otroke, učence
in dijake ter učno in neučno
osebje. V novo šolsko leto naša
šola vstopa s pomembnimi šte-
vilkami. Otroške vrtce bo obi-
skovalo skupno 1044 otrok. Na
osnovni šoli bo v klopeh sede-
lo 1623 učenk in učencev. Tri
letnike nižje srednje šole bo
obiskovalo 864 dijakinj in dijakov. Na sloven-
skih višjih šolah pa bo skupno 805 študentk
in študentov. Skupno bo slovenske vrtce in
šole obiskovalo 4.336 otrok, deklic in dečkov
ter mladostnic in mladostnikov, ki s svojimi
družinami predstavljajo neposredne koristni-
ke našega šolskega sistema. Posredni koristnik
pa je slovenska organizirana narodna skup-
nost v FJK; ti mladi bodo namreč zanjo v pri-
hodnje nositelji novih idej, spodbud in
načrtov. Vsaj upajmo, da bo tako; kljub
splošni krizi, ki mlade prisili odhajati v tujino,
pa lahko rečemo, da bo vsak njihov uspeh do-
ma ali na tujem tudi zasluga slovenske šole in
ljudi, ki so nanje prenesli znanje ter zavest o
lastni identiteti.
@JulijanCavdek
N
Ena od najbolj značilnih dejavnosti EU je prosta trgovina v Evropi
oziroma prost pretok blaga. To je možno od tedaj, ko so države
članice EU vzpostavile enotni sistem carinskih dajatev za
obdavčitev uvoza iz držav, ki niso članice EU. Po odpravi
nacionalnih carin s strani držav članic EU je nastala enotna
carinska služba, ki skrbi za urejen prost pretok blaga in za
določene vidike varnosti za državljane EU. Cariniki v EU
pregledajo skoraj 16% celotnega svetovnega uvoza, kar pomeni
več kot 2 milijardi ton blaga letno in več kot 270 milijonov
carinskih deklaracij.
Delo carinikov v EU je pomembno za varstvo okolja, zdravje in
varnost, za preverjanje izvoza občutljive tehnologije, za
odkrivanje ponarejenih ali piratskih izdelkov, za odkrivanje
pranje denarja in davčnih utaj, za preprečevanje trgovine z
ljudmi, z mamili, s pornografijo in z orožjem, za varovanje
ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter za varovanje evropske
kulturne dediščine.
Cariniki v EU preprečujejo in odkrivajo goljufije, ki oškodujejo
državne blagajne in javni proračun. Poskusi neplačevanja
davkov in trošarin se dogajajo v obliki lažnih potrdil o izvoru
blaga, z goljufivimi izjavami v zvezi z davkom na dodano
vrednost ter z izogibanju trošarinam.
Evropska carinska služba skrbi tudi za statistične podatke o
trgovskih tokovih, s katerimi je mogoče ugotoviti gospodarska
gibanja in nelojalno konkurenco proizvodom EU.
EU slovarček: prosta trgovina v Evropi
Vinske poti in poti okusov tudi 
v manjšinskih jezikih
Deželni svet FJK je sprejel zakon, ki na novo ureja organizacijo
in promocijo t. i. vinskih poti in poti okusov. V ta namen bo leta
2016 na voljo 120.000 evrov, ki jih bo upravljala Dežela preko
ustanov Turismo FVG in Ersa. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec
je v svojem posegu izpostavil pomen celovite promocije območja
v nedeljivi povezavi med turističnimi operaterji, kulturnimi
ustanovami, javnimi upravami in seveda kmetovalci, ki
zagotavljajo vrhunske proizvode, od vina do suhih mesnin,
mlečnih izdelkov in sadov zemlje. Spomnil je na neslavni epilog
projekta vinske poti terana na Tržaškem, od katere so ostali le
zanemarjeni kažipoti. Pri tovrstnem upravljanju so potrebni
doslednost, sodelovanje med raznimi osebki in, seveda, podpora
javne uprave. Deželni svet je sprejel tudi Gabrovčeve popravke
oz. dopolnila, s katerimi se je v nov deželni zakon izrecno
zapisala obveza spoštovanja priznanih manjšinskih jezikov pri
kažipotih in ostalih javnih napisih, ki bodo promovirali t. i. poti
vina in okusov za gospodarski razmah naših kmetij in kleti, pa
tudi gostinskih in drugih trgovskih obratov.
Župan Boris Preschern je sprejel
predstavnike Sveta slovenskih organizacij
Uvedba pouka v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini,
je življenjskega pomena za zaščito narodnega in jezikovnega
bogastva v Kanalski dolini. Obenem bi to mladim širilo kulturna
obzorja in jim nudilo več delovnih možnosti in strokovnega
znanja. Tako lahko povzamemo glavno temo srečanja - v sredo,
9. septembra 2015 - deželnega predsednika Sveta slovenskih
organizacij Walterja Bandlja z županom občine Naborjet - Ovčja
vas, Borisom Preschernom. Predsednik Bandelj, ki so ga
spremljali pokrajinski predsednik SSO za Videmsko Riccardo
Ruttar in člana izvršnega odbora, sicer domačina iz Kanalske
doline, Anna Wedam in Luciano Lister, se je zahvalil županu za
sprejem, ki spada v sklop srečanj z vsemi župani 32 občin, kjer
je priznana prisotnost slovenske narodne skupnosti v FJK.
Županu je nato predstavil nekaj programskih točk, ki so še
posebno pomembne za SSO; med temi za Kanalsko dolino še
posebno izstopata skrb za slovenski jezik in vprašanje
ustanovitve nove medobčinske teritorialne unije. Župan
Preschern se je takoj osredinil na šolsko tematiko. Dodal je še,
da je za oba jezika dodeljenih premalo učnih ur in še manj
finančnih sredstev. Wedamova in Lister sta podčrtala, da si
prebivalci zelo želijo trojezične šole. Občinska sveta v Naborjetu-
Ovčji vasi in na Trbižu sta naslovila na šolske in krajevne oblasti
prošnjo za trojezičen pouk. Pristojni organi se na to žal niso
odzvali. Zato je župan Preschern zaprosil SSO za pomoč pri
ustanavljanju večjezične šole v Ukvah in za sodelovanje z
ustanovitvijo delovne skupine, ki bi spremljala celoten
administrativen postopek. Predsednik Bandelj se je s predlogom
strinjal. Pokrajinski predsednik Ruttar pa je poudaril, da je za
utrjevanje slovenske narodne zavesti poleg šole pomembno tudi
delovanje kulturnega združenja Don Mario Černet. 24. oktobra
letos bo združenje uradno odprlo sedež v Ovčji vasi ob prisotnosti
italijanskih, avstrijskih in slovenskih predstavnikov. Predsednik
Bandelj je na to slovesnost povabil tudi župana Prescherna, ki
je povabilo sprejel in zagotovil prisotnost.
Znani nominiranci za nagrado Saharova 2015
Evropski parlament je za nagrado Saharova 2015 izbral šest
kandidatov. Te so določili odbori za zunanje zadeve, razvoj in
človekove pravice in 28. septembra jih bodo tudi uradno
predstavili. Nagrado podeljujejo v spomin na ruskega borca za
človekove pravice Andreja Saharova. Nominiranci so Raif Badavi
(Savdska Arabija), Mesa de la Unidad Democratica (venezuelska
opozicija in politični zaporniki), Edna Adan Ismail (borka proti
genitalnemu pohabljanju iz Somalije), Boris Nemcov (ubiti ruski
fizik in vodja opozicije), Nadja Savčenko (Ukrajina) ter žvižgači
Edward Snowden (afera wikileaks), Antoine Delatour (afera
Luxleaks o finančnem davčnem utajevanju) in Stéphanie Gibaud
(afera, v katero je bila vpletena banka UBS).
Kratke
  prejšnjih dneh se je
vprašanje o sprejeman-
ju beguncev v države
članice EU spet nekoliko zaple-
tlo. V Nemčiji so ugotovili, da
tako velikega števila pribežni-
kov ne bodo mogli sprejeti. Na
to je najbolj pritiskala dežela Bavarska, ki je v
teh tednih sprejela največ ljudi, ki bežijo z
Bližnjega in Srednjega vzhoda. Velika
množica, ki se premika proti evropskim
državam, je še dodatno prestrašila evropske
državnike, ki so napovedali zamrznitev Schen-
genskega sporazuma in uvedbo kontrol na
mejnih prehodih.
Orban in višegrajska skupina pogojujejo
evropsko politiko o migraciji
V ponedeljek so na temo migracijske politike
v Bruslju zasedali notranji ministri držav članic
EU in se dogovarjali o predlogu obveznih de-
ležev beguncev. Na zasedanju je prodrlo
mnenje madžarskega prvega ministra Orbana,
ki nasprotuje predlogu uvedbe obveznih kvot
pribežnikov. To stališče so podprli tudi notranji
ministri Poljske, Češke in Slovaške. Skupina,
ki se je že večkrat poenotila na področju evrop-
ske politike o priseljencih, se je ustanovila leta
1991 v madžarskem mestu Višegrad. Na tak
način vzhodne države članice zadobivajo večji
vpliv v sklopu EU. Notranji ministri EU pa so
si bili edini v povečanju sredstev za programe
Triton, Poseidon in Fronte za kontrolo in
reševanje v Sredozemskem morju. Dogovorje-
no pa je bilo, da se razporedi 40.000 pribežni-
kov, ki so prišli v Italijo in Grčijo od začetka le-
ta. Odprto pa ostaja vprašanje o razporeditvi
dodatnih 120.000 beguncev. Medtem pa so na
Madžarskem dokončali pregrado na madžar-
sko-srbski meji in poostrili kazni za nelegalen
vstop v državo. Za izvajanje teh določil bo
skrbela tudi oborožena vojska.
Reforme senata in zakon o civilnih zvezah še
vedno v ospredju
V Italiji je osrednja pozornost še vedno osre-
dotočena na odobravanje reform, ki jih uvaja
ministrska ekipa predsednika Mattea Renzija.
V ospredju sta še vedno vprašanje senatne
zbornice in predvsem način za izvolitev sena-
torjev. Tekst ustavne reforme, ki je bil v senatu
enkrat že potrjen, ima sedaj kopico nasprotni-
kov. Skupina senatorjev iz vrst Demokratske
stranke in ostala opozicija zahtevata, da se za
nove senatorje ponovno uvedejo neposredne
volitve. Osnutek ustavne reforme pa predvi-
deva, da bodo senatorji izbrani na deželni rav-
ni izmed izvoljenih upraviteljev. Jasno pa je,
da gre v ozadju predvsem za boj znotraj De-
mokratske stranke med večino, ki podpira
predsednika ministrskega sveta, in opozicijo,
ki zastopa levo strujo stranke z nekdanjim
predsednikom Massimom D'Alemo na čelu.
Druga reforma, ki povzroča v vladnih vrstah
precej glavobola, je vprašanje zakona o civilnih
zvezah, s katerim se priznavajo tudi zveze med
istospolnimi partnerji. Zakonski osnutek, ki je
znan pod nazivom dekret Cirinna', je še vedno
v pristojni senatni komisiji, kjer se krešejo na-
sprotujoča stališča. Na zadnjem zasedanju je
bilo največ razprave glede možnosti, da spolna
identiteta postane prosta izbira posameznika.
Senatorji Giovannardi, Albertini in Sacconi so
predstavili popravek, da se spolnost lahko do-
loči le na podlagi rojstva ali po kirurškem po-
segu za spremembo spola. Ta popravek pa so
zavrnili senatorji Demokratske stranke in Gi-
banja petih zvezd. Trije senatorji, ki pripadajo
skupini “Alleanza popolare”, so zavrnitev oz-
načili kot zakonsko uvajanje
ideologije o spolu v italijan-
sko zakonodajo, za katero ne-
kateri senatorji in tudi del
javnega mnenja trdijo, da ne
obstaja.
Državni zavod Istat je v
prejšnjih dneh objavil, da za razliko od
prejšnjega trimesečja je med majem in julijem
industrijska proizvodnja zvečala za 0,5 in julija
letos so zabeležili 2,1% več potrošnje. Ta dva
podatka pa naj bi bila osnova za povišek rasti
bruto državnega proizvoda z napovedanega
0,7% na 0,9%. Minister za finance Padoan je
potrdil, da s takimi podatki bo mogoče znižati
davčno breme.
Senator Russo vztraja z metropolitansko
občino
V Trstu je še vedno v ospredju predlog sena-
torja Francesca Russa o uvedbi metropolitan-
ske občine. Pred kakšnim tednom je njegov
predlog, da se v deželni statut FJK zapiše ta
možnost, precej razburil deželne politične kro-
ge. Negodovanje je bilo slišati v deželni vladni
večini kot tudi s strani opozicije. Kar pa najbolj
preseneča, je dejstvo, da tržaški senator ni
upošteval odločitev deželnega sveta FJK, ki je
dvakrat zavrnil možnost ustanovitve metro-
politanske občine. Senatorja Russa pa je podprl
tržaški župan Roberto Cosolini.
Tržaški parlamentarec pa še naprej vztraja in
je predlagal spletno anketo o uvedbi metropo-
litanske občine, kar je spet zanetilo nove pole-
mike. Še najbolj bode v oči to, naj bi za metro-
politansko občino izpolnjevala pogoje le
tržaška pokrajina z možnostjo širitve na Go-
riško. To pa bi spremenilo ravnovesje med
Trstom in Furlanijo, predvsem pa bi dokončno
zbrisalo vse slovenske občine na Krasu, ki so
že pod udarom deželne reforme o krajevni
upravi, ki jo uvaja deželni zakon 26/2014.
@JulijanCavdek
V
Napetosti ob novem senatu in civilnih zvezah 
EU še vedno razdeljena
glede migracijske politike
Svet in Slovenske Organizacije 17. septembra 2015 3
Kristjani in družba17. septembra 20154
Cerkveni in družbeni antislovar (2) 
B kot BEGUNCI
  drugo črko abecede se
začenja mnogo zanimivih
besed, a najbrž ni nobene
aktualnejše od tiste, ki smo jo za-
pisali, čeprav sem želel sprva spet
dati v obtok besedo, ki smo jo
pred natanko letom dni slišali v
deževni Redipulji, namreč brez-
brižnost. Videli pa bo-
mo, da se tudi tako po-
novno vračamo k bese-
dam svetega očeta
Frančiška, ki smo jih la-
ni slišali, pa najbrž tudi
že pozabili, četudi bo-
mo govorili o begun-
cih. Ob tej besedi mi
pridejo v spomin točno
določeni begunci, kate-
rih pridevnik bi spet bil
na “b”, saj se spomnim
na svoje otroštvo in na
tiste, ki so k nam pri-
bežali iz Bosne in Her-
cegovine, največ od
tam, pa tudi nekaj seve-
da iz Hrvaške, zato smo
jim rekli kar “bosanski
begunci”. Kot vemo, je
tudi takrat divjala voj-
na, zato se pa vračamo k bese-
dam papeža izpred leta dni, ko je
vzkliknil: “Nikoli več vojne”!
Bral sem namreč poziv melkit-
skega patriarha Gregorija III.  (to
so katoličani vzhodnega obreda,
ki so po večini v Siriji in Libano-
nu, pa seveda v diaspori po sve-
tu): “Menim, da poglavitna stvar
ni sprejeti in gostiti begunce,
temveč ustaviti spopad pri kore-
ninah. Vsi morajo biti pri tem
vpleteni, od Zahoda pa do arab-
skih držav, od Rusije do ZDA. To
je tisto, kar vsi pričakujemo – mir
… ne besed o migrantih in ne go-
vorov o sprejemanju. Nikdar več
vojne”! Patriarh ni mogel biti ja-
snejši v svojih besedah, pa niti ni
sam v tem mišljenju, saj se mu že
leta in leta pridružujejo pravza-
prav vsi iraški, sirski in libanon-
ski škofje, če ne dodamo tokrat
še, recimo, nigerijskih ali podob-
nih, kjer pač divja vojna. A seve-
Z da ne prosijo, naj govorijo vsi omiru, ne prosijo za pacifizem,temveč prosijo za odločno vo-
jaško posredovanje, brez kakih
zahrbtnih interesov, da bi osvo-
bodili trpeče ljudi. Prosijo tudi,
da ne bi podlegali raznim flosku-
lam islamistov … Poziv torej t. i.
razvitemu svetu, da ne bi bil
brezbrižen do dogajanja oz. da se
ne bi zanimal le za lastne intere-
se, gospodarske in politične. Sa-
mo sprejemati begunce je bistve-
no premalo, a zdi se, da se iz pre-
teklih izkušenj nismo nič naučili.
Ti škofje z Bližnjega vzhoda ne
pravijo, da sedaj ne bi smeli biti
več gostoljubni in sprejemati, ko-
likor pravijo, da gre za širšo zade-
vo. Gotovo, begunci so pač tu in
je treba zanje poskrbeti, a to so
začasne rešitve, treba pa je iskati
tudi dolgoročne, kamor spada tu-
di skrb, da bi ljudje lahko ostali v
svojih deželah, ali pa se tja čim
prej lahko spet vrnili, kakor je de-
jal kaldejski škof v Aleppu, msgr.
Antoine Audo, sicer tudi predsed-
nik Caritas Syria. On je povedal
še marsikaj zanimivega, med
drugim to, da ne bo nikdar rekel
žal besede vsem tistim, ki gredo
stran, da bi tako zaščitili sebe in
svojce, saj gredo navadno cele
družine, mnoge so krščanske.
Vendar pa pomeni to tudi po-
ložitev orožja pred tistimi, ki želi-
jo uničiti sirsko deželo. Težava je
seveda tudi ta, da bežijo zlasti
mladi: “Zelo skrb vzbujajoč feno-
men, a to se dogaja tu. Pomeni,
da bodo tu ostali le še stari”. A
spet, težavo je treba zatreti v kali.
“Treba je ustaviti Islamsko
državo”, ponavlja že več let babi-
lonski patriarh msgr. Louis Sako,
pridružujejo pa se mu vsi duhov-
niki in škofje, ki povedo svoje
pričevanje zahodnim medijem,
vernikom in ljudem dobre volje,
a imamo vsi očitno zaprta ušesa
in nas ne zanima, točno tako kot
je dejal papež pred letom dni. Za-
nimajo nas pač vse druge stvari,
naše udobje in podobno, po dru-
gi strani pa se ne zavedamo, da
je ravno vse to dolgoročno
ogroženo, če se ne bomo spopa-
dli z resnično težavo. Ne gre le za
bližnjevzhodne kristjane, ki jih
iztrebljajo, temveč tudi za nas, če
gledamo dolgoročno. Zato pravi
spet msgr. Audo: “Na Zahodu
pravijo, da naredijo vse, kar je
možno za obrambo človekovih
pravic, s tem argumentom pa tu-
di še naprej ohranjajo to sramot-
no vojno”. Treba je torej pri tem
vztrajati in pozivati zahodne vla-
de k zaustavitvi in zatrtju Islam-
ske države in drugih džihadi-
stičnih formacij – to je pred vsako
drugo geopolitično zadevo. Sicer
so vse besede o sprejemanju be-
guncev samo hinavščina, da bi
zakrili dejstvo, da nas ne zanima
nič. In ne “briga” nas nič niti za
t. i. socialo, temveč vedno in sa-
mo za prazne parole oz. floskule.
Brezpogojno sprejemanje je po-
ložitev orožja naše družbe pred
določenimi maliki, ki nam jih
ponujajo, kakor je tudi odločitev
za izumrtje. Načrt mora tako biti
širše narave, kakor mora tudi
upoštevati določena načela. Opi-
rajoč se na pisanje prejšnjega ted-
na, lahko namreč zatrdimo, da si-
cer pride do “socialnega proble-
ma” s priseljenci, naši ljudje pa
bežijo stran. To je žal resničnost,
v kateri živimo. Težave se zao-
strujejo, mi pa jih ne rešujemo.
Nasprotno, gledamo stran. Tudi
zaradi tega je potem, recimo, No-
va Gorica mesto v izumiranju,
gotovo pa nismo edino mesto, za
katero to velja. Zbudimo se že en-
krat iz spanja in nehajmo nase-
dati neumnostim, ki nam jih
povsod sejejo, pa ne samo glede
beguncev.
Andrej Vončina
  a novinarski konferenci ob od-
prtju in blagoslovu novih pro-
storov za arhiv Škofije Koper in
drugih prostorov, potrebnih za upra-
vljanje škofije, so sodelovali: škof dr. Ju-
rij Bizjak, škofijski arhivar Luka Tul in
ekonom Tihomir Busija. Na samem od-
prtju in blagoslovitvi v petek, 4. septem-
bra 2015, je imel nagovor koprski škof
dr. Jurij Bizjak.
Spoštovani gospe in gospodje, dragi go-
stje! Prisrčno pozdravljeni in dobrodošli
na škofiji Koper, kjer smo zbrani za od-
prtje in blagoslov novih prostorov za
škofijski arhiv in za druge dejavnosti
škofije. Posebej pozdravljam vse pred-
stavnike škofijskih arhivov naše cerkve-
ne pokrajine in predstavnike škofijskih
arhivov vseh sosednjih škofij, predstav-
nike ministrstva za kulturo in državnih
arhivov.
(Spoštovani gospe in gospodje, cenjeni
novinarji!). Samo manjši del škofijskega
arhiva Koper se doslej hrani na škofiji,
večji del škofijskega arhivskega gradiva
pa se hrani po naših župnijah, zaradi
česar je gradivo težko dostopno iz dveh
razlogov: ker je gradivo razpršeno po ra-
zličnih krajih in ker upraviteljem župnij
druge pastoralne obveznosti pogosto ne
dovoljujejo, da bi arhive imeli ustrezno
odprte za raziskovalce.
Z novimi prostori bosta odpravljeni obe
težavi: arhivsko gradivo bo zbrano na
enem kraju, arhivar pa bo skrbel, da bo
gradivo še bolj ustrezno shranjeno in va-
rovano, hkrati pa bo na razpolago jav-
nim in zasebnim raziskovalcem, ka-
terih število se stalno povečuje, da bo-
do arhivsko gradivo lahko pregledo-
vali in ga uporabljali.
Znan je latinski izrek: “Quod non est
in actis, non est in mundo. Česar ni v
arhivih, tega ni na svetu”! To pomeni:
Kar ni zapisano, se pozabi in izgine!
Zato je nadvse pomembno, da svojo
sedanjo zgodovino sproti zapisujemo,
pa tudi da svojo preteklo zgodovino
skrbno zbiramo in raziskujemo in jo
ohranjamo. Enako znan je namreč tu-
di drugi latinski izrek: “Historia ma-
gistra vitae. Zgodovina je učiteljica
življenja”!
Ob tej priložnosti se prisrčno zahval-
jujem najprej vsem našim nekdanjim
in sedanjim sosedom, ki so za novi arhiv
bili pripravljeni odstopiti svoja stano-
vanja, vsem upravnim ustanovam in po-
sameznikom za izpeljavo ustreznih po-
stopkov in vsem izvajalskim podjetjem
in posameznikom za izvedbo različnih
del ter vsem za njihovo razumevanje in
zavzetost, s katero so odločilno prispe-
vali, da zdaj lahko odpiramo nove pro-
store za škofijski arhiv.
Zahvaljujem se tudi našemu prejšnjemu
in sedanjemu arhivarju za njun prispe-
vek in seveda našemu ekonomu za pri-
dobitev ustreznih dovoljenj in soglasij,
za vodenje in usklajevanje gradbenih de-
javnosti. Prav tako se zahvaljujem MOK
in tudi vsem ustanovam in posamezni-
kom, ki ste gradnjo arhiva podprli s svo-
jimi gmotnimi prispevki in se vaši po-
moči priporočam še naprej. Prepričan
sem, da bo prenovljen škofijski arhiv še
okrepil tudi mnogotero sodelovanje
med civilnimi in cerkvenimi ustanova-
mi.
Zahvaljujem se Ministrstvu za kulturo za
prijazno sodelovanje in podporo, ki jo
nudi Škofijskemu arhivu Koper. Njihove
podpore smo toliko bolj veseli, ker se za-
vedamo, da Škofijski arhiv Koper glede
na ureditev in dostopnost nekoliko zao-
staja za arhivi drugih škofij v Sloveniji,
in smo še posebej hvaležni za upanje, ki
nam ga dajejo, da tudi v prihodnje lahko
računamo na njihovo sodelovanje in po-
moč.
O samem gradivu v škofijskem arhivu je
spregovoril škofijski arhivar Luka Tul.
V arhivu Škofije Koper hranimo gradivo,
ki je nastalo pri poslovanju organov Ško-
fije Koper, gradivo apostolskih admini-
stratur, ki so bile združene v sedanjo ško-
fijo, gradivo dekanij in župnij, osebno
gradivo nekaterih duhovnikov, ki so de-
lovali v škofiji, ter gradivo koprskega
stolnega kapitlja. Med drugim hranimo
najstarejšo izvirno arhivsko listino v Slo-
veniji, poleg nje pa še čez 300 pergamen-
tnih listin, 7 pergamentnih kodeksov ter
24 arhivskih škatel notnih zapisov.
Skupno hranimo okrog 170 tekočih me-
trov arhivskega gradiva.
Do sedaj se je to gradivo dobesedno gne-
tlo v prostorih s skupno površino okrog
35m2. Arhivske police, ki smo jih do da-
nes imeli na razpolago, so lahko nosile
okrog 110 tekočih metrov gradiva. Poleg
prostorske stiske je težavna tudi dostop-
nost gradiva. To je namreč razpršeno po
župnijah naše škofije.
Z novimi prostori, ki jih danes odpira-
mo, bomo lahko te težave premostili.
Poleg gradiva, ki ga že hranimo, bomo
lahko prevzeli še tisti del gradiva župnij,
ki je najbolj iskano: matične knjige in
statuse animarum ali družinske knjige.
V prostorih s površino okrog 140m2 bo
raziskovalcem omogočeno osebno delo,
za arhivsko gradivo bo dovolj prostora
in pogoji hrambe bodo še boljši. Nove
arhivske police bodo lahko sprejele
skupno 530 tekočih metrov gradiva.
Naša dolžnost je, da arhivsko gradivo va-
rujemo v primernih prostorih in pogo-
jih. Tako bo ta zakladnica spomina lah-
ko na voljo prihodnjim rodovom, ki bo-
do želeli pisati našo zgodovino. Uporab-
niki gradiva bodo lahko v našem arhivu
odkrivali pomemben del zgodovine in
kulture naroda, ki je živel in živi na
ozemlju naše škofije. Arhivi, kakršen je
naš, namreč hranijo dokumente, ki do-
datno osvetlijo in razširijo naše razume-
vanje preteklosti in sedanjosti, v kateri
živimo. Pričajo nam o družbi, v kateri
so dokumenti nastali, o načinu življenja
in razmišljanja v njej ter o ustvarjalnosti
nekaterih posameznikov.
Na tem mestu bi se rad v svojem imenu
ter v imenu prihodnjih obiskovalcev in
raziskovalcev v našem arhivu zahvalil
vsem, ki so s svojim delom in darovi ka-
kor koli prispevali h gradnji in opremi
škofijskega arhiva. Iskrena hvala in Bog
povrni vsem.
N
  edim za računalnikom in
listam po knjigah za iz-
gubljenim citatom. Po-
zornost mi jemlje gruča otrok,
ki se igra pod mojim oknom.
Četudi me od časa do časa s
svojim vpitjem dekoncentrira-
jo, sem vesel, da jih slišim.
Nekaj let se okoli bloka ni
nihče podil in resno sem se
spraševal, ali je to že posledica
digitalizacije ali zgolj slučaj,
da pač v bloku trenutno nima-
mo otročadi. Verjamem, da je
marsikomu težko razumeti,
kako tega ne vem, ampak
takšno je pač življenje v blo-
ku. Živimo precej mimo drug
drugega, le redki, ki se pozna-
mo že dalj časa, vemo drug o
drugem kaj več kot to, v kate-
rem stanovanju kdo biva. Pa
tudi to veš samo za tiste, ki
živijo pod teboj in jih celo
kdaj srečaš pred vrati.
Otroci, nekateri že šolarji,
med njimi pa tudi mlajši, se
tako glasno podijo po dvo-
rišču. Eden izmed sosedov jim
prinese nekakšne “fejk” mo-
bilne telefone. Sosed niti do-
bro ne odide, že se začne tek-
movanje. Glas deklice, ki bi si
želela, v svoji domišljiji seve-
da, da se telefoni uporabijo za
snemanje, se izgubi med
vzkliki, kdo in na kakšen
S način bo igračo prvi raztreščilna čim več koscev. Odvije sepravo malo tekmovanje, kdo
bo na bolj inovativen način in
seveda prvi uničil plastično
tablico. Plastika pada po tleh,
meni pa vsak padec v možga-
nih odzvoni kot iskanje do-
godka, ko smo kot otroci
kakšno stvar uničili. Namer-
no. Vsekakor, če je že bilo kaj
takega, je bilo zdavnaj od-
služenega. Pa še iz odsluženih
predmetov smo si znali nare-
diti igračo. Tako destruktivne-
ga trenutka, kot je bil ta, ne
najdem.
Ne bi si želel, da bi ta zapis
izzvenel kot eden izmed ti-
stih, pri nas je bilo tako, sedaj
je pa tako. Zgolj presenetila
me je prva reakcija otrok na
res ne najbolj posrečeno
igračo, ki ni migala sama od
sebe, ni pela, se ni premikala.
Predmet kot tak, namenjen
zgolj domišljiji. In le-ta v tre-
nutku požene pol ducata
ploščkov po stopnicah, tleh, v
travo... kamor koli, samo da se
uniči. Lahko da je bil le slučaj.
Lahko pa, da bomo to genera-
cijo kdaj označili za generaci-
jo destrukcije. Pa bomo raje
takrat modrovali, da je pri nas
pač res bilo drugače.
Matevž Vidmar
Vsakdanjost in prihodnost ter preteklost
Generacija destrukcije?
Škofija Koper
Blagoslovitev in odprtje
novega škofijskega arhiva
Petnajstega septembra goduje Žalostna Mati Božja, ki ji je
posvečena cerkev na Mirenskem Gradu. God vsako leto slovesno
obhajajo na tretjo nedeljo v septembru, na kvatrnico. Praznik je v
preteklosti trajal več dni. Kramarji so postavili stojnice, za otroke
so bili postavljeni vrtiljaki. V skrajšani obliki se je praznovanje
kvatrnice ohranilo do danes. Letos jo bodo obhajali v nedeljo, 20.
septembra 2015. Svete maše na ta dan bodo: ob 7. uri, ob 10. uri
slovesna maša župnije Miren, ob 15.30 pete litanije Matere Božje,
ob 16. uri sveta maša, ki jo bo kot gostujoči duhovnik vodil g. Renato
Podbersič s somaševanjem domačih in okoliških duhovnikov, ob
17. uri praznovanje in druženje pred cerkvijo. Toplo vabljeni!
Kvatrnica na Mirenskem Gradu
Kristjani in družba 17. septembra 2015 5
O smrti in pokopu Terčelja in Krašne
Vpis v mrtvaško knjigo Davče
potrjuje Jureževo pričevanje
  onec avgusta 2015 sem v
mrtvaški knjigi Davče za
leto 1946 in dlje odkrila
zapis o smrti in pokopu Terčelja
in Krašne z vsemi formalnimi
podrobnostmi, zlasti o datumu
smrti in pokopa, o
zadnjem stalnem bi-
vališču, poklicu,
točni starosti in
vzroku smrti.
Franc Krašna in Filip
Terčelj, zahrbtno na-
padena in nasilno
ubita, neprevidena
umrla 7. januarja
1946, pokopana 29.
aprila 1947, Ivan
Skvarča, župnijski
upravitelj (1946-
1953) je opravil pokop in vpis v
Liber mortuorum Davče. Poda-
tek ves čas obstaja!
Marjan Brecelj ga očitno ni vi-
del, sicer ne bi začel z legenda-
mi o prekopu, ko je OLO Kranj
ukazal, naj se neznani mrliči
pokopljejo.  (str. 44). Po Breclju
je Franc Gačnik, Skvarčev na-
slednik (1953-1962), zbral in
ohranil podrobne
podatke o Terčeljevi
dušnopastirski po-
moči in njegovih
zadnjih dneh v
Davči (str. 43). Ven-
dar sem zaman iska-
la Gačnikov zapis v
arhivih NŠAL, NUK,
župniji Stranje, po-
slednji Gačnikovi
župniji pred smrtjo
1988, in pri Gačni-
kovem bratu Jožetu (1. 9. 2015).
Lahko bi Gačnikov zapis Brecelj
našel s posredovanjem Iva
Kožuha, župnijskega upravitelja
(1991-2007) v času priprave in
izida Brecljeve male monografije
o Terčelju leta 1992. Tega ne ve-
K mo.Vsekakor je obče kulturnozgo-dovinska škoda, da se posamez-
nik usede na edino-dostopen vir
in drugim raziskovalcem pre-
preči dostop. Prekop in prevoz s
kraja uboja na pokopališče je
pred odlokom OLO samoinicia-
tivno opravila danes nam znana
skupina Davčarjev v koordinaciji
z župnikom Skvarčem.
Od duhovnika z nazivom vice-
postulatorja za Terčelja in
Krašna, kot ga mag. Bogdan Vid-
mar ima od marca 2010, bi
pričakovali, da bo najprej poglo-
bljeno proučil vse pisne vire in
jih izpostavil, preveril vsaj žup-
nijske in škofijske knjige v doku-
mentaciji, ki jo hrani
Nadškofijski arhiv v
Ljubljani, preden
vrže v zrak kup prahu
iz trte izvitih variant,
v zapisniku decem-
bra 2011, o maševan-
ju Krašne in Terčelja
popoldan 6. 1. 1946,
prenočitvi pri
Jemčevih, prekopu
zelo kmalu po uboju,
v rjuhi, to naj bi bile
soriške variante, da
Jemčeve ne omenim,
kajti sedanji gospodar
odločno zahteva, da
se najprej njih vpraša,
če se o njih govori.
Lansirana intriga je
postala vsesplošno
dominantna in megli
predmet raziskave, ko
pozornost odvrača
od dejstev umora,
prekopa Terčelja in
Krašne ter prevrača v prestižno
rivalstvo – katera je pot v smrt,
kdo je prekopal mrliča in kdaj –
na škodo naših svetniških kan-
didatov, ugotavljanja njih žrtvo-
vanja in lika. Podatek o pokopu
Ivana Škvarče potrjuje 'Jureževo
pričevanje', s tem poimenujem
pričevanje vseh prič, ki jih Jurež
navaja in že 70 let zvesto varuje-
jo in ohranjajo vest in zavest o
svetosti umorjenih duhovnikov
z okoliščinami umora in preko-
pa s kraja zasilnega zasutja v
Štulčevem grabnu na pokopa-
lišče ob cerkvi v Davči. Seveda je
moč odkriti še kak nov detajl,
vendar ne diametralno nasprot-
nega, očitno lažnega, celo absur-
dnega, kot je maševanje popol-
dan – le s kakšnim argumentom
– nič takega pred Vatikanskim
koncilom 1963.
Če bi Vidmar pogledal prošnjo
Škofijskega ordinariata v Ljublja-
ni za pojasnilo o pogrešanih
Terčelju in Krašni z dne 4. 7.
1946 ali si prebral poročilo Pri-
morskega Slovenca z dne 29. 8.
1946 (obe informaciji mastno
natisnjeni na zadnji platnici v
publikaciji Pot v smrt, M. Pegan
samozaložba, 7. 1. 2011), bi insi-
nuacije o zgodnjem prekopu ta-
koj zavrnil. Če bi samo malo po-
mislil, da bi Skvarča, če bi že
1946 obredno pokopal ubita so-
brata duhovnika, to javil škofiji,
bi si Vidmar ves rom-pom-pom
prihranil. Vidmar je zasejal ma-
lodušje, zapravil vse zaupanje,
veliko denarja in še več časa ob
svojih 'šank' pogovorih po
Davči in v Sorici.
Da v Davči ni nobenih zapisov
do 1950, so meni kot samostojni
raziskovalki 'kompetence' za-
trjevale. Zapisi so! In točno be-
ležijo tudi prihod Krašne v
Davčo! Ne k'r nek'.
Prvi vpis Franca Krašne, župnika
v Sorici in Davči, v mrtvaško
knjigo je z dne 11.11.1945: Mari-
ja rojena Čemažar, žena Franca
Šubica.
Prvi vpis Franca Krašne v krstno
knjigo Davče: Franc Čemažar,
Davča 49, rojen 18.11.1945,
krščen 20.11.1945.
Marija Pegan, samostojna
raziskovalka življenja 
in smrti Terčelja in Krašne
Delavnice molitve in življenja v Novi Gorici
Delavnice molitve in življenja v Novi Gorici se bodo začele z uvodnim
srečanjem v četrtek, 17.9.2015, ob 19.30 v prostorih cerkve Kristusa
Odrešenika. Vabljeni!
Avtobus iz Goriške za Teharje
V nedeljo, 4. oktobra, bo na Teharjah ob 70-letnici teharskega taborišča
in povojnih pobojev vsakoletna žalna slovesnost, ki bo letos 25. po
vrsti. Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbena
vprašanja Anton Gregorčič sta junija organizirala avtobus, ki je
udeležence z Goriškega in Tržaškega peljal na spominsko srečanje v
Kočevski rog. Za jesen je padla odločitev, da bi bilo ob letošnji okrogli
obletnici narodne tragedije, ki se je zgodila maja in junija 1945 in v
kateri je bilo pobitih 15 tisoč Slovencev, ki ležijo neznano kje, primerno
organizirati avtobus tudi za obisk spominske svečanosti v parku na
Teharjah, ki ob Kočevskem rogu pooseblja to najbolj žalostno poglavje
zgodovine slovenskega naroda. Goriškim organizatorjem se je
pridružilo tudi Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Avtobus bo
peljal iz Gorice, s postankom na Fernetičih za tržaške udeležence, do
Teharij, kjer stoji od leta 2004 spominski park, ki je osrednji državni
park Republike Slovenije, posvečen žrtvam povojnih pobojev. Na njem
bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič. Računajo, da je bilo na
tem kraju in na moriščih v okolici pobitih približno pet tisoč Slovencev.
Na Teharjah bo ob 11. uri maša, kateri bo sledila spominska
slovesnost. Žrtve, ki so jih maja 1945 vrnili iz Koroške in jih namestili
v barake, ki so stale, kjer je danes urejen spominski park, so pobili ali
peljali v smrt v bližnjo okolico, v Hudo jamo pri Laškem, v rudniške
rove Hrastnika in Pečovnika. Udeležence bo zato po slovesnosti
avtobus peljal tudi pred Hudo jamo. Obisk Hude jame bo odvisen od
dovoljenja, ki ga organizatorji pričakujejo od pristojnega ministrstva,
ki se na prošnje še ni odzvalo. Če do njega ne bo prišlo, se bodo
udeleženci vsekakor peljali do Hude jame, tu postali, spregovorili o
morišču, prebrali nekaj odlomkov in v tišini molili oz. se zamislili v
enega ključnih vozlov slovenstva 20. stoletja. Sledila bosta pozno
kosilo v Laškem in odhod proti domu. Vpise sprejemajo v uradu KC
Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 na tel. številki
(+39) 0481 531445 ali po e-pošti info@centerbratuz. org.
Krik preroka (Obtožujem!)
Iz onstranstva sv. Janez Krstnik, pozabljeni zavetnik abstinentov pred
alkoholnimi pijačami, kriči: “Obtožujem alkoholne lobije vinogradnikov,
predvsem pa izdelovalce žganih pijač in trgovce z alkoholnimi pijačami
ter točaje, kajti alkoholne pijače povzročajo neznosno socialno
nadlogo katastrofalnih razsežnosti. Ceni se od 600 do 900 mrtvih
letno”.
Če bi bila Slovenija pravna država, bi že zdavnaj postavila zakonodajo
za omejevanje proizvodnje in distribucije alkoholnih pijač.
Sv. Janez Krstnik si pomaga tokrat iz onstranstva z blaženim Janezom
Evangelistom Kalanom in oba grmita usode polne besede apostola
Pavla (1 Kor 6), da pijanci in nečistniki ne bodo videli nebeškega
kraljestva, in pa še besede iz pisma Efežanom (Ef 5, 15 -20), ko pravi:
“Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri.
Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazumni,
ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. In ne opijanjajte se z vinom,
v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte
se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu
prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa
Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse”. / Pavel Bračko
Kratke
Angleški duhovnik s srcem na Vipavskem
Svete korenine
   u niso samo moje
korenine, ampak
tudi del mojega
srca”, je med srebrno mašo v
Skriljah povedal Peter Kravos
iz Leedsa.
V Skriljah na Vipavskem so
imeli ponovljeno srebrno
mašo, ki jo je daroval angleški
študentski kaplan Peter Kravos
(49). Cerkev sv. Marjete je bila
premajhna za vse, maši pa je
sledilo druženje z zakusko. Do-
mači župnik iz Kamenj Rafko
Klemenčič ni skrival veselja in
je pozdravil tudi tri angleške
somašniške kolege, ki so s Kra-
vosom spoznavali tudi lepote
Slovenije. Iz Anglije so prišli
domov tudi starši, Mirko Kra-
vos (88) - kot pove priimek –
rojen v Skriljah, in njegova so-
proga Mimica, rojena v Bizo-
viku pri Ljubljani.
Njun prvorojenec Peter svoje-
ga porekla ne skriva. Ravno
obratno. Na začetku svoje
uradne predstavitve na splet-
nih straneh za študente pravi:
“Rojen sem v Leedsu, kjer sem
odrastel, vendar sem zelo po-
nosen, da moja družina priha-
ja iz Slovenije”. Res pa je, da bi
svoje prednike težko prikril:
obrazne poteze ima podobne
maminim, izrazito visok in vi-
tek pa je kot oče. Kravos se je
“T tudi pri maši v Skriljah v mo-litvi spomnil na domačine, so-rodnike in prednike. Po maši
se je razveselil darila, uokvir-
jenega rodovnika vipavskega
svetniškega kandidata Filipa
Terčelja. Terčeljeva mama Ma-
rija Rustja je bila namreč doma
iz Skrilj, njegova babica pa je
bila Barbara Kravos. Skoraj go-
tovo gre torej za daljne sorod-
stvo.
Peter Kravos je bil posvečen v
duhovnika poleti leta
1990 v domači župni-
ji Rothwell v predme-
stju Leedsa, od koder
naj bi izviral tudi slo-
viti Robin Hood. Tja
je prišlo tudi precej
slovenskih sorodni-
kov, na novi maši v
kraju Rotchendale pa
je bil pridigar koprski
škof Metod Pirih. Do-
mačini v Skriljah si-
cer od konca druge
svetovne vojne ne
pomnijo nove maše.
Kot zanimivost naj
omenimo, da so slo-
venski gosti na obi-
sku zelo radi jedli ba-
nane, ki so bile v ta-
kratni obubožani Ju-
goslaviji nekajkrat
dražje kot v bogati Ve-
liki Britaniji.
Konec letošnjega juli-
ja je imel Kravos sre-
brno mašo. Na slove-
snosti je bil tudi njegov du-
hovniški sobrat Paul Grogan,
ki mu je zatem na Facebooku
objavil čestitko in v njej ome-
nil čudovite spomine na Tri-
glav. Peter Kravos, ki ljubi go-
re, ga je namreč pred leti vzel
s sabo. Tudi ob tokratnem obi-
sku se je povzpel pod Čaven in
na spletu pod fotografijo raz-
gleda na Vipavsko dolino ob-
javil: “Ko pridem sem, mi ved-
no vzame sapo”.
V nedeljski pridigi, ki jo je po-
Elektronski posnetek Liber mortuorum
Krašna in Terčelj 1946: Umrl 7. januara
1946. Pokopal in vpisal v mrtvaško
knjigo 29. aprila 1947 župnik Ivan
Skvarča.
vedal v tekoči slovenščini, se
je spomnil, kako je v Jeruzale-
mu prvi slišal aramejščino, Je-
zusovo materinščino, iz ust
nekega Sirca v cerkvi sv. Mar-
ka. Evangelista Marka štejejo
sirski kristjani za svojega roja-
ka. Sirski kristjani so skozi ti-
sočletja človeštvu ohranili Je-
zusov jezik, danes pa jih tako
preganjajo, je poudaril Peter
Kravos.
Kako se znajde katoliški du-
hovnik v anglikanski deželi,
smo ga vprašali.
Povedal je, da v
Veliki Britaniji
živi precej kato-
ličanov, še veliko
več pa jih je na
univerzi, kjer štu-
dira ogromno
tujcev. Po podat-
kih BBC v Veliki
Britaniji živi pet
milijonov rim-
skokatoličanov,
kar pomeni, da je
vsak dvanajsti
Britanec katolik.
The Telegraph pa
je leta 2007 obja-
vil, da na Otoku
k nedeljski maši
hodi več kato-
ličanov kot angli-
kancev.
Povprašali smo
ga tudi glede slo-
venščine. Naučil
se je je doma,
vendar je že s šti-
rimi moral v malo šolo, zato je
imel stika s slovenskim jezi-
kom manj, kot bi si želel. Da-
nes je zaradi tehnologije in ce-
nejših potovanj drugače, zato
lahko pride večkrat v domovi-
no svojih staršev. V severni An-
gliji pa večkrat priskoči na po-
moč slovenski katoliški misiji
pri pastorali med slovenskimi
izseljenci. Mašo za rojake so
imeli večkrat tudi kar doma
pri Kravosovih v Rothwellu.
Tino Mamić
Goriška17. septembra 20156
  od zvezdnatim nebom se je
v soboto, 12. septembra
2015, na ploščadi pri cerkvi
v Kromberku, oglašal prešeren
smeh. Številni gledalci so uživali
ob komičnih situacijah, v katerih
so se znašli trije moralno vse prej
kot neoporečni vaški svetniki,
vneti zagovorniki “čednosti”, ki
so v mlajših letih veselo skakali
čez plot k “Črni Liziki”, kot ma-
gnet privlačnemu dekletu. Ko se
je odselila iz vasi, je vse tri dvajset
let vodila za nos, saj so ji prav to-
liko časa dajali “preživnino” za si-
na, ki ga nikdar ni bilo. Stari grehi
so pricurljali na dan zaradi ljube-
P zenskih pisem, ki so jihsvetniki pošiljali dekletu.To je prebrisano izkoristil
učitelj in dosegel, da je
županova hčerka postala
njegova žena.
Burka Trije vaški svetniki
je izšla izpod peresa
nemškega avtorja Maxa
Reala, v slovenščino jo je
prestavil Peter Militarov,
za štandreški dramski od-
sek pa je tekst prikrojil, ga poso-
dobil, tako da se kritično obregne
ob sodobno politično realnost, in
režijsko domiselno stkal Jože Hro-
vat, član SNG Nova Gorica. Z
drobnimi detajli je predstavi
vdahnil pravega ljudskega duha,
da je ohranila pridih nekdanjih
veseloiger, kar je dosegel tudi z
narodnimi pesmimi, ki v živo
povezujejo prizore, hkrati je
uprizoritvi z namigi na politično
sceno na Slovenskem pridal so-
dobnejši zven. Celovečerna igra
Trije vaški svetniki je doživela
uspešno premiero v štandreški
župnijski dvorani Anton Gre-
gorčič januarja l. 2014, a je še ved-
no živa in dinamična predstava,
kot se je pokazalo na petkovem
večeru. Igralci – z njimi so bili kot
vselej tudi zakulisni “garači”, ki
zvesto spremljajo njihove nastope
- so se z njo povsem sproščeno
predstavili na Kromberškem
puntu (tku) , - ki je bil po ne-
kajletni tradiciji baje zadnji -.
Prireditev je organiziralo Kul-
turno umetniško društvo
KREA, ki prireja tudi druge do-
godke.
Po predstavi se je večer nadal-
jeval ob glasbi Tria (oz. kvinte-
ta) Berki in z nastopom Vipav-
skih tamburašev, ki so pripra-
vili kar dolg program. Ob cer-
kvi, razsvetljeni z raznobarvni-
mi lučmi, so stale “puntarske”
stojnice z domačimi jedmi, ki so
jih ponujale kmetije iz okoliških
krajev.
IK
  Dekan Karel Bolčina (1. del)
“Če hočeš žeti, moraš tudi      
sejati”
POGOVOR 
  štandreškim dekanom
Karlom Bolčino smo se ob
začetku novega pastoral-
nega in veroučnega leta pogo-
vorili o bogatem delovanju v
župnijah Pastoralnega območja
Soča-Vipava, pa tudi o različnih
aktualnih, tudi zelo kočljivih te-
mah, ki zadevajo našo krajevno
skupnost, družbo, v kateri živi-
mo, pa tudi širšo in vesoljno
Cerkev. Ker je prišlo na dan ve-
liko zanimivih podatkov, vsebin
in misli, tokrat objavljamo prvi
del pogovora, naslednji teden
bomo pa še drugega.
Začnimo s pastoralo. Goriški
nadškof Carlo Roberto Maria
Redaelli je v prejšnjem letu
naslovil vernikom pastoralno
pismo z naslovom: “Cerkev,
ki posluša in sprejema”. Kate-
ra je vaša rdeča nit, ko načrtu-
jete pastoralno delovanje?
Rdeči niti sta dve, ki se potem
združita v eno. Prvo rdečo nit
nudi škofija; ta nam daje vsako
leto nekak “klobuk” pastoralne
dejavnosti, ponudi tematiko.
Druga rdeča nit je pastoralna te-
ma, ki jo prednostno čuti neko
pastoralno področje. Eno in
drugo skušamo potem usklaje-
vati.
Naša prva in osnovna tema je te-
ma Cerkve, in sicer: sodelovati s
človekom, da mu je dobro tako
na zemlji kakor v nebesih. To je
cilj vsakega pastoralnega delo-
vanja. Človeku pomagati pri
njegovem potovanju skozi
življenjsko, zgodovinsko pot na
zemlji, v istem času pomagati,
da svoje življenje dopolni v
večnosti s srečanjem z Bogom.
V vašem pastoralnem ob-
močju imate posebno razve-
jeno katehezo: skupine za po-
samezne razrede osnovnošol-
cev in nižješolcev ter prvih
dveh razredov višje šole, mla-
dinsko skupino, skupino
odraslih, molitveno delavni-
co, srečanja katehistov, branje
Svetega pisma itd.
Če hočeš žeti, moraš tudi sejati.
Če hočemo človeku pomagati
pri njegovem vsesplošnem raz-
voju, potem mu moramo stati
ob strani od rojstva do smrti, ne
le občasno. Zato si na našem po-
dročju prizadevamo, da bi ure-
sničili to spremstvo od rojstva
do začetka osnovne šole s skup-
no pripravo na krst in občasni-
mi obiski družin z majhnimi
otroki. Od 6. do 14. leta imamo
redno verouk; to pa ni verouk v
šolski obliki: to je kateheza, a ne
kateheza v smislu poučevanja,
ampak kateheza v smislu obli-
kovanja, vzgoje, pričevanja.
Naše kateheze imajo veliko več
dejavnosti kot učenja. Od 14. le-
ta dalje peljemo mlade do uni-
verze. Ko stopijo na vseučilišče,
se stiki in odnosi malce zrahlja-
jo; najprej gotovo zaradi oddal-
jenosti, saj ponavadi gredo vsaj
v Trst in Videm, če že ne v Lju-
bljano ali London. Z nekaterimi
ohranjamo odnose preko face-
booka, tudi tako se lahko pogo-
varjamo.
Kdo vodi vse te skupine?
Vsako izmed teh skupin vodi
nekdo. Lahko je to duhovnik,
katehist ali animator. Duhovni-
ka sva v našem območju g. Re-
nato Podbersič in jaz; za katehi-
ste imamo tiste, ki so končali ka-
S tehetsko šolo, ali starejšeučiteljice, ki imajo še staroučiteljišče, ki jih je pripravlja-
lo še na poučevanje verouka.
Poleg teh imamo trenutno še
okrog 25-30 animatorjev: to
so lahko višješolci oz. študen-
tje. Ti animatorji pomagajo
zlasti, glede verouka, v skupi-
nah z nižješolci; pomagajo
tudi izven veroučnih ur (v po-
letnem središču, v Žabnicah,
pri varstvu otrok med srečanji
za odrasle). Poleg vsega tega
imajo animatorji tudi svoja
srečanja in dejavnosti. Ima-
mo tudi starejše animatorje,
npr. za skupino Karitas, za
molitveno skupino itd.
Kar lahko delajo laiki, pustimo
njim. Sem mnenja, da sveti krst
daje vsem enako dostojanstvo in
nas vse usposobi za pravo vero.
Zato ima vsak kristjan pravico in
tudi možnost, da se z odgovor-
nostjo vključi v župnijsko skup-
nost. Seveda obstajajo določene
stopnje in ravni, ki potrebujejo
nekoliko večjo pripravljenost; v
tem primeru skrbimo za bolj
pripravljene kadre ali pa stopi-
mo duhovniki sami na tisto me-
sto. Princip pa je ta: kjer lahko
delajo laiki, naj kar delajo; dru-
gič: vsi imajo pravico do sopot-
ništva, zato vsem življenjskim
obdobjem dajemo možnost so-
potništva.
Kako sploh načrtujete tako
bogato delovanje?
To delamo vedno skupaj. V
začetku prejšnjega tedna smo
imeli uvodno plenarno zase-
danje pastoralnih svetov župnij
našega območja. Najprej smo
govorili o temi leta, ki jo predla-
ga škofija in je zelo zanimiva:
uvajanje v krščanstvo. Prvi ko-
raki v krščanstvo se začnejo s
krstom, dopolnijo pa se z birmo.
Kaj narediti med krstom in bir-
mo? Škofijski dokument, ki je v
pripravi in katerega že poznamo
osnovne smernice, določa, da
uvajanje v krščanstvo ni toliko
v tem, da učimo krščanstvo, ko-
likor da vzgajamo v krščanstvo,
da dajemo zgled krščanstva. Za-
to se bomo v tem letu spraševali:
kako uvajamo mi odrasli kot
skupnost otroke in mlajše rodo-
ve v krščanstvo? Kakšen zgled
krščanstva jim dajemo? Ali ob
spoznavanju krščanstva posta-
nejo taki kristjani, da lahko
rečejo: “Sem srečen, da sem kri-
stjan! Se bom vključil tudi sam
dejavno v krščansko skupnost”?
Kaj pa dekanijska Karitas? Ka-
ko deluje? Imate prostovol-
jce? Kdo prihaja iskat pomoč?
Delite samo gmotno ali tudi
duhovno “bogastvo”?
Štandreško Karitas, ki se je rodila
pred skoraj 20 leti, smo počasi
preoblikovali v dekanijsko Kari-
tas. Opažali smo, da so zaradi
gospodarske krize v vsaki župni-
ji osebe, ki imajo težave; zato je
štandreška postala obenem de-
kanijska, kjer se zbirajo vsi tisti,
ki iz naših župnij imajo kakršno
koli potrebo. Vendar na ozemlju
naših župnij, zlasti v goriški
občini, biva tudi veliko prisel-
jencev, ki imajo ponavadi veliko
družino, otroke, velikokrat ni-
majo zaposlitve. Veliko je takih,
ki so prihajali in še prihajajo k
nam.
Dekanijska Karitas, ki jo podpira
zlasti naše področje Soča-Vipa-
va, je uradno in dejansko odprta
vsak petek popoldne in daje hra-
no, obleke in druge potrebščine
približno 180 osebam. Med te-
mi v zadnjih letih opažamo, da
se niža število priseljencev, ki
prihajajo iskat pomoč, in viša
število domačih. Priseljenci, ki
jim tu ne uspe najti službo,
odhajajo iz Gorice; viša se števi-
lo naših, ki tu ostajajo in morda
izgubljajo službo.
Denarja ne dajemo nikomur,
pač pa kvečjemu plačujemo pri-
stojbine. Zmenjeni smo, da to
dela vsaka župnija svojim fara-
nom, drugače bi res ne šlo. Če
pride tvoj faran k tebi in prinese
položnico za elektriko, plin ali
karkoli, potem, če le moremo,
mu plačamo.
Glede duhovne pomoči pa tako:
župnijski urad v Štandrežu je
odprt vsak dan dopoldne in
včasih tudi popoldne. Odprt je
tudi za vse tiste, ki prihajajo na
pogovor s prošnjami, željami
ipd. Tudi osebe, ki prvič stopijo
v Karitas, morajo nujno skozi
župnijski urad, osebno do me-
ne, da se z mano pogovorijo, da
vidimo, kakšne so njihove po-
trebe; potem dobijo potrdilo in
žig, s čimer gredo v sre-
dišče Karitas, kjer jim dajo,
kar potrebujejo. Naša Ka-
ritas je odprta vsak teden,
navadno pa delimo vsake-
mu enkrat mesečno. V za-
logi žal nimamo dovolj
blaga, da bi ga lahko delili
dvakrat ali večkrat.
Kdo vam daje, kar vi delite
naprej?
Še vedno, čeprav v manjši
meri kot v preteklosti,
nam daje Banco Alimen-
tare, vsedržavno združen-
je, ki je na poseben način
prisotno v naši deželi;
imamo tudi veliko dobrih
ljudi, ki prinašajo nepo-
sredno v središče Karitas,
kar imajo. Pred kratkim so
pobirali krompir in nam
ga veliko tudi prinesli. Na
jesen bodo gotovo prinesli veli-
ko sadja. So tudi osebe, ki enkrat
mesečno prinesejo 100 litrov
mleka ali 50 kg testenin. Tudi na
zahvalno nedeljo ljudje veliko
darujejo. V nekaterih trgovinah
- Maxi' v Štandrežu in D-piu' v
Sovodnjah - imamo košare: ko
gredo ljudje na svoje nakupe,
dajo nekaj tudi za Karitas; tudi
tako se nekaj nabere. V druge
trgovine ne gremo, ker tam ima-
jo košare druge ustanove.
Kdor koli lahko kaj prinese, če
želi. Glede oblačil in obuval bo-
mo zlasti hvaležni za otroško
blago; otroci hitro rastejo in zla-
sti muslimanske družine so
večje od naših. Pri njih imeti 4-
5 otrok ni nekaj nenormalnega!
Pri nas gledajo že malo čudno
tistega, ki jih ima tri ali več. Mo-
ram pa povedati, da dajemo sa-
mo čedno blago. Vsakdo je vre-
den, da se dostojno obleče!
Dekanijska Karitas odlično de-
luje. Od drugih duhovnikov
naše dekanije nihče ne stopa
vanjo, jaz zelo redkokdaj; vse je
na ramenih laikov. Sodelavcev
je od 10 do 15, središče koordi-
nira Joana Nanut. Zanimivo, da
denar ne prihaja v župnijski
urad, ampak neposredno na Ka-
ritas.
In vaš misijonski krožek?
Misijonski krožek je nastal pred
leti na pobudo našega misijon-
skega urada. Danes ga sestavlja
manjša skupina zlasti gospa, ki
vsako leto pripravljajo srečelov
za misijone, pletejo obveze za
naše misijone v Afriki, na dalja-
vo podpirajo dva bogoslovca in
nekaj otrok.
Po pravici povedano je naš mi-
sijonski urad nastal, ker je po-
kojni msgr. Humar mene prosil,
da bi mi prevzeli vsakoletno mi-
sijonsko prireditev, ko bo on
umrl in ko bo razpadla Marijina
družba. Takrat sem se moralno
obvezal, zato odtlej naš misijon-
ski krožek vsako leto prireja v
Štandrežu misijonsko prireditev,
srečelov in molitev za misijone.
Imate tudi skupino pritrko-
valcev?
Naši štandreški so že starejši,
gredo bolj malo na zvonik. K
nam pa prihaja redno na pomoč
skupina mladih iz Šempetra; na
pobudo te skupine se je tudi v
Štandrežu razvila majhna sku-
pina mladih, ki so se navdušili,
so pa šele na začetku poti.
In zakonska skupina?
Zakonsko skupino vodi g. Rena-
to Podbersič, srečujejo se enkrat
na mesec. Obstaja neka težava,
ki pa zame ni težava, ker je dej-
stvo: v narodno mešanih okol-
jih je problem izbira jezika, v ka-
terem bi se pogovarjali. V naši
zakonski skupini so se odločili
za slovenščino. Zato ni zraven
veliko zakoncev oz. družin. To
je pač dilema. Drug problem je
ta, da je zlasti v zimskem času
težko najti dan za srečanje. Otro-
ci imajo že od jeseni dalje nasto-
pe, tekme itd., zaradi česar so
družine zelo zaposlene in odsot-
ne.
Obstaja tudi prava skupina
animatorjev?
Imamo jo že veliko let, toda zad-
nji dve leti so naši animatorji res
nadvse prisotni, redno sodelu-
jejo. Srečanja imamo enkrat me-
sečno, oni pa prihajajo vsako so-
boto na srečanja za višješolce. So
živahni in dejavni. Velikokrat
jih spodbujam, velikokrat pa
moje spodbude niti ne potrebu-
jejo. Lepo so se izkazali tudi le-
tos poleti. Sicer z mojo pomočjo
in namigi, a sami so vodili in
pripravili poletno središče za
otroke. Lansko leto jih je enajst
obiskalo škofijski tečaj za anima-
torje v Krminu. Letos jih bo go-
tovo več. Marsikateri mlajši me
je že prosil, da bi po birmi rad
postal animator. Naša mladin-
ska pastorala je pastorala anima-
torjev.
Upam, da ne bom nikogar
užalil, ker ni to moj namen... To-
da velik nasprotnik animatorjev
in mladinskih pastoralnih de-
javnosti je žal šport. Ta pobere
človeka popolnoma, vsak dan,
pobere popolnoma njegovo
energijo in njegov čas. Več kot
tri četrt naših animatorjev se ne
ukvarja s športom. Ko bi se, bi
jih ne bilo pri nas. Mi je hudo
to povedati, a kdor se ukvarja s
športom, nima časa za druge
stvari, čeprav bi rad. Če se uje-
mata dva dogodka, se mladi od-
pove animatorstvu zaradi špor-
tne tekme in nas pusti na cedilu.
Šport je hvale vreden, toda na
tistega, ki se resno ukvarja s
športom, žal ne morem računa-
ti. Najbolj aktivni in živahni ani-
matorji so tisti, ki nimajo oprav-
ka s športom, ker imajo čas se
posvečati drugemu.
Imate tudi popoldanske
pošolske dejavnosti od 6. do
13. leta?
V lanskem šolskem letu je pri
nas društvo Hiša pravljic vodila
župnijsko šolsko dejavnost za
mladino. Letos menda iščejo
drugačen način, zato pošolske
dejavnosti v taki obliki ne bo.
Kot župnija pa iščemo način, ka-
ko bi brezplačno nudili tako de-
javnost otrokom, ki potrebujejo
pomoč v šoli in si ne morejo pri-
voščiti dijaških domov, zavodov
itd. Natančnega načrta pa še ni-
mamo.
Veliko skrb posvečate tudi
pevski dejavnosti...
Vsaka cerkev ima pri nas cerkve-
ni pevski zbor, v nekaterih pri-
merih stalnega (npr. v Štan-
drežu in Sovodnjah ter na Peči),
v drugih primerih občasnega.
Povsod imajo redne ali vsaj pol-
redne pevske vaje. Glede otrok
pa tako: kolikor se le da, si pri-
zadevamo za to, da vsi otroci po-
jejo. Imamo tudi mladinski
zbor, dekleta in fante s srednje
šole, ki sodelujejo pri otroških
in mladinskih mašah, za praz-
nike ob prvem svetem obhajilu
in birmi. To še posebej, odkar je
nadškof pisal pismo, v katerem
je izrazil željo, ki je več kot samo
želja, naj ob takih priložnostih
ne pojejo koncertnih pesmi,
ampak naj poje mladina. Glede
otrok in mladih imamo pro-
blem pevovodij: saj so, toda so
močno angažirani v svojih gla-
sbenih dejavnostih in šolah; ve-
likokrat si ne morejo vzeti vsega
časa, ki bi ga otroci potrebovali,
da bi bili dobro pripravljeni.
Pevske vaje niso redne, kar bi bi-
lo nemogoče, je pa petje redni
del naše kateheze.
DD / dalje prihodnjič
Dramski odsek PD Štandrež gost v Kromberku
Vaški svetniki in njihova
lažna moralna drža
“Naši mladi
animatorji so zadnji
dve leti res nadvse
prisotni. So živahni in
dejavni. Velikokrat jih
spodbujam, velikokrat
pa moje spodbude niti
ne potrebujejo”. 
“Dekanijska Karitas
daje hrano, obleke in
druge potrebščine
približno 180 osebam
... V zadnjih letih
opažamo, da se niža
število priseljencev, 
ki prihajajo iskat
pomoč, in viša število
domačih”. 
Goriška 17. septembra 2015 7
  Baklada krvodajalcev za hospic Via di Natale
“Solidarnost nas postavlja
pred pomembne izzive”
SOVODNJE 
  a travniku ob Kulturnem
domu Jožef Češčut v So-
vodnjah se je v soboto, 12.
septembra, proti večeru zbrala lepa
množica. Združenje prostovoljnih
krvodajalcev iz Sovodenj je namreč
tudi letos organiziralo tradicional-
no baklado; radi se je udeležujejo
N
ne le domačini, temveč tudi ljudje
z občutljivim srcem od drugod.
Predsednik sekcije Štefan Tomsič je
z veseljem pozdravil številne nav-
zoče, se zahvalil kulturnemu
društvu, ki je dalo na razpola-
go prostore, prostovoljcem Ci-
vilne zaščite in redarki občine
Sovodnje. “Solidarnost v naši
občini gotovo ne primanjku-
je, živa je skrb za drugega in
za tiste, ki niso tako srečni kot
mi”, nas pa solidarnost danes
postavlja pred vedno nove in
“pomembne izzive, na katere
se bomo morali pripraviti”, je
dejal predsednik. Nabrani pri-
spevki na večeru so bili na-
menjeni hospicu Via di Nata-
le iz Aviana. To “ni kraj, kamor ljud-
je gredo umret, temveč kraj, kamor
gredo preživet na najboljši način
dneve, ki so jim podarjeni”, je skle-
nil s pomenljivimi besedami. Tudi
krajevni predstavnik hospica g. Per-
si se je zahvalil prisotnim v imenu
združenja in še zlasti v imenu di-
rektorice in duše hospica Carmen
Gallini. Via di Natale pomaga lju-
dem v tragičnih trenutkih, je dejal.
Bolnikom in svojcem nudijo sobi-
ce in mala stanovanja brezplačno.
Vse to uresničujejo brez vsakršnih
prispevkov javnih uprav, vse to
omogočajo baklade in drugi daro-
vi, ki prihajajo v hospic. In vendar
je g. Persi vsem zaželel, da bi ne oni
ne njihovi svojci nikdar ne potre-
bovali doma Via di Natale.
Krajši in res prijetni pohod/spre-
hod po vasi s svečkami v rokah je
bil lepa priložnost za druženje in
za krajši razmislek o tem, da je že
skromno velikodušno dejanje ne-
precenljiv dar. Večer se je sklenil s
pogostitvijo vseh udeležencev.
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Od 24. do 27. septembra v Gorici
ZSKP tudi letos 
na Okusih ob meji
  veza slovenske katoliške
prosvete iz Gorice, po
odličnem lanskem uspehu,
bo tudi letos sodelovala na med-
narodni manifestaciji Okusi ob
meji, ki bo potekala po goriških
ulicah od 24. do 27. septembra.
Tako kot pred enim letom bo
šotor ZSKP v ulici Crispi, ob Trgo-
vinski zbornici. Skupaj s stojnica-
mi društev KD Sabotin iz Štma-
vra, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana,
PD Štandrež in MePZ Lojze Bra-
tuž iz Gorice, katerim se bosta pri-
družili še stojnici Združenja
staršev vrtca Pikapolonica iz Pev-
me in Vinoteke Števerjanski griči,
bodo sestavili skupen prostor, t. i.
slovensko vas. Ponudba enoga-
stronomskih dobrot bo raznolika.
Vsako društvo bo ponudilo svoje
specialitete: od predjedi, mesa do
Z palačink. Tudi briških vin ne bomanjkalo. Poleg kulinarike bo po-skrbljeno tudi za glasbeno razve-
drilo. V živo bodo namreč nasto-
pili razni slovenski ansambli.
Pri ZSKP so zadovoljni in pono-
sni, da so tudi letos lahko ure-
sničiti ta skupni projekt. Zahvala
gre seveda društvom, ki so pristo-
pila k projektu, g. Albanu Maru-
siču družbe Spea Service, ki skrbi
za tehnični del, občini Gorica, ki
podpira tovrstne zamisli in je tudi
letos dodelila ta lepi prostor, in g.
Walterju Bandlju, predsedniku
SSO-ja, ki je supervizor projekta.
Predsednica ZSKP Franca Pado-
van vabi v četrtek, 24. septembra,
ob 20.30, na odprtje skupne stoj-
nice slovenskih društev, ki bo v
ulici Crispi, pred Trgovinsko zbor-
nico.
Obvestila
SCGV EMIL KOMEL
sprejema vpise za novo šolsko
leto. Urnik tajništva od 9. do
12. ure in od 17. do 19. ure od
ponedeljka do petka. Telefon
0481 532163, e-mai l
info@emilkomel. eu.
Prosvetno društvo Štandrež
vabi ljubitelje gledališča, naj
se pr idruži jo dramskemu
odseku. Dodatne informacije
na tel .  328 6669048
(Božidar) in 347 9748704
(Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež
toplo vabi nove pevce v svoje
vrste.
Feiglova knjižnica na
Verdijevem korzu je odprta od
10. do 18. ure vsak dan razen
ob sobotah.
Jus Vrh sporoča,  da se
prebivalci Vrha lahko včlanijo
v organizacijo s pisno prošnjo,
ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh
(Devetaki  26, 34070
Sovodnje ob Soči - GO) ali pa
pustijo v poštnem nabiralniku
ŠKC Danica.
Kulturni center Lojze Bratuž,
Krožek za družbena
vprašanja Anton Gregorčič in
Društvo slovenskih
izobražencev iz Trsta prirejajo
v okviru Srečanj pod lipami
avtobus, ki bo v nedeljo, 4.
oktobra, ob 70-letnici povojnih
pobojev popeljal udeležence
na vsakoletno spominsko
svečanost na Teharje. Sledil
bo obisk Hude jame. Avtobus
bo odpeljal  iz  Gorice,  za
tržaške udeležence bo
postanek pri Fernetičih. O
povojni moriji na Teharjah in
pobit ih,  ki  so natrpani  v
Barbarinem rovu,  bo
spregovoril zgodovinar Renato
Podbersič.  Informacije in
pri jave izkl jučno v uradu
Kulturnega centra Lojze
Bratuž od ponedeljka do
petka med 8.30 in 12.30, na
telefonski številki 0039 - 0481
– 531445 ali po elektronski
pošti info@centerbratuz. org.
ROMANJE V MEDJUGORJE
bo od 2. do 5. oktobra. Prvi
dan odhod avtobusa iz Rožne
Doline ob 5. uri zjutraj. Prihod
v Medjugorje v popoldanskih
urah. Drugi dan bodo na vrsti
vzpon na goro Križevac in
pobožnosti. Tretji dan bodo
romarji obiskali Cenacolo in
hrib prikazanja. Četrti dan
odhod proti domu; prihod
domov v večernih urah.
Slovenski  in i tal i janski
državljani potujejo z veljavno
osebno izkaznico. Vpis pri g.
Darku 370 3201305 ali 0481
32121, za tržaške romarje pri
g.  Jožetu Markuži  040
229166. Tržaški  romarj i
stopijo na avtobus pr i
bencinski črpalki na Pesku.
Iščemo pridne trgače za
letošnjo trgatev. Tel. št.  (+39)
334 9312227.
Prispevke za Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di Ci-
vidale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN
IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripi-
som: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
Resna in odgovorna
medicinska sestra nudi nego
in pomoč starejšim osebam.
Tel. štev. 00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur
ali pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega
srca in imam nekaj letne
izkušnje! Sem upokojenka,
vse ostalo (vrednotnice) in
vprašanja na štev. 040 621
424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško
območje).
Urejena in zaupanja vredna
54-letna gospa išče delo za
čiščenje vašega stanovanja,
lahko tudi kuhanje kosila ali
odhod v trgovino. Želela bi
delati za izobražene, spoštljive
in čustveno intel igentne
osebe na območju Gorice.
Lahko pokl ičete v
dopoldanskem času na GSM:
041 787 506.
Gospa z večletno izkušnjo
nudi nego in pomoč starejšim
osebam za 24 ur na dan. Tel.
št. 00386 40 432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
40-letna mati nudi dnevno
nego starejšim na domu. Ne
24 ur. Lahko tudi kuha in
pospravlja stanovanje. 3-letne
izkušnje.  Tel .  št .
0038641390244.
20-letna študentka z
izkušnjami nudi lekci je
slovenščine,  angleščine,
nemščine ter varstvo otrok.
Tel.: 0038631478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice.  Tel .  št .
0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna
masaža stopal, tajska masaža
itd. Zelo ugodno, blizu meje.
Pokl ič i te na 00386 40
575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur
na dan. Tel .  štev.
0038640484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) al i  pomoč pri
gospodinjskih del ih in
kuhanju.  Tel .  00386 41
390244.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 18.9.2015 do 24.9.2015)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz;  za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6
Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak
dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 18. septembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 19. septembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo:  oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 20. septembra, ob 12.
uri: Ponovitev sobotne oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 21. septembra (v
studiu Andrej  Baucon):
Narodno-zabavna in zabavna
glasba - Zborovski kotiček -
Novice iz  naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 22. septembra (v studiu
Matjaž Pintar) :  Utr inki  v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 23. septembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo
in svet: Kraljevska igra šah -
Izbor melodij.
Četrtek, 24. septembra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba
-  Zanimivost i  iz  sveta -
Obvestila in večerni vic.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Koncertna sezona 2015-2016
KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE
FILHARMONIJE
Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran
Veronika Brecelj, violina
Na sporedu: L. Lebič, U. Krek, W.A. Mozart
V okviru mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2015
Kulturni center Lojze Bratuž
Torek, 22. septembra 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic med 8.30 in 12.30 
na tel. št. 0039 0481 531445 ali pa na info@centerbratuz.org
SSk čestita Mari Černic
Stranka SSk izreka zadovoljstvo ob pomembnem imenovanju
Mare Černic v koordinacijo Vsedržavnega študijskega centra
turizem za vse (Centro studi nazionale turismo per tutti). Ta
vsedržavna ustanova se ukvarja s turističnim razvojem za ljudi
s posebnimi potrebami. Svoj sedež ima v mestu Asti, kjer že
izvajajo nekatere projekte etičnega turizma. V pripravi pa so še
drugi dogodki, ki zadevajo pokrajine Piemont, Veneto, Kalabrijo
in Sicilijo. Pokrajina Gorica, kjer predstavnica SSk Mara Černic
zaseda mesto podpredsednice, pa pripravlja projekte, ki se bodo
ukvarjali z etičnim turizmom na pokrajinskih plažah.
Vincencijev koledar društva prostovoljcev
z Mirenskega Gradu
V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote na
Mirenskem Gradu so tudi letos pripravili Vincencijev koledar,
tokrat na temo “pot”. Koledar obsega mesece od septembra
2015 do decembra 2016, vsebuje godove in praznike v
cerkvenem letu ter božjo besedo za vsak dan. Prejšnjo nedeljo
ga je prostovoljka - kot je že tradicija - ponudila vernikom pri sv.
Ivanu v Gorici. Z nakupom koledarja lahko vsakdo finančno
podpre programe društva, ki nudi pomoč otrokom, mladim in
brezdomcem. V zadnjih dveh letih so nabrani prispevki, darovi
od prodaje, podprli delo z brezdomnimi. Opremili so novo
mizarsko delavnico, uredili prostore za njihovo bivanje ter enemu
izmed njih omogočili zaposlitev.
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote deluje kot
humanitarna organizacija pretežno v Ljubljani in na Mirenskem
Gradu, kjer ima tudi sedež. Njegovo poslanstvo je pomagati
človeku v stiski. Veliko si prizadeva za reševanje problematike
brezdomstva (v Novi Gorici delijo prostovoljci tople obroke), imajo
pa tudi programe v podporo družini. Več informacij: info@drustvo-
vzd. si ali www. drustvo-vzd. si ali www. mirenski-grad. si.
Kratke
G. Persi in Š. Tomsič
Kultura17. septembra 20158
  letošnjem juniju je po
hudi, izčrpavajoči bolez-
ni v 79. letu za vedno za-
pustil odrske deske gledališki in
filmski igralec Tone Šolar, ki je
na svoji umetniški poti odigral
več kot 120 likov. Ljubezen do
gledališča je v njem vzklila zelo
zgodaj, saj je veliko nastopal po
ljubiteljskih odrih, preden se je
l. 1956 vpisal na AGRFT v Lju-
bljani. Po dokončanem študiju
je bil najprej v Sloven-
skem ljudskem gleda-
lišču v Celju. V novogo-
riško gledališče je prišel
že l. 1964, ko je bila ta
gledališka hiša še polpo-
klicna ustanova. V ta-
kratnem Goriškem gle-
dališču je ustvaril dvajset
predstav, ko se je prei-
menovalo v Primorsko
dramsko gledališče, je v
treh desetletjih (1969-
1999) odigral drugih sto.
Med njegove naju-
spešnejše stvaritve spa-
dajo tudi liki Temnikarja
v Povšetovi priredbi Ba-
lade o trobenti in obla-
ku, Marjana v Povšetovi
monodrami Izvolite, to-
variš Marjan in Ponza v
Pirandellovi drami Kaj je
resnica? Za to vlogo je prejel
Borštnikovo diplomo na 14.
Borštnikovem srečanju, v Mari-
boru l. 1979. Tonetu Šolarju, ki
V je sodeloval tudi v številnih ce-lovečernih filmih in televizij-skih nadaljevankah, so se v ma-
li dvorani Slovenskega narod-
nega gledališča Nova Gorica ob
prisotnosti nekdanjih in sedan-
jih članov SNG (žalne seje bi se
sicer udeležilo lahko kaj več
igralcev in drugega osebja!) in
njegove soproge, gospe Vide,
poklonili v četrtek, 3. septem-
bra 2015, popoldne. S platna na
malem odru je v dvorano zrl
dobrodušen pogled Toneta
Šolarja, ko so pred mikrofon
stopali gledališčniki, da bi mu
namenili nekaj misli v spomin.
Člana SNG Nova Gorica, iz-
kušena igralka Mira Lampe Vu-
jičić in mladi Nejc Cijan Garlat-
ti, pa sta interpretirala Srečka
Kosovela Oblaki življenja oz.
Otona Župančiča Kovaška. Na-
to so se zvrstili utrinki iz pred-
stav, v katerih je nastopal Tone
Šolar.
Neda Rusjan Bric, v. d. direktor-
ja, je ob podatku, da je Tone
Šolar, rojen v Kropi l. 1936, v
kraju, znanem po kovaški tra-
diciji, tudi sam bil najprej ko-
vač, dejala: “Močen, ponosen,
trden in neizprosen je prva po-
doba, ki si jo zarišemo v mislih,
ko nam kdo omeni
človeka, ki opravlja ta
težaški poklic. Vendar
Tone ni bil le tisti ko-
vač iz naše vna-
prejšnje predstavnosti,
temveč človek mehke-
ga srca, ki je znal, ko je
bilo treba, tudi mehko
udarjati in vdahniti
tudi črni gmoti del
svoje duše. Bil je
močna in prezentna
figura, ki je svoje like
oblikoval z izostrenim
čutom za realistično
igro, a vendar jim je
vedno vdahnil tisto
pravo mero čutne gle-
dališke odmaknjeno-
sti. /… / Tone
Šolar je bil človek gleda-
lišča v polnem pomenu
besede. Pri vsej odlični
igralski karieri ni nikoli
pozabil svojih rokodelskih
veščin ter nič kolikokrat
priskočil na pomoč v gle-
dališko delavnico, kjer so
še danes shranjeni rekvizi-
ti, ki jih je naredil. Tone
sodi med tiste člane go-
riškega gledališča, ki so
začeli v težkih pogojih,
vendar so s srčnostjo in
vnemo premagovali ovire,
da je gledališče obstalo in
se razvilo v eno največjih
slovenskih gledaliških
hiš”. Prav to je v svojem
nagovoru poudaril tudi
nekdanji direktor SNG No-
va Gorica Sergej Pelhan.
“Šolar je sodil v tisto generacijo
igralcev, ki so začeli ustvarjati
PDG, kajti v obdobju ustanovit-
ve Goriškega gledališča do l.
Dragi prijatelji, spoštovano Slovensko narodno gledališče
Nova Gorica!
Žal ni tako dolgo od tega, ko smo se poslavljali od
Staneta Lebana in potem od Primoža Beblerja, in že
gledamo iz oči v oči hudi izgubi vnovič - od nas je odšel
Tone Šolar. Šele ob takšnih nepreklicnih odhodih se
zares zavemo, kaj je bila in kaj je vse storila določena
oseba, kaj nam je zapustila in kaj je njen resnični pomen,
o katerem se prej nismo več kot toliko spraševali. In ko
se Toneta Šolarja spominjamo danes, je nemara za
marsikoga bolečina nekoliko manjša, ker tega čvrstega
igralca lahko ni bolje poznal. V zadnjem desetletju je
bilo zelo malo priložnosti, da bi ga srečali, kaj šele, da bi
z njim skupaj ustvarjali. Živet je
šel na Koprsko in se nekako
umaknil iz našega prostora.
Tako na tiho, brez velikih besed
in hrupa. Temu podoben je bil
tudi njegov dokončni odhod:
tih, brez besed, skromen,
pomirjen.
In vendar je bil Tone Šolar
enkratna in zelo izrazita oseba.
Krepke in trdne postave,
širokega zamaha rok in
prepričanega glasnega govora,
v katerem je bilo mogoče rahlo
zaznati tisti prijazni kroparski r. Bil je skorajda silak in
zelo koristne praktične narave, ki bi ji komaj pripisali
tisto močno notranjo občutljivost, brez katere ni igralca
in ni nobenega umetnika. Toda v silovitosti njegove
pojave se je kaj kmalu dalo prepoznati presenetljivo
mehkobo in dobrodušnost, ki se je dotaknila vsakogar,
kdor ga je poznal. In takšen, silovit in dobrohoten, je bil
tudi na odru, takšen je bil za odrom, takšen je bil v
vsakdanu s svojimi soigralci, odločen in možat, istočasno
prijazen in prijeten.
Imel sem srečo, da sem z njim preživel eno
najuspešnejših obdobij njegove ustvarjalnosti in se od
njega ogromno naučil. Najsi je igral v Brnčičevih Med
štirimi stenami, najsi je bil z Matjažem Turkom in Iztokom
Jerebom eden od Martinov Kačurjev in najsi je bil res
neponovljiv Temnikar v Kosmačevi Baladi, vedno me je
pri njem navduševalo še nekaj: bil je namreč dosledno
in zavzeto konstruktiven. Konstruktiven na vajah in izven
njih, verjel je, da je za dobro gledališče in dobro
predstavo potrebna strnjenost vseh, strnjenost, ki bi ji
on zagotovo rekel prijateljstvo. Prijateljstvo, ki ga je
izžareval pri delu na odru, v delovnih pogovorih za nov
repertoar in reševanje vsakodnevnih težav, ki so
neizogibni del gledališkega življenja, prijateljstvo v
izvengledaliških stikih s kolegih. Na njemu lasten način
je bil na razpolago vsem, miril je ustvarjalne in druge
napetosti in obračal pozornost vseh v tisto lepo skupno
delo, za katero se najbolj splača se odločiti in prinaša
najboljše rezultate. In vse to v razmerah, dragi prijatelji,
ki jih ne bi rad obnavljal, saj bi lahko njegov lik in osebo
na ta način potopil v tisto neprimerno nostalgijo, ki se
hoče ponašati s svojim herojstvom in pri tem vzvišeno
poučuje igralke in igralce današnjega časa. Kljub temu
pa ni mogoče zamolčati dejstva, da je imelo Primorsko
dramsko gledališče pred točno štirimi desetletji, ko sem
v njem nastopil svoje službovanje, osem stalnih igralcev
in obupne razmere po okoliških manjših krajih - otroške
predstave so bile pozimi
pogosto odigrane v dvoranah,
v katerih včasih ni bilo niti
deset stopinj. To zelo dobro
vesta Teja Glažar in Ivo
Barišič, ki sta bila del prve
osmerice, to vedo Mira
Lampe Vujičić, Nevenka
Vrančič, Milan Vodopivec,
Jože Hrovat, Bine Matoh, ki so
prišli v to gledališče nekoliko
kasneje - tudi po zaslugi
direktorja Sergija Pelhana. To
so okusili tedanji in prejšnji
sopotniki Metka Franko, Stane Leban, Sergej Ferrari in
drugi. To je na svoji koži občutil tudi Tone Šolar, ki mi je
mnogokrat o zares težkih razmerah na terenu
pripovedoval, a nikdar protestiral, nikdar dvignil glasu.
Nikoli me ni obremenjaval na način, da bi mi očital
krivdo, in lahko mi verjamete, da so zato omenjene
težave toliko bolj legle name in sem jih potem po
najboljših močeh skušal odpravljati. To je bil Tone Šolar
in takega se bom vedno spominjal, oseba, katere
vrednosti se zares zaveš, ko je ni več tukaj in se vprašaš,
zakaj je morala enkrat za vselej oditi.
In če bi ob tem tukajšnjem obhajanju tvojega slovesa
od nas, dragi Tone, želeli s temi skromnimi besedami
izraziti svojo hvaležnost za vse, kar si za nas storil, kar si
storil za to gledališče, ki je postalo Slovensko narodno
gledališče Nova Gorica, potem bi nemara rekli takole:
hvala ti za vse, hvala ti, ker si bil tako trden steber v res
zelo težkih začetnih letih te gledališke hiše, v letih, ki jih
ni bilo lahko prebroditi. Hvala ti za tvojo trdnost, hvala ti
za prepričanje v vsakokraten srečen umetniški iztek in
najmanj v taki meri hvala ti za tvoje prijateljstvo.
Prijateljstvo, ki te bo preživelo in bo za vedno ostalo v
našem srcu in spominu.
Janez Povše
Spominska svečanost za Toneta Šolarja
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Občuten poklon igralcu
Tonetu Šolarju
1968 je bilo polprofesionalno
in igralci so morali opravljati
različne vloge, ne samo igral-
ske. V Solkanu so morali posta-
vljati sceno, popravljati vlake;
Tone Šolar je bil še posebno
sposoben izdelovati marsikateri
del scene. Igralce in druge je vo-
zil na gostovanja, ne da bi mu
to posebej plačali. Skratka, bil
je nosilec tistega obdobja, ko je
PDG postopoma začelo rasti in
tudi po njegovi zaslugi dobilo
status profesionalnega in ka-
sneje nacionalnega gledališča,
dvajset let po profesionalizaciji.
Zato se Toneta spominjam
predvsem kot temeljnega nosil-
ca razvoja gledališča; vedno se
je zavzemal za dobre odnose,
saj je gledališče skupinsko delo.
Zavedal se je, da je potrebno
skupaj ustvarjati, če hočeš do-
seči kvaliteto”.
Osebnost Toneta Šolarja je v
daljšem govoru orisal tudi nek-
danji umetniški vodja Janez
Povše. Iz njegovih besed se izri-
suje tudi tedanja podoba delo-
vanja samega gledališča, ko si je
še utiralo pot med po-
klicne umetniške hiše.
Njegov poseg objavlja-
mo v celoti, v uokvirje-
nem razdelku.
Igralka Nevenka
Vrančič je v prisrčnih
besedah obudila spo-
min na dveletno ‘po-
potovanje’ po širni Pri-
morski s Tonetom
Šolarjem po raznih
večjih in manjših
odrih, vrtcih in šolah z
drobno predstavo
Slavček, ki jo je po An-
dersenovi pravljici Ce-
sarjev slavček priredil
in režiral Marko Sosič.
Šolar je v njej odigral
pripovedovalca in “im-
pozantnega kitajskega cesarja”,
ki so ga “občudovali otroci, pa
tudi učiteljice”. Na gostovanja,
na katerih so sešteli kakih 120
ponovitev, so se s scenskimi ele-
menti in vsem potrebnim od-
peljali kar s Šolarjevo škodo, on
je bil seveda šofer. S svojo po-
stavo je bil Tone vedno zelo le-
po sprejet, je dejala Vrančičeva
in omenila Šolarjev pogreb, ka-
terega se je udeležila v družbi
nekaterih gledaliških ustvarjal-
cev, in se kolegu ob grobu zah-
valila za “prijetno partnerstvo
in prelepa doživetja z otroki ob
predstavi Slavček, ko sva sejala
Talijine iskrice v dušice naših
malih gledalcev”. Ob koncu je
ob opozorilu mladim igralcem,
naj ne pozabljajo na zgodovino
Primorskega dramskega gleda-
lišča, poudarila, da je bil “Tone-
tov prispevek gledališču močan
temelj”.
Iva Koršič
Prizor iz predstave Kaj je resnica
  Trgovskem domu v Gorici je bil v pe-
tek, 11. t. m., zelo dobro obiskan lite-
rarni večer z razgovorom o jeziku, ki ga
je vodila programistka Radia Trst A in naša ko-
legica Elisabetta Tomsič, z izborom svojih del
pa so nastopili goriški besedni ustvarjalci Aldo
Rupel, Liliana Visintin, Janez Povše in Jurij
Paljk. Šlo je za uvod letošnjega srečanja Slofest,
ki bo te dni potekal v Trstu, v Gorici so ga na-
mestili v Trgovskem domu.
Večer je bil namenjen seveda italijanskim lju-
biteljem poezije in književnosti, le-teh pa na
srečanju ni bilo, v zameno pa je prišel goriški
župan Ettore Romoli, ki je na odprtju dejal, da
še posebej pozdravlja slovenske književnike,
saj si ne more predstavljati normalnega razvo-
ja slovenske narodne skupnosti v Italiji brez
razvoja slovenskega jezika, ki se najbolj odraža
prav v pisanju besednih ustvarjalcev. Predsed-
nica ZSKD Bruna Visintin in Nataša Paulin sta
večer slovesno odprli sredi velikih panojev
tržaških slovenskih knjižnih ustvarjalcev, ki so
bili lansko leto razstavljeni na Slofestu v Trstu,
medtem ko je Martina Humar lično pripravila
video predstavitev goriških besednih ustvar-
jalcev, ki so bili predstavljeni s fotografijo, la-
pidarno biografijo, z
odlomkom proze, eno
pesmijo.
Sovodenjska županja
Alenka Florenin, njen
doberdobski kolega Fa-
bio Vizintin, pokrajin-
ska odbornica Vesna
Tomsič ter pokrajinski predsednik SKGZ David
Peterin so predstavljali našo narodno skup-
nost, naravnost zevala je popolna odsotnost
predstavnikov SSO, stranke Slovenska skup-
nost in nasploh drugega dela našega skupnega
slovenskega občestva na Goriškem, kar tudi
odraža stanje duha v današnji Gorici.
Povezovalka večera je lepo vodila srečanje,
dvojezično, pravzaprav je bila prisotna tudi
furlanščina, škoda, da
ni bilo več italijanskih
občanov, izjemno le-
po pa je bilo, da so v
Gorico prišli skorajda
vsi slovenski besedni
ustvarjalci iz Beneške
Slovenije in Rezije,
tržaške pisatelje je za-
stopal Marko Sosič.
Pa vendar je bil večer
zelo lep, kar je na-
jlepše ubesedil Janez
Povše, ki je bral svojo
poezijo v slovenskem
in prvič tudi v itali-
janskem jeziku, ko je
ob koncu večera dejal,
da je “bilo vzdušje iz-
jemno lepo”, večer pa skoraj magičen, kot ima
poezija, tudi njegova, v sebi tisto čarobnost, ki
ji uspe nagovarjati vsakogar, ki ji prisluhne.
Na večeru branja poezije v Trgovskem domu
bi moral nastopiti tudi David Bandelj, ki pa je
bil upravičeno odsoten, ker je s svojim mla-
dinskim zborom Emil Komel v Novi Gorici
snemal novo zgoščenko.
Na Goriškem imamo izjemno malo priložno-
sti prisluhniti besednim ustvarjalcem, ki še
vedno vztrajajo pri pisanju v slovenskem jezi-
ku. Večkrat sebi in družinam jemljejo čas za
nastope za v izjemni naglici ob koncu večera
izrečeni “hvala lepa”. In naj se nihče ne čudi
dejstvu, da jih je vse manj, ki so pripravljeni
na tak način nastopati.
ZUT
V
Trgovski dom / Slofest tudi v Gorici
Lep večer s slovenskimi
ustvarjalci
Kultura 17. septembra 2015 9
  petek, 4. septembra 2015, so se na
Kontradi v Kanalu začeli 36. Kogojevi
dnevi, tj. mednarodni festival sodob-
ne slovenske umetnosti. Kot je tradicija, je bilo
na uvodnem večeru, ki se ga je udeležila mi-
nistrica za kulturo Republike Slovenije Julija
Bizjak Mlakar, tudi odprtje likovne razstave.
Tokrat se v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
s svojimi deli predstavlja slikar Andrej Jemec.
Umetnika in njegovo ustvarjalno pot je na od-
prtju predstavila dr. Verena Koršič Zorn. Njene
predstavitvene misli objavljamo v celoti.
Spoštovani,
Kogojevi dnevi že vrsto let povezujejo obmej-
ni prostor v skupno kulturno krajino, v kateri
se obsoški, tržaški, goriški in beneškosloven-
ski miselni vzorci prepletajo v enotno strem-
ljenje po duhovnem napajanju in odžejanju
z glasbenimi in likovnoumetniškimi napoji.
Po utečeni navadi se ta imenitna kanalska gla-
sbena srečanja začenjajo z likovno razstavo.
Letos je v Galeriji Rika Debenjaka izreden gost,
eden vrhov slovenske sodobne ustvarjalnosti,
vsestranski umetnik, akademik Andrej Jemec.
Andrej Jemec je s svojim ustvarjalnim talen-
tom osvojil likovne kritike domala po vsem
svetu. Njegova dela bogatijo pomembne
umetnostne ustanove na vseh koncih našega
planeta, on sam pa ostaja trdno ukoreninjen
v naši lepi domovini, v bližini Prešernove
Vrbe, v objemu Julijcev, v prečudoviti naravi,
ki ga še danes hrani in navdihuje duhovno,
ustvarjalno in življenjsko.
Prešernovemu nagrajencu, dobitniku neštetih
prestižnih mednarodnih in domačih nagrad
in priznanj v življenju ni bilo mehko postla-
no. Marsikatera težka, obremenjujoča življen-
jska preizkušnja je že v njegova otroška leta
vtisnila neizbrisne sledove, a ga po drugi stra-
ni utrdila za pot skozi življenje in ga izobliko-
vala z vrlinami, ki odlikujejo njegovo človeško
in umetniško osebnost. Skoraj šest desetletij
Andrej Jemec plemeniti slovensko in svetovno
umetnostno zakladnico. S svojo pokončno-
stjo in neizmerno vero v svobodo misli je z
nekaterimi kolegi veliko pripomogel k izmi-
kanju akademijskega študija od vsiljenega vse-
obvladajočega socialističnega realizma, ki je
zaviral pristno, iskreno ustvarjalnost. Študij
pri velikih mojstrih Mariju Preglju, Gabrijelu
Stupici, Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu je
bil Jemcu dobra popotnica za nadaljnjo umet-
niško rast. Že leta 1964 je namreč Andrej Je-
mec v Tokiu prejel prvo veliko mednarodno
nagrado za grafiko; slovenska grafična ustvar-
jalnost si je zanesljivo utirala pot v sam vrh
svetovnega umetnostnega prizorišča.
Vse, kar je umetnik doživel in kar doživlja še
danes, kar se dotakne njegove občutljive duše,
skrbno in premišljeno zlaga v svoj notranji ar-
hiv, da bi ob pravem trenutku lahko iz tega
vzklila umetniška izpoved. Iz njegovega raz-
vejenega umetniškega izražanja, ki zaobjema
slikarstvo, grafiko, risbo, tapiserijo, kiparstvo,
mobilne objekte, je bilo za tokratno razstavo
odbranih nekaj slik in risb zadnjih dveh de-
setletij. Nabor slikarskih platen nam kljub šte-
vilčni omejenosti ponuja širok in zanesljiv
vpogled v umetnikov ustvarjalni svet zadnjih
let, v katerih se odražajo tudi težnje celotne
slikarjeve prehojene poti. Poimenovanje raz-
stave Od tukaj do onkraj je povzeto po naslo-
vu slike, ki ponuja zelo široko, večplastno in-
terpretacijsko polje. To širino lahko zasledu-
jemo v razstavljenih delih, s katerimi se avtor
dotika obsežnega loka svojih razmišljanj, od
pestre vsakdanjosti človeka, obremenjenega z
najrazličnejšimi dolžnostmi in zadolžitvami,
prijetnimi in neprijetnimi doživljaji in občut-
ji, zapleti in razpleti, do bolečih pretresov, ki
so usodno zaznamovali svetovno in domačo
zgodovino, pa do globokih eksistencialnih
vprašanj, v vrtincu katerih se prej ali slej znaj-
de vsako človeško bitje, ali preprosto do
čudenja pred veličino in lepoto narave in pro-
stranega, nedoumljivega vesolja. Torej od vid-
nega sveta v nevidne dalje, od konkretnega
dogodka do občutij, od zunanjega vtisa do no-
tranjih vzgibov, od znanega v neznano, od fi-
zičnega v metafizično, od tukaj do onkraj. Ab-
straktna smer umetnika zavezuje že od zgod-
njih poakademijskih let in ga priteguje še da-
nes, čeprav včasih na slikah zaslutimo odmev
konkretnih znakov, pisave, posameznih črk,
fito – in zoomorfnih oblik. V odkrivanje av-
torjevega slikarskega sveta, v razumevanje nje-
govih metaforičnih in simbolnih domislic, v
globino njegovih občutij, v razsežnost njego-
vih etičnih in moralnih imperativov pa nas
zanesljivo vodijo skrbno domišljeni naslovi
del. Poudariti je treba izredno ubranost med
vsebinsko povedno-
stjo slike in izbrani-
mi barvnimi toni,
pri čemer se
odražajo poleg po-
globljene misli av-
torjev prirojeni estetski čut, pretanjena
občutljivost za govorico barv ter obsežno teo-
retsko znanje.
Od slike do slike se spreminja tudi slikarjev
rokopis: od starejših del z bolj enakomernimi
nanosi barve, tudi monokromnim stopnje-
vanjem, od skoraj prosojne barvne tenčice in
liričnega pridiha, se umetnikov ustvarjalni za-
nos razvname v žarečem plesu živih toplih
barv - kot slavospev veselju in veri v vse, kar je
lepo in dobro - in se zresni s paleto hladnih
tonov v pastoznih nanosih z reliefnim učin-
kom, ki dajo slikam epsko veličino in moč,
pa čeprav na malem formatu. Vsaka barvna
poteza je kljub dozdevnemu neredu skrbno
premišljena, slikarjeva roka dodeli vsaki bar-
vni piki, vsakemu barvnemu madežu, razlitju
ali škropljenju svoj prostor in izpovedno vlo-
go. Barvnemu razkošju se pridružuje svetloba,
nepogrešljiv element Jemčeve umetnosti. Naj
se pojavi kot žarek iz ozadja slike, naj prodira
skozi barvno omrežje slikovnega površja, naj
kot barvna lisa plane čez temno platno, naj
kot utrinek obvisi na gostem barvnem sloju,
vedno obogati delo s pridihom pravljičnosti,
sproščenosti, neskončnega prostorja, odrešil-
nega izhoda iz teme, optimistične naravna-
nosti. Svetloba daje vidno obliko stvarem, v
simbolnem ključu pa pomeni še veliko več.
Svetloba je umetnikova muza, njegove besede
jo enačijo s svobodo, z življenjskim dihom.
Med razstavljenimi deli je tudi vrsta slik, na
katerih lahko razberemo obris križev; nekateri
se v barvnih prelivih in kontrastnih barvah
navezujejo na umetnikova raziskovanja ton-
skih kombinacij, povezanih z metaforično
simbolnim razmišljanjem, nekaj pa se jih na-
vezuje na temne čase izpred sedemdesetih let,
na rdeč madež, ki do danes še ni bil izbrisan.
Umetniški sladokusci se bodo razveselili risb,
ki jih je sicer le za vzorec, a dovolj, da si lahko
ustvarijo predstavo o Jemčevi risarski spretno-
sti in dojemanju risbe kot enega možnih izraz-
nih načinov. Navadno risbe enačimo s skico,
ki jo umetnik uporabi za nadaljnjo obdelavo
ali kasnejše delo, a ni vselej tako. Risba lahko
zaživi kot samostojen subjekt z enakovredno
umetniško izpovednostjo. V tako kategorijo
sodijo tudi Jemčeve risbe: kompozicijsko urav-
novešeni miselni utrinki z globoko, bolečo,
predirljivo vsebino, prevedeni v vidno podo-
bo s trepetajočo, ostro lomljeno linijo izražajo
umetnikovo jasno in pretehtano razmišljanje
o tragiki naše polpretekle zgodovine.
Ljubitelje umetnosti bi radi že sedaj obvestili,
da se bo razstava kasneje preselila čez državno
mejo v Gorico, kjer bo v dopolnjeni obliki na
ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Umet-
niku, akademiku Andreju Jemcu pa smo hva-
ležni za izjemno umetniško doživetje, za glo-
boko sporočilnost njegovih del, za svetlobo,
ki izžareva iz njegove človeške in umetniške
osebnosti. Hvala!
V
Hans Küng / Jezus 
Bog od človeka ne
zahteva herojstev
  emški teolog Hans Küng
si je s svojimi izjavami in
pisanjem nakopal nema-
lo nevšečnosti pri cerkvenem vod-
stvu kot tudi vsaj v delu krščanske-
ga sveta nasploh. Njegova mladost
je potekala v katoliški družini v
švicarskem mestecu Suresse. Ma-
turiral je v Luzernu in potem se-
dem let preživel v rimskem zavo-
du Gregoriana-Hungaricum. Bil je
posvečen v duhovnika in novo
mašo je imel v baziliki sv. Petra,
kjer je prvič pridigal skupnosti pa-
peževih švicarskih gardistov.
Na inštitutu Institut Catolique v
Parizu je končal doktorski študij z
disertacijo o protestantskem teo-
logu Karlu Barthu. Dve leti je bil
nato kaplan v Luzernu in leta
1960 je pri dvaintridesetih letih
postal profesor katoliške teologije
na univerzi v Tübingenu. Tam sta
predavala skupaj s papežem Rat-
zingerjem in bila tudi velika prija-
N telja. Na povabilo Janeza XXIII. jebil ekspert na 2. vatikanskem kon-cilu 1962 – 1965. Dvajset let je pre-
daval teologijo v Tübingenu in le-
ta 1979 mu je bilo odvzeto cerkve-
no pooblastilo za poučevanje na
teoloških fakultetah. Ostal pa je še
naprej na tamkajšnjem Kato-
liškem inštitutu, kjer je še danes.
Küngova posebnost je ta: kljub su-
spenzu, da ne sme predavati na ka-
toliških teoloških fakultetah, je
ostal katoliški duhovnik in profe-
sor ekumenske teologije. Vedno
priznava papeštvo kot pastoralno
Petrovo službo, hkrati pa vztrajno
zahteva radikalno reformo le-te.
Njegova duhovna domovina, kot
sam pravi, je “katoliška verska
skupnost”. V svojem pisanju stal-
no poudarja, da je naše krščansko
merilo Jezus s svojim oznanilom,
svojim ravnanjem in svojo uso-
do...
Künga danes marsikdo zavrača, in
ker v cerkvenih krogih ni zaželjen,
ga tudi ne berejo, saj navadno
imajo bralci do njega neki odbija-
joč odnos. Res pa je tudi, da, če se
potrudimo in odpremo katero od
njegovih knjig, kljub predsodkom,
ki so ob piscu, pridemo do zani-
mive ugotovitve. Stil pisanja ni
“trdo nemški”, ki ga navadno za-
sledimo zlasti pri teoloških piscih
s tega govornega področja, ampak
se nagiba na “francosko mehko-
bo”, ob zahtevnem tekstu postane
namreč pisanje privlačno, razum-
ljivo in pritegne tudi zelo zahtev-
nega bralca.
Delo, na katerega se nanaša ta za-
pis, opisuje Kristusa. O tem pisec
pravi: “Lik Jezusa mi je postal re-
snično zanimiv šele, ko sem ga
spoznal po sedmih rimskih letih s
pomočjo moderne biblične zna-
nosti s perspektive njegovih prvih
učencev, ko Jezus nastopa in osta-
ne realna zgodovinska oseba. Bi-
stvo krščanstva ni v abstraktno
dogmatičnem ali splošnem nau-
ku, ampak je
živa zgodovin-
ska osebnost,
to je Jezus iz
Nazareta. Na
podlagi bogate-
ga bibličnega
gradiva v času
dveh desetletij
sem vse to
strnil v to knji-
go. Najbližji mi je bil Markov
evangelij in Govor na gori, saj sem
o vsem tem najprej meditiral, pri-
digal in končno to tudi strnil v
knjigo /… /
Krščanski model življenja je pre-
prosto Jezus iz Nazareta. Jezus Kri-
stus je temelj pristne krščanske du-
hovnosti. On je izzivalen življen-
jski model, naš odnos do sočlove-
MLADIKA 6/2015
Pred kratkim je izšla nova, šesta števi lka revije
Mladika v letu 2015. Uvodne misli iz članka Čas nam
neusmiljeno jemlje moči so tokrat namenjene položaju
slovenske manjšine v Italiji. Uvodničar po eni strani
pozdravl ja  odpr t je  novega Tržaškega knj ižnega
središča v samem mestnem centru, ki je nastalo kot
sad
sodelovanja
med
tržaškima
založbama
(Mladika in
Z T T ) ,  to d a
pod okriljem
obeh
krovnih
organizacij,
s  p o d p o ro
U r a d a  z a
S lovence  v
zamejstvu
in po svetu
te r  z
blagoslovom
Ministrstva
za  ku l turo .
Po  d ru g i
s t r a n i  p a
ugotavlja,
da
“spremembe, ki se napovedujejo tako na deželni kot
na vsedržavni ravni, glede upravnih in zakonodajalnih
vprašanj, pričajo, da so odgovorni politični krogi
d o ko n č n o  o d l o č i l i ,  d a  s e  n e  b o d o  o z i r a l i  n a
pričakovanja in potrebe slovenske manjšine, niti na
tiste, ki jih zagotavlja zaščitni zakon, kaj šele tiste, za
katere jamčijo mednarodni dogovori”.  Uvodničar
sklepa svoje misli, rekoč, da če kdaj, je zdaj še kako
primerno in potrebno, da slovenska diplomacija
zastavi svojo besedo.
Revija ponuja tokrat veliko literarnega branja. Sledijo
namreč novela Virtuti & Musis 1949 Jožeta Kurinčiča,
ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije
Mladika, pesmi Milana Dolgana Končuje se lepo vroče
poletje in Čestitka ter cikel pesmi Jesenski utrinki
Metke Kacin Beltrame, ki je bil prav tako priporočen
na literarnem natečaju revije.
Novo nadaljevanje ponujajo Vtisi in zapisi s turneje
Tržaškega okteta po Argentini leta 1993, ki jih piše
Boris Pangerc. V rubriki o umetnosti Mojca Polona
Vaupotič piše o slogu bidermajer, ki je v 19. stoletju
zajel  predvsem pohištvo in sl ikarstvo.  V rubriki
duhovna obzorja so misli o sreči in njenem bistvu.
V  ru b r i k i  o  n u m i z m a t i k i  M i t j a  Pe t a ro s  p i š e  o
zbirateljskih kovancih, ki jih je Republika Slovenija
izdala ob 500. obletnici prvega slovenskega tiskanega
besedila, to so besede “Leukhup, leukhup, leukhup,
leukhup woga gmaina”, besede slovenskih puntarjev,
ki so bile leta 1515 natisnjene na letaku v nemškem
jeziku.
Časnikar Saša Martelanc, avtor številnih besedil
p e s m i  n a ro d n o - z a b av n e  g l a s b e ,  s e  sp o m i n j a
preminulega prijatelja, svetovnega glasbenika Slavka
Avsenika v prispevku z naslovom Veter nosi mojo
pesem.
Na zadnjih straneh revije, v rubriki Antena, so novice
iz zdomstva, zamejstva in matice.
Kratke Galerija Rika Debenjaka v Kanalu  / Razstava del Andreja Jemca
Od tukaj do onkraj
Andrej Jemec (foto JMP)
ka in do Boga. Milijonom ljudi po
celem svetu je postal kažipot in
življenjsko vodilo.
Se kdaj sprašujete: 'Kdo je kristja-
n'? 'Ne, tisti, ki govori 'Gospod,
Gospod... ', ampak kristjan je tisti,
ki na svoji čisto osebni življenjski
poti - vsak človek ima svojo
življenjsko osebno pot – spozna in
doume, da se bo praktično ravnal
po nauku Jezusa iz Nazareta. - Več
ni potrebno”!
Zanimivo, Küng jasno piše: “Moje
in marsikatero drugo življenje z
vsemi vzponi in padci in tudi mo-
jo lojalnost do Cerkve in mojo kri-
tiko do Cerkve lahko razumete sa-
mo od tu dalje; vodilo nam mora
biti Jezus iz Nazareta”!
Ko se tako soočamo s to Küngovo
knjigo, naletimo v njej na zelo za-
nimive, preprosto napisane odgo-
vore, ki nas ne samo prepričajo,
ampak tudi vzpodbudijo. “Bog
nam omogoča spreobrnjenje iz
vere, nov začetek po svojem evan-
geliju in svojem odpuščanju. Bog
od človeka ne zahteva herojstev.
Človek lahko živi svoje življenje iz
zaupne hvaležnosti tistega, ki je
našel zaklad na polju in prejel dra-
gocen biser /... / “Knjigo končuje
z besedami: “Vprašali smo se: Za-
kaj naj bi bili kristjani? Šele sedaj
bo razum-
ljivo. Še en-
krat bom
odgovoril
kratko in
strnjeno:
“V hoji za
Jezusom
Kristusom
lahko člo-
vek
v današnjem svetu resnično člo-
veško živi,
ravna, trpi in umrje: v sreči in ne-
sreči,
življenju in smrti
ga drži Bog in je v pomoč ljudem.
”
(Knjigo je izdala založba Znamen-
je – Petrovče – 2015)
Ambrož Kodelja
“V hoji za Jezusom Kristusom lahko človek 
v današnjem svetu resnično človeško živi, 
ravna, trpi in umrje: v sreči in nesreči,
življenju in smrti
ga drži Bog in je v pomoč ljudem.”
Tržaška17. septembra 201510
Prireditev ob jubileju slovenskega radia in
televizije pri Deželnem sedežu Rai za FJK
RAI - Deželni sedež za FJK vabi v nedeljo, 20.9., ob 20.30 v Kulturni
dom v Trst na jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici
Slovenske televizije. Nastopil bo Big band RTVSLO pod vodstvom
Lojzeta Krajnčana s pevkami Marto Donnini, Martino Feri, Kristino
Frandolič, Aniko Horvat, Tinkaro Kovač, Demetro Malalan, Andrejko
Možina in Ylenio Zobec, ki bodo izvajale program najlepših slovenskih
popevk. Vstop prost do zasedbe mest.
Versko slavje na Katinari
V nedeljo, 20. septembra, bo v Lonjerju ob 16. uri vsakoletna daritev
svete maše v kapelici Sočutne.
Preteklo nedeljo je bila pri kapelici Kraljice miru na Katinari zelo lepo
obiskana sveta maša na prostem. Sodelovale so narodne noše.
Kapelico je postavil leta 1939 Marčelo Nadlišek, čigar potomci skrbijo
za ureditev in gostijo vse udeležence na kmetiji Mihalič-Nadlišek.
V katinarski cerkvi je leta 1931 Tone Kralj izdelal Križev pot
slovenskega naroda. Zamišljen je bil kot spomenik bazoviškim
junakom, ustreljenim l. 1930, in trpljenju pod fašizmom. Farani so
po bogatem letu dogajanj v cerkvi Svete Trojice obiskali cerkve v
Slivju, na Premu in Ilirski Bistrici, ki jih je poslikal Tone Kralj. Ogledali
so si tudi cerkev v Štivanu pri Prestranku, v kateri so poslikave Mare
Jeraj Kralj, ter cerkvi v Knežaku in Baču, za kateri je slike izdelal A.
Černigoj. Po uspelem romanju bodo 3. oktobra obiskali Gradno v
Brdih, tamkajšnjo cerkev je poslikal Spacal, križev pot pa je Mušičev,
in Drežnico, kjer sta poslikavo podpisala Mušič in Černigoj. Vrnili naj
bi se preko Porčinja v Benečiji in obiskali cerkev Device Marije od
srpa.
Kratke
... kar se je pri vas tudi zgodilo...
Na našem občinskem področju je na-
stanjenih 66 pribežnikov oziroma pro-
silcev azila. Bivajo v dveh strukturah na
Fernetičih. Ponavljam, da smo za njiho-
vo prisotnost izvedeli šele potem, ko so
bili že nastanjeni. Prefekturo sem opo-
zoril, da bi si v prihodnje želeli več ko-
munikacije. Razumem, da smo v kri-
tičnem času, a vseeno zahtevamo več so-
delovanja. Prav tako pričakujem, da bi si
to breme bolj pošteno porazdelile vse
ostale občine po državi. Dejansko je da-
nes število beguncev na Fernetičih ena-
ko številu avtohtonega prebivalstva: nji-
hovo število predstavlja namreč 8% ce-
lotnega občinskega prebivalstva. Tako
navržene številke lahko na prvi pogled
vzbudijo skrb, večjih problemov pa do-
slej nismo zabeležili. Poudarjam pa eno:
razumem položaj prebivalcev Fernetičev,
ki so se dejansko čez noč znašli v povsem
predrugačenem demografskem in et-
ničnem okolju! V isti sapi pa dodajam,
da prihod teh oseb nikakor ne bremeni
občinske blagajne: njihova prisotnost na
repentabrskem področju ne zahteva od
občanov nobenega dodatnega stroška.
Kako so se temu vprašanju odzvali
prav občani? Ali se je slovenska speci-
fika območja na kakšen način prepoz-
nala v tem problemu?
Strah, ki ga evropski člo-
vek čuti zdaj, je zaznati
tudi pri nas. Gre za boja-
zen pred drugačnim in
drugačnostjo, za strah pred težko opri-
jemljivimi situacijami, ki oblastem lahko
kaj kmalu zbežijo iz rok … Verjamem pa,
da moramo priseljeništvo obravnavati z
ustrezno politiko, beguncem pa nuditi
primerne strukture, saj bi neorganiziran
bivanjski oziroma nastanitveni režim
botroval velikim problemom.
Koliko časa bodo priseljenci ostali pri
vas in kam bodo nato odšli?
Vsi naši ‘gostje’ so prosilci azila, to po-
meni, da morajo najprej urediti vse bi-
rokratske obveznosti, ki
jih določa zakonodaja.
Časovni termini so od
primera do primera ra-
zlični: recimo, da
splošna začasna nasta-
nitev za tovrstno tipolo-
gijo migranta gre od 10
mesecev do poldrugega
leta.
Katere narodnosti so
priseljenci, ki živijo na
Fernetičih?
Vsi so Afganistanci
moškega spola iz mesta
Jalalabad in njegove
okolice.
Kako menite, da se te
osebe počutijo pri vas?
Fernetiči so že sami na sebi odročen kraj.
Avtobusnih povezav z mestom je malo
in zato, če nimaš svojega prevoznega
sredstva, se na tem robu našega občin-
skega ozemlja počutiš ‘osamljenega’. Ne-
kateri se do Opčin odpravljajo peš, sama
organizacija ICS pa ponuja prosilcem
azila prevoz, a le v nekaterih primerih.
Slišal sem nekaj kritik na račun dejstva,
da so te osebe take in drugačne, da tavajo
cele dneve brez cilja, da so ves čas zato-
pljeni v svoje telefončke. Zato poudar-
jam tole: njihov status je začasen, so v
prehodnem obdobju svojega življenja.
Dejstvo, da so njihove obleke podobne
našim, potrjuje, da ne prihajajo k nam
iz bogve kakšnih geografskih leg, temveč
s področij, kjer je normalno življenje
onemogočeno zaradi določenih razlo-
gov. In še o telefončkih: to sredstvo je
edina vez, ki jim omogoča stik z družino.
Omenil sem, da so prosilci azila, nastan-
jeni na Fernetičih, moški: iz razlag, ki
smo jih prejeli, sestavljajo val izseljencev
te države zlasti mlajše generacije
moškega spola, da bi se izognile
državljanski vojni na domačih tleh.
Njihove družine načrtno spodbujajo
izseljeniško politiko, da bi svoje po-
tomce rešili prisilnega rekrutiranja te
ali one strani v vojni. Povedali so nam,
da so doma živeli v stalnem strahu
pred smrtjo: ko si zvečer zatisnil oči,
nisi vedel, ali se boš zjutraj zbudil; ko
ti je šel otrok v šolo, nisi vedel, ali se
bo vrnil domov …
Nekateri pribežniki so vzpostavili
dejaven odnos do občine in okolja,
ki jih je sprejelo … Ali bi nam lahko
kaj več o tem povedali?
Občina Repentabor je nosilka posebne-
ga štirimesečnega programa, ki smo ga
izdelali na podlagi deželnega razpisa, na-
menjenega negovanju okolja in javnega
zelenja. Na ta program se je odzvalo pet-
najst prostovoljcev - azilantov. To število
smo razdelili na skupine, vsaka šteje od
štiri do pet oseb. Vsi so že opravili tečaj
varstva pri delu, prejeli so sicer tudi mi-
nimalno delovno opremo. Konec julija
so bili že na delu v pomoč naši občinski
službi, ki skrbi za ta resor; pred nedav-
nim so na primer uredili zunanjščino
občinskega šolskega objekta, preden so
učenci začeli pouk.
Poudarjam dvoje: še enkrat to, da naši
ukrepi nikakor ne bremenijo občinske
blagajne. Drugič: priseljenci, ki so spre-
jeli to nalogo, nikakor niso zasedli de-
lovnih mest, ki bi pripadala do-
mačinom: njihova pomoč je povsem
prostovoljna, saj opravljajo naloge, ki bi
jih drugače prostovoljno morali izvajati
člani, denimo, civilne zaščite! Poteza je
še toliko bolj posrečena glede na dejstvo,
da je na tem okoljskem področju zaradi
pomanjkanja osebja dejaven le en sam
občinski uslužbenec. Pomoč, ki nam jo
nudijo naši začasni gosti, je zato v takih
okoliščinah izredno dobrodošla, po dru-
gi strani pa ta predlog konkretno potrju-
je naše prepričanje, da sta aktiven odnos
do okolja, ki te začasno sprejme, in delo
kot tako izraz krepitve človekovega do-
stojanstva. Gre torej za neke vrste oboje-
stransko ‘uslugo’.
Ali menite, da mediji poročajo ’nev-
tralno’ o tem problemu ali načrtno
netijo bojazen …
… načrtno netijo bojazen!
Mislite na krajevne medije ali na
državne?
Na skorajda vse medije. O prej omenjeni
dobri praksi, bodisi v naši občini Repen-
tabor bodisi drugod po Italiji, mediji
sploh ne poročajo: govor je le o negativ-
nih posledicah priseljeništva, o dobrih
izkušnjah pa ni ne duha ne sluha. Resni-
ci na ljubo, naši slovenski mediji so imeli
do tega vidika pozitiven odnos, italijan-
ski pa sploh ne.
Glede na to izkušnjo, kako gledate na
prihodnost občine Repentabor?
Prizadevamo si, da bi se število pribežni-
kov, nastanjenih na našem občinskem
območju, vsekakor zmanjšalo. Menim,
da bi bolj sorazmerna porazdelitev mi-
grantov med vse občine zmanjšala pri-
tisk na zgolj nekatere. Naša občina sodi
med najmanjše: zato ni prav, da pre-
našamo glede na naše zmožnosti tako
veliko breme, drugi pa ne. Pri tem ne mi-
slim samo na ostale občine tržaške po-
krajine, ampak tudi na občine v Furlani-
ji. Zagotavljam sicer, da bo naša krajevna
upravna enota vsekakor pripravljena pri-
spevati svoj delež tudi naprej.
Ali so pribežniki nastanjeni tudi v
ostalih občinah tržaške pokrajine?
So, a točnega števila ne poznam. Pri-
bežniki so tudi v občini Devin-Na-
brežina in, jasno, v Trstu.
Pa obrnimo stran. Pred nekaj meseci
ste postali pokrajinski tajnik SSk za
Tržaško. Zakaj ste sprejeli ta izziv, na
katerih temeljih bo slonela vaša poli-
tika?
Izziv sem sprejel zato, ker sem prepričan,
da je bila situacija stranke na Tržaškem
potrebna osvežitve zlasti glede na nove
izzive, ki prihajajo in bodo še prišli v
prihodnosti. Glede na sunkovite spre-
membe, ki se porajajo v današnji poli-
tiki na krajevni in deželni ravni, potre-
bujemo neki pristop, ki je bolj dina-
mičen. Verjamem, da bomo na tej po-
dlagi in s pomočjo mlajših sil, ki so pri-
stopile k pokrajinskemu tajništvu, dali
novega zagona stranki lipove vejice v
Trstu. Prav tako sem prepričan, da je za
zaščito naših narodnih pravic še vedno
najbolj učinkovita etnična stranka: Slo-
venska skupnost to je!
Po deželni reformi krajevnih uprav se
z izjemnim stanjem na politični ravni
ukvarjate zlasti župani okoliških
občin …
Pri pisanju statutov so pogovori med
župani pokazali predvsem krhkost same-
ga zakona oziroma majave temelje, na
katerih je nastal. Sam zakon ni na primer
v svoji osnovi predvideval obstoja slo-
venske manjšine na deželnem ozemlju
in zakonskih določil (državnih in med-
narodnih), ki nas ščitijo: ta negativni raz-
plet žal še kako dobro poznajo Slovenci
na Goriškem in Videmskem. Hvala Bogu
nam je za Julijsko medobčinsko terito-
rialno unijo uspelo sestaviti statut, ki bo
dopuščal manjšim okoliškim občinam
precejšnjo avtonomijo. Ta statut dejan-
sko posnema model, ki smo ga že upo-
rabljali v sklopu medobčinskega
združenja Morje Kras, ki je združevalo
vse občine naše pokrajine razen tržaške.
Statut JMTU je dober, moči moramo se-
daj usmeriti v spremembo zakona same-
ga, ki je - ponavljam - v osnovi napačen,
saj ne upošteva zakonskih določil, ki so
namenjena tistim enotam, kjer živimo
Slovenci!
Še nekaj glede priseljencev: ali so bili
vpleteni v kakšen neljub dogodek v
tem času, ko so nastanjeni na Ferne-
tičih?
Kar je meni znano, niso!
  Maša zadušnica za ustreljene junake
Le spoštovanje svobode in medsebojne
solidarnosti krepi demokratične vrednote življenja
BAZOVICA 
  ržaškemu občinskemu
svetniku iz vrst SSk Igorju
Švabu so prireditelji zaupa-
li nagovor po maši zadušnici v
cerkvi sv. Marije Magdalene v Ba-
zovici v nedeljo, 6. septembra, le
nekaj ur po končani osrednji spo-
minski svečanosti na bazovski
gmajni v spomin na Ferda Bidov-
ca, Franja Marušiča, Zvonimirja
Miloša in Alojzija Valenčiča. Tudi
maša zadušnica, ki jo vsako leto
daruje domači župnik, g. Žarko
Škerlj, je del spominskih dogod-
kov s skupnim naslovom Bazovi-
ca, za katere skrbi poseben odbor
pri Narodni in študijski knjižnici.
V bazovski Božji hiši so Švabove
besede zvenele kot klic k miru in
sožitju, ki pa mora vselej temeljiti
na zgodovinskem spominu. In
prav v tej razsežnosti imajo bazo-
viški junaki sijajno mesto, saj so z
darovanjem svojega življenja iz-
kazali pokončno držo slovenstva
in pripadnost narodu in domovi-
ni. Žrtvovali so se zaradi upora
proti naraščajočemu nasilju, ki so
ga bili deležni naši ljudje na lastni
zemlji. V zgodovino so se tako za-
pisali kot prve žrtve upora proti
fašizmu. Švab je črni noči Evrope
začrtal jasen časovni okvir: začela
se je s sarajevskimi usodnimi stre-
li leta 1914, zarja svobode pa je
posijala v maju pred sedemdese-
timi leti. Načrtne vojne morije je
bilo takrat konec, nasilje pa je še
naprej želo nedolžne žrtve: še da-
nes smo priča teritorialnim spo-
T padom po svetu, “danes pa živi-mo pred nevarnostjo mednarod-nega terorizma in verskega fana-
tizma, ki med drugim stremi tudi
po uničenju svetovne kulturne
dediščine, in v tem času se
soočamo še kako nepripravljeni
in hkrati brez nobene tankočut-
nosti do tragedije pribežnikov”.
Švab je spomnil, da nas bodo
namreč vsi presodili, ali bomo
sposobni odpraviti brezpredmet-
ne polemike in sovraštvo ter si
znali skupno prizadevati za
spoštovanje svobode in medse-
bojno solidarnost, ki krepi demo-
kratične vrednote življenja. Go-
vornik je nato ocenil družbeno-
politični okvir, v katerem živi
naša narodna skupnost v Italiji.
Živimo v demokratični državi, a
naš boj za pravice se ni nikoli
končal. Čakati smo morali več kot
petdeset let, da nam je Republika
Italija odobrila zaščitni zakon, ki
pa ni rešil vseh problemov, morda
jih je z nekega vidika celo povečal,
in da oblast, za katero smo se tudi
opredelili, podprli na volitvah in
tudi glasovali zanjo, ne kaže ved-
no velike radodarnosti in prave
pozornosti in spoštljivosti, je dejal
Švab. V isti sapi pa je opozoril, da
tudi med sabo prevečkrat ne naj-
demo skupnega jezika pri iskanju
rešitev različnih problematik in se
raje zapletamo in prepletamo z
analizo na politično ideološko-
demagoški osnovi in se zapleta-
mo zelo radi tudi v medsebojne
spore. “Ne smemo pa niti zanika-
ti, da je prevečkrat manjkal med
nami iskren in odkrit odnos”, je
dodal Švab. Razmišljal je o obdob-
ju hude gospodarske in socialne
krize, “iz katere še ni videti izho-
da”, o velikih izzivih ustavne,
upravne in volilne reforme, ki bo-
do popolnoma spremenile ustav-
no-upravni red: ti izzivi zahtevajo
od vseh nas enotnost v slogu, ki
so je bili sposobni ponotranjiti
bazoviški junaki.
Švab je še spomnil, da bo decem-
bra letos minilo petindvajset let
od tedaj, ko se je slovenski narod
na plebiscitu odločil za samostoj-
no in suvereno državo, junija na-
slednje leto pa bo Republika Slo-
venija praznovala petindvajset let
svoje samostojnosti in suvereno-
sti. “Ali bo slovenski narod znal
po četrt stoletja stopiti skupaj, se
zavzeti za gradnjo neomajne
enotnosti in povezanosti, tako kot
je znal ustanoviti lastno državo,
torej izogniti se narodni razklano-
sti”? se je vprašal. Ne gre za nobe-
no revizijo zgodovine (“naj o tem
presodi stroka”), ne gre za kakšno
iskanje celovitejše resnice. Po
mnenju Igorja Švaba gre le za to,
da se po sedemdesetih letih konca
druge svetovne vojne spomnimo
tudi tistih, “ki so bili brez dokaza
krivde umorjeni, otrok, katerim
so bili po krivici odvzeti očetje, po
krivici odvzete matere, bratom
odvzete sestre, nečakom strici,
vnukinjam dedki. Izdihnili so
brez možnosti, da bi se branili,
brez možnosti, da bi se izrekli za
nedolžne, brez možnosti, da bi
dokazali svojo pravico”. Veliko
število množičnih grobišč kaže
neizprosno sliko takratnega revo-
lucionarnega boja za oblast in
njegovo neusmiljeno naravo. Gre
za trenutek, ki ga slovenski narod
potrebuje za svojo prihodnost,
trenutek iskrenega priznanja stor-
jenih napak, tako da bodo pri-
hodnji rodovi lažje nagovarjali k
miru, sožitju in spravi, se izognili
razkolu in razvili močno sodelo-
vanje kot pogoj enotnosti, tiste
enotnosti, ki jo je slovenski narod
poznal ob ustanovitvi lastne
države: le tako bo lažje krepiti na-
cionalno in državljansko samoza-
vest, je sklenil Švab.
“Njihove družine načrtno
spodbujajo izseljeniško 
politiko, da bi svoje 
potomce rešili prisilnega
rekrutiranja te ali one
strani v vojni.”
S 1. strani
Dobra izkušnja ...
“Poudarjam pa eno: razumem 
položaj prebivalcev Fernetičev, ki
so se dejansko čez noč znašli v
povsem predrugačenem 
demografskem in etničnem
okolju! V isti sapi pa dodajam, da
prihod teh oseb nikakor ne 
bremeni občinske blagajne”
Igor Švab
Tržaška 17. septembra 2015 11
Obvestila
Narodna in študijska knjižnica na
ul. S. Francesco je odprta od 10. do
18. ure vsak dan razen ob sobotah.
Združenje prostovoljcev Hospice
Adria Onlus vabi na predavanje z
naslovom Notranje ozdravljenje, ki
bo v četrtek, 17. septembra 2015,
ob 20. uri v Finžgarjevem domu,
Dunajska cesta 23, na Opčinah.
Predaval bo Boštjan Hari iz
Ljubljane.
Združenje prostovoljcev Hospice
Adria Onlus in Klub prijateljstva –
Vincencijeva konferenca vabita na
srečanje z g. Boštjanom Harijem, ki
bo predaval na temo Notranje
ozdravljenje v četrtek, 17.
septembra, ob 20. uri v
Finžgarjevem domu, Dunajska
cesta 23, Opčine.
Vincencijeva konferenca vabi
člane, prijatelje, prostovoljce
sorodnih ustanov in vse, ki se
kakorkoli udejstvujejo na področju
humanitarnega dela, na srečanje
ob začetku delovnega leta, v sredo,
30.9.2015 (ob prazniku svetnika
revnih, sv. Vincencija), v kapeli
Zavoda šolskih sester, ul. delle
Docce 34: ob 16. uri bo sv. maša,
nato duhovna spodbuda ob mislih,
ki nam jih bo posredoval g. Franc
Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru
in predsednik Istrske območne
enote Karitas.
ROMANJE V MEDJUGORJE bo od
2. do 5. oktobra. Prvi dan odhod
avtobusa iz Rožne Doline ob 5. uri
zjutraj. Prihod v Medjugorje v
popoldanskih urah. Drugi dan bodo
na vrsti vzpon na goro Križevac in
pobožnosti. Tretji dan bodo romarji
obiskali Cenacolo in hrib prikazanja.
Četrti dan odhod proti domu; prihod
domov v večernih urah. Slovenski
in italijanski državljani potujejo z
veljavno osebno izkaznico. Vpis pri
g. Darku 370 3201305 ali 0481
32121, za tržaške romarje pri g.
Jožetu Markuži 040 229166.
Tržaški romarji stopijo na avtobus
pri bencinski črpalki na Pesku.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: N. N. 20
evrov; za prevozna sredstva v
misijonih “MIVA”: N. N. 100 evrov;
za dnevno skodelico riža v misijonu
s. Marije Pavlišič, Madagaskar: N.
N. 100 evrov, v spomin na sestro
daruje N. N. 200 evrov. 
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  ZCPZ / Revija zborov openske dekanije 
Pevski poklon 
msgr. Dušanu Jakominu
ŠKEDENJ 
  evija zborov openske de-
kanije je dvanajstletna
tradicija, ki je letos pri-
dobila dodatno razsežnost (in
publiko), saj je potekala kot
skupna prireditev v uvodnih
dogodkih Slofesta 2015 in v
spomin na msgr. Dušana Jako-
mina. Zaradi tega je bila v cer-
kvi sv. Lovrenca v Škednju, širši
pomen te izbire pa je na začet-
ku poudarila predstavnica
ZSKD Ksenija Majovski, ki se je
spomnila besed msgr. Jakomi-
na ob njegovem zadnjem obi-
sku v NŠK, ko je ravno v zvezi z
drugo izvedbo Slofesta izrazil
željo in prepričanje, da bi do-
godek tokrat združil Slovence
onkraj političnih opredelitev.
V imenu organizatorjev je
predsednik ZCPZ Marko Tavčar
spregovoril o vrednotah vere,
slovenske besede in kulture, ki
so zaznamovale gospoda Jako-
mina, a tudi o njegovi iskreni
ljubezni do petja in glasbe, saj
je cerkveni zbor velikokrat te-
melj župnijskega verskega in
kulturnega snovanja. V imenu
lokalne skupnosti je spregovo-
rila organistka škedenjskega
zbora Tamara Cetin, ki se je
hvaležno spomnila razgleda-
nega, vsestransko angažirane-
R ga, večno mladega človeka, kije v devet desetletij trajajočemživljenju odprto in radovedno
prešel “od petrolejke do iPa-
da”, kot pravi tudi naslov nje-
gove knjige, s katero so organi-
zatorji obdarili vse nastopa-
joče.
Začetek revije je pripadal ške-
denjskim pevcem, ki so se dol-
goletnemu župniku in prijatel-
ju poklonili najprej s petjem
združenega zbora Škedenj-Sv.
Ana pod vodstvom Alenke Cer-
gol, nato s prisrčnim posvet-
nim programom ženskega zbo-
ra Ivan Grbec, ki ga vodi Silva-
na Dobrilla. Brat in sestra Cer-
gol sta s posebno prizadevno-
stjo sooblikovala to revijo, saj
je Alenka poleg že omenjenega
vodila tudi Skavtski zbor s spo-
redom verskih popevk in eno
od sklepnih skupnih pesmi, Iz-
tok pa je poskrbel za orgelsko
spremljavo marsikaterega od
nastopajočih zborov. Med temi
sta bila ženski zbor Prosek-
Kontovel, ki je lepo pripravil in
odpel tri pesmi pod vodstvom
Marka Štoke, in ubrana mla-
dinska skupina Vesela pomlad
Andreje Štucin. Iz Bazovice sta
prišla dva zbora: otroška skupi-
na Slomšek, ki jo sestavlja šest
odličnih malih solistk (vodi
Zdenka Kavčič Križmančič), in
mešani zbor Lipa, ki je pod
vodstvom Tamare Ražem Loca-
telli zapel tudi del De Haanove
Misse brevis, s katero je pred
nekaj meseci nastopil v veron-
ski Areni. Med solidnejše zbore
z dolgo tradicijo spada MePZ
Sv. Jernej, ki se je izkazal z vrsto
pripovednih nabožnih pesmi v
ljudskem tonu pod vodstvom
Janka Bana. Msgr. Jakomin je
deloval tudi v Mačkoljah, od
koder je prišel cerkveni zbor, ki
ga vodi Nataša Smotlak. Edi Ra-
ce je po tradiciji pripravil in vo-
dil nastop Združenega zbora
ZCPZ, na koncu pa so prav vsi
nastopajoči množične revije
skupaj zapeli dve skladbi, ki sta
bili msgr. Jakominu posebno
pri srcu: Blagoslovi nas Zveličar
Hugolina Sattnerja in Pozdra-
vljena zemlje ti blagoslov Loj-
zeta Mava.
Dogodek je bil del predfestival-
skega programa Slofesta, ki bo
z “rojem dogodkov” popestril
tržaško mestno središče od pet-
ka do nedelje. V ta sklop spada
tudi nedeljska sveta maša pri
Sv. Antonu, ki bo z najboljšimi
voščili in blagoslovom uvedla
program zadnjega festivalskega
dne.
PAL
Izsledki raziskave SLORI
Slovenščina (skoraj) 
ni vidna
  lovenski raziskovalni inštitut
je prvi septembrski petek v
dvorani Tessitori v Trstu
predstavil izsledke najnovejše ra-
ziskave o jezikovni pokrajini na
naselitvenem območju slovenske
skupnosti v Italiji, ki dokazuje sta-
re problematike in odpira nove na
račun javne vidljivosti slovenske-
ga jezika na Tržaškem, Goriškem
in Videmskem. Kljub pravni po-
dlagi, predvsem ustavnih zako-
nov, Okvirne konvencije za
zaščito narodnih manjšin
482/1999 in Zaščitnega zakona za
Slovence v Italiji 38/2001, je slo-
venščina še izredno slabo prisotna
S v javnih in zasebnih prostorih, pane samo v nenaklonjenih me-stnih središčih, temveč - presene-
tljivo - tudi v občinah in krajih z
visoko gostoto slovenske popula-
cije.
Predstavitev projekta, ki je stekel
v sklopu pokrajinskega razpisa za
pobude posebnega pomena, je
pred javnimi upravitelji in poli-
tičnimi predstavniki potekala v
obeh delovnih jezikih s simulta-
nim prevajanjem. Kot je uvodoma
povedal predsednik SLORI-ja Mi-
lan Bufon, je monokulturnost za
Evropo redkost, saj je kontaktnih
območij med jeziki in kulturami
veliko. Krčiti pestrost jezikovnih
pokrajin pomeni odvzeti skupno-
stim možnost, da doma ohranijo
lastno identiteto. “Kdaj bo Trstu
povrnjen multikulturni značaj, ki
mu je v preteklosti dajal zagona,
kdaj bodo v Trstu Slovenci res spet
doma”? se je še vprašal Bufon.
Moderatorka Maja Mezgec je
predstavila koncept in izsledke ra-
ziskave. Jezikovne pokrajine opi-
sujejo vidno prisotnost določene-
ga jezika v prostoru: to so kažipoti,
ulične table, napisi na trgovinah,
tvrdkah in javnih upravah, spon-
tani napisi in celo oglasni plakati.
Po komunikacijski in simbolni
funkciji odsevajo, kot ogledalo,
družbeno rabo jezikov, njihov sta-
tus in družbena ravnovesja med
jezikovnimi skupnostmi. Razisko-
valci SLORI-ja so vzorčili strateške
predele treh pokrajin in iz korpusa
4000 napisov ugotovili, da je ce-
lotna jezikovna pokrajina pre-
težno enojezična. Dobrih 83%
vseh napisov je enojezičnih (od
teh 91,4% v italijanščini), samo
15% je dvo- ali večjezičnih, od te-
ga le polovica v slovenščini. Naš
  sakoletni vaški praznik, imeno-
van tudi Šagra pod kostanji pri
Banih, je letos potekal ob spomi-
nu na stoletnico smrti barona Josipha
Burgstallerja, ki mu je Občina Trst po-
stavila spomenik na zelenici pred
opuščeno vojašnico Monte Cimone.
Svojčas je bila to njegova po-
sest, kjer je imel poletno rezi-
denco. Vsako leto se s tem
praznovanjem vas spominja
na tiste čase, ko se je konec po-
letja poslavljal, z občutenim
praznovanjem, pred odho-
dom v mesto.
Lepo, prijetno toplo vreme je
pripomoglo k sproščenemu
vzdušju pri odkritju tega spo-
menika iz kraškega kamna,
dela kamnoseškega podjetja
Tavčar iz Povirja; delo krasi
trojezični napis. Pri odstiranju
tančice pozabe pomembnega Tržačana
sta pripomogli banovska skupnost in
Občina Trst s postavitvijo tega obeležja,
ki bo prihodnje rodove spominjalo na
delo, ki ga je opravil Burgstaller (1840-
1914) na raznih področjih javne uprave.
Kot poslanec na Dunaju, kot član me-
stne in pokrajinske uprave je
veliko prispeval za družbeni
razvoj mesta in njegovega
okolja. Bil je delegat agrarne
družbe, direktor generalnih
skladišč, svetovalec in pod-
pornik dobrodelnih in člo-
vekoljubnih ustanov, pred-
sednik gledališča Verdi, pomembno
vlogo je imel kot predsednik Komisije
za pogozdovanje Krasa, in to od nje-
nega nastanka 1882 do smrti. In še bi
lahko naštevali. Vse njegovo delo je s
prihodom italijanskih oblasti po prvi
svetovni vojni šlo v pozabo. Sto let je
moralo preteči od nje-
gove smrti, da se je
mestni svet na pobu-
do svetnikov Igorja
Švaba, Alessandra Car-
mija in Maria Ravalica
zavzel za postavitev
tega spomenika, ki ga
je v petek po maši bla-
goslovil župnik g.
Franc Pohajač.
V nedeljo, 6. septem-
bra, so se zbrali parter-
ke in parterji v narod-
nih nošah z godbo na
pihala Viktor Parma iz Trebč na vaškem
trgu Staje in se odpravili po vasi do spo-
menika, kjer so jih pričakali župan,
predsednik rajonskega sveta Marko MiI-
kovič in predsednica SKD Grad Norma
Križmančič poleg drugih, ki so se zbrali
za ta dogodek pred opuščeno vojašnico.
Pozdravnemu nagovoru sta sledila gla-
sbeni uvodu in predaja besede županu
Robertu Cosoliniju, ki je poudaril po-
men raznolikosti ozemlja in potrebo po
ovrednotenju krajevne kulture in zgo-
dovine za graditev prihodnosti v tem
prostoru. Melita Vidau, Neva Hussu in
Pavel Vidau so v nemščini, italijanščini
in slovenščini orisali lik tega človeka in
opozorili na nezanemarljivo vlogo, ki jo
je imel pri razvoju družbe in te-
ga območja. V zadnjem delu
nagovora so se zahvalili za po-
stavitev spomenika Občini Trst,
vaški skupnosti in posamezni-
kom, ki so se zavzeli, da je
prišlo do tega dogodka. S tem
se je pokazala določena skrb za
ovrednotenje lastne zgodovine
in z njo drugačnega pogleda v
prihodnost na tem križišču,
obenem stičišču narodov, jezi-
kov in kultur, ki so od nekdaj
plemenitile ta prostor ob Jadranskem za-
livu.
Sledili sta odkritje spomenika in pola-
ganje cvetja, nato je Ivana Husu recitira-
la Prešernovo Zdravljico; ob koncu se je
občinski svetnik Igor Švab zahvalil župa-
nu, odbornikoma in vaški skupnosti za
uspešen konec te zgodbe s postavitvijo
spominskega obeležja. Zadonela je še
himna, Bog ohrani, Bog obvarij in s tem
se je tudi končal program pri spomeni-
ku. Udeleženci so se nato v sprevodu,
imenovanem tudi mantenjada, preselili
na prireditveni prostor sredi vasi, kjer se
je nadaljevalo praznovanje s šagro pod
kostanji.
Pavel Vidau
V
jezik je v sre-
dišču Trsta in
Gorice skoraj
neviden, izrazi-
to slabo prisot-
nost ugotavljajo
v vsej tržaški po-
krajini. Prese-
neča dejstvo, da
se enojezični
italijanski napisi pojavljajo tudi v
dvojezičnih občinah in tradicio-
nalno slovenskih naseljih. Najbolj
dosledno dvojezičnost med javni-
mi organi uveljavljajo pokrajinske
uprave, slovenščina pa je malo pri-
sotna v spontanih zapisih zaseb-
nikov. Slika izraža dolgoletno je-
zikovno politiko Italije in norma-
tivno prisilo nove zakonodaje, ki
pa za privatni sektor ni obvezu-
joča.
Bojan Brezigar se je ob fotografijah
sprehodil med cestnimi napisi z
vsega sveta, ki izražajo različno
normiranost večjezičnosti: od
funkcionalnih, preko ustavnih,
simbolnih in prepovedanih praks
dvo- ali večjezičnosti je Brezigar
opozoril na politične razsežnosti
jezikovnih pokrajin.
Primera dobre prakse sta na izra-
zito plodnem in lucidnem srečan-
ju izpostavila predsednica tržaške
pokrajine Maria Teresa Bassa Po-
ropat, ki se za vpeljavo dvojezično-
sti zavzema od leta 2006, ter od-
vetnik in član upravnega odbora
Zadružne kraške banke Mitja Oz-
bič.
Raziskovalno poročilo o jezikovni
pokrajini na naselitvenem ob-
močju Slovencev v Italiji dokazu-
je, da je vidnost jezika v do-
ločenem prostoru posledica
družbeno-kulturnega stanja, lah-
ko pa jo upravitelji uporabijo kot
sredstvo za udejanjanje jezikovnih
politik. Potrebujemo krmarja.
Jernej Šček
  Ob stoletnici smrti
Postavili so spomenik
političnemu delavcu Burgstallerju
BANI 
CERKVENI PEVSKI ZBOR 
OD SV. ANE
čestita 
ALENKI CERGOL 
za uspešno študijo 
v fizijoterapiji.
Foto Damj@n
Videmska / Aktualno17. septembra 201512
  Sonja Klanjšček
Letošnje šolsko leto
prinaša precej novosti
POGOVOR 
  vojezična šola v
Špetru je stopila v
novo šolsko leto z
274 vpisanimi učenci v
vrtcu, osnovni in nižji sred-
nji šoli, kar pomeni devet
učencev več kot lani in dva-
najst več kot predlani. Z rav-
nateljico Sonjo Klanjšček
smo se pogovorili o novo-
stih, pričakovanju in
težavah šole.
Po navadi je prejšnja leta
dvojezična šola odpirala
vrata pred ostalimi. Zakaj
tega letos niste storili?
Ker smo upravičeno
pričakovali, da bodo letos
nekatere novosti v zvezi z
imenovanjem osebja v sta-
lež in v celoletne suplence
in, kot smo pravilno dom-
nevali, bi šole, ki bi prej
začele pouk, imele težave prav pri imeno-
vanju osebja. Letos je veliko novosti, mno-
go ljudi stopa v stalež oziroma je imeno-
vanih po novih pogojih in vsaka šola, ki
bi začela prej, bi imela pač težave, če nima
stalnega kadra vsaj v veliki večini.
Drugo leto ste “za volanom” dvojezične
špetrske šole; tudi letos se boste morali
spopasti s prostorsko stisko v pričako-
vanju popravljenega šolskega poslopja.
Katere so najbolj pereče težave?
Velikih novosti v primerjavi z lanskim šol-
skim letom ni. Lani smo odprli novo sek-
cijo vrtca v občini Sovodnje. V tem oddel-
ku se bo letos nadaljevalo delo, ki smo ga
začeli lani. Vse ostalo, učilnice, igralnice,
hodniki, dvorišča, pa je isto kot lani; pro-
stori sicer ne zadoščajo, zato da bi pouk
potekal optimalno. Vsekakor smo precej
dobro organizirani, tako da z učitelji,
vzgojiteljicami in profesorji zadostimo
pričakovanju otrok.
Na sestanku s starši, pred začetkom šol-
skega leta, je Gianfranco Terranova, od-
govorni s tehničnega urada občine Špe-
ter, napovedal, da se bo menda na
začetku šolskega leta 2016-2017 lahko
vselilo v prenovljene prostore v Ažlan-
jski ulici nekaj razredov dvojezične
šole. S katerimi občutki sprejemate te
novosti?
Pozitivno je, da dela na gradbišču poteka-
jo neprekinjeno in brez težav. Kako se bo-
mo vselili v to novo poslopje, o tem sem
prvič slišala na sestanku, tudi zame je bilo
to novost. Glede tega se nismo še nič po-
govarjali med kolegi, učitelji, profesorji in
starši, tudi z občino neposredno ne. O tem
bomo dobro premislili tudi v sodelovanju
z družinami in razmislili, kako se dajo
uskladiti prevozi in vse ostalo. Nato bomo
odločili, ali je dobro, da se najprej seli en
del in potem ostali, ali je boljše, da se vsi
skupaj preselimo, ko bo celotno poslopje
nared.
Tudi letos bo v Sovodnji aktivna sekcija
vrtca, ki bo gostila male in srednje dvo-
jezičnega vrtca. Prvo leto se je dobro iz-
teklo. Kako mislite letos urediti sovo-
denjsko sekcijo ter sodelovati s Špe-
trom?
Lani so bili otroci v sovodenjski sekciji v
glavnem mali, letos pa mali in srednji. Le-
tos bo večja skupina srednjih otrok,
manjša mlajših in si bomo z vzgojiteljica-
mi gotovo zamislili in tudi izvedli kako
srečanje več, kot jih je bilo lani. Nadalje-
vale se bodo skupne iniciative za praznike,
tako se bo lahko dogodilo, da bodo sovo-
denjski otroci prišli v Špeter na obisk in
obratno.
Katere novosti se obetajo v letošnji di-
daktični ponudbi dvojezične šole?
Novosti bo letos kar precej, kar se tiče ce-
lotnega ustroja šole na vsedržavni ravni.
Kot vsaka šola bomo tudi mi pripravili le-
tošnji in triletni načrt od leta 2016 naprej,
v katerem bomo skupaj z vsemi sodelavci
v šoli poglobljeno razmišljali, katere so
prioritete naše šole, kaj okolje pričakuje
od nas, poslušali bomo tudi starše in dru-
ge organizacije z območja in še dodatno
obogatili to, kar ta šola vsa ta leta dela. Ze-
lo pomembna se mi zdi njena vloga, kar
se tiče ohranjanja slovenščine, tako v na-
rečni obliki kot v knjižnem jeziku, izredno
važni so sodelovanje in stiki z društvi in
drugimi krajevnimi organizacijami. Šola
je namreč zelo močno povezana z okol-
jem, v katerem deluje. Prisluhnili bomo
željam in pričakovanju družin.
Kaj pa lahko poveste v zvezi z rabo no-
vih tehnologij v šoli?
Tudi pri tem je precej novega. Izdan je že
bil prvi poln razpis, ki prinaša precej
možnosti, da bodo šole dobile kar precej
evropskih sredstev za posodobitev infra-
struktur v zvezi z digitalno šolo, od pove-
zave v digitalno mrežo do opremljanja in
izpopolnjevanja osebja. Tako da se tu od-
pirajo možnosti, da bomo tudi na naši
šoli, kjer so učitelji že kar dobro pripra-
vljeni in imajo za seboj več izpopolnje-
vanj, dodatno obogatili ponudbo.
Katere so težave in vaša pričakovanja v
zvezi s šolsko reformo, poimenovano
“dobra šola”, predvsem kar se tiče
učnih kadrov in didaktične ponudbe?
Osebno upam, da bomo znali iz te refor-
me izluščiti vse tisto, kar je pozitivnega.
Kar se tiče osebja, je sedaj še malo nedo-
rečeno, a recimo, da bi moralo v prvih
mesecih tega šolskega leta biti znano, ko-
liko dodatnega osebja bo dobila vsaka
šola. To bo, upam, predstavljalo za vse šole
in za našo tudi možnost obogatitve po-
nudbe tako projektnega dela kot pomoči
otrokom, ki jo uporabljajo. Res upam, da
se nesoglasje na različnih ravneh šole ne
bo večalo in da bomo znali bodisi poli-
tični krogi kot šolniki najti tiste skupne
oblike dela, ki bodo šoli in seveda učen-
cem največ prinesle.
Ali ste zadovoljni s sodelovanjem med
dvojezično šolo in okoljem in kaj me-
nite, da bi bilo treba še izboljšati?
Med kolegi smo se o tem veliko pogovar-
jali že meseca junija, ko smo končali šol-
sko leto in smo naredili obračun dela, pa
tudi zdaj ob začetku novega. Ob tem je bi-
la velika obogatitev naloga, ki jo je za po-
trditev v stalež pripravila naša profesorica
slovenščine, Vesna Jagodic, v kateri obrav-
nava stvarnost Nediških dolin. S pomočjo
podatkov, ki jih je dobila bi raziskovanju,
še naprej raziskujemo najboljše poti sode-
lovanja z družinami in okoljem, ki še ak-
tivno uporablja slovenski jezik, bodisi v
narečni ali v drugi obliki, tako da bi to ak-
tivno rabo jezika skupaj z okoljem spod-
bujali, da bi se drug drugega motivirali,
da bi poznavanje jezika ostalo živo v vsak-
danji rabi in ne samo v šoli. Kot dokazu-
jejo vse raziskave in kot je tudi sam dr. For-
te v svojem nagovoru ob 30-letnici šole
podčrtal, če hočemo jezik ohraniti, ga
moramo uporabljati. Če ga govorimo le v
šoli, bomo pri njegovem ohranjanju imeli
precej težav.
Larissa Borghese
D   icer pišem, ko sedim na udob-nem stolu, a v prejšnjih dneh jebilo udobnosti res bolj malo...
načrtovanje se je začelo že pred skoraj
letom dni, ko smo končali lanski po-
hod, a smo bili že z mislijo na le-
tošnjem, obenem pa tudi dovolj adre-
nalinsko nabiti, da smo že sanjarili o
tem, kaj se bo leto potem dogajalo in
mimo katerih krajev nas bo pot vodila
na Triglav. In tako se je načrt skorajda
sam zarisal.
Od Buj na
Hrvaškem, ob
Jadranskem
morju do Be-
nečije pa še
do tromeje z
zadnjim cil-
jem, posta-
vljenim na
vrhu Očaka. V
času, ko se je
ta pohod
(vsako leto z
drugačno tra-
so) že skoraj
zakoreninil
med pohod-
nike in krajevne skupnosti, pristopijo
k akciji še razni dobrotniki, ki nam
vsak po svoje želi biti v pomoč na tej
zahtevni poti v visokogorje. In se zato
izkušnja ne začenja prvi dan pohoda,
ko se usmeriš do prvega cilja, ampak
že nekaj dni prej, in sicer, ko se 'ko-
rajžna' druščina sreča, da dobi v zalo-
gaj razpoznavne majčke in ostalo opre-
mo, ki jo bo na poti uporabljala. Potem
pa se mora na svojem domu še vsak za-
se primerno pripraviti na potovanje,
kajti bistvo je, da ti ničesar na poti ne
primanjkuje, obenem pa nahrbtnik ne
sme biti pretežak.
Jutro je. Že smo v Bujah pred župan-
stvom, izstopimo iz avtobusa (štirinajst
pohodnikov: Marijan Zega, Danijel
Božič, Zvonko Gec, Vojko Marušič,
Aleksander Tretjak, Giorgio Ruzzier, Er-
vin Pegan, Miran Pavšič, Martin Ličen,
Nenad Karanovič, Dane Božič, Miran-
da Marjanovič, Mojca Cotič in Tanja
Peric) in vsak pobere svoje. Na župan-
stvu nas pričakujejo glavni krajevni
predstavniki in prvi pritisnejo svoj žig
s podpisom na Listino o prijateljstvu
in sodelovanju med krajevnimi upra-
vami. Za njimi bo isto storila uprava še
ene hrvaške občine, desetih zamejskih
in dvajsetih občin na območju Repu-
blike Slovenije. Dan, ki ga imamo pred
sabo, je zelo soparen in vroč, hoja bo v
glavnem potekala po dolini Dragonje,
kjer že skoraj varčuješ pri požirkih vo-
de, ki jih spiješ, da ti je ne bi med hojo
zmanjkalo. Struge rek so namreč po-
polnoma suhe in tudi vasi ni na spre-
gled. Bojazen se razreši, ko smo pod vi-
sokim viaduktom Črnega kala in že
skoraj vidimo v daljavi, ali pa si jo bolj
domišljamo, vas Kastelec. Lopa oziro-
ma jedilnica kmečkega turizma je
struktura, ki nas bo pestovala to noč
(še prej pa zapojemo ob harmoniki ne-
kaj skladb iz naše pesmarice, da
odženemo utrujenost). Ne bo pa dolgo
trajalo, kajti ob 4.30 smo že pripravlje-
ni, da v popolni temi krenemo na pot
tja do Glinščice in naprej po Kraškem
grebenu do Nabrežine. Topel sprejem,
nekaj uradnih pozdravov pohodu in
porcija pečenega bika je pripomogla,
da smo se odpravili še do Gorjanskega,
kjer bomo prespali. Prav drugi dan po-
hoda pa je tisti, ki prinese s sabo odpo-
ved kar treh pohodnikov. Trma ne za-
dostuje vedno, da vztrajamo na poti.
Dogaja se tudi, da solzica zleze v oko,
ko si primoran, da skupino zapustiš...
Naslednje jutro nas trasirana pot usme-
ri že proti Koradi, seveda z
nekaj postojankami vzdolž
Krasa, Vipavske doline in
Brd. Vendar pa je dan dru-
gačen od prejšnjih. V skupini
zeva nezaželena praznina,
kjer bi morali biti trije po-
hodniki – trije prijatelji. In
vsak od nas razmišlja, ali je
letošnja trasa res najzahtev-
nejša do zdaj? Jo bomo zmo-
gli premagati tudi letos, ali
smo precenili naše sposob-
nosti? S temi mislimi kora-
kamo še v trdi temi po kam-
nitem kraškem kolovozu. Po
spustu s Krasa, ki ga opravi-
mo v prijetnem jutranjem
hladu, nas v dolini Vipave že
pričaka nov vroč in soparen dan, ki ga
bomo preživeli na poti v Gorico in na-
prej v Goriška Brda. In tu nam poleg
pogleda na čudovito gričevnato deželo
narava podari tudi prvo vodo v čevljih.
Voda sama po sebi ni tako zoprna in
nas prijetno ohladi, a v taki situaciji se
še lažje začenjajo pojavljati žulji. Od tu,
če ne že prej, bo vsako jutro delovala
prava mobilna ambulanta z obliži,
spreji in s tako učinkovitim “belim tra-
kom”, ki pohodniku na Triglav reši že
skoraj vsako vrsto zdravstvene proble-
matike. Cesta z naklonom 14%, ki se
spusti z Livka v dolino Soče, pa nam
muči še prste in podplate, nas pa ob
koncu dočaka slastna večerja v Kobari-
du. Tu si miselno začrtamo mejo, in si-
cer vstop v alpski svet... in takoj z njim
že vdihnemo svež zrak visokogorja. Od
Kobarida do Trente je naslednji dan 41
km razdalje, ki jo prehodimo delno po
čudoviti Soški poti, delno pa po asfal-
tu, kajti nad nas se je zgrozila nevihta
in bi hoja po mokrem gozdnem terenu
prinesla s sabo zagotovo kak neprijeten
in nezaželen zdrs. Tu, pod dežjem, vsak
s svojim dežnikom v roki, z nahrbtni-
kom, pokritim marsikdaj le s plastično
vrečo, in s čevlji, nabitimi z vodo, je
zatopljen v svoje misli. Nič se ne pogo-
varjamo, a so tudi ta-
ke ure samo po svoje
prijetne. Znova pa
nekdo pride do bese-
de, ko na poti srečaš
gostilno in je ponu-
jena zamisel, da bi se
ustavili na toplem
čaju, ki naj bi nas ne-
koliko “posušil”. Ko
pa si ponovno v hoji, te na poti že poz-
dravljajo prijatelji, ki švignejo mimo z
avtomobilom in so se odločili, da bodo
ves trud, ki si ga vložil, počastili s tem,
da te pričakajo s toplim objemom na
cilju tistega dne. V Trenti smo, v Hiši
trentarskih vodnikov, ki stoji prav za
informacijskim središčem Triglavskega
narodnega parka. Konferenčna dvora-
na s trinajstimi ležišči na tleh (kajti tu
bo danes prespala z nami tudi naša lo-
gistična ekipa) nam je
na voljo do 4. ure na-
slednjega jutra, ko se od-
pravimo čez Vršič v
Kranjsko Goro. Seveda z
dežjem, ki nam zvesto
sledi. Predzadnja tura do
vrha Triglava se bo
končala v Kovinarski
koči v Krmi, kamor do-
spemo popolnoma pre-
močeni in že pri temi.
Zato pa je še večji užitek
prisesti k veliki kvadra-
tasti mizi, ki zmore spre-
jeti prav vse nas,
in tako zaužiti
krožnik mesa z
omako, v katero
bomo namakali
velike kose
sveže pečenega
kruha. Zadnja
noč pred veli-
kim podvigom.
Bo vreme
držalo in nam
bo uspelo se do-
takniti Aljaževe-
ga stolpa? Vre-
menska napo-
ved ni naj-
boljša, prav zato
krenemo ob
5.30 iz koče po
dolini v skale.
Še nekaj časa
imamo na voljo, ko dospemo na Pla-
niko in odložimo nahrbtnike v sobi,
moramo pa pohiteti, kajti danes se Tri-
glav še ni odkril. Med drugim opažajo
planinci, ki so bili že ob zori na vrhu,
da ni še veliko ljudi, ki bi se danes
vzpenjalo na Triglav, zato dobimo še
dodatno gonilno silo, da stopimo hitro
na zadnji del poti. Približno ena ura
vzpenjanja med skalami in hoje po gre-
benu z Malega Triglava na... in že smo
na vrhu, radostni, okušamo užitek sto-
panja po najvišji točki daleč naokoli.
Še nekaj slikic in dež je že ponovno v
naši družbi. Ker je Triglav tako gosto
obiskana gora, postane z dežjem pot
med skalami lahko zelo spolzka. Brez
velikih pomislekov se odpravimo z
vrha v Planiko, ki nas tako prisrčno
sprejme v svoj objem in pogosti. Srečni
smo, da nam je uspelo, da smo v glav-
nem vsi zdravi, in na dan prihajajo
občutki, razmisleki in že se na leseni
klopci tudi kaj novega načrtuje, sedaj,
ko ti adrenalin daje moči za nove ture.
Spust v dolino preko Vodnikovega do-
ma, ki tako kot Aljažev stolp let praz-
nuje 120-letnico postavitve, je prijeten
in umirjen. Vemo, da je najhuje za na-
mi, da smo svoje cilje dosegli in da nas
v Stari Fužini pričakuje prijeten spre-
jem. Od tod pa na vlak iz Bohinjske Bi-
strice v Štanjel, kjer nas družine, prija-
telji, znanci in vsi, ki sledijo pohodu,
objamejo in pospremijo v sončnem
vzdušju do osrednjega prizorišča praz-
nika v Gorjanskem.
Tako je po 315 kilometrih hoje v osmih
dneh in 6800 metrov višinske razlike
vsak doživel po svoje korak za kora-
kom, medtem pa so dve hrvaški, deset
zamejskih in dvajset občin na ozemlju
Slovenije sklenile, da bodo spoštljivo
in prijateljsko sodelovale v vodenju
vsakdanjih obveznosti.
Tanja Peric
S
Vznemirljiv pohod na slovenski gorski očak
315 km peš ... ni pa bistvo
številka sama po sebi
Slovenija 17. septembra 2015 13
Ob vedno novih valovih beguncev 
S pretvezo solidarnosti bi migrante
najraje zadržali v Sloveniji
  e bi opazovali zgolj nara-
vo, okolje, potem doživlja-
mo lep in v glavnem topel
september. Čas, ko se zdi zima s
svojimi tegobami in mrazom še
daleč. To je seveda spoznanje, ki
se dotika naših čustev in nima ve-
liko zveze z resničnim življenjem.
To pa je zmeraj bilo, ostaja in bo
tudi v prihodnosti realna, pogo-
sto celo zelo surova kategorija.
Sodeč po mnenju opazovalcev
razmer in stanja v Sloveniji, in tu-
di po splošnih izkušnjah, je naj-
bolj resnično to, da ljudje marlji-
vo delajo in si prizadevajo za svoj
zaslužek, primerno življenje in
blaginjo ter s tem tudi za napre-
dek države. Uspelo jim je, da se je
gospodarska rast Slovenije v zad-
njem obdobju povečala za okrog
tri odstotke. To pa ni zasluga po-
litike ali ukrepov vlade, kar tako
rada zatrjujeta premier Miro Cerar
in finančni minister Dušan Mra-
mor. Če bi bila gospodarska poli-
tika vlade smotrnejša, ustreznejša,
na Slovenskem ne bi ugotavljali
razmeroma visoke stopnje
življenja pod pragom revščine. Po
ugotovitvah statističnega urada v
Sloveniji namreč pod pragom te-
ga živi 14.5% prebivalstva, kar po-
meni 290.000 oseb. To so upoko-
jenci, brezposelne osebe, mlado-
letni otroci in tudi delovno aktiv-
ni ljudje. Prag tveganja revščine
za 4-člansko družino z dvema
odraslima in dvema otrokoma,
mlajšima od 14 let, znaša v Slove-
niji 1.251 evrov na mesec, prag za
dvočlansko gospodinjstvo brez
otrok pa je 893 evrov na mesec.
Vlada pa prebivalstvu napoveduje
nove obveznosti in odrekanja.
Zlasti kategoričen in nepopustljiv
in nemara zato tudi v večni vojni
s sindikati je finančni minister
Dušan Mramor. Uvedel je novo
davščino za sofinanciranje zdrav-
stva in napovedal, da bo vlada leta
2017 uvedla sicer že zdavnaj pred-
videni davek na nepremičnine.
Nadaljuje se nazadovanje javnega
zdravstva, najbolj univerzitetnega
Č kliničnega centra, kjerzlorabam in sporommed vodilnimi ni vide-
ti konca. Ministrica za
zdravje Milojka Kolar-
Celarc ukrepa popol-
noma po svoje, po
mnenju mnogih v ško-
do javnega zdravstva.
Zasedanj pristojnih or-
ganov državnega zbo-
ra, ki jih skličejo na
zahtevo opozicije, se ne
udeležuje, na vprašanja
novinarjev noče odgo-
varjati. V splošni zmedi
na področju zdravstva je novo tu-
di to, da je bil odstavljen direktor
Onkološkega inštituta v Ljubljani
dr. Janez Remškar, za kar naj bi si
prizadeval tudi zelo uspešen, ven-
dar za nekatere tudi sporen kirurg
dr. Erik Brecelj.
Kronika dogajanja v Sloveniji zaz-
namuje nadaljnje dogodke, tudi
zelo pomembne z razsežnostmi,
ki bodo v prihodnosti zaznamo-
vale družbo in državo. Okrajna
sodnica v Ljubljani je odločila, da
je proces v zadevi Patria zastaral
za vse tri obtožence: Janeza Janšo,
Ivana Črnkoviča in Antona Krko-
viča. S tem naj bi bilo konec, po
prepričanju mnogih, montirane-
ga političnega procesa. Celoten
konstrukt, imenovan Patria, naj
bi bil razgaljen že z dejstvom, da
v desetih letih njegovi organiza-
torji in izvajalci niso bili sposobni
niti opisati domnevnega kaznive-
ga dejanja, kaj šele, da bi ga doka-
zali. Skrb vzbujajoče pa je to, da
tudi po sklepu o zastaranju prime-
ra nadaljujejo gonjo zlasti zoper
Janeza Janšo, pri čemer s svojimi
dvoumnimi izjavami sodelujeta
tudi premier Miro Cerar in pravo-
sodni minister Goran Klemenčič.
Kljub aferi, ki je več let vzburjala
slovensko javnost, politiko in pra-
vosodje, se nihče iz teh odločilnih
sfer odločanja ni čutil krivega za
kakšno dejanje ali postopek, do
takšnje stopnje, da bi odstopil.
Nihče ni tega storil, mnogi pa se
zdaj sprašujejo, kako je to mogoče
v državi, kjer oblast zatrjuje, da je
demokratična in pravna.
Še k zadevi Patria. Zelo prav ima
Bogomir Štefanič, ki je v priložno-
stnem komentarju, objavljenem
v tedniku Družina, zapisal, “da se
očitno velik, morda kar večinski
del družbe iz (zavestnih?) napak
v zadevi Patria ne bo zmogel, niti
hotel ničesar naučiti. Zgodba se
torej lahko prej ali slej ponovi. Ne-
kaj hudo gnilega je v deželi slo-
venski”. Na TV Slovenija smo
kmalu dobili prvi odziv. V oddaji
z naslovom Dobro jutro na TV
Slovenija se je oglasil eden od gle-
dalcev in dejal, da bi morali z Ja-
nezom Janšo storiti tako, kot so to
storili z Mussolinijem. Torej bi ga
morali ubiti. Oglasil se je le varuh
pravic gledalcev in poslušalcev
RTV Slovenije Lado Ambrožič, ki
je omenjenemu gledalcu odgovo-
ril, “da je bilo njegovo mnenje ne-
kaj nezaslišanega”. Nobenega
drugega glasu ni bilo slišati v
obrambo dostojanstva in življenja
Janeza Janše, tudi ne protesta Vla-
ste Nussdorfer, sicer varuhinje
človekovih pravic.
Čedalje bolj zapleten in nejasen
je problem t. i. beguncev, migran-
tov oz. prebežnikov, ki naj bi v
kratkem, v še nedoločenem števi-
lu, prišli tudi k nam v Slovenijo.
Vendar se žal tudi glede tega zelo
aktualnega vprašanja kaže ideo-
loški pristop izvršilne oblasti in
levo usmerjenih orga-
nizacij civilne družbe.
Ti namreč vztrajajo
pri tem, naj bi t. i. be-
gunci kar ostali v Slo-
veniji za daljši čas, ne-
mara celo za stalno.
Slovenija naj bi jim
zagotovila prebivanje,
delo in druge življen-
jske pogoje. Vse to,
kljub temu da je zna-
no, da za največji del
beguncev, ki bi prišli
iz Italije, Grčije in
Madžarske, Slovenija
ni ciljna država, saj bi preko nje
radi le potovali drugam, domnev-
no najraje v Avstrijo in Nemčijo.
Naše oblasti pa kar vztrajajo, naj
bi begunci ostali v Sloveniji, tiste
Slovence, ki imajo o tem pridržke,
pa opredeljujejo za “islamofobne
provokatorje”. Povrh vsega vlada
ne prizna, da Slovenija ni pripra-
vljena za sprejem in najnujnejšo
oskrbo večjega števila beguncev.
Dodati je še, da so javna občila
utišala tiste Slovence, posamezni-
ke in družine, ki tudi živijo v
revščini in pomanjkanju, saj zdaj
svojo pozornost namenjajo zgolj
t. i. beguncem in njihovim potre-
bam.
Hvala Bogu in k sreči se še vedno
uveljavljajo tudi nova spoznanja
in znanost, zapisana v klasičnih
in elektronskih publikacijah, s ka-
terimi je mogoče premagovati te-
mo in predsodke in pridobivati
novo znanje. Založba ZRC Sloven-
ske akademije znanosti in umet-
nosti je izdala 14 novih publikacij
s področij krasoslovja, muzikolo-
gije, geografije, literarnih ved in
jezikoslovja. Med njimi so dela z
naslovi: Slovenski kras in jame v
preteklosti, Ljubljanska Glasbena
matica do druge svetovne vojne,
Znanstvena monografija namen-
jena stoletnici ustanovitve Gla-
sbene matice v Trstu, Dolina Tri-
glavskih jezer in Šolski grško-slo-
venski slovar.
Marijan Drobež
  pričakovanju selitve v ob-
novljen Lanthierijev dvo-
rec v Vipavi je Univerza v
Novi Gorici že odpovedala najem-
no pogodbo za prostore v Gorici,
kjer je gostovala Poslov-
no-tehniška fakulteta.
Desetletna najemna po-
godba za prostore v Gori-
ci bi sicer potekla prihod-
nje leto, vendar so stroški
najemnine tako narasli,
da so se iz stavbe izselili
že prej.
V primeru, da se ne bodo
mogli preseliti v Vipavo,
saj se vipavski občinski
svetniki ne strinjajo z vse-
mi pogoji, po katerih bi
novogoriški univerzi od-
dali v najem obnovljen
Lanthierijev dvorec s pripada-
jočimi zemljišči, bodo morali pro-
stor za Poslovno-tehniško fakul-
teto najti v stavbi v Rožni Dolini,
je na nedavni novinarski konfe-
renci povedal rektor Univerze Da-
nilo Zavrtanik. Odločitev o tem
so pričakovali na nadaljevanju se-
V je občinskega sveta Vipava, ko sosvetniki odločali o umiku sporne-ga dela aneksa k pogodbi iz leta
2003, s katerim bi za namene ra-
zličnih prireditev radi dvorišče
dvorca obdržali v občinski lasti.
Vendar dokončne odločitve na se-
ji ni bilo. Vipavski župan Ivan
Princes je povedal, da je aneks,
kot so ga izglasovali in pozneje
nekoliko popravljenega pripravili
svetniki za novogoriško univerzo,
nesprejemljiv, zato je to točko
dnevnega reda zaključil. Pozneje
je Princes v izjavi po seji povedal,
da mora občina sedaj počakati na
uporabno dovoljenje, nato pa bo
župan ukrepal po svojih poobla-
stilih in v skladu s pogodbo iz leta
2003.
“To je nesprejemljivo, v najem
bomo vzeli dvorec z vsemi pripa-
dajočimi zemljišči, tako kot smo
se dogovorili in podpisali že pred
dvanajstimi leti”, je dejal Zavrta-
nik. Z vipavsko občino so se pri-
pravljeni pogo-
varjati in se pri-
lagajati, vendar
od podpisane
pogodbe ne bo-
do odstopili.
Če do dogovora
ne bo prišlo, pa
Zavrtanik napo-
veduje, da se bo
univerza umak-
nila tudi iz prve-
ga dela dvorca, v
katerem deluje
že nekaj let: “In
tako Univerze v
Novi Gorici in v Vipavi ne bo
več”.
S takim odlašanjem o sklenitvi
aneksa k prvotni pogodbi pa vi-
pavska občina ne povzroča težav
le univerzi, ki se je pred začetkom
novega študijskega leta znašla v
veliki prostorski stiski, pač pa tudi
študentom, saj so nekateri med
njimi po vpisu že najeli sobe v Vi-
pavi, kjer naj bi imeli predavanja.
Novogoriška univerza zdaj deluje
še na eni lokaciji v Gorici, v Rožni
Dolini, Ajdovščini, Vipavi in Po-
stojni ter nekaterih manjših loka-
cijah. Z izgradnjo kampusa, kate-
rega točna lokacija še vedno ni
določena, pa bi vse fakultete in ra-
ziskovalne laboratorije preselili na
eno mesto.
Novosti na visokošolskem področju  
Novogoriška univerza
se delno umika iz Gorice
Obnovljen Lanthierijev dvorec
Tolmin / Osrednja proslava ob vrnitvi
Primorske slovenskemu ozemlju
Tolminska je bila v soboto, 12. septembra, osrednji prostor
praznovanja priključitve Primorske slovenskemu ozemlju. Na državni
proslavi je scenarij prispeval Zdravko Duša, ki je kot Tolminec poudaril
puntarski značaj Primorcev, saj vse od kmečkih uporov dalje niso
klonili. Duša že vrsto let na domačiji, ki ji pravimo na Lukatelu, v
Volčah v okviru KD Myra Locatelli prireja izjemno številno obiskana
srečanja, ki privabljajo zelo ugledne slovenske goste od vsepovsod:
letos je Zdravko Duša za konec prazničnega dne, ki so ga v Volčah še
posebej obeležili z različnimi prireditvami, povabil na razgovor Jurija
Paljka, urednika, pesnika in pisatelja, da bi spregovoril o uspešni
zbirki razmišljanj z naslovom Kaj sploh počnem tukaj, ki jo je za
osrednjo slovensko založbo Mladinska knjiga, kot vemo, izbral elitni
urednik Aleš Berger. Zanjo je avtor prejel tudi nagrado Vstajenje.
Njegova razmišljanja je na kratko uvedla Tatjana Rojc, ki je poudarila
predvsem glavne etape literarne poti Jurija Paljka. Ta je v svojem
nastopu nanizal vrsto anekdot, citiral osebnosti in ljudi, med temi je
posebej izpostavil lik Otmarja Črnilogarja. Ob tem pa je zarisal tudi
svojo pot, ko se je kot prišlek, študent iz tedanje Jugoslavije, vključil
v tržaško stvarnost. Izjemno zanimiva pa je bila tudi pripoved o družini
njegove soproge, Furlanke prof. Adriane Monte, ki se je naučila
slovenskega jezika “iz ljubezni”, kakor je sam poudaril. Naravnost
ganljivi so bili spomini na čas, ko “nas spomini niso mogli še boleti”,
kot je povedala Tatjana Rojc. Jurij Paljk je v žlahtnem in občasno
igrivem tonu izpostavil tudi razlike med osrednjim slovenskim ter
primorskim značajem ljudi, kar se kaže tudi v življenjskem stilu in
prirojeni srčnosti ter odprtosti, ki oznamenujejo primorsko dušo.
Kljub hladnemu večeru je publika uživala ob sijajnem izvajanju. V
prijateljski družbi se je nato pogovor še nadaljeval ob pogrnjeni mizi
v prijetni domači izbi.
V Skriljah pri Ajdovščini je odprla vrata
prenovljena in dograjena osnovna šola
Podružnično šolo v Skriljah, ki spada pod matično osnovno šolo
Dobravlje, je Občina Ajdovščina v zadnjem letu dni temeljito obnovila
in dogradila. Ob prenovljeni stavbi je staro telovadnico nadomestila
novozgrajena dvorana za športno vzgojo in prireditve, na drugi strani
pa je prizidek namenjen potrebam krajevne skupnosti.
V prenovljeno stavbo osnovne šole v Skriljah so se šolarji od prvega
do četrtega razreda vselili že s prvim šolskim dnem, uradno odprtje
je bilo kasneje. Poleg domačih otrok jo obiskujejo še otroci iz
Dobravelj, Stomaža, Kamenj, Potoč in Brij, skupno jih je v šoli 66.
Leta 1934 zgrajena šolska stavba je bila že pošteno potrebna obnove,
krajevna skupnost pa obupana po dolgotrajnem in neuspešnem
prizadevanju za lastne prostore. Končno podobo prenovljenega in
dograjenega objekta je pripravil arhitekt Andrej Čopič. Z naložbo je
bila temeljito prenovljena šolska stavba, v kateri so lesene strope
nadomestile betonske plošče, na novo je bila zgrajena telovadnica,
prenovljene so sanitarije in učilnice.
Velika pridobitev za Skrilje pa je prizidek, kjer so urejeni prostori za
delovanje krajevne skupnosti in druženje krajanov. Posodobljena je
komunalna infrastruktura, olepšana okolica stavbe. Večji del dobrih
601.000 evrov vredne naložbe je kril proračun Občine Ajdovščina,
slabih 20 odstotkov vrednosti pa je primaknilo ministrstvo RS za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kratke
Jurij Paljk in Tatjana Rojc
Ministrica za zdravje Milojka Kolar-Celarc
Konec tedna bo osrednje prazno -
vanje 500-letnice oltarja v cerkvi Sv.
Križa v Kojskem. V petek, 18. sep -
tembra, bo v Vili Vipolže ob 13. uri
uradno odprtje praznovanja, sledi
znanstveni simpozij o gotiki in
življenju v 16. stol. v Brdih. V soboto,
19. septembra, bo zjutraj romanje iz
različnih vasi k cerkvi pri Sv. Križu,
ob 11.30 maša; sledi druženje ob
stojnicah, v večernih urah pa glas -
beno obarvano dogajanje z MPZ
Srečko Kumar, vokalno skupino
Reunion ter koncertom Rudija Bu -
čarja in skupine Istrabend. Slavje se
bo končalo v nedeljo, 20. septembra;
ob 15.30 križev pot s posvetitvijo
kapelic, nato predavanje o krajevni
zgodovini (g. Andrej Vovk), sledita
maša, ki jo bo vodil msgr. Metod
Pirih, in družabni del.
Kojsko v Brdih
Aktualno17. septembra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (80)Erika Brajnik
Angina, prehlad in kašelj
V tem obdobju, ko se menjuje letni čas, ko se
podnebje spreminja in nenadoma nastopita
vlaga in mraz, je potrebno okrepiti imunski
sistem, da se le-ta lažje odzove na napad. Kot
vemo, večji delež celic imunskega sistema
ima sedež prav v črevesju, če je naše črevesje
zdravo, smo tudi mi zdravi. Črevesje je zdra-
vo, če v njem domujejo
dobre bakterije, zato, ko
nas boli grlo, smo pre-
hlajeni ali kašljamo, ni-
kakor ne uživajmo slad-
karij in ogljikovih hidra-
tov, saj bomo s tem še
bolj šibki, grlo bo bolj
bolelo, prehlad se bo
poslabšal in kašelj se bo
povečal.
Naturopatski nasvet v
teh primerih je povišana
doza vnosa probiotičnih
bakterij za 3-4 dni in
uživanje askorbinske kisline oziroma vitami-
na C 3 ali 4 dni po 5-krat na dan. Večerje in
kosila pa morajo nujno biti zelenjavno-pro-
teinske narave (s tem mislim na zelenjavo,
kuhano, v sopari ali surovo, ter meso in
stročnice). Vse ogljikove hidrate pa umakni-
mo oziroma jih uživajmo samo dopoldan.
S tem bomo telo razkisali, presnovo razbre-
menili in imunski sistem okrepili, zelo na hi-
tro. Tako kot prehlad hitro pride, tako lahko
tudi hitro mine, samo pravilna in jasna na-
vodila moramo telesu nuditi, da reagira na
napad.
Najmočnejša kemoterapija, ki jo človek poz-
na, je prehrana. Hrana dela čudeže, s hrano
vsak dan hranimo bolezen ali zdravje, sami
lahko izbiramo. Ne potrebujemo dodatnih
mineralov, vitaminov niti probiotičnih bak-
terij, če se pravil-
no prehranjuje-
mo. Hrana naj
postane naše
zdravilo. Kdor ni-
ma denarja, da bi
si lahko kupil
probiotične bak-
terije, prehlad
lahko premaga
samo s prehrano,
lahko bo porabil
kakšen dan več,
vendar bo delo-
valo, pozdravil se
bo trajnostno.
Probiotične bakterije nam pomagajo do take
mere, da nas postavijo na zeleno vejo, potem
moramo zdravje vzdrževati sami s prehrano.
Zavihati si moramo rokave in kuhati. V tem
smislu za celo zimsko obdobje priporočam
za večerjo zelenjavne enolončnice, za otroke
tudi meso.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Po Jantarjevi poti ... ali
Reportaža o potepanju 
po Poljskem
  za jasno predstavo, kam
greva, je o Poljski treba
vseeno navesti nekaj zgo-
dovinskih dejstev – povzetih po
splošno dosegljivih virih, kot so
Wikipedija in drugi. Zgodovina
poljske države sega v 11. stoletje,
ime Polska pa izhaja iz slovan-
skega plemena Polanie. Po pro-
padu rimskega imperija v 5. sto-
letju se je to pleme naselilo na
območju med Odro na zahodu
in Vislo na vzhodu. Meje poljske
države so se skozi zgodovino ter
obdobja sa-
mostojnosti
in nesamo-
stojnosti, ko
je dežela bila
razdeljena
med sosed-
nje večje in
močnejše
imperije –
Rusijo, Prusi-
jo in Avstrijo
–, ves čas gi-
bale med te-
ma naravni-
ma mejniko-
ma, medtem
ko so na ju-
gu, kjer na-
rodnostno
ozemlje
omejujejo
Karpati (tudi Tatre), ostajale
večinoma nespremenjene. Naj-
večji obseg je Poljska zavzemala
v času Poljsko–litovskega
združenja v 16. stoletju, ko je ob-
segala še območje današnje
Ukrajine. Poljaki so se za svojo
samostojnost skozi zgodovino
večinoma bojevali z Nemci (Pru-
si), Švedi in Rusi, znane so nji-
hove bitke s Turki, najbolj slavna
pa zmaga Jana III. Sobieskega
pred Dunajem. Brez njegove voj-
ske bi Dunaj padel v roke Oto-
manom. Po Sobieskem je šlo z
njihovo samostojnostjo le navz-
dol, močnejše sosede so si pri-
svajale nova in nova ozemlja, po
koncu Napoleonovih vojn je
večina Poljske prešla pod Rusijo.
Po 1. svetovni vojni je bila na no-
vo ustanovljena Republika Pol-
jska, ki se je ozemeljsko pomak-
nila bolj na vzhod, na zahodu pa
je del njenega ozemlja prešel pod
Nemčijo, po 2. svetovni vojni pa
so se vse meje spet premaknile
bolj zahodno, nepoljska ozemlja
na vzhodu pa so pripadla Sovjet-
ski zvezi. V zadnji veliki vojni je
Poljska izgubila veliko prebival-
stva (okrog 6 milijonov, od tega
3 milijone poljskih Judov), njena
A mesta pa so bila močno po-rušena. Država je bila obnovlje-na, spadala je v socialistični blok,
vladala je komunistična partija,
vendar so se ves čas pojavljali de-
lavski upori in zahteve po demo-
kratičnih spremembah. To je pri-
peljalo do prvih delno svobod-
nih volitev leta 1989, ko je bila
na Poljskem vzpostavljena
običajna meščanska demokraci-
ja z večstrankarskim sistemom,
parlamentom kot zakonodajnim
telesom in predsednikom države
kot državnim poglavarjem. Leta
1999 je država vstopila v zvezo
NATO, leta 2004 pa se pridružila
Evropski uniji. Ohranila je svojo
valuto, zlot, zadnja gospodarska
kriza pa je ni prizadela. Prebival-
stvo šteje slabih 40 milijonov, ve-
liko jih živi v tujini (ZDA), pri
čemer je še nekaj narodnih
manjšin, kot so – prosto po Wi-
kipediji – Belorusi, Čehi, Judi, Li-
tovci, Nemci, Rusi, Slovaki, Ukra-
jinci, Karaimi, Lemki, Romi in
Tatari. Večina prebivalstva je
rimskokatolikov, ostali so judov-
ske, protestantske in pravoslavne
veroizpovedi.
Toliko na kratko, o ostalem po-
trebnem pa bo vsak malo bolj ra-
doveden bralec našel podatke v
vsaki boljši zgodovinski knjigi ali
na začetku kakšnega turističnega
vodnika po Poljski. Potovanje na
Poljsko se lahko začne.
Res je, da velja rek, da kdor potu-
je peš, potuje kot kralj, tisti, ki pa
potuje hitro (z letalom itd.), po-
tuje kot berač, zato sva si raje iz-
brala srednjo pot in na Poljsko
odpotovala z avtomobilom. Pre-
računal sem, da bova na celotni
poti prevozila nekaj med štiri ti-
soč in petisoč kilometri, preveril
sem razdalje med posameznimi
kraji in bile so zmerne, doseglji-
ve v običajnih razmerah. Ker sva
oba z ženo ljubitelja fotografije,
nama tak način potovanja in od-
krivanja dežele zelo ustreza; kjer-
koli, kjer zagledava zanimiv fo-
tografski motiv, se lahko ustavi-
va in napraviva kratek foto ses-
sion.
Za vstop na Poljsko sva morala
prevoziti dve državi – no, dejan-
sko tri; iz Nove Gorice, kjer sva
začela pot, je bilo treba prevoziti
celo Sloveni-
jo, priti do
Šentilja, na-
to prečkati
Avstrijo ter
precejšen
del Slovaške,
kjer sva na
nekem delu
zavila na se-
ver, med hri-
bovite Tatre.
Na drugi
strani naj bi
bili Zakopa-
ni, najin
prvi cilj. Moj
prijazni av-
tonavigator
je takrat
začutil pri-
ložnost, da
me je lahko popeljal po bližnji-
cah, se pravi po stranskih hribov-
skih cestah in mi ponudil ogled
starodavnih vasic, ki se stiskajo
v tistih odročnih krajih. Tam je
že (in tudi še) prisotna “lesena”
arhitektura, hiše so lesene, ena-
ko tudi cerkve. Enake hiše in cer-
kve so tudi na poljski strani, na
območju Zakopanov, kamor sva
na koncu tudi le prispela.
Mestece Zakopani, ki je zaradi
smučarskih skokov Slovencem
dobro znano, je močno športno
– rekreativno središče v Tatrah.
Pozimi je na sporedu smučarija,
poleti pa vse, kar hribi nudijo. In
ker je v bližnjem Krakovu tiste
dni bilo precej vroče in soparno,
so se mnogi Poljaki odločili poi-
skati osvežitev v Zakopanih. Ta-
ko sem si razlagal po dolgih ko-
lonah avtomobilov, ki so se
zgrinjali v to središče. Izgledalo
je kot selitev narodov in da za na-
ju ne bo več niti koščka prostora.
A bilo je vse v redu, avtomobil-
ska pločevina se je v mestecu
čudežno razgubila, po mestnem
trgu in ulicah pa je vladala pri-
stna poletna turistična gneča.
/ dalje
Milan Petek Levokov
Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica  
Prelestni koroški
biseri
  juniju se navadno člani
društva, žal le tisti, ki že
pojejo “oj, mladost ti mo-
ja, kam odšla si, kje si”? - škoda,
da se jim ne pridruži na teh le-
pih, premišljeno izbranih po-
tepanjih tudi podmladek, ki
ga v društvu ni prav malo! –
odpeljejo na obisk h kolegom
na Koroško. Nekoč slovenske
doline Rož, Podjuna in Zilja
vselej očarajo obiskovalca s
svojo v melanholičen pajčolan
ovito lepoto. Na Koroškem jih
zmeraj prijazno sprejme dr.
Franci Wutti, ki jih tudi vedno
pospremi na ogled izbranih
krajev. Tako je bilo tudi v le-
tošnjem juniju, ko so se izlet-
niki odpeljali z Dunajske ceste
na Opčinah neko soboto, ki ni
obetala preveč jasnega neba, na
Južno Koroško, ki zajema južne,
nekoč (v 19. stol.) povsem slo-
venske subregije, ali pa ki so še
danes slovenske oziroma dvoje-
zične. Pot jih je v sobotnem ju-
tru, ki ga je dež kar nekajkrat
pošteno zalil, a le ko so bili pot-
niki v avtobusu, vodila do Bistri-
ce na Zilji (nemško Feistritz an
der Gail), idilično lepega kraja na
570 m nadmorske višine v Ziljski
dolini na avstrijskem Južnem Ko-
roškem. Bistrica leži samo 18 km
od Beljaka in je zelo dobro pove-
zana z avtocesto, tako da ta mirni
kraj ni odmaknjen od sveta. Žal
se je tu na desnem bregu reke Zil-
je l. 2001 izreklo za Koroške Slo-
vence le 8 % prebivalstva. Od
časov Karantanije do konca prve
svetovne vojne je bilo območje
občine Bistrica na Zilji poseljeno
s skoraj izključno slovensko go-
vorečim prebivalstvom. Zato je
bila župnija Bistrica še l. 1924
uradno po cerkvenih pravilih
povsem slovenska. V pisnih virih
je omenjena prvič l. 1119. Po
groznem potresu l. 1348 so tla v
spodnji Ziljski dolini postala kisla
in neprimerna za kmetovanje,
zato so se začeli kmetje ukvarjati
z rejo noriških konj. Ta “konje-
V niška” tradicija se odraža v zeloznani starodavni navadi štehvan-ja, ki je skupna značilnost celot-
ne zgodovinsko slovenske spod-
nje doline. Na gričku nad vasico
stoji lična župnijska cerkev sv.
Martina, na temeljih l. 1182 po-
stavljene kapelice. Današnja cer-
kev je poznogotska in v njej so še
zapisi v slovenskem jeziku.
Prav o štehvanju na bin-
koštni praznik je gostom iz
Trsta in Gorice prikazala vi-
deoposnetek iz l. 1989
ustrežljiva, zgovorna gospa
Jožica Druml, gospodinja
gostilne s prenočišči, Stara
pošta, v veliki dvorani tega
v notranjosti prenovljenega
prostornega poslopja. Svoj
video dokumentarec izpred
nekaj let o tem tekmovanju
s praznično okrašenimi
konji, pri katerem morajo
konjeniki do konca zbiti
nekakšen sod, postavljen
na kolu, je pokazal tudi dr.
Oskar Volpi, ki je na vsa-
kem izletu “oborožen” s
snemalno kamero. Zmago-
valec štehvanja dobi “kran-
celj”- venček. S pesmijo
“Buog nam daj en dober čas” se
začne praznovanje pod lipo. Žen-
ske in fantje so oblečeni v ziljsko
nošo. Ženska noša je izredno bo-
gata (če jo želimo zdaj sešiti, sta-
ne približno 5000 evrov!) in se-
stavljena iz raznih “kosov”
oblačil, zato je oblačenje zelo za-
pleteno in traja lahko tudi več ur.
V 70. letih prejšnjega stoletja so
hoteli to praznovanje uvesti v
nemščini, a se k sreči to ni zgodi-
lo in tako je ta šega ostala sloven-
ska. Takrat je bilo hudo, sedaj pa
so vsi ponosni na slovenske pe-
smi, ki jih pojejo ob tem prazno-
vanju. Ta navada sega verjetno v
davne turške čase, saj naj bi bil
sod simbol sovražnika, ki ga je
treba uničiti.
V čast gostom je gospa Jožica ali
Pepca, kot ji pravijo do-
mačini, pripravila za
večerjo tudi praznično
juho s smetano! Prav
prijetno je bilo preživeti
nekaj uric in eno noč v
tej prijazni slovenski go-
stilni v Bistrici na Zilji.
Če vas bo pot kdaj zane-
sla na ta konec zelene
Koroške, kar zglasite se
tam, ne bo vam žal.
Na ogled Otoka (nek-
danjega otoka, ki je bil
umetno spojen s celi-
no), Marije na Otoku /
Maria Wörth in dveh cerkva, ro-
manske iz 11. stoletja in gotske iz
15. stoletja, je izletnike vodila
energična vodička gospa Sonja
Wakounig, ki je živa enciklope-
dija. Nanizala je toliko zgodovin-
skih, umetnostnozgodovinskih,
geografskih in etnografskih po-
datkov, da bi ta zapis lahko zado-
bil nesluteno obširnost.
/ dalje
Iva Koršič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 15. septembra, ob 14. uri.
Zakopani
Štehvanje v Bistrici v Ziljski dolini
Bogate ženske ziljske narodne noše
Aktualno 17. septembra 2015 15
Drobni trenutki, ki ogrejejo srce
Breskvice
  oje življenje je zad-
nje čase tako polno
kot še nikoli. Polno
ljudi, ki jih imam rada, polno
poti, polno narave, polno ze-
lenega in modrega. In polno
navdušenja, ko se dnevi
začenjajo in se potem vedno
na večer končujejo, med tiho
srečo in nostalgijo. Minevanje
je vedno žalostno, tudi mine-
vanje lepega.
Pred dnevi je bila že tema, ko
sem prišla domov s potepanja
z bratrancem. Dva dni po Be-
nečiji, v soncu, na grebenih,
med kamnito preteklostjo in
sredi prijaznih ljudi. Lepo, če
si lahko kaj takega privoščiš.
Ko mine, kljub navdušenju,
ostane praznina. In tako me
daje nostalgija, ko stopam iz
avtomobila in mislim, da se
naslednjega dne Giulio in Ma-
rina vračata domov, na slo-
vensko obalo. Saj ne bova sa-
ma, a vendar, tako polno in
pisano ne bo. In vsak ve, da
imam rada družbo, potepan-
je, posedanje in klepet brez
konca. Nisem za televizijo, za
samevanje, tudi knjiga ni za
ves dan.
Zato mi je težko, ko grem po
parkirišču proti hiši. Pogled
mi obstane pri skladovnici za
drva. V kotu, skrit in na var-
nem, leži lesen zaboj, poln
dišečih, zrelih breskvic. Pogle-
dam in vidim, da so to tiste
male bele breskvice, ki jih
imam najrajši. Tiste, ki gredo
kar same od kosti in jih ni več
nikjer najti, ker so jih nado-
mestile tiste velike, popolne
breskve iz velikih nasadov, ki
M se jih toča in zajedalci nikoline dotaknejo, kaj šele gnilo-ba. In so lepe, brezhibne prav-
zaprav in vse enako velike in
okrogle. Samo okus imajo po
plastiki..., kot bi zrasle tam, na
policah veleblagovnic in ne v
objemu prelestnega poletja.
Te male breskvice, ki jih no-
sim sedaj v hišo, so tiste, ki so
nekdaj rasle na kraškem bre-
gu, med robido in vejevjem,
tiste, ki jih sedaj ni več, ker ni-
komur ni mar za okus, ampak
samo za izgled. Tako pri sadju
kot pri ljudeh. Izged in nič
drugega.
Z možem se veseliva dišečih
sadežev, ki so sladki in sočni,
kot so bili nekoč. Gledava pol-
ni zaboj in ne veva, kdo ga je
pustil pred našimi vrati. Tako
prijetno je dobiti kaj v dar. Kar
tako pred pragom, da sploh
ne veš, od kod in kdaj. Čisto
preprosto in samo breskvice,
poln zaboj. Domače in zato še
bolj dragocene. Gledam jih in
jih dajem na krožnik. Vesela
sem, morda še veliko bolj, ker
ne vem, čigave so. V roke bo
treba vzeti telefon, stopiti do
sosedov... Rada bi se zahvalila,
ne samo za breskve, a predv-
sem, ker so mi podarili trenu-
tek sreče. Darovi. Ne vem, če
jih je lepše dajati ali prejema-
ti. A so vsekakor nekaj najdra-
gocenejšega. Predvsem ko so
preprosti in nepričakovani. In
tudi zato, ker ne potrebujejo
besed, da polepšajo dan in na-
polnijo praznino. Ko nekaj
podariš, je dan popoln. Ko dar
prejmeš, nisi več sam.
Od nekdaj, odkar sem bila
majhna, rada po-
darjam. Še veliko
raje, kot preje-
mam. Kot otrok
sem darove rada
izbirala z mamo,
pozneje, ko sem
zrasla, a sem ime-
la vseeno nekaj
več časa na razpo-
lago, mi je bilo le-
po, če sem jih sa-
ma izdelovala.
Naučila sem se de-
lati s keramiko,
klesanja v kamen,
znala sem risati in
barvati, tudi bla-
go. In še vedno ra-
da pišem, za tiste
in o tistih, ki jih
imam najbolj ra-
da. Tudi popisan
papir je lahko dar. Sicer je se-
daj časa vse manj in darove
kupujem, pa čeprav porabim
tudi zato veliko energije, ker
skušam razumeti človeka, pri-
jatelja in to, kar mu je najbolj
pri srcu. Ker vem, da ni vsee-
no, kaj podariš tistemu, ki ga
imaš rad. Dar je beseda, ki
ostane za vedno, je izpoved in
bližina, ki je čas ne izbriše.
Breskvice sem tudi jaz podar-
jala sosedom in prijateljem,
ko smo jih še imeli seveda, na
njivi v Kostanjevici. Tako
sočne so bile, da so privabljale
nasmehe in ogrele srce, kot
nas ogrejejo le poletje in tisti
sadeži, ki zorijo v največjem
soncu. Sedaj breskvic nima-
mo, le slive, ki jih vsako leto
razdeljujemo med sosede.
Vsakemu svoj del, v zameno
za klepet in nekaj nasmehov.
Za rdeče, sočne male breskvi-
ce sva z možem dolgo ugiba-
la, kdo nam jih je prinesel. Po-
klicala sem prijatelje v so-
seščini. Ena izmed njih mi je
rekla, naj se ne preveč seki-
ram, saj je v naši človeški na-
ravi, da ne radi ostajamo ano-
nimni. Počakaj in se medtem
neznanemu dobrotniku zah-
vali z lepo mislijo in molitvi-
jo, mi je rekla. In res sem se.
Kajti sadja doma nimamo ve-
liko, poletje brez domačega
sadja pa ostane nekako nezre-
lo in brez pravih barvnih od-
tenkov.
Že na večer je prišel k nam so-
sed Romano, nekoliko plaho
in z zabojem domačih fig. Ni
vedel, kako naj bi začel, a sem
takoj vedela, da so breskvice
njegove. Saj jih niste odvrgli,
ko ste jih našli tako, pred pra-
gom, ga je skrbelo. Ni vas bilo
doma. In še res je, doma nas
ni skoraj nikoli, preveč me
vleče v naravo, na sonce in
med ljudi. Povedala sem mu,
kako jih rada jeva in kako sva
jih vesela. Hrane še nikoli ni-
sva odvrgla, domačega sadja
še manj. Tako rada ga imava z
možem.
Povabim ga, naj sede, čeprav
sem ravno kosila travo s svojo
hrupno in vsem smešno
ročno kosilnico. Nekoliko
okleva, novi smo na vasi in
komajda smo se spoznali s so-
sedi. A ko mu povemo, da
imamo doma steklenico do-
brega vipavskega vina, rad pri-
sede.
Vem, da se Romano od mla-
dih let ukvarja z vinarstvom,
letos je sicer prodal vinograd,
ker so ga v to prisilila leta, še
vedno pa ima rad vino, pozna
vse sorte in rad ga pokuša in
ocenjuje. Zato me je nekoliko
strah, kaj bo rekel, čeprav sem
na mizo postavila dragoceno
vino, ki mi ga je podaril prija-
telj Jurij. Nanj se zanesem, ker
je, podobno kot jaz, človek, ki
za prijatelje izbira le najboljše.
Romano, ki se sicer vedno rad
obrega ob ustekleničeno vino
velikih pridelovalcev iz Brd in
Furlanije, vzame kozarec, vrti
ga v rokah, ocenjuje, pokuša
in se na koncu široko na-
smehne. Odlično je, temu se
reče pristno, domače, dobro
vino. In že steče pogovor o vi-
nu, o breskvicah, o tem, kako
si je danes težko biti dober so-
sed. Vsi namreč tako hitimo,
da nimamo časa za posedanje
in prijateljevanje. Niti v takih
majhnih, gorskih vasicah, kot
je naša. Ker to, da se je v takih
vaseh čas ustavil, sploh ni res.
O tem pišejo le pesniki in
kantavtorji.
Pozno je in mrači se, ko spet
vzamem v roke kosilnico in
trava zadiši v objemu večera.
Dan pojenjuje skupaj s polet-
jem. Prišla bo jesen, za njo zi-
ma. A taki majhni trenutki
naju bodo greli tudi v dežju
in snegu.
Suzi Pertot
Začelo se je domače nogometno prvenstvo 
Več ekip na višji ravni,
Kras in Vesna špici
  ačelo se je. Kot po navadi
so v tekmovalno zimsko
športno sezono, tisto, ki
se bolj ali manj ujema s šolskim
letom, stopili nogometaši ama-
terji. V nedeljo je bil na sporedu
prvi krog v deželnih prven-
stvih, ki so letos najvišji domet
našega “žogobrcarskega” gi-
banja. Kras je namreč, kot zna-
no, spomladi izpadel iz med-
deželne D lige in bo tako naziv
paradnega konja slovenskega
nogometa v Italiji delil z Vesno
v elitni ligi. V Repnu so omejili
stroške in korenito pomladili
ekipo, v Križu pa potrdili ogrod-
je lanske sijajne postave, ki se je
kot novinec v ligi dokopala do
nenadejanega tretjega mesta. V
obeh taborih so dokaj previdni,
oboje pa v bistvu pričakujemo
v zgornji polovici lestvice, sicer
brez konkretnih skomin po na-
predovanju. Da pa ne bo pomo-
Z te, elitna liga je zahtevno in pri-vlačno tekmovanje, tako da sibomo lahko ogledali marsika-
tero kakovostno tekmo. Začelo
se je sicer s tesnima porazoma
v gosteh, toda časa za revanšo
je več kot dovolj. Derbija (prvi
že v soboto, 3. oktobra) pa bo-
sta že tako poslastica.
Novost je tudi sodelovanje vo-
dilnih zamejskih nogometnih
stvarnosti s prvoligaškima klu-
boma. Te dni so predstavili teh-
nični projekt, ki odslej veže NK
Kras s Chievom, veronskim
društvom, ki je bilo do nedelje
celo na vrhu A lige. Boter tega
sodelovanja je Primorec Valter
Birsa, eden boljših slovenskih
igralcev vseh časov. V povojih
pa je tudi sodelovanje ŠD Vesna
z drugim veronskim prvoli-
gaškim klubom, Hellas Verona.
Stopničko više pa letos tekmu-
jejo kar štiri slovenske članske
ekipe, lahko pa bi imeli celo še
peto. V promocijski ligi ob štan-
dreški Juventini (ki letos okre-
pljena odkrito cilja na napredo-
vanje, četudi je v prvem krogu
doživela spodrsljaj) prvič v svoji
50-letni zgodovini nastopa tre-
benski Primorec, ki je prav v ne-
deljo (sicer z gladkim porazom)
debitiral na domačem igrišču
na Griži v višjem nadstropju. V
Trebčah si želijo predvsem mir-
ne sezone in da bi se obdržali
na uglednem tekmovanju.
V prvi amaterski ligi sta po dol-
gih letih spet bazovska Zarja in
doberdobska Mladost. Bazovci
so Doberdobce ugnali v finalu
majskega play-offa, tudi pred-
stavniki z Goriškega pa so nato
poleti prejeli (in sprejeli) pova-
bilo v višjo ligo. V isti
skupini so tudi Breg – v
Dolini so se odpovedali
naknadni vključitvi v
promocijsko prvenstvo,
ki bi bilo predrago in bi
nalagalo dodatne obvez-
nosti glede novačenja
mladih igralcev - in So-
vodnje, tako da tudi tu
ne bo manjkalo občute-
nih sosedskih
obračunov.
Repesažo je sprejela gro-
pajsko-padriška Gaja, ki
sodeluje po novem v
drugi amaterski ligi ob
boku proseškega Primorja.
Rdeče-rumeni so celo prvi fa-
voriti za prestop v prvo katego-
rijo, gajevci pa upajo v mirne
noči in obstanek v ligi.
Vsem želimo čim več zadetkov
v mreži nasprotnikov, da bi iz-
polnili zastavljene cilje, še na-
prej privabljali ob igrišča veliko
privržencev ter sploh nastopali
sebi in njim v zadovoljstvo.
HC
Derbi Breg-Sovodnje 7.9.2014
Z 2. strani
Očistimo NOB ...
  si so samo še borci za
osvoboditev izpod oku-
patorja, pa čeprav so po
vojni hoteli biti tudi revolucio-
narji, so si to zapisovali na svoje
grobove, postavljali revoluciji
spomenike, pisali o njej skladov-
nice knjig, po njej imenovali
trge, ulice ipd. V zvezi s polemi-
ko o več resnicah pa je dr. Anton
Stres v pridigi na Teharjah opo-
zoril (Reporter, 3. 11. 2009), da
prihaja s Hudo jamo na
dan resnica, 'ki je grozlji-
va in zastrašujoča, a jo
moramo sprejeti …' Kajti
resnica 'ni ne moja, ne
tvoja, ne naša in ne vaša:
resnica je sama svoja,
drugače sploh ni resnica.
Nič je ne bo ustavilo,
nihče ji ne more ukazo-
vati, kakšna naj bo …”
Ona gre svojo pot in
nihče je ne more zapreti
niti v še tako debel bun-
ker. Kar so dokazali kar
sami mrtvaki, ki so mora-
li prikorakati ven iz Hude
jame, da nas prisilijo, da
jim vrnemo vsaj del nji-
hovega osnovnega člo-
veškega dostojanstva, to
je ime, grob in pietetni
spomin. Tudi italijanski
razumnik Carlo Bo je
nekje zapisal, “da se nikdar ne bo
zgodilo, da bi moč resnice uga-
snila. Vsak nasprotnik, sovražnik
ali tekmec mora prej ali slej priz-
nati, da obstajajo nekateri zako-
ni, ki so večni in ti urejajo
življenje narodov. Do zdaj se še
nikomur ni posrečilo, da bi se
jim ognil …”
Nekatere vzhodnoevropske
države pa si niso dovolile jalovih
razprav o (ne) zločinskosti ko-
munističnih totalitarnih
režimov. Češki predsednik Havel
je npr. že leta 1993 podpisal za-
kon o krivičnosti komunistične-
ga režima, po katerem so člani
komunistične partije in komuni-
stično vodstvo “odgovorni za
V zločinsko nedopustna in sramo-vanja vredna dejanja v času ko-munistične diktature na
Češkem”. In en člen zakona one-
mogoča, da bi “zastarali zločini,
ki so bili politično motivirani”.
Tako jasne in odločne obsodbe
preteklega režima uradna Slove-
nija doslej še ni zmogla. V inter-
vjuju za PN ob proslavi 50. oblet-
nice zloma fašizma (1993) je pod
velikim pritiskom javnosti ta-
kratni predsednik države Milan
Kučan poskušal storiti prve sra-
mežljive korake v tej smeri, re-
koč, med ostalim, “da so zločini
nad človeškim dostojanstvom
občečloveško nesprejemljivi in
neopravičljivi ne glede na to,
kdo in s kakšnim namenom jih
je povzročil”, ter “da je treba
ugotoviti odgovornost pov-
zročiteljev, ki morajo za to odgo-
varjati”. Vendar, kot smo pri
njem navajeni, se je ob teh začet-
nih jasnih besedah hkrati zaple-
tal v dvoumne in izmuzljive iz-
jave in celo protislovja. Dejal je
še namreč, “da mora slovenski
narod v celoti prevzeti odgovor-
nost za svojo zgodovino, takšno,
kot se je zgodila, tudi za storjene
zločine med vojno in v
prejšnjem sistemu”, in da “zah-
tevajo drugačen premislek tista
dejanja, ki sodijo v kontekst časa,
razmer in zgodovinskega sosled-
ja, ki je bilo takšno, kot je pač bi-
lo”. Iz tega tako ni niti malo ja-
sno, prvič, katera so tista dejanja,
ki terjajo drugačen premislek, in,
drugič, da ne bo mogoče odgo-
vornost za storjene krivice tako
enostavno naprtiti kar celotne-
mu narodu. Kajti, kot je prema-
gana stran morala sprejeti nase
obsodbo in iz nje izvirajoče krute
posledice o moralni zavrženosti
kolaboracije,
tako bi mora-
la zmagovita
stran prevzeti
nase obsodbo
o moralni
zavrženosti
revolucije in
totalitarizma.
In kot je prva
stran imela
svoje nosilce
in svoja ime-
na, jih ima tu-
di druga
stran. Zato bi
bilo pošteno,
da bi jih
Kučan imeno-
val, kot bi bilo
pošteno in
pogumno, da
bi potegnil
določene
konsekvence tudi zase, ko je že
tako dolgo vedril na vrhu partije,
ki je te zločine storila. Toda to se
ni zgodilo. Še več, vsi poskusi
ugotavljanja krivcev za medvoj-
ne in povojne poboje tako v ok-
viru parlamentarnih komisij kot
tudi po sodni poti, so bili neu-
spešni in nisem zasledil, da bi
Kučana to kaj motilo. Ni bilo
namreč mogoče ugotoviti ne sto-
rilcev ne tistih, ki so dajali ukaze.
Kot da so se žrtve kar same pobi-
le. V primeru Hude jame pa so se
potem, že mrtve, kar same zazi-
dale za betonske pregrade, kot je
to pikro pripomnil dr. Boštjan M.
Turk v eni od svojih kolumn v
Reporterju.
Vaclav Havel
Aktualno17. septembra 201516
  osipu Ostiju smo letos ob njegovi
sedemdesetletnici namenili
precejšnjo pozornost. Marca smo
namreč objavili intervju z njim,
v naslednjih mesecih pa še krajše
poročilo o njegovi pesniški zbirki
Majhna pesem. Ker gre za avtorja, ki
je vzpostavil 'kulturni most' med
Slovenijo in območjem tedanje
oziroma nekdanje Jugoslavije (tako
v obdobju obstoja nekdanje skupne
države kot po njej, predvsem pa v
času balkanske morije v prvi
polovici devetdesetih let), pa tudi za
pisca, ki deluje v naši bližini, točneje
v Tomaju na Krasu, vsako pisanje o
njem ni odveč, predvsem zato, ker je
avtor v zamejstvu še premalo znan.
Pri Majhni pesmi je šlo za pesniško
zbirko haikujev, ki jo je objavila
mariborska založba Pivec.
Omenjena založba pa je Ostija letos
počastila še z dvema zbirkama, ki
nosita naslov Atrij oziroma Sence
kresnic/Ombre di lucciole, o katerih
bomo obširneje poročali v
nadaljevanju.
Glavna ugotovitev ob prvem
pogledu na zbirki oziroma pri
njunem listanju je, da je Osti čedalje
zvest kratki pesniški obliki haikuja,
ki jo je začel uporabljati po svoji
'jezikovni premeni' iz
srbohrvaščine oziroma sarajevske
različice hrvaščine v slovenski jezik,
ki jo njegov prijatelj pesnik Boris A.
Novak imenuje tudi salto mortale.
Njegovo pesništvo v materinščini se
namreč tako oblikovno kakor
vsebinsko precej razlikuje od
produkcije zadnjih let, ko Osti svoj
jezikovni plaz brzda predvsem z
omejeno vsebino haikuja. Tistemu,
ki te pesniške oblike še vedno ne
pozna, naj povemo, da sestoji iz treh
verzov in skupno sedemnajstih
zlogov, če seveda govorimo o
klasičnem haikuju. V svetovni in
slovenski književnosti namreč
obstaja cela vrsta njegovih inačič.
Izmed obeh je količinsko nekoliko
daljša prva pesniška zbirka z
naslovom Atrij, ki v dolžino meri
dobrih sto strani. Atrij pa se tudi
vsebinsko precej podaljša, če
upoštevamo dejstvo, da so Sence
kresnic/Ombre di lucciole v celoti
dvojezične, za italijanski prevod
Ostijevih pesmi je tudi tokrat
poskrbela Jolka Milič. Avtor je
prevajalko želel počastiti tudi s tem,
da je njeno ime objavil na
naslovnici, kar se po navadi ne
dogaja. Spremno besedo Atriju pa je
prispevala Zora A. Jurič, zanimiv pa
je že sam njen naslov, ki se glasi v
obliki in smislu haikuja. Takole
pravi: Haiku pade / v nas, kolobarji
so / širši in širši. Avtorica Ostijeve
haikuje primerja s cvetočim in
razkošnim vrtom, saj se ne nazadnje
naslov njegove zbirke haikujev iz
leta 2007 glasi prav Tomajski vrt.
Nadalje izvemo, da je Osti v zadnjih
letih, odkar je za pesnjenje prevzel
obliko haikuja, objavil preko tisoč
tovrstnih pesmi, kar seveda še zdaleč
ni zanemarljivo, posebno če
pomislimo, da je njihova vsebina, ki
mora biti pri tem raznolika,
omejena na majhno število zlogov.
Zbirka Atrij vsekakor prinaša osem
daljših haiku sklopov, ki nosijo
naslove po njihovih uvodnih
pesnitvah. Beseda, ki se v njih
najpogosteje ponavlja, je seveda
atrij, po njej je vrt, sledijo jima tema,
luč, sonce, jaz, ti
itd. Vsebinsko in
idejno je torej
Atrij
nadaljevanje
Majhne pesmi,
predvsem njegov
prvi sklop, ki je
ves v znamenju
snega. Drugi je
namreč bolj
pomladnih barv
in občutij ter
brstenja,
medtem ko v
tretjem avtor
naredi
svojevrsten
postanek in
opazuje višek
življenja.
Nesporni
protagonist
četrtega ciklusa
je črni kos, ki se pojavlja tako
podnevi kakor ponoči, v dežju in
soncu in še bi lahko naštevali. V
petem je marsikje zaznati opozicijo
med življenjem in smrtjo, literarna
in duhovna tradicija pa se zrcali v
imenih Čehova, Flauberta in
njegove Madame Bovary ter
Budovih meditacij. Šesti ciklus v
ospredje oziroma sredino postavlja
že omenjeni atrij, zadnja dva pa sta
hommage predvsem likovni
umetnosti. Predzadnji je vsebinsko
zelo kratek, v zadnjem pa med
drugimi najdejo svoj prostor
reminiscence iz Biblije, Homerja in
Srečka Kosovela.
Sence kresnic/Ombre di lucciole z
razliko od Atrija niso razdeljene v
sklope. Na vsaki strani sta namreč
objavljena le dva haikuja, in sicer v
izvirniku ter italijanskem prevodu,
pesmi so torej skupno štiri. Za
italijanskega bralca je knjiga
opremljena z nekaj napotki, in sicer
predvsem o tem, da haikuja pač ni
mogoče prevesti v enako obliko ter
pri tem upoštevati števila zlogov.
Sence kresnic se od Atrija razlikujejo
tudi po tem, da je vsebina njihovih
haikujev med seboj precej raznolika.
Poleg Ostiju priljubljenih motivov
ljubezni, narave in umetnosti, ki
kraljujejo v Atriju, je tu moč najti še
veliko drugega. Med kraji, ki so mu
pri srcu, prav gotovo izstopata Kras z
Nanosom in Trst, pesnikov
družbeni angažma pa pride
do izraza na mestih, kjer
govori o državni meji, pa tudi
o tem, da so nekoč le policaji
brali liriko (morda so v njej
iskali kaj prepovedanega?),
povrh vsega pa še o beguncih
ali z današnjo besedo
migrantih. Brez težav je
mogoče zapisati, da je
Ostijeva pesniška produkcija
zelo močno povezana z
likovno umetnostjo, saj se ta
med verzi pojavlja zelo
pogosto.
Izid obeh pesniških zbirk je
finančno podprla Mestna
občina Maribor. Reprodukcije
oziroma ilustracije na
naslovnicah in notranjostih
knjig so delo Metke Krašovec,
zbirki pa sta izšli v nakladi
500 izvodov vsaka. V kratkem
naj bi Ostiju objavili še eno
prevodno zbirko v italijanskem
jeziku, o kateri bomo v prihodnje še
poročali.
Primož Sturman
J
Josip Osti 
Pesnik, zvest haikuju
  ružabnost, duhovitost in rado-
vednost so značilnosti, ki
združujejo raznoliko skupino
izletnikov Skupnosti družin Sončnica.
Tokrat je društvo, ki že peto leto zapo-
redoma organizira avgustovske ekskur-
zije, kot cilj izbralo Apulijo, deželo son-
ca, morja in vetra. Intenzivni
petdnevni izlet je potekal od 20.
do 24. avgusta in je predvideval
ogled najpomembnejših mest in
kulturnih znamenitosti.
Potniki so se zbrali v četrtek, 20.
avgusta zjutraj, naložili kovčke,
prigrizke in dobro voljo ter od-
potovali na skrajni jug Apenin-
skega polotoka. Na poti so obi-
skali svetišče v Loretu, kjer hra-
nijo znamenito nazareško hišico,
v kateri je nekoč živela Marija. V
večernih urah so prispeli v San
Giovanni Rotondo, ki leži sredi
Garganskega polotoka. Po name-
stitvi v hotelu so si še istega dne
ogledali svetišče, staro in novo
baziliko, mozaike p. Ivana Rup-
nika ter obiskali grob patra Pija
in celico, v kateri je živel. Neka-
teri so se po večerji udeležili mo-
litve v cerkvi, drugi pa so v zgod-
njih jutranjih urah šli k sveti
maši.
Po zajtrku so se odpravili proti
Materi v bližnjo Basilicato. Vo-
dička jim je tu razkazala mesto z
njegovimi najpomembnejšimi
stavbami in cerkvami. Skupina si je
ogledala matersko semenišče, ki je zdaj
preurejeno v muzej likovne umetnosti,
cerkev sv. Klare in bližnji samostan kla-
ris ter se ustavila v baročni cerkvi Sv. Du-
ha, pravi posebnosti v cerkveni arhitek-
turi. Stavba je namreč zgrajena za po-
grebe rajnih, ki niso bili dovolj pre-
možni, da bi si sami poskrbeli za pokop.
Zaradi tega je glavna tema cerkve smrt;
na to kažejo tudi okraski, kot so oko-
stnjaki, srpi, klesidre in lobanje, ki so
vklesani v skalo. Seveda je ogled pred-
videval tudi sprehod mimo znameni-
tih, v skalo vklesanih materskih hiš, ki
so od leta 1993 del svetovne dediščine
UNESCA. Izletniki so se sprehodili med
skalnatimi hišami predelov Sasso caveo-
so in Sasso barisano ter obiskali tudi sta-
ro cerkev s freskami s konca starega ve-
ka.
Po utrudljivem ogledu so se ustavili še
na razgledni točki, kjer so ob prigrizkih
in pijači lahko opazovali kamnite hiše.
Zaradi lažje okvare avtobusa, za popra-
vilo katere je poskrbel zanesljivi šofer
Dario ob pomoči izkušenega mehanika
Borisa, so se tam zadržali malo več časa,
a nič zato. Ob kozarčku dobrih briških
vin in veselem kramljanju je čas hitro
minil.
Izletniki so spoznali, da sta apulijski ka-
men in pokrajina čisto podobna
bližnjemu kraškemu področju: pojavlja-
jo se doline in planote, pogosti so hra-
sti, nevarnost
požarov je velika.
V večernih urah so
prispeli do turi-
stičnega središča Al-
berobello, kjer so se
srečali z eno izmed
glavnih apulijskih
znamenitosti: “trul-
li”. To so manjše,
enonadstropne hiše s stožčcasto streho,
ki so sprva služile kmetom kot bivališča
ali skladišča orodja. Zidane so na suho,
to pomeni brez veziva, tako da bi jih
laže rušili med kontrolami Neapeljskega
kraljestva, saj je bil takrat v veljavi davek
na hišo. Vsak trullo je vrh strehe imel
tako imenovani “pinnacolo”, ki naj bi
bil podpis obrtnika, spodaj pa cisterno.
Hišice so zgrajene v tipičnem murskem
kamnu, tako da steno sestavljata dva zi-
dova z vmesno luknjo. Zaradi tega po-
letne temperature niso previsoke, zim-
ske pa ne prenizke, tako da so danes
trulli restavracije, trgovine, hoteli, apar-
tmaji, cerkve in zasebna bivališča.
Izletne dneve so bogatili tudi družabni
trenutki in odlična apulijska hrana.
Skupina je pri vsaki večerji imela
možnost poskusiti tipične južne specia-
litete, kot so “orecchiette” ali “foglie
d'ulivo” s paradižnikom, “burrate”, raz-
novrstno zelenjavo in sadje ter sladice
in še bi lahko naštevali. Nekateri so se v
večernih urah tudi sprehodili po mestu,
si privoščili sladoled in si še marsikaj
dobrega kupili, tako da se je avtobus iz
dneva v dan vse bolj polnil.
Tretji dan sta bili na vrsti mesti Lecce in
Ostuni. Prvo je znano kot srce apulijske-
ga baroka, ki se kaže v odlično izklesa-
nih stavbah iz 16. stoletja, ko je bilo me-
sto del Neapeljskega kraljestva. Pravijo
mu “Firenze del Sud” (Južne Firence).
Izletniki so v mesto vstopili skozi zna-
menito “Porta Napoli”, ki jo je dal sezi-
dati Karel V., in se med sprehodom po-
svetili opazovanju mnogih stavb. Usta-
vili so se na slikovitem
trgu in obiskali stolnico,
posvečeno Mariji Vne-
bovzeti, in baziliko Svete-
ga Križa, ki je najzname-
nitejši baročni primer v
mestu. Na glavnem trgu
Svetega Oronza stoji tudi
velik rimski amfiteater, ki
je štel do 25.000 gledal-
cev.
Popoldne je skupila na-
menila ogledu belega me-
sta Ostuni. To je bilo v
osnovi utrjeno srednje-
veško naselje. Sedaj ga se-
stavlja enajst koncen-
tričnih krogov belih hišk,
ki so znana turistična zna-
menitost. Tukaj so si izlet-
niki privoščili kratek spre-
hod po tesnih, a edinstve-
no lepih ulicah in poku-
sili tamkajšnjo kavo z
mandljevim mlekom.
Ustavili so se tudi v stol-
nici, ki je posvečena sv.
Oronzu, svetniku, ki je
Apulijo branil pred
požarom.
V želji, da bi Apulijo čim bolje spoznali,
se je skupina zbrala v tipični “masserii”,
to je kmečki gostilni. Lastnica je izlet-
nikom pokazala različne sklope kmeti-
je, tudi kapelico, kjer so se za obred
ustavljali potujoči duhovniki. Glavni
del pa je potekal v prenovljeni krmilni-
ci, spremenjeni v jedilnico. Tu so se na
mizi zvrstile vse apulijske dobrote: od
suhih paradižnikov in raznovrstnih ze-
lenjav do pogače, od testenin do glav-
nih mesnih obrokov. Skupina izletni-
kov je ob obloženi mizi nazdravila, za-
pela in zaplesala, ne nazadnje pa se le
poslovila in se vrnila v hotel.
Naslednje jutro je skupino čakal ogled
mesta Polignano a mare, pomorskega
središča, ki je že iz bronaste dobe bilo
pojmovano 'okno na vzhod'. Seveda
mesta niso mogli zapustiti, ne da bi
okusili tamkajšnjega “caffe' speciale”,
obiskali stolnico in se slikali pod kipom
Domenica Modugna, ki je bil od tam
doma. Nekateri pogumneži so si tudi
nadeli kopalke in zaplavali po valovi-
tem južnem morju.
Zadnji postanek pred vrnitvijo je pred-
videval ogled Castel del Monte, ki ga je
dal zgraditi razgledan Friderik II. Švab-
ski. Zelo je podpiral umetnost, pri tem
se je opiral na finančne prihodke vse
večjih davkov, ki jih je nalagal ljudstvu.
Zgradba je, kar se tiče arhitekture, po-
sebno privlačna: njena notranjost je
redko okrašena, daje občutek mogočno-
sti, masivnosti, a tudi elegantnosti. Ce-
loten kompleks temelji na številu osem;
lahko omenimo, da strukturo sestavlja
osem osmerokotnih stolpov in osem
sob ravno take oblike. Še posebno zani-
miva pa je uporabnost take zgradbe. Ra-
ziskovalci se še sedaj sprašujejo, čemu
je ta struktura nastala. Gotovo ni bila
rezidenca ali grad, saj je premajhna, ni
imela pa niti obrambne funkcije. Zad-
nje teorije potrjujejo dejstvo, da je bila
to neke vrste univerza, kjer so se zbirali
tedanji učeni ljudje: moški in ženske. V
sredini kompleksa naj bi bilo tudi ure-
jeno kopališče, v katerega so iz dveh ko-
palnic vodila velika, bogato okrašena
vrata.
Po ogledu vseh teh apulijskih biserčkov
je izletnikom ostajalo le še potovanje do
doma. Pot je bila dolga, a je čas med vici
in šalami hitro minil. Avtobusno poto-
vanje so poživili še pogovori, družabne
igre in pesmi, ki so skupino spremljali
vso pot. Turistična agencija “An-Ka-Mi”
(kratice stojijo za imeni organizatork
Ani, Katerine in Mirjam, katerim nudi
tehnično pomoč Andrej Vogrič) je na
avtobusu izvedla anketo; izletnike je po-
vabila, naj izrazijo svoje mnenje o izletu
in naj obenem izrazijo željo, kam bi radi
potovali naslednje leto. O tem pa kdaj
prihodnjič... Za zdaj naj gre prisrčna
zahvala organizatorjem za odličen izlet,
vsem pridnim rokam, ki so pripravile
izvrstne dobrote za skupno mizo, in
vsem izletnikom, ki so prispevali k te-
mu, da je izlet res lepo uspel.
Sanja Vogrič
D
Skupnost družin Sončnica / Izlet v Apulijo
Draguljčki skrajnega juga
Italije