8‘3'3^ 60100200 PRIMii OSREDNJA KNJUNiCA DNEVNIK fošinj. *«■- Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 250 (9858) TRST, četrtek, 27. oklobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal t tiskarni «Doberdob* T Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi C/0RGI0 NAP0LITAN0 NA ZASEDANJU CK KPI Uresničenje programskega sporazuma fl nujno vodi k oblikovanju nove vlad NA ZASEDANJU SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE dnosi med CGIL in FSM e v ospredju v Budimpešti '( skupnih naporov KPI in PSI mora biti vlada demokratične enotnosti, v kateri nal ko zastopana tudi levica - Evangelisti predlaga «vrh» tajnikov šestih strank Seji centralnega komiteja KPI: tajnik Berlinguer posluša poročilo Giorgia Napolitana (Telefoto ANSA) Rim «Odločna obnova politič- nr»K i —iu uuuv/vt* pwiitivy sitega ,| 1 ki so privedle do julij-Mjučn: d°!5ovora». To je verjetno toči];, s^avck Napolitanovega postavi;, na seji CK KPI. ki pred staja; Slntezo stališč onih. ki po 4o1qZ nestrpni in bi radi predrli Se 2a e Pregrade in drugimi, ki tika reda!9’ t*3 se italijariska poli-torf.au azv'ia na ze'° občutljivem tokrat je oblikovanje vlade de-sienin„lc’.’e epotnosti, «vladc /.a i ntisotiv case-» v kateri naj bosta Vcr>dar' obe levičarski stranki, tn-esnjj; ^ do ta vlade vodi skozi rpa. T-anje programskega sporazumih i'a *° ?,°t srrto v treli me-leniGnt-i? 9°'ts.jkrat zgrešili. V par 'ladn Uj,'?*j° zakoni v predalih. p0,^aia ir a tjavdan, medtem ko sakoja nestrpna zaradi tega Rtf str rih 'tleti »i ,m Potegniti vrv Cilavh nkami in vlado. votn ,aa Nba jc. po Nanolitano 1’i Hpj}enjti, da jo sestavljajo sa-dogojp/tokristjetii jn jc zalo zelo ^ifern,a; saJ nanjo vpliva vsaka ttfankj . v notranjih odnosih v %>oij(', Ce KD zavira, poudarja l' iti ri mora:o drugi pritisni-vsern hatl Vozilu več plina, pred Ko j a Področjih gosnodarstva. So v . ,aov°ril ie imel Nanoli-t : Kt) i tri možne sugovorni .'stiani Va «... .uP>ni šestih demokratič- so- S0|0h mara fjšl QaU^'- Nanolitano ni od«ova N. do onij'h čenrav ga ie onozo 'titi. L.n® bo mogoče govoriti o jNtftst-pi. . 0 «Po uresničenju pro Pr' tem"a (|0"ovora», ne da bi Ro vnašali komuniste, m Seiishi ur;,h ie Podtajnik E-brprti. *e °d?ovoril komunistom stok naj bi M? tih "tl, shv Hidarnostnk', .‘'Preveriti moramo -°' sloriii-■41 vcze stranke in vla-rt^rativi,i' P? omogočiti prehod k JfeoHj . 9 fazam*.. Skratka. An-noti* srečanja, da bi pre P "'skih -n'0 »ežave vlade obi jCu CSUb strank- (»Obnovimo 3ilo , P°nude») i„ Andreottijevo >^ °hno t <iti Kpjta”°- (v vlado ■ ki ga morata lo h.Sv.°iem' v, aa to"!!' Poročilu ie Nanolita-s st-rasan'e odgovoril nred C,bzaciie‘‘^^"'em na nujnost h>V. mL.’"’dskih množic, de hil 'zsili:n < lnt'- izobraženstva. ki Sti-,., .l'kreV)ovllres?ičen ie dogovor ie dein 'rtiih \‘r o'enem na ti ’1 ih Div,, dq etorni, ki lahko prive "iiihka- V iVa"a družbenega. na jel;’0 Dotrehne' 'nobilizacih. ki ie keiPidi i a; na mora levica «za-volW 0liAkp b$sC0,:a biu K,) Delavski S[N. GERBCC O PRORAČUNU 1978 VLADA NAJ SPOŠTUJE DANO OBVEZO IN ROKE ZA ZAŠČITO SLOVENCEV Potrebna so sredstva za ureditev vprašanja otroških vrtcev razpuščene ONA IR C tora- liC*a, tu-i 7" Protagonist te^a NoVat' širi 'em Da si mora izo pitano , ^vezništva.' hifri 1 (litji;' kakor tudi T.ibertini vciiri delav.j, Dr|znava. da vlmja ,N aI C l°m riezadovolistvo. C delatj'T18- da si nihče ne ti |!strankoUin?ir: . ooraziti ie tre dal *irie°infb-i-..i„ ne tež j-bod a- Ko h 'd vi ’en iškega stan •hiv, tudi bitka izvoievana *• ZakliUAlll.tK"?° formule zani-1 JUcujr Mn„r,1;f„rin CANDIDA CURZ1 RIM — Pristojna senatna komisija je pričela razpravo o osnutku državnega proračuna za prihodnje leto. V razpravo je, med drugimi, posegla tudi komunistična senat,ar-ka jelka Gerbec, ki ie zahtevala od predstavnika vlade oojasnilo. čemu ni v osnutku proračuna ali vsaj ,v »programskem uvodu» tudi postavke, pa čeprav splošne, ki bi zadevala stroške v zvezi z zaščito slovenske narodne manjšine. Senatorka Jelka Gerbec je izrecno poudarila. da se je predsednik vlade Andreotti v razgovoru z delegacijo Slovencev avgusta letos javno ob vezal, da bo zakonska rešitev problemov slovenske manjšine stvarnost v roku, ki velja za izvajanje določil osimskega sporazuma, torej naikasneje do 3. oktobra 1978. Skratka, stroški v zvezi z izvaja njem zaščitnega zakona spadajo že v proračun leta 1978 in bi ustrezna postavka proračuna bila brez dvo ma dokaz politične volje, da misli vlada resno pristopiti k vprašanju. Še posebej je senatorka Gerbcma poudarila, da bi morala postavka vsebovati sklad za finansiranie dejavnosti Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, kateremu je nred kratkim bila zagotovljena Stalnost. Senatorka Jelka Gerbec se je v nadaljevanju svojega posega dotaknila tudi finančnih in drugih vprašanj, ki izhajajo, iz zakonov o prenosu državnih pristojnosti na kra jevne uprave in na zakonske odloke. ki razpuščajo nekatere ustanove, katerih dejavnost pripada sedaj državi. Med' temi .je omenila primer ONAIRC, ki je vzdrževala otroške vrtce v naši deželi, na področju Furlanije, ki ga ge prizadel potres in' v obmejnem pasu vrtce namenjene- slovenskemu prebival stvu.‘ S prenosom pristojnosti raz puščene ONAIRC država namreč ni dala s potrebno naglico na razpolago potrebnih denarnih sredstev za upravljanje otroških vrtcev, osebja in refekcije. To ie r.a prizadetih področjih povzročilo pravo zmedo in ostro negodovanie Star šev otrok. Senatorka Grbceva ir. zato pozvala vlado, naj ustrezne sklade da nemudoma na razpolago in uredi odprta vprašanja, (st.s.) Poročevalca preiskovalne komisije sta zaslišala bivšega upravnika «Finmarc» RIM — Poročevalca parlamentarne preiskovalne komisije Ferrari (KD) in Ricči (KPI) sta sinoči zaslišala bivšega upravnika «Fin-marev Etna ne la Cossetta. ki ga je dal areth-ati mesinski pretor Risi-catn v zvezi s škandalom »zlatih trajektov*. Cossetta sta zaslišala ,v kliniki ‘«Villa Flatnimh»,' kantor So Cossetta prepeljali zaradi »srčnega n.aoadq», ki ga je prizadel ob aretaciji. COssetta je. pred zaslišanjem pregledal -zdravnik, ki je izjavil, da mora bivši upravnik dr žavne brodarske družbe ostati v bolnišnici, pač pa lahko prestane zasliševanja. . . ' Ferrari in Ricci sta v orisOtnosti Cossettovih odvetnikov Nieole Fer-rarija in Casalinova bivšemu u- pravniku »Ftnrriarcs- prebrala obtožnico in ga, seznanila s prekrški, katerih ga dolži mesinski pretor. Kot se je izvedelo je trajalo za-shševanje dve uri. Cossetto rtaj ‘bi preiskovalcema zagotovil, da ie v tej aferi ravnal skladno s svojo dolžnostjo javnega upravitelja. Do tod njegove izjave, vendar je verjetno, da sta preiskovalca Doizve-dovala predvsem za morebitne odgovornost) tedanjega ministra za trgovinsko mornarico Gioia, znanega zaradi svojega vpliva v sicilski KD in zvez z mafijskimi krogi v Palermu. Indijski premier končal obisk v SZ MOSKVA — »Prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Indijo ni odvisno od sestave obeh vlad»: to načelo je bilo potrjeno ob zaključku uradnega obiska indijskega ministrskega m-edsednika Morarjija De-saia v Moskvi, kjer se je pogovarjal z naj višjimi sovjetskimi voditelji. Danes bo govoril Lama • Razdor s prosovjetsko mednarodno sindikalno organizacijo verjetno nepopravljiv BUDIMPEŠTA — Na zasedanju izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije (FSM), ki se je začelo včeraj v Budimpešti, vlada veliko pričakovanje za današnji po seg šefa delegacije italijanske CG IL Luciana Lame (odposlanstvo sestavljata še Marianetti in Bonac-cini). Že razprava na današnjem prvem dnevu sestanka pa daje misliti, da je razdor med italijanskim sindikatom in zvezo, ki združuje komunistično usmerjene sindikate zahodne Evrope ter vzhodnoevropske sindikalne organizacije, dokon čen in nepopravljiv. Na dnevnem redu seje izvršnega odbora je priprava kongresa F ŠM. ki bo aprila prihodnjega leta v Pragi. Že sama izbira kraja' je bila predmet spotike z italijansko CGIL. Kot je izjavil sam Lama, se odpira celo vprašanje prisotnosti i-talijanskih delegatov na kongresu, saj CGIL ni spremenila ocene, ki jo je dala pred devetimi leti o praških dogodkih. Predvsem pa CG IL zavrača vsebino štirih temeljnih dokumentov', ki nai bi služili za osnovo kongresne razprave, saj odražajo izključno teze vzhodnoevropskih komunističnih držav ter vsebujejo ocene o razvoju zahod-neovropskega kapitalizma, ki so za CGIL absolutno nesprejemljive. Sicer pa ni manjkalo poskusov — tudi na včerajšnjem zasedanju — da bi preprečili izstop Italijanov jz FSM. Sam generalni tajnik FSM, Francoz Pierre Gensous, je dal kompromisni predlog, po katerem naj bi sicer ohranili štiri temeljne dokumente nespremenjene, po drugi strani pa naj bi popolnoma revidirali teze o bodočnosti FS M in o politiki sindikalne enotnosti, poleg tega pa naj bi uvedli tudi nekatere pomembne spremembe notranjega statuta. O teh predlogih se bo Lama izrekel danes, že .včeraj pa so italijanski delegati komentirali, da bi sprejetje Gen-sousovih predlogov še bolj zaostrilo nasprotja in kontradicije med temi točkami in vsem ostalim kon grešnim gradivom. Zelo zgovorno pa je tudi dejstvo, da so predlogi generalnega tajnika naleteli na splošno neodobravanje vzhodnoevropskih delegacij. Edini, ki je odločno podprl te predloge, je bil šef delegacije francoske ČGT Georgcs Seguy, ki je v splošno presenečenje celo zagrozil, da bi tudi njegova organiza cija utegnila izstopiti iz FSM, ko bi praški kongres ne dal zadovoljivih rezultatov. Niti italijanski dele gati si niso pričakovali takih izjav, ko pa se je Seguy na zadnjem kongresu FSM v Varni izkazal kot eden najbolj vnetih zagovornikov tradicionalnih struktur te mednarodne organizacije in vzhodnoevropskih tez. Tudi sam Seguy pa je včeraj ugotovil, da bi sprejetje Gensousovih predlogov še uovečalo razdor v primerjavi z vsebino kongresnih dokumentov, zaradi tega pa se je zavzel za radikalno spremembo dosedanje politike FSM. ‘ Danes Po torej govoril Lama; iz njegovih besed naj bi se dalo sklepati, ali še obstajajo možnosti u-gladitve spora, ali je izstop CGIL iz FSM neizogiben. Naj omenimo, da je CGIL že leta 1974 uradno vstopila tudi v CES — Federacijo evropskih sindikatov — ki združuje sindikalne organizacije 18 zahodnoevropskih držav in v katero sta včlanjeni tudi italijanski CISL in UIL. (trn) Danes podpis odloka o omejitvi hitrosti RIM — Danes bedo baje podpisali zakonski odlok o omejitvi hitrosti na italijanskih cestah. Po številnih in včasih nasprotujočih si vesti, ki . so krožile v prejšnjih dneh in ki smo jih objavili tudi v našem dnevniku, kaže. da bodo omejitve na avtocestah naslednje: avti do 600 kubikov bodo lahko vozili z najvišjo hitrostjo 90 km na uro. do 900 kubikov 110 km na uro, do 1300 kubikov 130 km na uro, nad 130 kubikov pa 140 km na uro. PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI SID stalno in neposredno sledil razpletom preiskav o Trgu Fontana Obveščevalna služba med drugim nadzorovala delo treviškega sodnika Stiza CATANZARO — Od kdaj je ob veščevalna služba SID neposredno sledila razpletu preiskave o pokolu na Trgu Fontana? Če naj verjamemo pričevanju gen. Gianadelia Ma-lettija, načelnika oddelka za državno varnost «D», naj bi obveščevalna služba posegla šele 1973. le- nikov- pleča velik del odgovornosti za ravnanje SID, je včeraj nadaljeval po tej poti. Prikazal se je kot izpopolnjevalca ukazov, ki je vsako odločitev prepustil nadreje n im. A vrnimo se h gradivu, o katerem je zahteval pojasnila javni to- ta, ko je organizirala beg Marca žilec Mariano Lombardi. Gre za Pozzana in Guida G-iannettinija, dokazno gradivo, s katerim je prišel včeraj na dan javni tožilec dr. Mariano Lombardi pa dokazuje, da je SIL) neposredno sledil delu sodnikov že pred 1972. letom, čemu tolikšno zanimanje? Čemu neposredno in protizakonito nadzorstvo nad preiskovalnimi sodniki? Na to je odgovoril že sodnik Migliaccio v u-temeljitvi obtožnice, pa čeprav ni znal, ni hotel ali ni mogel temu primeru ukrepati; ravnali so tako, da bi krili parne sebe in svoje protizakonito, delovanje. Sumljivo, protislovno in dvoumno ravnanje obveščevalne službe je zopet jasno prišlo na dan med za-sl: sevanjem polkovnika Agostina D'Orsija, ožjega Malettijevega sodelavca, ki je v oddelku D vodil odsek za varnost. D’Orsi, ki je že v torek skušal zvrniti na predstoj- kratko noto z datumom 6. november 1972 in za daljše poročilo iz dne 22. novembra istega leta. V prvem dokumentu anonimni obveščevalec poroča o srečanju med skrajno desnico in skrajno levico, ki naj bi pripravljali skupno ake jo. Med udeleženci shoda naj bi bili Freda, Ven tuf a, Pinelli, Valpreda in Sot-tosanti, Merlino naj ne bi bil vole-ten, precejšnjo važnost pa naj bi imele tudi pobude Stefana Delle Chiaie. Na dokumentu, ki ga je javni tožilec predložil, je jasen D'Or-sijev pripis, da gre noto izročiti vodji oddelka D. Še bolj zanimivo je drugo poročilo, ki je v bistvu dopolnitev prvega, na katerega se med drugim izrecno sklicuje. Dokument, ki je naslovljen na «šefa oddelka D». trdi med drugim, »da spričo izsledkov sodstva je javno mnenje (iz ■iiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiHiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ODKRIT NAPAD VODITELJA CSU STRAUSSA NA KANCLERJA SCHMIDTA Dvomljivi rezultati uradne preiskave o domnevnem samomoru v Stammheimu Veneta) vse bolj prepričano, da sta imela Franco Freda in Giovan-ni V ju tura zelo važno vlogo pri organizaciji atentatov. Tudi skrajna desnica, čeprav je veliko bolj previdna, priznava, da bi založnik in odvetniški pripravnik lahko bila vpletena*. V drugem poglavju je govor o srečanju. ki je omenjen v prvi noti m v zvezi s katerim anonimni obveščevalec trdi, da bo najbrž šlo .za ze znano srečanje v marcu 1969. leta. med katerim so pripravili operativni načrt atentatov. Po pričevanju Marc* Pozzana, ki jc sicer pozneje preklical izjavo, vendar ne preveč prepričljivo. naj bi se sestanka udeležil tudi poslanec MSI Pino Rauti. Čudno je vsekakor, da dokument omenja ime Nina Sottosantija. o čigar obstoju je prvi, poročal levičarski tisk zaradi njegove presenetljive podobnosti z Valpredo. Tretje poglavje poročila je posvečena odmevom v treviških sodnih krogih (tedaj je preiskavo vodil še tamkajšnji sodnik Stiz). «Po izjavah verodostojnega in vplivnega obveščevalca, ki je blizu treviških sodnih krogov — piše med drugim v poročilu — tudi med sodniki prevladuje prepričanje. da si je skupina Frede in Ven-ture krila hrbet s tem. da je izvedbo atentatov zaupala skrajni levici. V zadevo naj bi bil vpleten tudi Merlino. ki so ga fašisti vrinili v anarhistični krožek «22. marec* in pomembno vlogo pripisujejo tudi Stefanu Delle Chiaie. Dokazov, ki bi podkrepili slednjo domnevo, pa nimajo.* V zvezi z omenjenim gradivom je polkovnik poudaril, da o njem ne ve ničesar, kaj še da bi vedel za ime obveščevalca. Na izrecna vprašanja javnega tožilca jc dodal tudi. da je 1972. leta po nalogu gen. Malettija odpotoval, v Treviso in se srečal z dr. Stizom. Le-ta naj bi prosil SID za pomoč, ker je odkril dokaze o domnevnem vohunstvu, šlo pa naj bi za prepise iz knjige o ameriški obveščevalni službi CIA, ki je bila na prodaj v raznih knjigarnah. Njegovi stiki s tre viškim sodnikom naj bi se bfhSffli le na to. I Danes bo polkovnik obveščevalne službe že spet na vrsti kot priča in če se bo njegovo zasliševanje zavleklo, bo predsednik dr. Scuteri najbrž odložil za deset dni zasliševanje bivšega vodje SID gen. Vita Micelija. (vt) Cestni bloki so v vsej Zaliodnj Nem čiji po limoni Hansa Martina Schleycrja na dnevnem redu. Naša slika jc bila posneta v Frankfurtu ter zgovorno priča o policijskem aparatu, ki so ga mobilizirali (ANSA) BGNN — Kateri je najboljši dokaz, da se je Irmgard Moeller sama zabodla in da je skušala narediti samomor v svoji celici v stammheimskem zaporu? Odgovor: dejstvo, da je imela, ko so jo našli, krvave roke. To > eden od »neoporečnih dokazov* o samomoru Baaderja, Raspeja in Ensslinove lllllllllllllllllllllllllllllltllllMIIIIIIlllMIIMIMIIIItllllUllliniimillllKIIIUIIIIIIIIIMIIIllllllllllllllllMlllllllllllllllinillllllllIftIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII« 30 LET ZVEZE KULTURNIH ORGANIIACIJ SLOVENIJE Osvobodilna moč in poslanstvo kulture Osrednja proslava bo v soboto, 29, t.nr. v Murski Soboti • Odličje Svobode z zlatim listom bodo prejeli iz našega zamejstva Drago Pahor, Franc Škerlj in PD «Vesna» iz Križa LJUBLJANA — »Dogovorili smo se torej, naj bo tokrat praznovanje nenavadno. V- tridnevnem vrtincu med štirimi mesti na severovzhodu Slovenije bo slavljenka brez zadrege in brez sprenevedanja pokazala večino svojih obrazov, vsaj tistih s katerimi smo jo najbolj navajeni srečevati ob petku ip. svetku, doma in v gosteh*, je zapisal predsednik ZKOS Jože Humer med drugim v uvod programa osrednjih prireditev pb 30-letnici Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Osrednja prireditev proslavljanja pa bo v soboto. 29 oktobra ob 19.30 v kinodvorani v Murski Soboti. ' Ob tej priložnosti je predsedstvo ZKOS pripravilo tudi poslanico ob praznovanju 3tf-letnice zveze Svobod, v kateri je med drugim rečeno: «S prireditvami, ki se ta čas vrste po Sloveniji in med Slovenci ■ zunuj nje, praznujemo kulturni delavci -ljubitelji, združeni v današnji Zvezi kulturnih organizacij Slovenije ali povezani z njo tridesetletnico svoje enotne organiziranošti. Želimo si. da bi z nami praznovali tudi vsi, ki so deležni sadov našega delovanja ali ki'to delovanje'spremljajo z naklonjenostjo. Ob svojem jubileju se s spoštovanjem spominjamo vseh tistih, ki so se v letih revolucije in V obdobjih pred njo zgrinjali pod zastavo naprednega kulturnega gibanja, ker so tudi v najtežjih okoliščinah in v u-sodnih trenutkih verjeli v osvobodilno moč in poslanstvo kulture. ' Z zadovoljstvom, čeprav brez cenenega samozadovoljstva ugotavljamo, da naš prispevek v skupno zakladnico slovenske kulture v zadnjji treh desetletjih ni bil majhen; da naš delež v skupnih prizadevanjih za demokratizacijo kulture ni bi' nepomemben; da smo znali sebi in družbi o pravem času zastavljati bistvena vprašanja o poteh slovenske kulture, znali pa smo za svoj del tudi odgovarjati na ta vprašanja: da smo vsebino in organizacijo svojega delovanja znali in hdteli prilagajati potrebam časa in družbenega razvoja. da pa ta razvoj nosi tudi pečat naših prizadevanj in naših i-skanj; in da smo se v svojem snovanju in delovanju zavedali naravnega zavezništva z vsemi drugimi, ki kulturo ustvarjajo ali posredujejo in z vsemi, ki jim je kaj do nje. Tudi za naprej se zavedamo svojih nalog in svojih odgovornosti, ko gre za hotenje slehernega člana naše skupnosti, da bi bogatil svoje osebno ’ družbeno življenje, za kulturo človekovega delovnega in življenjskega okolja, za uveljavljanje novih samoupravnih razmerij in šamoupravljalskih navad, za u-trjevanje enotnosti 'ovenskega kulturnega prostora. Zavedamo se, da smo v teh prizadevanjih le ena od organiziranih moči v Socialistični zvezi delovnih ljudi, a se zavedamo tudi, da je naš delež v skupnih prizadevanjih nepogrešljiv in da rta nihče ne bo opravi) namesto nas.* Na osrednji prireditvi proslavljanja 30-letnice ZKOS v Murski Soboti bodo podelili tudi 18 odličij Svobode z zlatim listom in 29 odličij Svobode s srebrnim listom za leto 1977. Odličja Svobode z zlatim listom bodo prejeli Ivan Dodič iz Ljubljane. Aleksej Gusev iz Hrušice pri Jesenicah. Adolf Jenko iz Ljubljane, Ferdo Ježek iz Lendave. Janez Markelj iz Ljubljane. Slavko Pišek iz Mengša. Boris Savnik i*. Novega mesta, Rihard Trpin ir Maribora, Anton Umek iz Škofič na Koroškem. I^opold Veber iz Zidanega mosta, šimej IVrulich iz Radiš na Koroškem, Vida Zupanc iz škofje Loke, DPD Svoboda Zadvor iz občitte Ljubljana Moste-Polje. Tabor likovnih samorastnikov iz Trebenj. Zveza bralnih značk Slovenije iz Ljubljane ter Drago Pahor in Franc Škerlj iz Trsta in prosvetno društvo «Vesna» iz Križa pri Trstu, V podrobnejših obrazložitvah za to visoko priznanje je za Draga Pahorja rečeno, da že več kot 50 let deluje kot ^vzgojitelj, mentor, raziskovalec, kritični zapisovalec današnjosti in zgodovinopisec slovenskega primorskega šolstva v Italiji, medtem ,ko bo to visoko priznanje Franc Škerlj prejel kot predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, tajnik Sindikata slovenske šole v Trstu in član glavnega odbora Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu. Za PD »Vesna* iz jv riža pri Trstu pa je zapisano v obrazložitvi, da praznuje letos društvo 55-letnico delovanja. Značilno za društvo je. je zapisano dalje, da je bila njegova dejavnost živa ves čas, kljub ,hudemu fašističnemu terorju in da je končno to društvo e-no najaktivnejših tovrstnih društev med Slovenci v Italiji. D. ž. ter o poskusu samomora Moeller-jeve, kot izhaja iz prve, še nepopolne preiskave, ki so jo izvedle oblasti zvezne dežele Baden Wuert-temberg. O rezultatih preiskav j seveda ne gre dvomiti, saj kdor dvomi, objektivno podpira terorizem in teroriste, kot je v torek na Schle-yerj2vem pogrebu izjavil predsednik ZRN VValter Scheel. Tudi drugi izsledki so na isti ravni. N.pr.: celicam, v katerih so bili zaprti anarhisti, se ni mogel nihče približati, sicer bi sprožil e-lektronske naprave, ki bi takoj o-pozorile paznike v sedmem nadstropju, da se dogaja nekaj nenavadnega; kar zadeva domnevo zagovornice Irmgard Moeller je ve, ki je omenila mdžjiost, da so anarhiste najprei omamili z uspavalnim plinom in jih potem umorili, pa to zanikajo z ugotovitvijo, da Moelier-jeva ni imela nobene. negativne reakcije, ko ji je zdravnik vbrizgal poživilno tekočino. Izsledki preiskave skušajo na tako nespreten način vsiliti javnosti trditev nemških oblasti, da je šlo za množičen samomor, a v kolikor toliko objektivnem opazovalcu ne morejo zabrisati vtisa, da gre za sa mozagovor ljudi, ki nimajo povsem čiste vesti. Dokument odločno podpira tezo o samomoru, v isti sapi pa trdi, da ga je bilo nemogoče preprečiti, češ da so trije anarhisti večkrat poudarili, da nimajo najmanjšega namena vzeti si življenje. Še posebej Baader je v svojem pismu ravnatelju zapora poudaril, da bi njihova smrt pomenila zgolj . nadaljevanje »politične in sodne tradicije v vsej zadevi*. V nasprotju z izjavami pravosod nega ministra Baden - V'uerttem-berga, ki je dejal, da ie bil v sedmem nadstropju en sam paznik, je preiskava dokazala, da sta bila dva in da nobeden od dveh ni slišal nič nenavadnega, pač pa je paznik v četrtem nadstropju slišal nekaj, kar naj bi bilo podobno strelu. Menil je, da se je ne naključju sprož/l stre’, iz pištole enega od a-gentov, ki so bili na straži pred zaporom ter sklenil, da bo ravnateljstvo obvestil kasneje. Kar bi za preiskavo bilo izrednega pomena, se pravi, kdaj so Baader, Raspe in Ensslinova umrli, jz preiskave ne izhaja, čeprav bi sedaj to mor,Jo biti že znano. Medtem ko socialdemokrati napadajo deželno vlado Baden-Wuert-temberga, :ri da ni izvajala dovolj strogega rtadzorstva nad zaporniki v Stammheimu, je bila osrednja vlada kanclerja Schmidta deležna hudega napada s strani skrajnode-sničarskega voditelja bavarskega krila krščansk: demokracije CSU Franza Josefa Straussa. Ker je bil od zmeraj najodločnejši pristaš trde linije v borbi proti terorizmu in proti vsakemu Dopuščanju, ni mogel očitati vladi, da ni ugodila zahtevam ugrabiteljev Hansa Martina Schleyerja. Zato je obtožil zvezne oblasti »neodgovornosti in lahkomiselnosti*, ker so dale v javnost vse podrobnosti o operaciji v Mogadišu, medtem ko bi slednje morale ostati po njegovem mnenju skrivnost. V svojih izjavah je tudi obtožil odvetnika Klausa Croissan-ta, ki je trenutno v zaporu v Franciji. kjer čaka, da francosko sodstvo odloči o nemški zahtevi po nje govi izročitvi, da je organiz:ral in spodbudil erarizem v Zah. Nemčiji. Strauss celo omenja možnost, da je Croissant iz Francije ukazal trem anarhistom, naj življenje, (if) Na včerajšnji plenarni seji KVSE SZ spd predlagala sklicanje evropske gospodarske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Beograjski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju je včeraj nadaljeval delo na zaprti plenarni seji, ki jo je vodil predstavnik madžur-ske delegacije. Sicer pa so govorili predstavniki Sovjetske zveze, češkoslovaške in Poljske, medtem ko je prvi govornik, portugalski diplomat, ponovno izrazil pripravljenost svoje države, da plodno prispeva k vsakemu predlogu, ki bo pripeljal do obogatitve sodelovanja v Sredozemlju. Sovjetski predstavnik Voroncov je ponovil predlog o organiziranju evropskih konferenc o problemih transporta, energije, in varstva o-kolja. Kot je znano, je dala Sovjetska zveza tak predlog v evropski ekonomski komisiji, vendar ga takrat niso sprejeli. Zato je Voroncov ta predlog vnovič argumentiral. Po njegovi oceni so take konference nujne. Sovjetska zveza pa bo predlagala, da jih uvrstijo med sklepe beograjske konference. Sovjetski predlog sta podisrli de- si vzamejo legaciji Poljske in češkoslovaške. B. B. •iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMii iinniiiimiiiiHiiiiinitiiitmiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii SEJA IK ZKJ V MURSKI SOBOTI Narodnosti dobra vez sodelovanja s sosedi Poročilo G. Bačiča o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji MURSKA SOBOTA - V Murski Soboti je bila včeraj seja IK ZKS, ki jo je v idi* sekretar Frapc Šetinc, obravnavali pa so informacijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Obširno analitično in s konkretnimi primeri dopolnjeno razpravo je začel Geza Bačič, Predsednik komisije za narodnosti pri republiški skupščini. Posehej s > govorili o šolstvu, kulturi, stikih z matičnima narodoma, vlogi delegatskega sistema pri re-ševa ,ju narodnostnih vprašanj, informativni dejavnosti in ostalem. Ugodno so ocenili dosedanja prizadevanja : reševanje te’ vprašanj v Sloveni” pri čemer je Franc Še- tinc poudaril, da .-: je treba lotevati konk rinil vprašanj kar zadeva narodnost-a vprašanja v krajevnih skupnostih, v e-neljnih organizacijah združenega dela, torej tam, kjer narodnosti 'Živita. Prav tako so opozorili, da je reše . inje narodnostuh vprašanj ‘visno od stopnje razvoja družbenoekonomskih odnosov na območjih, kjer narodnosti žirita Poudarili : še, da so narodnosti lahko očitno dobra vez orijateljske-ga sodelovanja z obmejnimi državami kar se kaže z Italijo in Madžarsko, m pa z Avstrijo, kjer na izpolnjujejo z državno pogodbo določenih narodnostnih pravic, (bb) SKLEP, KI PRIHAJA Z NEOPRAVIČLJIVO ZAMUDO Deželni odbor bo predlagal ustanovitev samostojnega okraja za slovenske šole Parlament naj bi izglasoval novi zakon, ki bi spreminjal onega, katerega je nedavno sprejel na predlog deželnega odbora in ki ne predvideva samostojnega slovenskega okraja ■ 0 predlogu bo razpravljal še deželni svet Tiskovni urad dežele Furlanije Julijske krajine je izdal sinoči sporočilo, da »o deželni odbor na svoji zadnji seji na predlog pristojne ga odbornika Mizzaua odobril za konski osnutek o ustanovitvi avtonomnega šolskega okraja za slovenske šole. Po tem zakonskem osnutku naj bi na predlog dežele v smislu člena 26 deželnega statuta državni parlament izglasoval zakon, s katerim se ustanavlja za slovenske šole vseh vrst in stopenj v okviru Furlanije - Julijske krajine (ne glede na že izvedeno razdelitev ozemlja v šolske okraje po čl. 9 dekreta predsednika republike št. 416) avtonomen šolski okraj z enakimi funkcijami in nameni, kot jih predvideva omenjeni dekret za o-stale šolskj okraje. Deželni tiskovni urad sporoča nadalje, da se je včeraj v zvezi s tem vprašanjem deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka sestal z odbornikom za javno vzgojo M zzauom, ki mu je potrdil obvezo deželnega odbora za spremembo državnega zakona o šolskih okrajih, ki r.aj zagotovi slovenskim šolam »samoupravo* in ga je seznanil s sklepom odbora, ki je odobril zadevni zakonski osnutek. Napovedal je razpravo o njem v deželnem svetu, nakar ga bodo predložili v odobritev parlamentu. Besedilo osnutka, ki ga je deželni odbor odobril, še ni znano, zaradi česar ni mogoče dali o njem dokončne ocene. Če je po eni stra-'jii treba pozdraviti pobudo dežel nega odbora, pa po drugi tudi ni mogoče mimo ugotovitve, da bi tako ‘ stališče moral deželni odbor sprejeti takoj, ker je imel za to popolnoma enak- argumente, kot j": ima lahko danes. Sklep deželnega odbora, da predlaga vladi tako razdelitev deželnega področja na šolske okraje, ki ne predvideva samostojnega okraja za slovenske šole, je bil namreč sprejet potem, ko je bil deželni odbor že dolgo obveščen, da je vsa slovenska javnost enotno in odločno zahtevala avtonomni šolski okraj za slovenske šole, ko so mu enako zahtevo sporočile že davno in pravočasno številne izvoljene uprave, ko je protest slovenskega prebivalstva spričo njegove gluhosti narastel do predlogov o vzdržanju od volitev organov šolskih okrajev, ki so pred durmi. Sporočilo deželnega odbornika Mizzaua zveni kot poskus umiriti vode z obljubo o perspektivi bližnje rešitve, zlasti če upoštevamo, da je pred leti njegova stranka zavračala ustanovitev slovenskega šolskega okraja z izgovorom, da je treba uzakoniti avtonomijo slovenske šole na primernejši način, bolje kot je to omogočeno s pristojnostmi okrajev, če bi deželnemu odboru zares šlo za zagotovitev *samouprave> slovenske šole, sta mu bili na razpolago dve poti: sporočiti vladi to potrebo ko ji je poslala svoje mnenje o razdelitvi okrajev, ali pa predlagati parlamentu izglasovanje novega zakona, oziroma dopolnitev veljavnega. Toda to je bilo treba — ponavljamo — storiti tedaj, ko je bil za to pravi čas, ne pa neposredno pred prvimi volitvami za šolske okraje. Vsekakor pa lahko sedanji sklep deželnega odbora ocenjujemo kot prvi rezultat odločnega v~ 'opa vseh komponent slovenske javnosti vključno s pripravljenostjo na vzdr-tanje od volitev v šolske organe. Današnji «ri'ni(a» o bojkotu volitev za šolske okraje Glasilo KPI «l’Unita» objavlja v današnji številki kritični komentar o predlogu odbora Sindikata slovenske šole po vzdržanju pri bližnjih volitvah v' zavodske svete in v okrajne šolske svete. Članek dou darja, da je napoved volilnih rokov vzbudila zelo živahno razpravo med slovenskimi državljani, in da je neupoštevanje zahtev KPI. PSI in vseh slovenskih komponent po priznanju dejanske avtonomije slovenske šole vzbudilo protest in zgražanje, i Ta reakcija je upravičena, ker slovenska manjšina čaka že več kot trideset let polno priznanje njenih pravic, toda kažejo Se nekatere tendence, ki jo grozijo izvotliti. Pri tem se komunistično glasilo sklicuje na predlog Sindikata slovenske šole po protestnem vzdržanju in poziva k preudarku in premisleku ter k enotnemu odločanju všeh šolskih komponent in ne samega učnega osebja. Člankar svari pred negativnimi izkušnjami vzdržknja in opozarja na tveganje, da bi odsotnost slovenskih volivcev pripomogla k prevladi konservativnih sil v okrajnih svetih. Vzdržanje slovenskih upravičencev bi namreč volitev ne preprečilo. niti ne bi razveljavilo volilnih izidov. Nobena začasno izgubljene bitka še ni »repričala, poudarja glasilo KPI, tako borbene manjšine kot je slovenska, da se odpoveduje pridobljenim postojankam, kot so zadovski sveti, ali tistim. čeprav neustreznim, kot so sedanji okraji. Slovenci se skupaj z levičarskimi strankami že 30 let borijo Za globalno zaščito. Na tej poti so storili le malo korakov, toda ali jih je to prepričalo, da se ne udeležujejo volitev ali da odstopijo od izvoljenih svetov ali par Lamenta? Nasprotno, vztrajali so v borbi in si več nobena demokratična sila ne upa oporekati upravičenosti njihovih zahtev. Komunistično glasilo se na koncu sprašuje ali bi pomenilo imeti na vodstvu šol zopet le ravnatelja namesto zavodskega sveta korak naprej ali nazadovanje. Imeti šolski okraj brez slovenskih predstavnikov, čeprav bodo v okrajnem svetu obravnavali vprašanja, ki zadevajo tudi slovenske šole (družbene storitve, prevozi) bi predstavljalo pozicijo moči ali šibkosti? članek sc zaključuje s pozivom k poglobljeni razpravi med učnim in neučnim osebjem, starši in študenti ter na soočanje z demokratičnimi političnimi silami. • Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas je včeraj predsedoval srečanju .„j6 žiipani, ki... nameravajo zgraditi na svojih območjih otroške jasli, kot to predvi- 43' iz leta 1973. V ponedeljek se sestane antifašistični odbor Pod predsedstvom tržaškega župana se bo v ponedeljek ob 12. uri sestal na sedežu občinskega odbora Enotni antifašistični odbor za uveljavljanje vrednot ustave in odporništva. Prisotni bodo predstavniki strank ustavnega loka, enotne sindikalne federacije CGIL. CISL in UH, ter borčevskih organizacij. Venci generalnega konzulata SFRJ na spomenike padlim V prihodnjih dneh bodo delegacije generalnega konzulata SFRJ v Trstu počastile spomin padlih s polaganjem vencev na spomenike in obeležja. Prva skupina bo položila vence v nedeljo. 30. oktobra, v Barkovljah, Tržiču, Doberdobu, Dolu. na Vrhu, v Sovodnjah. Štan-drežu, Podgori, Pevmi. Števerjanu, Koprivi, Čedadu, Št. Itonartu, Što-blanku in na Matajurju. Druga skupina bo istega dne počastila spomin padlih v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoliah, Prebenegu, Dolini, Boljuncu. Borštu, Ricmanjih, na Katinari, v Gro-čani, Bazovici. Padričah, Gropadi, Trebčah in na Opčinah. V ponedeljek, 31. oktobra, pa bodo vence položili na Konto velu, Proseku, v Velikem Repnu, na Colu, v Zgoniku, Gabrovcu. Saležu, Samatorci, Praprotnem, Šempolaju, Nabrežini, Križu, na pokopališču Sv. Ane in v Rižarni. V torek, 1. novembra, bode predstavniki generalnega konzulata SF RJ položili vence v Gonarsu, Gorici in na vojaškem pokopališču v Trstu. Sinoči je bila v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška okrogla miza o «Sedanjem položaju in perspektivah zborovskega petja pri nas»r Organizator SPZ je poveril uvodne referate trem dobrim poznavalcem zborovskega petja, in sicer predsedniku zbora «V. Vodnik» iz Doline Vojku Kocjančiču, predsedniku zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorku Kareju in kritiku Ivanu Siliču. Večera so se udeležili mnogi zborovodje naših zamejskih pevskih zborov, pevci in ljubitelji slovenske pesmi. Večer je otvoril tajnik SPZ Duško Kalc, ki je pozdravil prisotne in dejal, da je prosvetno zvezo pri prirejanju okrogle mize vodila misel o usodi našega zborovskega petja. Ignacij Ota je nato predstavil novo pesmarico^ za moške, ženske in mešane zbore, ki jo je založila SPZ. V pesmarici so zasto- VČERAJ V HOTELU SAVOIA-EXCELSIOR Začetek štiridnevnega kongresa o problemih vodovodnega omrežja Potrošnja pitne vode nezadržno narašča - Za gradnjo novih vodovodov naj bi skrbeli konzorciji občin oziroma podjetij SINOČI NA SEDEŽU, SPZ ŽIVAHNA OKROGLA MIZA O ZBORO VSKEM PETJU Referati Vojka Kocjančiča, dr. Zorka Hareja in Ivana Siliča Zanimiva diskusija, ki je osvetlila vrsto perečih problemov Potrošnja vode v Italiji, ki je bila namenjena skoraj izključno družinskim potrebam in kmetijstvu, je z razvojem industrijskih dejavnosti v zadnjih letih začela silovito naraščati. Poprečna količina vode, ki se danes porabi v državi, se suka dnevno med 100 in 500 litri na prebivalca. Do leta 2000 pa predvidevajo, da se bo poraba vode še podvojila. V prihodnje bo torej treba močno okrepiti mrežo vodovodov po vsej državi, za kar pa naj bi poskrbeli predvsem posebni konzorciji občin in podjetij za razpečevanje vode. To so glavne misli, ki jih je v svojem otvoritvenem govoru nanizal predsednik vsedržavne zveze občinskih podjetij Da Mo-lo na 5. vsedržavnem srečanju predstavnikov občinskih podjetij za razpečevanje vode na temo »Aktualni politični in tehnični problemi pri vodovodih*, ki se je za-včeraj v hotelu Savoia-Excel-v našem mestu. Da Moto .je poudaril, da *bo to deva vsedržavni zakon 1.044ipjg,de|el- vprašanje laže rešljivo, ko se bo na zakona št. 30 iz leta 1970 ter št. dejansko začel izvajati zakon 382. dejansko začel izvajati zakon 382. ker bo mogoče sprožiti novo in e- iiiMimimiiiiimiMiitiiiiiiiiiiiiitiMiiiimtiMiuMiNiiiiamiiMiiiHittiiiintMiiiiimiiimiiimiiiiiHiHiiiiiHiimi PO PREGLEDU GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH RAZMER VODSTVO KPI ZAHTEVA IZVAJANJE SPORAZUMA Neustreznost delovanja deželnega odbora za začetek obnove, uresničevanje osimskih sporazumov in reševanje vprašanj Slovencev Deželni odbor in nadzorna komisija KPI sta se sestala v Trstu in obrav-navaal Po poročilu deželnega tajnika poslanca Cuffara, politične in gospodarske razmere. Upoštevajoč nadaljnjo zaostritev gospodarske krize, zahteva vodilni deželni organ KPI, da se nujno in v celoti uresničujejo sporazumi, ki 'so jih stranke ustavnega ioka sprejele z odobritvijo enotne resolucije 29. julija v deželnem svetu. Komunisti ugotavljajo neustreznost delovanja deželnega odbora in pomanjkanji vsakega načrtovanja, zlasti kar zadeva mladinsko zaposlitev, odločitev podjetij državnih soudeležb, podražitev tarif javnih prometnih sredstev. Spoštovanje enotnih sporazumov pa je še posebej nujno za prebroditev gospodarske krize, za pospeševanje obnove Po potresu ter za izvajanje osimskih sporazumov. Bistvena sta pri tem enotnost levice in tesno sodelovanje med KPI in PSI, ob spoštovanju vzajemne , avtonomije, da se preveri dobra volja KD, ki mora dobiti izraz z izvajanjem- deželne de- MIIIHHIIIIIIMHItlimillllllMtimitMMItlltlllllllHIHiniMtllllHMMIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIHIIIIIIlillHIfltfdllll POD POKROVITELJSTVOM DEŽELE IN UNIVERZE V SOBOTO OFTALMOLOŠKO SREČANJE «ALPE ADRIA* Oko in prehrana - lenta mednarodnega srečanja s udeležbo izvedencev iz llulijp, Avstrije in Jugoslavije V soboto, 29. oktobra 1977 bo v Trstu, pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine ter tržaške univerze, prvo mednarodno oftalmološko srečanje »Alpe - Adria*, katerega organizator je prof. Rosa-rio Brancato, direktor oftalmološke klinike našega vseučilišča. Udeležili se ga bodo oftalmologi iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, predvsem pa iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške, Slovenije in Hr-vatske. -v Namen teh srečanj je zbrati enkrat letno oftalmologe sosednih na rodov ter si obenem izmenjati misli o vnaprej določenih tematikah. Poleg čisto znanstvenih ciljev pa je nič mani pomemben namen teh sre-činj prtfv v navezovanju novih stikov ter utrjevanju prijateljskih veži »ned znanstveniki sosednih dežel ter različnih narodnosti, kar je tudi v duhu helsinških dogovorov. Tema letošnjega srečanja je »Oko in prehrana*. Po vsem svetu še mnogo narodov trpi pomanjkanje in lakoto, kar vpliva, poleg ostalega, tudi na mnoge očesne bolezni. Zaradi nepravilnega načina prehrane pa obstajajo veliki problemi tudi v razvitih deželah. Tako opazimo očesne komplikacije pri sladkorni bolezni, pri kroničnem alkoholizmu, predvsem, če se mu pridruži še zgrešena. oziroma pomanjkljiva prehrana, kar postopoma vodi v slepoto. Prav tako lahko pretirano uživanje tekočin ali kofeina pripelje do nepopravljivih posledic v primeru glavkoma. Letos bo torej v Trstu govor o teh in podobnih vprašanjih, v upanju, da bo naše mesto še enkrat kulturno stičišče različnih narodov. centralizacije, z izboljšanjem zakona o gorskih skupnostih, z revizijo večletnega načrta za naložbe in urbanističnega načrta, z reševanjem vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Nujno je tudi treba sklicati konferenco, na kateri naj dežela predloži občinam in skupnostim vsaj prve obrise načrta za obnovo in razvoj. Deželni odbor KPI je tudi obsodil naraščanje fašističnega izzivanja, ki dokazuje namen ustvarjanja ozračja napetosti in nasilja v Trstu, da se zavirajo demokratični procesi, ki jih mesto in dežela potrebujeta. Zato poziva sodstvo, da obravnava strožje kot v preteklosti črne škvadriste, delavci in demokratične ustanove pa n_j utrdijo enotnost in budnost, da preprečijo prevratne manevre. • Na pobudo komisije KPI za socialno skrbstvo bo v petek ob 18. uri v Ul. Madonnina zborovanje na temo »Trst v borbi za zdravje*. Referate bod0 imeli Mario Francescato, Sergio Minutillo, Maurizio Pessato in Piero PanizzOn. Srečanje bo sklenil član deželne komisije za socialno skrbstvo Giorgio Tamburlini. Poročilo tajnika Carboncja pokrajinskemu vodstvu PŠI Na predsinočnji seji pokrajinskega vodstva tržaške federacije PSI je imel tajnik Carbone daljše politično poročilo, v katerem je podal oceno vsedržavnih in krajevnih razmer. Politična razprava, v kateri se je že pokazalo soglasje članov vodstva z izraženimi stališči, se bo še nadaljevala na prihodnji seji. Carbone je pozitivno o-cenil sklepe nedavnega centralnega komiteja PSI in sklep o sklicanju .vsedržavnega kongresa spomladi. Glede krajevnega političnega položaja je Carbone izključil možnost sodelovanja s KD, kar ne izključuje potrebe po resnem primerjanju stališč glede gospodarskih in urbanističnih vprašanj, ovrednotenja luke, pravic slovenske narodnostne skupnosti in izfa.janja o-simskih sporazumov. Izrazil je po zitivno oceno delovanja levičarske pokrajinske uprave, ki je dokazala kako je mogoče učinkoviteje u-pravljati krajevne ustanove. V zvezi z notranjim vodenjem stranke je predlagal enotni izvršni odbor, upoštevajoč, da ni v stranki razlik v političnih stališčih. notnejšo politiko kar zadeva pridobivanje in razpečevanje pitne vode v državi. Pri tem pa bo treba rešiti tudi vprašanje tarif, saj se voda danes v Italiji dobavlja potrošnikom po cenah, ki so dvakrat do trikrat nižje od tarif, ki veljajo v drugih evropskih državah. Pereč je nadalje problem strokovnih kadrov, ki jih podjetja za razpečevanje vode rabijo danes najmanj okrog 1500. Za vzgojo novih kadrov je predavatelj predlagal u-stanovitev sklada, v katerega naj bi se stekal poseben prispevek (1 lira nri kubičnem metru vode), kalna) bi vrglo na leto 4-5 milijard lir. Zbrane kongresiste je pozdravil predsednik ACEGA A. Coslovich. ki je poudaril probleme, s katerimi se srečuje tržaško občinsko podjetje, zlasti kar zadeva onesnaženje vode in pomanjkanje finančnih sredstev. Nato je spregovoril župan Spaccini, ki je med drugim napovedal, da bo Trst kmalu dobil nov vodovod, ki bo dovajal mestu vodo iz nahajališč ob spodnjem toku Soče, za kar je predvidena naložba 25 milijard lir. Po pozdravnem posegu predsednika mednarodne zveze podjetij za razpečevanje vode Nizozemca Van Der Weena je deželni odbornik za javna dela Rigutto orisal pobude deželne uprave na tem področju. Za vsedržavno zvezo občin ANCT je spregovoril občinski odbornik E. Abate, ki je v svojem posegu poudaril predvsem nujnost priznanja večje avtonomije . občinskim podjetjem. Zadnji je spregovoril podpredsednik organizacije CISPEL Paduzzi, ki se -je zavzel za sodelovanje vsega prebivalstva pri preprečevanju onesnaženja vode. Sledila so prva štiri strokovna predavanja. Kongres bo trajal do sobota. V tem času pa bo nastopilo več deset predavateljev. Na srečanje so organizatorji povabili tudi predstavništvo sekretariata za urbanistiko SR Slovenije. vimd naložbami. V prihodnjih mesecih naj bi v tovarni našlo redno zaposlitev okrog 400 ljudi, predvsem mladih. Deželna firiančna družba Friulia namerava v prihodnje še znatno povečati svojo soudeležbo Rri glavnici »Calzh Bloch Trieste SpA*. Friulia soudeležba pri «CaIza BIoch» Včeraj se je v Trstu sestal u-pravni svet deželne finančne družbe Friulia, ki je med drugim sklenil. naj družba pristopi s prispevkom 1 milijarde lir k novoustanov-' l.ieni družbi »Calza Bloch Trieste SpA*, ki ji prevzela obrat bivše «Calze Bloch* ko je ta zašla v stečaj. Novo družbo vodi ing. Pini, ki se je obvezal, da bo ro pristopu Friulie pospešil priprave za nadaljevanje proizvodnje. Začasno bo družba vzela v najem prostore i.i del strojev, pozneje pa namerava 6brat odkupiti in posodobiti z no- Urnik trgovin za praznike Zvezr. trgovcev tržaške pokrajine sporoča, da bodo trgovine za prihodnje praznike odprte kakor sledi: v ponedeljek, 31. oktobra, bodo lahko vse trgovine odprte tako zjutraj kot popoldan; v torek, 1. novembra, za vse svete, bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn in pekam, kii bodo poslovale v dopoldanskih urah. V sredo bodo vse trgovine odprte. Za. praznik sv. Justa, v četrtek, 3. novembra, bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, pekarn in cvetličarn (dopoldanske ure), v petek pa bodo vse trgovine odprte, prav tako v soboto. pani skladatelji celotnega zamejskega prostora, tako mlajši kot starejši. Pesmarica bo rešila marsikateri problem pri izbiri skladb in bo tudi spodbuda skladateljem pri nadaljnjem delu. Referenti Kocjančič, Kare j in Silič so šli v svojih izvajanjih naravnost v bistvo stvari. V njihovih posegih so prišli na dan premnogi problemi našega zborovskega vetja, ki dejansko danes stagnira. Za tako stanje je krivo pomanjkanje ka drov, današnja potrošniška družba itd. Poleg tega se je v diskusiji izoblikoval spor, oziroma dvom, ali naj naši zbori težijo h kvaliteti ali množičnosti, pri čemer pa je treba upoštevati narodnoobrambni vidik. Lahko rečemo, da je okrogla miza razkrila mnogo nerešenih problemov zborovskega petja, zato se bomo k aktualnemu problemu še izčrpneje vrnili. Zelo uspela mladinska predstava «Veronike» Sinoči je bila v Kulturnem domu prva mladinska predstava »Veronike peseniške». Dvorana je bila nabito polna kot že dolgo ne na dijaških predstavah in tudi gledalci so igro ves čas spremljali z veliko pozornostjo in na koncu z obilnim ploskanjem dali priznanje igralcem, režiserju in drugim tvorcem predstave. • Danes ob 18. ur) bo na sedežu KPI, Ul. Capitolina 3, partijski aktiv. na katerem bo tekla beseda o prihodnjih šolskih volitvah Uvodni referat bo imel prof. Fausto Monfal-con. Vabljeni starši, dijaki, učno o-sebje in člani sekcijskih vodstev. • Tržaška univerza sporoča, da se 5. novembra zaključijo vpisovanja v vse njene fakultete. Rok velja tudi za vpis študentov, ki so že bili vpisani v vse letnike, kolikor jih predvideva fakultetni študijski načrt, niso pa še opravili vseh izpitov. Savi in Igorju se je rodila mala SARA Vso srečo jim želijo kolegi ZTT Izleti SPDT vabi v nedeljo, 30. oktobra, svoje člane k jesenskemu ocenjevalnemu pohodu v prireditvi SK Devin. Zbirališče ob 8. uri v Repnu. S SOBOTNE SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Kmečka strokovna organizacija utrjuje svojo vlogo in zaupanje Priznano predstavništvo v odboru trgovinske zbornice - Zaščita prizadetih po bencinovodu - Seznam kmetijskih podjetnikov - Pomoč zadružni mlekarni Preteklo soboto se je na sedežu v Trstu sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je razpravljal o zelo obširnem dnevnem redu vprašanj, ki so zaradi svoje važnosti terjala o-dločitve širšega usmerjevalnega organa strokovne organizacije za nadaljnje ukrepanje izvršnega od bora in tajništva. Odborniki so najprej razpravljali o napovedani postavitvi bencinovo-da Trst - Visco in so odobrili delovanje tajništva, ki je v dogovoru z .občinskimi upravami, v tržaški občini pa samostojno, priredilo sestanke s prizadetimi lastniki zemljišč, katerim je obrazložilo tehnične in pravne plati zadeve v zvezi s postavitvijo služnosti. Ob splošno izraženi želji, da Kmečka zveza prevzame koordinacijo enotne akcije za obrambo koristi prizadetih, je glavni svet izrazil zadovoljstvo nad dokazom zaupanja domačih kmetov in polkmetov, ki jo ta želja izraža in so pooblastili urade; da nadaljujejo začete pobude. Hlinili POLOŽAJ V OTROŠKIH VRTCIH V DOLINSKI OBČINI PREKINILI ZASEDBE V Boljuncu sestanek medrazrednega sveta osnovne šole Položaj v vrtcih v dolinski občini se je normaliziral. Sinoči je bil v Boljuncu sestanek o problemu o-troških vrtcev, na katerem so bili predstavniki staršev vseh vrtcev, učno in neučr.u osebje. Didaktični ravnatelj Škrinjar je poročal o pozitivnem izidu srečanja treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in Sindikata slovenske šole z vsedržavno ravnateljico za otroške vrtce Robagottijevo. Ta je namreč zagotovila, da bo vse osebje prejelo vse zaostanke plače do 10. novembra. Podžupan Pečenik je poudaril, da lahko občina, brž ko kuharice prekinejo stavko, preskrbi živila za refekcijo. Prisotni so soglasno izrazili željo, da bi z refekcijo pričeli 2. novembra, do tokrat pa naj bi vrtci delovali samo v jutranjih urah. Glede na ugodno rešitev tega perečega problema so v torek prekinili z zasedbo starši iz Ricmanj, sinoči pa tudi boljunski starši italijanske in slovenske sekcije otr škega vrtca. Sl-.oči je bil v Boljuncu sestanek medrazrednega sveta osnovne šole, kateremu sta prisostvovala Stanko Škrinjar kot predstavnik Sindikate slovenske šole in podžupan Pečenik. Razpravljali so o pozivu Sindikata slovenske šole za bojkot šolskih volitev. V.'L. Mali oglasi TRGOVSKEGA VAJENCA, osemnajstletnega, z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine išče trgovina z avtomobilskimi nadomestnimi deli. Pred staviti se Ul. Settefontane 32. Glavni svet je vzel tudi z zadoščenjem na znanje, da je znatna večina domačih kmetov vložila prošnje za vpis v seznam kmetijskih podjetnikov prek Kmečke zveze, odobril delovanje predstavnikov naše strokovne organizacije v posebni pokrajinski komisiji, še posebej glede na njuno dosledrio vztrajanje na njenem dvojezičnem poslovanju. Pripravljalnemu rxy stopku za prve volitve za poklicni seznam bo glavni svet posvetil vso pozornost ter bo pravočasno in primerno obveščal članstvo Odborniki so pohvalili pobudo Kmečke zveze, ki je {»skrbela za strokovno študijo, da se pospeši uresničevanje zadružne mlekarne na Repentabru, ki je temeljnega pomena za ohranjevanje in razvoj živinoreje na Tržaškem. Izrazili so tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da je bila z imenovanjem predstavnika Kmečke zveze v izvršni odbor trgovinske zbornice vendar odpravljena dolgoletna diskriminacija v škodo domačih kmetov. Pri Bošketu odkrili sedem molotovk Po fašističnih izgredih v preteklih dneh so v teku policijske preiskave in prav ta dejavnost je baje botrovala dejstvu, da so včeraj popoldne karabinjerji tržaškega preiskovalnega oddelka odkrili nedaleč od Rotonde pri Bošketu med rastjem sedem molotovk, dve škatli vžigalic in lepilni trak. Nekomu so ti predmeti postali nevarni, zaradi česar se jih je iznebil, da bi se izognil odkrilju ob preiskavah. V zaporu zaradi tatvin in drugih kaznivih dejan] Včeraj so agenti letečega oddelka tržaške kvesture po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Coassina aretirali 23-lebnega univerzitetnega študenta Livia Pache-rinija iz Ul. Kolonja 47. Aretiranca bremeni vrsta obtožb od tatvine in zlorabe tujega imena, do goljufije s čeki in hlinjenja kaznivega dejanja. ________ ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 2,. do 7. ure: telef. št. 732-627. mm STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST PONOVITVE «VERONIKE DESENlšKE* V četrtek, 10. novembra, ob 16. uri abonma red H, ter ob 20.30 abonma red E — mladinski v četrtek. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 27. t.m„ ob 19.30 v Ravnah in jutri, 28. t.m., ob 19.30 v Mariboru (Borštnikovo srečanje) s predstavo Frančka Rudolfa «Koža megle* ter v soboto, 29. t.m., in v nedeljo, 30. t.m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Anonima Veneziana »Be-nečanka*. VERDI Danes ob 20. uri, bo za red A za parter in lože ter B za galerije in balkon gala predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigiral bo Fer-nando Previtali. Pri gledališki blagajni s0 na razpolago preostale vstopnice za gala predstavo in abonmajske izkaznice. ROSSETTI Jutri, 20. oktobra, ob 20.30 »red premierski* Horvatove «Pripovedke iz dunajskega gozda*. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). AVDITORIJ Ob 10. jiri »Marcovaldo* predstava za mladino osnovnih in srednjih šol. Informacije in rezervacije tel. 567201 int. 12. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 27. oktobra ANTONIJA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 17.20 in zatone ob 6.52. Jutri, PETEK, 28. oktobra SIMEON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19 stopinj, najnižja 17,1, ob, 13. uri 19 stopinj, zračni tlak 1025,9 mb pada, vlaga v 58-odstotna, nebo 5/10 po-oblačeno, veter 5 km na uro sever, morje mimo, temperatura morja 16,6 stopinje. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 64 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL 796-301 Viale XX Settemhre SL 16/111 ROJSTVA IN-SMRTI Dne 26. oktobra 1977 se v Trstu ni rodil noben otrok, umijo jpa je 7 oseb. UMRLI SO: 82-letni Mario Martin, 61-letna Emma Osvaldella, 74-letna Angela Mauri, 71-letni Giuseppe Pe-carich, 85-letna Frančiška Ota vd. Cuk, 82-letna Elda Protegdico vd. Kaic in 89-letna Elisabetta Della Valentina vd. Marcani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26, Erta di S: Anna 10 (Kolonkovec). (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. S®!? ; BANCA Dl CffEDITCt Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TP3T - L|UOA flL2l 10" i •» S1-AAU TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26.10. 1977 Ameriški dolar: debeli 877,— drobni 850.«— Funt šterling 1555,— švicarski frank 388,— Francoski frank 179,50 Belgijski frank 24,75 Nemška marka 384^— Avstrijski šiling 53. _ Kanadski dolar 745.__ Holandski florint 355.__ Danska krona 135.__ Švedska krona 173,— Norveška krona 152,— Drahma: debeli 21,— drobni 21,— Dinar: debeli 4i._ drobni 41,_ menjalnica vseh tujih valut Šolske vesti Združenje staršev osnovne šd* Rojanu vabi ,starše in vse, ki 80 1 pri srcu problemi naše šole, na r davanje: šolski okraji, volitve in , odnos do tega problema. Pr , j bo inž. Josip Pečenko na osnovni v Rojanu, danes, 27. oktobra, uri. Slovenska strokovna šola vabi še na roditeljski sestanek, ki nes, 27. t.m., ob 18.30 na st\, šole v Ul. Matteotti 12. Na dne''85' redu: problemi šole, volitve. & GLASBENA ■Ml MAT,CA ■ TRST Sezona 1977-78 Prvi abonmajski koncert V soboto, 29. oktobra, ob 20-$ v Kulturnem domu v Trsi* Mladinski pevski zbof iz Maribora Dirigent: BRANKO RAJŠTER Rezervacije, prodaja vstopnin* pisarni Glasbene matice, (& . Manna 29, tel. 418-605 in uro pred pričetkom koncerta " blagajni Kulturnega doma. Razna obvestil! Društvo slovenskih upokojene6* vešča svoje člane in upokojene6' ^ bi se radi vpisali v naše društ*6^ je odslej na razpolago naš nec za vse zadeve, ki se jih tičej°y ko sredo med 10. in 11. uro L štorih patronata INAC v Ul. C1 ne 8/b. Prosvetno društvo »Kraški Repentabra vabi občane, da sC ^ ležijo ocenjevalnega pohoda PJL p ških gričih, ki ga organizira “j vin v nedeljo, 30. t.m. Vpisov^ startni mizi na trgu v Repn® ^ uri. Vsaka skupina ali družina ^ imeti najmanj tri člane. Vpisnin8 ^ lir z člana. Vsaka skupina nese s seboj samo svinčnik. Kino Ariston 16.00 «Le nozze di sl/ Barvni film v nemščini. m Mignon 15.15 «L’idolo di AcaP“l Elvis Presley, Uršula Andre*8' vni film. . Nazionale 16.00 «Herbie al ra® Montecarlo*. Barvni Walt P1® film. Grattacielo 16.00 «Porci con '6, Cristiana Mancinelli. Franca, chi. Prepovedan mladini letom. Barvni film. E.vcelsior 16.00 «Certi piccolis81 gji cati*. Jean Rochefort, Claudc j) seur, Daniele Delorme. BaIvlL^| Fenice 15.00 «New York, Ne"1 jji Liza Mirtnelli, Robert De Nif°' vni film. ^ Eden 17.00 «Nel servizio del * Romy Schneider, Yul Brin"61' Plummcr. Barvni film. Ritz 16.00 «La croce di ferrtY I mes Mason, Senta Berger, j bum, M. Schell. Prepoveda11 dini 14. letom. » Filodrammatico 16.15—22.00 -ni moi-.-.se di -una raS8’,, D' ' r-MHir < ppd . ji Cristallo 15.30 »La spia che va». Roger Moore, Barbara Barvni film. Aurora 16.30 «Lettomania». »Jj Villani Prepovedan mladini r letom. Barvni film. ' J Capitol 16.00 «Rocky». Silvester Ione. Barvni film. Moderno 16.30 »Lo spavaldo*-Redford. Barvni film. . . i Impero 16.30 «11 genio*. AgoadH in Yves Montand. Barvni Ideale 16.00 «11 giudice e le ne*. Chris Avram, Susan ^ Prepovedan mladini pod r'A Vittorio Vcneto 16.30 »CassanaJ8^ sing*. Sofia Loren, Ava J/ Burt Lancaster. Barvni Astra 16.30 «Kosmos anno ^ gej Bondarčuk. Barvni Radio 16.30 «Dracula oerca ' vergine e mori di sete*. t lessandrd. Prepovedan ml* 14. letom. Barvni film. .fl f’ Volta (Milje) 17.00 «11 letto ^ za*. Renzo Montagnani. ,Lj f Podesta, Prepovedan tel®" 18. letom. Barvni film. , Namesto cvetja na Malalan vd. Pečar daruje ^ Hrovatin 3000 lir za PD TaWf lir za ŠD Polet. V spomin na drago mart^oC ^ Pečar daruje sin Franko ™ Skupnost Družina Opčine. Združenje staršev osnovne*■ Trebč se zahvaljuje za tisoč lir za poimenovanje šo>e , čah po Pinku Tomažiču. (jr, V počastitev spomina IvRPf J daruje Albina Bavčar 5000 v* imenovanje šole pri Sv. Ani- ŠD Breg izreka iskreno predsedniku Igorju čuku ob Izgubi none Francke. Po dolgi in mučni bolezni je umrl dne 24. t.ra. v Mil®®11 ZORKO ŠTOLFA Pogreb bo danes ob 11. uri v Milanu iz cerkve v Chifl-T®'" ) žalostno vest sporočajo žena Vida, hčerka U®1'® možem Gilhertom in Kinrknm Alnčnm Ki-oi Poni ^ možem Gllbertom in sinčkom Alešem brat Pepi - j " ' žlno, brat Rajko z družino, svakinja Lidija z teta Srečka, sestrična Mila ter drugo Milan, Trst, Sežana, 27.’ oktobra 1977 mns ] ' m - J* Upravni svet Italsider namera va vpisati v dopolnilno blagajno 6000 svojih delavcev, od tega 543 iz tržaškega obrata. Za že tako težak gospodarski položaj bi uresničenje te namere predstavljalo nadaljnjo zaostritev brezposelnosti v našem mestu. Poleg sindikalnih in b«l'Učilih krogov je proti tej nameri nastopil tudi tržaški občinski svet, župan Spaccini pa je v ponedeljek sprejel delegacijo tovarniškega sveta Italsider in pokrajinske FLM, ki je županu orisala vso resnost položaja. Župan je bil solidaren z nj mi in pouda-r l, da se vpis delavcev v dopolnilno blagajno za eh mesec nikakor ne sme uresničiti, saj predstavlja Italsider enega najbolj trdnih stebrov tržaškega gosi »oda r-stva. Tržaški občinski svet .je na ponedeljkovi seji, katere so se u-deiežili tudi delegati delavcev I-talsider, soglasno zavrnil , naklep o dopolnilni blagajni. Na sliki: predstavniki delavcev pred tržaško občinsko palačo. Prehod otroških vrtcev bivše tt-stanove ONAIRC je zaradi birokracije in površnega odnosa d« šolskih vprašanj, obtičal že m samem začetku. Najhuje smo zaradi tega prizadeti Slovenci, ker i je večina slovenskih vrtcev bila doslej pod upravo ONAIRC. Nerešenih vprašanj je cela vrsta. Glavni problem ^je neurejeno izplačevanje mesečnih dohodkov' ne-učnemu osebju, toda nič manj resen je tudi problem refekcije, pl urnikov. Glavna odgovornost pada seveda na Rini. Na tržaški občini pravijo, da jih glede pomožnega osebja veže zakon Slanima ti. za refekcijo pa da občina nima denarja za dodatne stroške. Zaradi teh razlogov vrtci v glavnem niso mogli začeti redno delovati, kar je povzročilo hude težave zlasti staršem. Ogorčenje se je stopnjevalo in prišlo je do protestne zasedbe nekaterih vrtcev. V dolinski občini je začasno rešila vprašanja z veliko dobro voljo dolinska občina sama s pomočjo staršev. Na sliki: zasedeni otroški vrtec v Dolini. V ponedeljek so domači in iz raznih italijanskih mest importi-rani fašisti uprizorili v Trstu pravcati škvadristični pohod z metanjem bomb. molotovk in tudi strelov ni manjkalo. Neposreden povod za njihovo divjaštvo je bilo dejstvo, da oblasti, ki odgovarjajo za javni red in mir v našem mestu, niso dovolile javnega zborovanja misovskemu prvaku Almi-ranteju. Toda to je bil res le povod, kajti manever je očitno širše zasnovan in predstavlja poskus načrtnega vnašanja nemira v .Trst, ki je domače fašiste in njim podobne skupine, povsem izoliral in hoče živeti v miru in v konstruktivnih naporih za gospodarsko obnovo. Realne mož,nosti zanjo so danes večje kot kdaj koli v povojnem času. To pa seveda fašistom in še komu iz antiosim-skih krogov ne gre v račun in 'zato njihovi škvadristični pohodi. Na sliki: r.i bombi na sedež ACLI v Ul. Pascoli. BENEŠKI DNEVNIK PRISRČNO SREČANJE NA SEDEŽU < IVAN TRINK0» 40 slovenskih žena iz Koroške na izletu v Beneški Sloveniji S položajem v Renečiji sta jih seznanila prot. Viljem Čer no ir, urednik «Novega Mata j ur ja» Izidor Predan - Skok na Staro gora ,V torek, 25. oktobra, je prišla na t>isk v Beneško Slovenijo skupina žena, ki s„ včlanjene v Zvezo s °venskih ždna na Koroškem. Sku-IjiHa jt, prispela z avtobusom v £c-Približno ob 11. uri. Pripeljala to je preko Kanalske doline. Ko-'osiio rojakinje, ki so prišle k nam 'a obisk, so več na aktivistke slo-jToskih organizacij, posebno pa svo-le 'ustne zveze. V Čedadu jih je s>i'cjel odbor beneških žena ter Predstavniki slovenskih kulturnih .ftev. Najprej so si ogledale se-ež kulturnega društva «Ivan Trin-nato pa uredništvo in upravo ‘Novega Matajurja«. ,. Na sedežu društva «1. Trinko» jih 1° pozdravi' predsednik prof. Vi-ivm černo. Na kratko j:m,je ori-Sal zgodovino beneških Slovencev, sedanje politično in kulturno stanje ,c'' delovanje' številnih slovenskih ■ ruštov. Dejal je, da veže beneško ® koroške Slovence ista žalostna '-oda. Eni in drugi s moramo bori-.! za najosnovnejše narodnostne in ,'ovečanske pravice. Zaželel je. da 1 koroški in beneški Slovenci te Pfavice kmalu dosegli. Na pozdrav je s toplimi besedami rJPjovorila voditeljica Zveze koro-Slovenk predsednica Milena joblacher. ki je obrazložila sedali0 stanje na Koroškem te" borbo foških Slovencev proti zatiranju A spoštovanje člena 7 avstrijske godba predvideva za slo-ensko narodno skupnost na Ko-oskem. Nato so si rojakinje s Koškega ogledale sedež uredništva P Uprave Novega Matajurja, kjer J*j. .ie prav tako toplo pozdravil P govorni urednik Izidor Predan, »vodal ji* . je, da igr?. Novi Ma-a!Ur važno vlogo pri narodnostnem opuščanju beneških Slovencev in <> se število bralcev ter naročni-°v veča '■/. dneva v dan. kljub te-'• da niso imbli Slovenci v teli "'•iiiiii krajih nikoli šol v materinem jeziku. Po sprejemu v domači kavarni v Čedadu je skupina odpotovala v spremstv.. predstavne beneških žčnu na Staro goro. V starogorski cerkvi so zapele nekaj leoih narodnih in cerkveni) koroških pesmi. Od Starc gore so se odpeljale do Kamenice na kraj vsakoletnega kulturnega srečanja med sosednjimi narodi. Ustavile so se ob kamnu spomeniku, ki priča o široki avtonomiji ter samoupravljanju naših prednikov pod beneško republiko ter o kulturnem srečanju samem. Z žalostio so ugotovile, da je bil kamen pred kratkim pomazan od črnili zlikovcev in so komenti-. rale: «Kakor na Koroškem!» Vendar jim ta nevšečnost ni zagrenila veselja in lepega jesenskega dne in ni zagrenila pomembnosti prve ga srečanj-’ s- sotrpini, z beneškihii Slovenci. Preden so se vrnile prc ko Gor ške in Gorenjske v svojo lepo Koroško, so obljubile, da nas bodo spet obiskale. Izrazile so željo. d i bi jih tudi beneški Slovenci obiskali, da bi si izmenjali izkušnje borb. da bi združili moči in napore, da bi čimprej dosegli vsak svoje pravice. Beneška ojert in Emigrant v kratkem na tržaškem radiu V soboto, 22. oktobra, so v prostorih RAI v Trstu posneli dve deli gledališke skupine «Beneško gledališče«. Dramska prizora sta v beneškem narečju in ju je napisal Izidor Predan. Gre za komedijo «Beneška ojcet« 'n igro »Emigrant«, s katerima je Beneško gledališče že večkrat gostovalo v Gorici in Trstu ter seveda v Čedadu. Režijo je oskrbel Adrijan Rustja, član Stal nega Slovenskega gledališča iz Trsta. Igri bodo v kratkem oddajali po radijskih. sprejemnikih. Ob«*i nski svet v Grmeku V nedeljo, 30. oktobra, se bo se stal v Grmeku občinski svet. Na dnevnem redu bo 10 točk, med ka terimi tiste, ki zadevajo občinska javna dela. širjenje industrijske cone v Nadiških dolinah in podpore pristojnim organom. OB OBISKU ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE V AŽLI Poglabljati sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo Gostje so si ogledali zadružno mlekarno v Ažli in nekatere vzorne kmetijske obrate Med stalne pobude, ki poglabljajo medsebojno sodelovanje med Na-diškinV dolinami in Slovenijo, spada tudi ponedeljkov obisk delegacije Zveze kmetijskih zadružnikov Slovenije v naših dolinah. Zadružniki iz Slovenije so prispeli na povabilo zadružne mlekarne z Ažle. Med drugim so obiskali tudi nekaj vzornih kmetijskih obratov, kmetijo bratov Zorzettig v Spe-ši in prašičerejo zakoncev Cromaz iz Klenije. V Ažli je goste pozdravil direktor zadružne mlekarne Gu-glielmo Tropina, ki je zaželel nadaljnjo poglobitev medsebojnega so- delovanja med prijateljskima državama, predvsem pa med prebivalstvom na , obeli straneh meje. V odgovoru je predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin poudaril, da je meja med Jugoslavijo in Italijo med najbolj odprtimi v svetu in osimski sporazum nudi nadaljnje možnosti za sodelovanje na najrazličnejših področjih. Srečanju z zadružniki iz Slovenije so prisostvovale vse ti sorodne zadružne organizacije videmske pokrajine, predstavniki kmetijskih organizacij, deželnega kmetijskega ‘»iiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiMMiiiiiiiiiB Življenjski jubilej istrskega revolucionarja Ernesta Vatovca joiJj^aj je v krogu svoje družine, ^^Jrcev, znance-,- in prijateljev pra-&AA svojo 75-letnico predvojni kotit-1, nosdec partizanske spome-t6ve in eden najvidnejših bor-dj v naprednem delavskem giba-k)V v Slovenski Istri - Ernest Va-IDO,0' Rodil se je namreč 26. okt. bf.j v Čežarjih pri Kopru v pol-etorski kmečki družini. .vplivom povratka ujetnikov iu $ A j« v svojem rojstnem kraja A 1919 začel delovati v or- Igta-Ši' mlada h komunistov, že svoje dejavnosti je bil še UjA® leta aretiran skupno z dru-•tas ^ani godbe na pihala ob do-* t prazniku. V naslednjih dveh *W'I lotih sc je redno udeleževal tiz-U... sestankov in akcij v orga-toni^l* KP. nabiral je za «rdečo *ihir * V *cor*st aretiranih in kon div*0.1*1- raznašal propagandno grabi^ 2)asti ob I. maju in 7 novem-t*Vo,v Počastitev dneva oktobrske tar:j '1Clje- ko so na drevo med Ce-*- J ln Pobegi izobesili delavsko -toavo, , 1929 so ga fašisti ponovno «Ho. d>Mi kar je fašiste silno razka pod obtožbo sodelovanja bw .stonki- skupine komunistov ^kih o0Paria. takrat so aretirali zavednih antifašistov in Prij]/11 stov, „d katerih jih je 13 bu,, , Pred posebni fašistični tri-t-eS(™ega nadzorstva. Kazen je ^iviuJa' v zaporih v . rencah in ^avecchii. do*da-?r®slani kazni se je vrnil v V ileoli r' ’n se ponovno vključil UsPel 110 ^eto, ker pa jo fašistom v organizacijo KP vriniti svojega agenta, kar so kmalu ugotovili. s^/p-g^pijapjj^ormulno razpustili. v resnici pa so delali naprej. V tem času so fašisti uprizorili množične arbtačije in tako je tudi Vatovec, ki je medtem ži.vel nekaj časa tudi v Zagrebu, kamor je odšel seveda ilegalno (kjer pa so ga aretirali in zaprli v znane Petrinjske zapore), bil je ob povratku avgusta 1934 ponovno aretiran. Posebni fašistični tribunal v Rimu ga je tokrat obsodil na 12 let strogega zapora in na 3 leta policijskega nadzorstva. Kazen je prestajal v zaporu v Fusanu v Piemontu do avgusta 1940, ko so ga pomilostili, vendar tako, da so ga iz zapora poslali naravnost v koncentracijsko taborišče Colfiorito - Kalimo v A-brucih, od tam v Ariano Irpino pri Avellinu pa še v taborišče v Man-fredonii pri Eoggii in naposled v Pesticci. od koder je končno po padcu fašizma nekaj tednov pred kapitulacijo ItaLje pobegnil in se z drugimi taboriščniki prebil do domačega kraja. Toda ‘ domov so ga pustili, sicer pod strogim policijskim nadzorstvom, tudi že prej, junija 1943, na materin pogreb. Takrat je dobil stik s takratnim sekretarjem okrožnega komiteja KP za Slovensko I stro Vinkom Hlajem in sprejel od njega nalogo, naj ob povratku v taborišče organizira pobeg in mno žičen odhod internirancev v pa rti zane, obenem pa naj nese s seboj v taborišče tudi partizansko literaturo. Obe nalogi je kljub težavam izpolnil. Po povratku je v septembru deloval krajši čas na Trža (Žavlje), ob ustanov?tvi prve Istr ske slovenske brigade, katere mandant je bil Ivan Kovačič -. L_ ka, komisar pa Dgago Benčič - Brkin. je dobil nalogo organiziral skladišč za potrebe brigade. Ob liki nemški ofenzivi oktobra 1943 bil zadolžen za politično delo terenu, potem pa je po naiogu krožnega komiteja KP odšel v partijsko šolo v Cerkno prav v ' skupino, ki je bila žrtev zne napada Nemcev na šolo v jan 1944, S svojim oddelkom 17 tova rišev se je rešil smrti, l.i je do- okraj. Let. 1947 je bil imenovan za sekretarja M rajonskega komiteja KP v Kopru, nato je bil sekretar okrajnega komiteja v Kopru ter predsednik OLO Koper in istočasno predsednik okrožne skupšči-' ne za Koper in Buje. Ob ustanovitvi STO je bil izvoljen za člana CK KP STO Ln za člana okrožnega in (»krajinskega odbora za okraja Koper in Trst. Bil je še prvi predsednik organizacije biv.šili političnih preganjancev. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora Koper - okolica ter po reorganizaciji za podpredsednika odbora Koper, kar je ostal do upokojitve leta 1958. Za zasluge v NOB in v povojni dejavnosti je bil večkrat odlikovan z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji. za 50-letnico ustanovitve KPI je prejel zlato medaljo KPI, .pa še zlato medaljo ob 20-lctnici partizanske republike v Turilii • Piemontu. Soborci, znanci in prijatelji kličemo Ernestu Vatovcu ob njegovem jubileju še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Albertu Klun odbomištva in predstavniki slovenskih kulturnih krožkov iz Nadiškili dolin. Pevski zbor «Reean» nastopil na pevski reviji v Caminu ob Tilmentu % V nedeljo, 23. t.m., je pevski zbor Rečan iz Ljese sodeloval na prvi zborovski reviji v.kraju Camino na Tilmentu. Revija je bila namenjena preučevanju in odkrivanju fur lanskega zborovskega petja in je trajala tri dni od 21. do 23. t.m. Predstavilo se je devet zborov iz raznih krajev Furlanije. Zbor Rečan je seveda nastopil s slovenskimi pesmimi iz Beneške Slovenije in tako številne furlanske poslušalce seznanil s slovenskim zborovskim petjem, predvsem pa jih je opozori) na dejstvo, da živi tudi v videmski pokrajini slovenska narodnostna manjšina, ki se za tako ima irt to svojo zavest tudi javno izpričuje ne te v kulturi, marveč vedno bolj tudi v splošnem narod nostno - socialnem boju za preporod in obnovo beneških vasi v Nadiških in Teiskih dolinah, ki jih je najprej izpraznila prisilna emigracija, nato pa še prizadel lanski ; tres. Predvajane pesmi je poslušala posebna študijska komisija, ki so jo sestavljali izvedenci, muzikologi, kritiki in preučevalci izvirnih ljud skih motivov. Med njimi je bil tudi slovenski muzikolog in skladatelj prof. Pavel Mčrkii iz Trsta, globok poznavalec beneške narodne pesmi. banja. Po vrnilv v Istro je bil izv v okrožni komite KP. deloval pre težno v partijski organizaciji in u" Uidi izvoljen v okrožni in pokra sivi odbor NOO za Slovensko Istro. Neposfed »o po osvoboditvi je ponovno poslan v, partijsko šolo Za točno in načrtno dobavo LA NAFTA Furlan G. & Figlio Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel 811304 - 812316 Jj7|CL|MA SERVICE 1 PROGRAM PREDAVANJ ZA SLOVENSKE KNJIŽNIČARJE V TRSTU I: TEDEN ponedeljek 7. 11. 1. Informacija o razvoju in stanju knjižničarstva __ v Sloveniji Dr. 2. Slovenska nacionalka, njene naloge in delo Dr. Branko Berčič Branko Berčič torek 8. 11, 1. Knjižnično gradivo, katalogi 2. Abecedna imenska katalogizacija , ' Maks Veselko Majda Araieni sreda 9. 11. 1. Delovanje in pomen splošnoizobraževalnih knjižnic 2. Pomen knjižnic za mladino Ančka Korže-Strajnar Marjana Kobe četrtek 10. 11. 1. Klasifikacija (UDK, sistematika znanosti) 2. Informacijska služba, uporaba gradiva, medbibliotečna izposoja Miloš Rybšr Vlasta Goljar petek 11..11. 1 2. Sodobna slovenska literatura (Predavatelja bomo sporočili naknadno) 11. TEDEN ponedeljek 14. 11. 1, Bibliografija na Primorskem 2. Nabavna politika v knjižnici Jože Munda Miša Sepe torek* 15. 11. 1. Zgodovina pisave in knjige 2. Centralni katalogi, sistemi za posredovanje informacij Jaro Dolai Jože Kokole sreda 16. 11. 1. Slovenska bibliografija (strokovna obdelava, uporaba) 1 2. Informacija, kot oblika dela z bralci Jože Munda Miša Sepe • četrtek 17. 11. 1. Zgodovina knjižnic, zlasti na Slovenskem 2. Delo z mladim bralcem Jaro Dolar Marjana Kobe petek 18. 11. 1 Zaščita knjižničnega gradiva ' Dr 2. Organizacija izobraževanja, knjižničarske strokovne Dr. Branko Berčič Branko Berčič sobota 10.11. 1. Italijanska bibliografija | 2. Zakonodaja o bibliotekah Dr. 7r. Stelio Crise Alfredo Vernier Repenska Kraška galerija pri . Kraški hiši je postala že kač pravo svetišče likovne umetnosti, pretežno omejeno sicer na kraško motiviko, vendar ne v ozkem pomenu besede. V soboto ie na njene kamnite stepe razobesil svoje črno - bele risbe in miniaturna olja na lesu prof. Josip Korošec iz Ljubljane. Ne gre za novo ime, saj je v galeriji razstavljal že pred dvema letoma, vendar je njegov pi.vratek nadvse dobrodošel, zaradi pristnosti njegove u-metnosti. Umetnika je — kot vedno — predstavil predsednik Kraške zadruge Egon Kraus. sam razstavljavec pa .jo spregovoril nato o svojem delu. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14.30 do 18. uVe. Otvoritvi je prisostvovalo lepo število ljubjteljev 'likovne umetnosti, pa tudi že takoj naslednji d\.i je razstava privabila številne obskovalce. ki jih lepa jesen zvablja v naravo. Slovenska in jugoslovanski likovni umetniki so pogosti gostje tržaških umetnostnih galerij. Zgodilo se je že, da jih je istočasno razstavljalo v našem mestu po več. tudi do deset, kar je nedvomen dokaz vitalnosti naših likovni!) ustvarjalcev. Tokratni gost v galeriji «La Lanterna« v Ul. S. Nicolo je znani slovenski slikar in gr Tik Jože Ciuha, vendar ne sam. pač pa v družbi s' kiparjem Kirkom Nevvmanom z on stran ‘Atlantika. S svojimi deli je Ciuha takoj pritegnil pozornost občinstva, ki ga je bilo veliko že na otvoritvi, sami, pa tudi v naslednjih dneh ga je bilo na pretek, kar pa ni nič čudnega, ko pa se je Ciuha kot pirefinje ni likovni ustvarjalec uveljavil že mglo ne po vsem svetu, ki ga je tudi sam osebno prepotoval in sproti usvajal določene vplive, saj1 mnogi vidijo v njegovih delih tudi vpliv daljne Azije, da ne govori mo o bližnjem Bizancu, SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE OBISKUJE 553 OTROK V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem je ietos enako število učencev kot lani Število otrok v prvih razredih se je zmanjšalo ■ v osnovni šoli na Plešivem, zaprli pa so šolo otrok iz Tržiča in Ronk obiskuje osnovno šolo in vrtec v Doberdobu Povečano število otrok v Skrljevem - Trinajst Prva ugotovitev, ki jo dobimo pri regledovanju podatkov o letošnjem 'pišu v slovenske osnovne šole, a je namreč letos enako število o-pok kot v lanskem šolskem letu, j. 553. nas navdaja z zadovoljivem. Manj pa smo zadovoljni, ko jgotovimo, da je število vpisanih • prve razrede manjše od lanske-a (104 namesto 108) in da je to ;evilo precej manjše, skoro za dvaj-et odstotkov, od vpisa v prve raz-ede v šolskem letu 1975 - 76. t.j. ■ed dvema letoma. Takrat smo do-'gli rekordno število vpisanih v ■rve razrede in tudi v slovenske snovne šole sploh, ko smo zabe-ežili 555 vpisanih. Pogled na letošnji vpis ne sme j 'i pesimističen zaradi teh začetih ugotovitev. Iz podrobne analize odatkov pa dobimo jasno sliko, da «odo imeli v marsikateri naši šoli ’ prihodnjih letih manj vpisanih, i :ajti število učencev v razredih prve f topnje je manjše od onega v raz-' edih druge Stopnje. V nekaterih < jtsših vaseh je manj otrok v pred-: olskih letnikih, kar bo negativno i| tevilčno stanje otrok v tistih šolah i e povečalo. Slika je sicer podobna •ni, ki jo beležijo v številnih italijanskih in furlanskih krajih Goriške, kjer so v zadnjih dveh letih Jkinili, zaradi premajhnega števila t »trok, kar deset razredov osnovne ; ole. Slovenski šoli pa ostaja še ved-io na razpolago velik človeški re-j ervoar v mes u in tudi v niegovi 1 leposredni okolici. Zato je treba po-■ j vetiti temu vprašanju zelo veliko !; lainjo. V vaseh je lahko privabiti 1 >trok„ v slovensko šolo, v mestu, J :jer je strnjenih največ Slovencev ■ n tudi mešanih družin, pa bi bilo 1 "o pomladitvi zborov in nujna potreba po dirigentih. »Primorska poje* naj pogleda prihodnje leto tudi v Benečijo, je dejal Wal-trtsch in na koncu še apeliral na prosvetne in kulturne voditelje v Sloveniji, da bi prihajali na goriško mednarodno tekmovanje »Se-ghizzi* kvalitetni zbori iz domovine, da bi tu ponovili uspehe, ki so jih bili deležni naši zbori v prvih letih tega tekmovanja. Sedež združenja bo po novem, v Novi Gorici. na Brittna, Antona Lavrina, Maksa Pimika. Marjana Gabrijelčiča, Petra Liparja, Blaža Arniča. Rada Simonitija, Matije Tomca. Iva Lhot-ka - Katinskega, Mira Kokola in Di mitra Petkova. Torej, prava poslastica za ljubitelje petja, ki bodo prišli na jutrišnji koncert. NOVO DELO GORIŠKEGA ZGODOVINARJA t Knjiga Camilla Medeota o učiteljišču v Gradišču Italijansko učiteljišče je bilo tesno po. vezano z usodo slovenskega v Gorici Ob naročilu helikopterske ladje Nobene rešitve za ITC v Tržiču V časnikih se je pojavila vest o sklepanju pogodbe na obrambnem ministrstvu o naročilu izgradnje helikopterske ladje.’ Vest je sporočil minister za delo Tina An-selmi. Ministrica je poleg drugega povedala tudi to, da bodo birokratski postopek, ki se nanaša na spopolnitev in podpis pogodbe, čimbolj skrajšali, da bi z gradnjo čimprej pričeli. V javnosti na splošno so vest o dodelitvi gradnje ladjedelnici I-talcantieri v Tržiču SDrejeli z zadovoljstvom, saj predstavlja takšna odločitev priznanje temu o-bratu, da je sposoben izpolniti tehnično zapletene naloge. V sindikalnih vrstah pa so povsem drugačnega mnenja. Tovarniški svet Italcantieri je o tej novici včeraj razpravljal ter objavil uradno stališče, s katerim ji daje drugačen pomenu. Naročilo ne rešuje vprašanja stalne in dolgoročne zaposlitve v ITC v Tržiču, pravi tovarniški svet, predvsem pa v ničemer ne koristi 500 delavcem v dopolnilni blagajni. Helikoptersko ladjo bodo pričeli graditi čez eno leto in bo dajala zaposlitev štiri do pet let. Na njej bodo delali samo tisti delavci strokovnjaki, ki so že sedai zaposleni z gradnjo podmornic. Zanje dela ne bo nikoli primanjkovalo, pač pa ga primanjkuje za tistih 500 delavcev, ki so v dopolnilni blagajni in ki so tudi včeraj javnost opozarjali na svoj položaj in na potrebo izdelave načrta razvoja lad.iedel-skega sektorja. Svoje zahteve so včeraj opisali predsedniku pokrajinskega sveta v Vidmu ter načelnikom noliHčnih strank. Prosveta V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 občni zbor prosvetnega društva »Sovodnje*. Na zbor so vabljeni člani in vsi So-vodenjci, ki jim je pri srcu kulturna dejavnost in ki hi .radi sodelovali v društvu. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dsm i” ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Calisto Cosulich, tel. 72480. Neumorni goriški zgodovinopisec Camillo Medeot. čigar ime beležimo v zadnjih letih zelo pogosto na platnicah knjig in publikacij, je spet obogatil goriško zgodovino s knjigo, ki ima tokrat naslov «L’l-stituto magistrale di Gradišča — 1909-1926». Knjigo, ki ima 147 strani, je izdalo Furlansko filološko društvo ob priliki nedavnega letnega kongresa, ki je bil prejšnji mesec v Gradišču ob Soči. Avtor je napisal kroniko tega učiteljišča, na katerem je tudi sam maturiral, ki je bilo odprto v letu 1909 podobno kot slovensko učiteljišče v mestu Gorici. O koprskem učiteljišču, na katerem so od leta 1875 poučevali v štirih jezikih, nemščini, slovenščini, hrvaščini in italijanščini, obširno piše v teh dneh v Primorskem dnevniku Andrej Šavli. Zanimiv in za današnje mlade bralce zgodovinsko važen je njegov opis mož. ki so izšli iz tega učiteljišča. Štirijezično učiteljišče v Kopru pa ni moglo več obstajati, ker so nacionalnosti v takratni Avstriji u-pravičeno zahtevale svoje samostojne šole in. ne takih, ki so bile dejansko podrejene nemški potujče-valni politiki. Zaradi tega so Hrvati dobili svoje učiteljišče v Ka-stvu, Slovenci v Gorici, Italijani pa v Gradišču. Noiem tu ponavljati že znanih zgodovinskih in političnih vzrokov, ki so privedli do u-stanovitve slovenskega učiteljišča v Gorici. čeprav je treba poudariti, da je bila to zelo velika politična zmaga za Slovence na Goriškem. . Istočasno pa je bilo odprtje slovenskega učiteljišča v Gorici poraz za goriške liberalnacionalne Italijane, ki so se protivili ustanovitvi te slovenske srednje šole v Gorici in zahtevali samo italijanske šole. Tudi zahteva furlanskih katolikov, ki sta jim načelovala poslanca Faidutti in Bugatto. da se italijansko učiteljišče odpre v Gradišču, je naletela na odpor liberal-nacionalcev. Učiteljišče v italijanskem središču takratne goriško-gradiščanske grofije so liberalna-cionalci bojkotirali do zadnjega, kot pravi Camillo Medeot v svoji knjigi. Goriški župan Bombig, podžupan Venier, učitelj' Rubbia so zaman protestirali pri vladnem zastopniku proti slovenskemu učiteljišču v Gorici, istočasno so aori-ški liberalni listi obtoževali furlanske katolike, da so krivi, zaradi zahteve po italijanskem učiteljišču v Gradišču( da bo imela Gorica xma-dež» slovenske srednje ■ šole. Seveda je šlo tako enim kot drugim tildi’ ža voliltie interese. Furlanski katoliki hoteli., ij „ včjjgijj-šče v Gradišče Spraviti ‘tlčeHČS ~s podeželja, ki je bilo trdno katoliško in tudi zvesto cesarju. Istočasno so vedeli, da bo učiteljišče lliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiijiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia« NAJVEČ JIH PRINESEJO IZ JUGOSLAVIJE Gobarska sezona dosegla višek: na trgu je štorovk na pretek Letos jih nabirajo predvsem v nižinskih predelih' - Ogromne količine gob prodajajo v Lombardijo - Obvezen pregled na zelenjadnem trgu napravilo iz Gradišča kulturni center. Bili so ponosni na svoje delo, ker je bila to prva italijanska srednja šola na Goriškem. Vse druge dotedanje šole so bile namreč nemške, z italijanskimi in slovenskimi paralelkami. Nakane goriških Ube ralcev pa so se izjalovile, ker sta Faidutti in Bugatto dobila v svoji zahtevi po italijanskem učiteljišču podporo vseh furlanskih županov tedanje goriško-gradiščanske aro-fije. Do krize je prišlo- na županstvu v Gradišču. ■kjer je liberalni žuvan Diego de Finelti ostal v manjšini v zadevi učiteljišča. Učiteljišče v Gradišču ni živelo dolgo let. Ustanovljeno v letu 1909 je najprej gostovalo v palači Tor-riani (današnje županstvo),- zatem v novozgrajenem sirotišču (danes zavod Duca d'Aosta), novo stavbo, namenjeno učiteljišču, ob cesti proti Romansu, pa' so zgradili šele tik pred začetkom prve svetovne vojne. V to učiteljišče so zahajali italijanski dijaki iz Goriško-Gradiščan-sk,e, Trsta in Istre. Prednjačili so domačini in okoličani. Vojna vihra je delovanje te šole seveda prekinila, deželo so zasedle italijanske čete, Po vojni se ie učiteljišče obnovilo in delovalo do leta 1926, l$o je bilo prenešeno v Gorico. Iz tega učiteljišča je izšlo tudi precej znanih ljudi, ki so zapustili svojo sled .tudi v javnem življenju, ne samo v učiteljevanju. Med temi je tudi Carlo Luigi Boc - Bozzi, znani goriški zgodovinar, Augusto Geat, tudi on zgodovinar. Omenimo tudi Alfonsa Mosettiga, rojenega sicer v Gradišču, a iz slovenske družine, ki se je tja priselila iz spodnje Vipavske, ki naoisal vrsto knjig in razprav o zgodovin' Gradišča In ne nazadnje našega Camilla T' deota. ki se prav tako Ukvarja z zgodovino. Marko Waltritsch Drevi v Ljubljani občni zbor Kluba zamejskih študentov Drevi bo v Ljubljani na sedežu univerzitetne konference ZSMS (Trg osvoboditve 1) s pričetkom ob ljj-uri občni zbor Kluba zamejskih študentov v Ljubljani. Delovanje Kluba zamejskih študentov je v zadnjih dveh letih zA-mrlo! "hedaj pa se je ponovno o* budila želja med zamejskimi štu* denti: - v Ljubljani, da bi ta klub začel delovati. Na ljubljanskih fa' kultetah se je letos namreč vpis*' lo nad 60 študentov iz zamejstv* (Italije, Avstrije in Madžarske), 0(1 katerih je več kot polovica s Tr-žaškega in z Goriškega. Nalog* kluba naj . Bi bila v združevanju vseh zamejcev, ki študirajo v LjU' bljani in ki do sedaj niso imeh skoraj nobenih medsebojnih stikoV; Klub pa naj bi se ukvarjal tuh sodelovala tudi nekatera j. ielja s sosednjega jugoslovgn-'s,.e''a področja. Začetek Je 'bil .' Cer°meti, dvajset tisoč ob:skoval-Potrdilo korist take gobarske razstave. Najprej splošne razstave ESPO ^ .0, zatem že specializirane, pr s‘ sledile prva leta v raznih ,. ®storih v mestu: v telovadnici Korna, na travniku pred v hali nekdanje v;;arne •’ neposredni bližini pr-„ Pj ra’stavišča, na goriškem hit' itd. To ni moglo zadovo--1 Prirediteljev, posebno še, ker Se na goriškem ESPOMEGO SrJ?vljali razstavljavci :z držav dj j~'ie in vzhodne Evrope in tu-ker so imeli pred očmi nove ^vne pobude E$r>r\° S° 'an' spopadi, za šesti jjJv p ®GO zgradili dva obširna v >v°na na razstavnem prostoru „j , Jcf della Barca, v neposred-stn , ‘ lobniškega cestnega mo- Uspeh razstave v novih proseče! vsa letos, stu dja je presegel vsa pričakova- la ln 'etos, na sedmi zaporedni Pačr-taV'l ie lji uspeh še večji. V djj, u imajo gradnjo še nadalj- 4p i^viljonov, tako da bo moč * "ekaj let prirejati večje go-arske manifestacije. tegovinski zbornici pa se „„ zadovoljiti samo z e- je manifestacijo, na kateri lla teža predvsem na opre-kar?'a Gornjake, na kampingu in v'aningu in na motonavtiki. VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST- TEL. 813301 —J Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE i pohištvo ■ Ubrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE ii mobili selvazzo NUDIMO VAM: RAZNOVRSTNO POHIŠTVO OBLOGE MOOUETTES ZAVESE PREPROGE TKANINE IN USNJE ZA NOTRANJO OPREMO LESTENCE OKRASNE PREDMETE ' SREBRNINO DARILA ELEKTRIČNE KUHINJSKE STROJE RADIO IN TV SPREJEMNIKE 33050 RUDA (UD) Trg Liberta 1 - Tel. (0431) 99075 (ob pokrajinski cesti GORICA-GRADEŽ) *'V' i‘ * • ■ TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA kjbdi um j ■m' imm \TI ® ■: i m - ' s*.1; 'f«! .Ur ambiente 1 SALON POHIŠTVA IN OPREME GORICA 23. - 30. OKTOBRA 1977 RAZSTAV IŠČE «ESl‘OMECO» codutti Kovinsko pohištvo o in sestavni deli za — urade — industrije ’— skladišča itd. GRATTON LUIGI Romans dMsonzo (GO) - Ul. S Giorgio 7 - Tel. 90115 TOVARNA POHIŠTVA PUPPO SESTAVLJIVE KUHINJE 'J »* f t * 1 'I, i e'j rrj . ^t f J .»ni«! yt Na goriškem sejmu pohištva predstavljamo novo sestavljivo kuhinjo «Punto e Linea», izdelano po najsodobnejših sistemih 33030 TONZOLANO Dl BUJA (UD) - Tel. (0432) 96569 MKUkm .-c mSmS #5( Aparat IDROMATIC 03 VODNA MASAŽA Z OZONOM! Z aparatom zdravimo revmatična obolenja, obolenja dihalnih organov, motnje v krvnem obtoku itd. Skrbi za lepoto Vašega telesa in je odlična terapija za duševno in fizično sprostitev Obiščite naš paviljon na sejmu »AMBIENTE 1» ZASTOPNIK: SPINELLI ALDO CHIOPRIS VISCONE (UD), Ul. Roma 35 - Tel. (0432) 991002, 294228 FIRMA Cozzutto GORICA — Ul. Morelli 21 — Telet. 83432 4 PREPROGE moderne in klasične 4 ZAVESE in PREGRINJALA 4 TAPETNIŠTVO VALMUSICA GORICA UL. IX AGOSTO 7 TELEFON 30301/2 IZKLJUČNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ZA: — EXCELSIOR HARMONIKE _ E L E X ELEKTRIČNE ORGLE Zastopnik za Gorico in Trst klavirjev BALTHuR, OFFBERG, OFFENBACH BACHMANN # Na zalogi vsa ostala glasbila in ojačevalci različnih znamk MOSSA (M0ŠA PRI GORICI) Ul. Olivers 29 SAN LORENZOISONTINO (GO) Ul. Nazionale Tel. (0481) 80225 \VN Edine prikolice z vzmetnicami ice mi 'S;**. CARAVAN Zastopnik za FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO: Franco Stefanutti ,za9ra|’ Stalne izložbe v: VIDMU, ZAGRAJU in TRSTU (Ul. Flavia - pri FIAT) OBRTNIŠKA DELAVNICA LEOPOLI RADISLAO G O R I C A - Ul. Brigata Pavia 46 • Tel. (0481) 2941 NAČRTUJE IN IZDELUJE NOTRANJE IN ZUNANJE POL2EVE STOPNICE, KOVINSKE IN LESENE, V VSEH MERAH BLAS IG DARIO GORICA RAŠTEL 32 — TEL. 2530 4 'VRVI 4 SLAMNATI IN BAMBUSOVI IZDELKI 4 ZAVESE U. CONTIN PAVIMENTI Prodaja ln servis: . — MOOUETTES ,;n - LES — PLASTIKA — OBLOGE — ZAVESE — PREPROGE Uradi in skladišče: 33050 TRIVIGNANO (UD) Ul. Udine - Tel. (0432) 999121/2 Podružnica: 33057 PALMANOVA (UD) Ul. Cividale 46 - Tel. (0432) 928584 m asm PROIZVODNJA IN PRODAJA IZDELKOV ZA OPREMO Sedež in trgovinski urad: 34170 GORICA (Italija) Ul. Scuola Agraria 10 - Tel. (0481) 5030 LESNI IZDELKI ZA OBLAGANJE PODOV IN STEN • harmonična vrata iz plemenitega lesa in plastike • moquettes • tapetni papir • sončne zavese J ARREOAMENTI mnfailcas> S. N. c. Vaš idealni sodelavec za katerokoli rešitev na področju opreme, da lahko pravilno porazdelite in uporabite vaše pohištvo, da udobno bivate Na sejmu «AMBIENTE 1» predstavljamo: TTiT' I ZAHODNOEVROPSKI «JET» BO V CULHAMU Angleški znanstveniki so dvakrat zadovoljni Nekdanja prednost evropskih znanstvenikov je zapravljena Francozi se tolažijo, da bo «druga generacija* morda njihova LONDON — Na Angleškem so zadovoljni, ker je evropska skupnost sklenila, da bodo v Culhamu v 'bližini Oxforda zgradili «jct», to se pravi termojedrsko središče. «Jet» pomeni Joint Kuropean To-rus. Angleški jedrski znanstveniki so nad lem sklepom navdušeni iz dveh razlogov, in sicer predvsem zato, ker so ministri držav evropske skupnosti izbrali Anglijo kot deželo za postavitev, za gradnjo velikega centra, drugič pa zato, ker po dveh letih cincanja in zadiranja lahko s poskusi in razvojem na tem področju nadaljujejo. Kot je znano, so se glede tega načrta skoraj dve leti pogajali ministri za znanstvene raziskave devetih držav članic skupnosti. V tem času pa so tako rekoč obstala vsa zadevna raziskovalna dela, ker znanstveniki niso imeli možnosti razvijati svoje načrte, laboratorijska dela na tem področju pa so praktično skoraj nemogoča, seveda razen na papirju. Izbira Culhama za novi jedrski laboratorij je uspeh Velike Britanije in to velik uspeh, kajti Zahodna Nemčija je na tem področju nudila zelo veliko, saj je znano. da so Nemci pripravljali nekaj podobnega v Garthingu in zagotavljali velikanska tehnična in finančna sredstva. Eden izmed angleških strokovnjakov je v zvezi s tem rekel: »Srečni smo, da se bo, načrt začel izvajati.. In to je pravzaprav v tem primeru najbolj važno. Z druge strani pa ne bomo prikrivali svojega zadovoljstva, da se bo «jet» zgradil v Cul hamu, ker nam to omogoča večji in hitrejši razvoj, pa čeprav center ne bo služil le Veliki Britaniji, pač pa vsej Evropi, točneje vsej zahodni Evropi, posredno pa vsemu svetu*. K< nčni cilj načrta »jet* je proizvajati električno energijo iz tako imenovane jedrske fuzije, to se pravi iz takšne reakcije, ki daje energijo samemu našemu soncu in drugim zvezdam. Prav-z.i prav gre za tisto energijo, ki se sprošča pri eksploziji vodikove bombe, ki je seveda ne smemo zamenjati z običajno atomsko bombo, kakršno so Američani odvrgli na Hirošimo, oziroma na Nagasaki Ne gre že za gradnjo vodikove atomske ceni rale. pač pa Šele za center, v katerem bodo preverjali možnost uporabe te »'rnholne energije za proizvodnjo elektrike. Zahodna Evropa bo ta center dobila torej v Culhamu, podobne centre gradijo že v ZDA, v SZ in na Japonskem Jedrski zn-nstveniki računajo, da bodo v teh centrih lažje dojeli pojave, ki se razvijajo v procesu jedrske fuzije. S tem pa bodo verjetno prišli tudi do tega, da bi mogli strahotno veliko energijo »ukrotili*. Le bo znanstvenikom to uspelo, bo človeštvu zagotovljena zadostna količina energije za vso večnost. Ker ti znanstveniki zanodtie Evrope, kot tudi njihovi kolegi z vsega sveta, še niso na jasnem, kako te svoje načrte izpeljati, kako izkoris iti strahotno energijo, ki se doslej »načrtuje* le za rušenje, jih navdaja z zadovoljstvom dejstvo, da so politiki z« hodne Evrope vendarle prišli do skupne rešitve vsaj za lokacijo skupnega zahodnoevropskega centra. Polnih 18 mesecev so se v političnih krogih deveterice pogajali, kateri državi bi «da!i prednost*. In končno so se cd'očili za Veliko Britanijo,, pa čeprav je Francija nudila svoj Ca-clarache. Zahodna Nemčija že o-menjeno lokacijo Garching, Italija pa že znani jedrski center v Ispri. Poldrugo leto pogajanj je bilo za znanstvenike zahodne Evrope do'go, predolgo, saj so baje v tem času izgubili določene prednosti, ki so iih imeli nasproti znanstvenim grapam iz ostalega sveta. Že pred meseci so se zahodnoevropski politiki odrekli francoskemu in italijanskemu centru, tako da sta ostali «aktualni» le še Velika Britanija in Zahodna Nemčija, ki je ponujala kar dve lokaciji, in sicer Garching in Ju licli. Pri sklepu za britanski kraj je bilo odločilno verjetno dejstvo, da imajo Angleži večjo skupino strokovnjakov, ki niso imeli več večjih konkretnih možnosti razvijanja svojih znanstvenih del. V Zahodni Nemčiji so sklep deveterice sprejeli z dokaj očitno jezo, tako da je zalv dnonemški minister za raziskave Hans Matt-hoefer sppejel sklep »kot dober Evropejec*, vtem ko ga je de-mokrščanska in krščansko-social-na opozicija obtožila, da »je preveč na lahko pristal na britansko ponudbo*. In vendar je Heinz Rie-senhuber podčrtal zadoščenje, da se bo dejavnost na tem področju \ endarle premaknila z mrtve točke in da bodo rezultati teh raziskav koristili vsej zahodni Evropi. Francoski kompetentni krogi, ki so prav tako izgubili bitko, pa čeprav so se svoji lokaciji že prej odrekli, se tolažijo, da bo »druga generacija* centra «jet» morala iskati lokacijo drugod, ker je ne bodo mogli postaviti v Veliki Britaniji, saj so v Culhamu te sedaj s prostorom na tesnem. Seveda pride »druga generacija* na vrsto šele v daljši bodočnosti, saj bo gradnja «jet» v Culhamu terjala dolgo-časa, pa čeprav bodo z deli pohiteli, da bi Evropa ne zaostajala preveč za drugimi skupnostmi v svetu. Prispcvnjlp srt DIJAŠKO MATICO Po nekaterih računih bodo center postavili na noge že v štirih letih. Nato pa bodo potrebovali še več mesecev, preden se bodo začeli konkretni poskusi. Vsekakor bodo z deli pospešili, kajti rekli smo že, da je zahodna Evropa i-mela določeno prednost, ki pa jo je izgubila. Sicer pa je treba ob koncu povedati še naslednje: v Culhamu že imajo center za proučevanje kontrolirane jedrske fuzije. Če smo prej rekli, da britanski strokovnjaki nimajo možnosti razvijanja te znanosti, smo mislili na konkretnejše preizkuse tehničnih ugotovitev «na papirju*, kjer so angleški strokovnjaki že precej daleč. Angleški strokovnjaki so ob sodelovanju s kolegi iz drugih dežel že konec 1975 izdelali načrte za «jet», pa so morali načrte spraviti v miznico, dokler niso na lokacijo pristali politiki. Jesensko razpoloženje (Foto M. Magajna) NA SINODI V HI MU JE BILO TUDI BUCENO Vietnamski katoličani sodelujejo s komunisti Koliko ju |ira\za prav resničnih katoličanov \ llaliji? V Latinski Ameriki Uidi duhovni «|>odiežujo» marksizmu Sjveta sinoda - torej svetovno zasedanje škofov in kardinalov, ki so se zbrali v Rimu, da bi o-bravnavali probleme katoliške cerkve, se bliža koncu. Nemogoče bi bil.), pa čeprav strnjeno prikazati vse, kar je bilo tu re čenega. -In vendar je pritegnila pozornost javnosti navidezna malenkost, ki je med konservativnimi cerkvenimi krogi vzbudila jezo. V samem začetku škofov skega zasedanja in sicer 5. okto bra je nadškof bivše prestolnice Južnega Vietnama, torej nadškol iz Hočiminha, bivšega Saigona msgr. Paul Nguyen Van Birh izjavil. da v združenem Vietnamu katoliška cerkev sodeluje s komunistično oblastjo. «Menimo. da s to našo izbiro nismo izvedli v Cerkvi neke revolucije, pač pa da smo se strogo držali navodil, ki jih je dal drugi vatikanski koncil. Za nas sodelovanje z a-teisti, v smislu že omenjenega Novost na knjižni polici Poljsko-sl o venski slovar Potreba po večjem priročnem poljsko-slovenskem slovar u je bila pri nat ie dolgo živa. Odkar sta pred poldrugim stoletjem Čopovo veliko znanje in Prešernova vnema utrla pot našemu prevajanju iz poljščine, se ie dejavnost na tem področju močno razmuhnilu in ustvarila že lepo tradicijo Prevajanje. ki je bilo sprva bolj priložnostno. je pozneje neneho,m napredovalo ne samo v širino, temveč je postajalo tudi zmerom bolj načrtno. K temu so največ pripomogli poglobljeni slovensko-^oljski stiki, zlasti kulturni, a tudi gospodarski. To velja p osebno za ras po drugi svetovni vojni. Čedalje več slovenskih ljudi hodi na Poljsko, veliko jih lam tudi studi:a poznavalcev njihovega iezika ie vedno več. Vsi ti bi radi imel' in potrebovali obširnejši slovar ool i skega jezika, a so imeli doslej na razpolago le slovarček dodan Učbeniku poljskega jezika. , To so uvodne besede avtu, ja Franceta Vodnika k njegovemu Poljsko-slovtnskcmu ‘slovarju, kije pravkar izšel pri Državni založbi v form’ standardnih slovarjev. Avtor štoparja ga ie pripravljal vrsto let in. kot sam pravi, je že kmalu po koncu zadnje vpne pripravljal lok slovai. ki na golem iz raznih razlogov ni izšel. Delo je Lilo pionirsko, vendar na je bilo to da slovar ni prišel na svetlo, delu samo v prid. Poglobljeno delo zlasti pa upoštevanje frazeologije, je rodilo sedanj: slovar. ki je ne samo mnogo obširnejši, temveč tudi poglobljen. Upošteva namreč izraz e z raznih področij in še posebej besedne zveze, kar daje jasnejšo in določnejšo podobo razvoja pol'skega jezika. Slovar :e namenjen praktični rabi in skuša posredovati knjižni zaklad današnjega književnega in ,m-govornega voliskena iezika. hkrati pa za-eti tudi besedišče z raznih področij tehnike ip drugih ved. Slovar Franceta Vodnika vi vi pfjjsko-slovenski slovar, ima 1250 strani in že no svojem obsegu' in zunanjem videzu daleč presega običajne tovrstne jezikovne priročnike. Upamo, da bo tudi po svoji bogati vsebini in poglobljenosti s pridom služil prevajalcem, študen tom in vsem, ki kakorkoli potrebujejo znanje poljskega iezika ali no jih ta jezik kakorkoli zanima. Vsekakor pomeni prvi poVsko slovenski slovar Franceta Vodnika tehtno obogatitev naše tovrstne literature. Sl. Ru. NA PODROČJU SIERRA MADRE SE VODI HUD BOJ GLAVNI DOBAVITELJ MAMIL V ZDA JE SEDANJA MEHIKA Mehiška vojska s pomočjo ameriških letal uničuje makova polja Od decembra lani uničenih 10.000 ha polj - Kmetje bežijo v ZDA CULIACAN - Ko' so Angleži 1805 prinesli Kitajcem prve večje količine mamil, da bi si s tem pomagali pri podjarmljanju dežele, verjetno niso računali, da se bo čez dobrih 150 let bogati Zahod s tolikšnimi težavami boril proti temu zlu, proti narkomaniji. In če je res, da so Angleži bili tisti, ki so spravili v velike težave Kitajsko, so danes ZDA tista država na svetu, ki ima glede tega še največ težkoč. 'V ZDA je namreč po nekaterih trditvah že kakih 10 milijonov ljudi, ki «si pomagajo* z mamili. Seveda ne gre v vseh primerih za uživanje «težkih» o-ziroma »močnih* mamil, pač pa za uživanje pravih mamil pa tudi dražil in raznih preparatov, ki da služijo za poživijanje človeka v njegovem napornem življenju. Naj bo kakorkoli. Združene države i majo'prečtTte^av in zlo ne le da se ne krči. se ne manjša, pač pa širi in p riOihlja. Ob tem bi dodala še eno zanimivost, ki je verjetno zelo malo znana. V splošnem m.nimo, da je Daljni vzhod tisti, ki razpečaval po svetu mamila In prav kronika zadnjih let posredno dokazuje, da je temu tako. In vendar prihaja v ZDA največ mamila iz sosedne Mehike, ne pa iz Azije. In zato so se med mehiškimi in ameriškimi oblastmi dogovorili za akcijo, ki naj bi preprečila širjenje tega zla y ZDA. Na severozahodu Mehike se razteza pogorje Sierra Madre. V določenih predelih tega hribovitega dela Mehike se je začela 'uida bitka med mehiško- vojsko in kmeti. Bitka ima trenutno sice’- zelo negativne posledice, vendar tako v Washingt'|nu. kot tudi v Mexico Ciudadu računajo s pozitivnimi rezultati, ki morajo nujno slediti sedanji akciji. Trenutno ta področja ostajajo brez moških. Vsi o-drasli • trrški namreč zapuščajo svoja posestva in odhajajo na delo v ZDA. Neki častnik mehiške vojske, ki se ukvarja z bojem proti mamilom, je rekel, da kadar njegova enota pride v kak« kraj V gorah, dobi na domovih le ženske, kajti njihovi možje so skoraj, vsi odšli v ZDA, kjer se zaposlujejo kot težaki, kajti doma ne morejo zaslužiti niti za kruh, če jim preprečijo pridelovanje maka. Mehiške oblasti so začele ak- IMIIMIMMMIHIIMMMMIIMMI^HinilllMMMItMIMiaillMtlllHMIMMIIIMMMHlMIMIIMMIIItMIMMIIMIMMIIMIMlMIMII Iz umetnostnih galerij Peter Richard Oberhuber razstavljal v «Lanterni» Znana napredno usmerjena tržaška galerija zLa lanternaz> je za svojo prvo jesensko razstava sprejela v goste avstrijskega slikarja Petra Richarda Oberhuber-ia. ki -je prinesel v Trst večje število svojih akvarelov iti risb. Peter Richard Oberhuber spada med najbolj ugledne avstrijske slikarje starejšega rodu Njegova delti lahko prijajo najširšemu občinstvu zaradi barvite sproščeno sli in pokrajinske tematike ujete v različnih predelih Evrope Peter Richard Oberhuber u-stvarja nekako na relaciij med Dunajem in Gradcem, kier ie petnajst let vodil višjo šolo za uporabno umetnost Vendar ie mojster svojo mladost preiti el im Bledu, šolal se na Dunaju, svoio likovno izraznost na pridu bil v Milanu pri znamenitem Ginu Severiniju iz skupine zgodnje futuristične avantgarde Kljub temu pa ie Oberhuber o stal v veliki meri zvest figurativno praščenemu podajanji, stvafne predfnetnnsti Velike večbarvne reprodukcije njegovih akvarelov in risb v dvojezičnem katalogu razstave dovolj nazorno tolmačijo to njegovo likovno usmeritev, hkrati ou tudi njegovo veliko veselje do popotovanja in občudovanja velikih mest Evrope in A-merike. kar se zrcali v njegovih akvarelih. V Trstu je Oberhuber razstavil akvarele na katerih so široki . razgledi mestnih predelov za-čeflši z bližnjo Reko. pa vse do Carigrada, pa tudi razne sirkovi tosti iz najrazličnejših krajev. Dokaj lagodno izstopajo iz njih na primer nebotičniki, pa tudi minareti. zvoniki in tudi kupole cerkva, iadpiice pa tudi velika plovila in še marsikaj kar. kalejdoskopsko urejeno pestri morje stavb Ta sodobna mojslrsktist v ob v’adanju akvarela je gotovo izstopajoča značilnost Oberhuber-jevega slikarstva, ki ga ne obremenjuje akademizem, pač na .se v njem izraža sproščenost živahne igre barv. tako da moremo v njegovih delih zaznati vplive francoskega impresionizma, pa tudi famizma in tudi moč Cezannovih potez. M. B. cijo, ki so si nadele ime Kondor. Obrambno ministrstvo se je v soglasju s sodnimi oblastmi ■ lotilo pravega pravcatega uničevanja vseh makovih polj. Z letali in helikopterji, ki so jim jih dale na razpolago ZDA, trosijo razne herbicide na vsa polja maka in marihuane na p~dročjih Sinaloa, Du-rando in Chihuahua. Ameriške O-blasti so dale Mehiki na razpolago tudi herbicide in strokovno osebje, skratka tehnično pomoč v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Kmečko prebivalstvo s področja Sierra Madre je doslej kar dobro služilo z vnovčevanjem marihuane in opija, ki ga pridobivajo iz maka. Iz Združenih držav so prihajali na to podfečje «na kupovalci*. to se pravi tihotapci, ki so odnašali mamila p- eko meji«. Gohcan, glavno rnc-slo -države Sinaloa, .je pčstalo »svetovno glavno -mest©itnamiU kot je rtk*j sam župan: •Ker''je- pridelovanje maka in marihuane zelo donosno, so se kmetje Sierra IViadr.e vrgli nu delo in posejali s temi kulturami vse Svoje male njive ir .njivice na pobočjih Sierra Madre Tu sicer pridelujejo * tudi nekaj fižola in koruze, toda tega ne pridelajo niti toliko, kolikor tega porabijo doma. Čeprav je znano, da je donos pšenice, in koruze v Mehiki zelo visok, veljajo običajni podatki o visokem donosu le' za dolinske predele Mehike, ne pa za Sierro Madre. Prebivalcem teh področij Mehike «pomagajo» Američani prav na ameriški način, Kakor je povedal neki častnik mehiške vojske, ki se ukvarja z bojem proti pridobivanju mamil, a-meriški tihotapci prihajajo v razne kraje Sierra Madre kar z letali s katerimi prinašajo mehiškim kmetom orožje, odnašajo pa mamila, oziroma še nepredelan opij. Seveda prinašajo ameriški tihotapci tudi veliko denarja. Mehiški častnik je v zvezi s tem dobesedno rekel: «Kako naj bi kmetje odklonili ameriški denar, oziroma prekupčevanje z ameriški tihotapci? V kolikor bi ne sprejeli tega »sodelovanja*, bi njihovi otroci hodili naokoli brez srajce in lačni*. Ker v Culiacanu, pa tudi v mehiškem glavnem mestu vedo, da sama represija ne bo zalegla, so se lotili tudi drugih nekoliko konkretnejših načrtov. Predvsem pripravljajo odprtje nekih rudnikov, z druge strani pa so začeli s ponovnim pogozdovanjem nekaterih področij, da bi v doglednem času prebivalstvo teh hribovskih krajev našlo kruha drugje. Glede tega jim ameriške oblasti resnično pomagajo in to tako finančno, kot tudi s strokovnim osebjem. Logično je, da rešitev tega vprašanja ne moremo pričakovati tako kmalu, kajti pridelovanje maka je tako donosno, da se v teh hribovskih krajih ne more niti zamisliti neka druga kultura, ki bi se mogla kosati t njim. Ameriški veleposlanik v mehiškem glavnem mestu je bil glede tega zelo odkritosrčen. Rekel je: »Res je. da bi bilo najbolje, če bi se kmetje vrnili k običajnemu obdelovanju zemlje. Toda to bi ne bilo dovolj niti za skromni življenjski obstanek. Zavedam se tudi. da je uničevanje nasadov maka in marihuane surovo. Druge poti pa ni*. Poslanik je tudi povedal, da se v kompetentnih krogih ukvarjajo tudi z vprašanjem o povezavi med uničevanjem makovih polj in izseljevanjem mehiških kmetov. (Seveda pa ni povedal, kje bodo našli rešitev, ko bodo prišli do sklepa, do katerega so v mehiškem glavnem mestu že prišli. Da zadeva ni tako preprosta, govori pričanje Jerryja Kellyja, ameriškega svetovalca, ki je lansko leto s helikopterjem obiskoval »prizadeta področja*. Ameriški strokovnjak je rekel, da je moral s svojim helikopterjem če- sto bežati s Sierra Madre. kajti kamorkoli je prispel in se s helikopterjem spustil, da bi si ogledal kako makovo polje, so nanj streljali kmetje, ki so s puškami varovali svoje nasade pred tistimi. ki so jih hoteli s herbicidi uničiti. Neredko so na njegov helikopter, streljali tudi z zraka, ko se je spustii nekoliko niže nad makova polja. Kl.jub temu pa je Jerry Kelly prepričan, da se bo «operačija Condor* dobi o in pozitivno končala in da je že do sedaj dala lepe* rezultate. Po njegovem se je tihotapljenje mamil, oziroma surovin r/.a mamila že v precejšnji meri skrčilo, tako da je takoj čez mejo že težko priti do opija. In vendar strokovnjaki menijo, da od 70 do 80 odst. mamila, kolikor ga porabijo,, naokomani v ZDA. prihaja še vedno iz Mehike. In če smo o rej t rekli, da je v ZDA že na inili.jone-4iudi. ki uporabljajo »težja* in «lažja* mamila ali vsaj draž la, oriroma poživila, pomeni, da je na skrivnih koncila, pomeni v konkretnem primeru živeli v okolju, ki so ga ustvarili komunisti in z njimi graditi novo damžbo*. Ko je msgr. Paul Nguyen Van Binh govoril o vietnamski komunistični partiji, je dodal, da je la partija marksistična in leninistična in da se trudi, da bi marksizem in leninizem izvajala «na inteligenten način, v vietnamskem ustvarjalnem duhu*. In vendar — je nadaljeval visoki cerkveni dostojanstvenik, hočejo v Vietnamu »preveriti Marlesove teorije glede krščanstva* in zato prihaja včasih tudi do njihovih očitkov cerkvi, da je »povezana z. imperializmom*. Kakor poroča rimska agencija Relazioni' religio se, je vietnamski nadškof rekel, da vietnamska katoliška cerkev skuša te nesporazume in težave prebroditi, kajti «victnamski komunisti nočejo nič drugega kot konkretna dejstva, kristjani pa se trudijo pokazali novo lice cerkve...* V teh dneh, ko je še vedno v ospredju Berlinguerjevo pismo katoliški cerkvi, bo morda zanimivo, kar je florentinski nadškof kardinal Giuseppe Benelli rekel na zhsedanju škofov v Vaiikauu v zvezi s tolikokrat ponavljano teza, da je Italija katoliška de žela. Res je, nihče ne bo opore kal, da se večina italijanskega prebivalstva izreka za katoličane, vendar je to še daleč od tega, da bi bili to resnični verniki, kajti po podatkih, ki jih je dal florentinski nadškof 70-odstotkov Italijanov, ki so bili krščeni v okviru katoliške cerkve, ne upoštevajo več cerkvenih naukov in se ne drži verskih zapovedi, pač pa »so. postali pogani in bi .iih bile troha ponovno evangelizirati*. Ko že govorimo o škofovski sinodi v Rimu, bomo omenili še zanimiv poseg msgr. Marca Reneja Contrerasa, pomožnega škofa v Santa Anna v El Salvadoru, ki je dobesedno rekel: »Podeželski katehisli postanejo lahek plen komunistične partije in maoistič-nih skupin*. Po podatkih ki jih je nato objavila rimska agencija Relazioni religiose. niso niti duhovniki v Latinski Ameriki kdove kako trdni v antimarksističnem boju. kajti »nekateri med njimi, ki so še posebno močno zavzeti pri • reševanju socialnih težav, težijo k sodelovanju z marksisti*. Latinskoameriški škof meni. da '«bi bilo treba duhovnike drugače pripraviti in idejno vzgojiti, da hi bili v svojem življenju in v svojem boju š problemi socialnega značaja kos marksistični ideologiji.* ČETRTEK, 27. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.3(1 Argumenti: Umetnost: Ulice srednjega veka 13.00 Na strani državljana 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.10 Spaziolibero 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 NATA LIBERA Sperdula nella savana, III. del TV filma 17.50 Lone Ranger: Krtovo ma ščevanje, risanka 18.00 Argumenti 18.30 MALI SLAM, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 . Kronike 19.20 J. Verne: DVE LETI POČITNIC Sporočilo v steklenici, II. epizoda , 19.15 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Non stop, glasbena oddaja 21.50 DOLLY, o filmu 22.00 Politična tribuna: PLT in PRI 22.30 Skrivnostno življenje Edgar-ia Sriggsa: OBVEŠČEVALEC, TV fi!m Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13 00 DNEVNIK Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za Otroke: Knjiga, film in osebnost: STAREC IN' MORJE, film Prvi del. V glavni vlogi S. Trucv. 18.00 Energija 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.45 Ridolini v varieteju 19.00 SUPERGULP 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Znanstveniki 22.45 PASSO A DUE Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Liubljana 8.55 Začetek prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih 10.30 in 11.35 TV šolu: Francoščina, Risanka, Kemija 15.00 Šoiska TV: Kras in Slovensko Primorje. 17.25 čudoviti švet muca File-mona 17.35 OBZORNIK 17.50 SKRIVNOSTI MORJA Poljudnoznanstvena serija v barvah 18.45 Igrajmo se gledališče, barvna nanizanka 19.15 Risanka 19.20 DNEVNIK 20.00 PRIJATELJI IN SOSEDJE Bimmer izgine, TV nanizanka 20.30 Mednarodna obzorja: »Evropska konferenca* 21.25 Miniature: Let nad Študentskim fc.-ti-valom 21.40 Kitarist Pedro Soler 21.55 DNEVNIK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 BRATJE MARX V VOJNI, celovečerni film Igrajo Groucho. Harpo, Chi-co in Zcppo Marx, režija Lea Mc Carcy. 22.30 Makedonija, dok. oddaja TRST'A 7.00, 8.(i0, 13.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Kje so moje rožice; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Družina v sodobni družbi; 11,35 Današnja 'plošča: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pevsko tekmovanje; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah; 17.25 Glasbena pa norama; 18.05 Urejanje vrtov; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 8.32 Klavirske skladbe; 9.15 Elizabetine pripovedke; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Pesem dne sZT* uS ni; 12.A5 Glasba po željah; 14.10 18.05 Z opernih odrov; 19.35 Lalv Plošče: 16.00'Knjiži.belila ja; 16.05' RriTilfč'; dbčoci!; 19.45 Ljubljanski .laz poslušam, ti poslušaš; 16.40 jazz ansambel: 20.00 Četrtkov ve-Glasbeni notes: 17.00 Ob petih čer domačih pesmi *in napevov: popoldne: 17.30 Primorski dnev- 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe nik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 melodije; Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Strumentalna glasba; 20.32 Rock party; 21.00 Slov. skladatelji: 21.45 Lestvica LP; 22.45 Poje Alain Bar riere. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 18.00, 19.00. 22.00 Poročila; 5.15 Danes za vas: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan;- 8.08 Glasbena matineja; 9,05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji; /12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasbeni intermezzo: 16.00 M (Nadaljevanje na zadnji strani) llllllllllll>>IIIIHHIIIIIII||||IHIIHHIIHIHMIIIIIIIIIIIHMHIIIIIIHMIIIMIIIMMMIIMIIIIIIHIIIIillMIIHIIIlMHIHIIIIMMIIIHIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIiniHllllllllllll||HIIIHIMIMIIimillllHIMIIIIIIIIimillHUlfllllHIIIIMIIIIIIIIIIII<>li,t AMUtEJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909- 1919) XXII. Malko Kante (1856 - 1928) Rojen je bil v občini Šmarje, pri Ajdovščini, osnovno šolo je obiskoval v Idriji, nižjo gimnazijo v Gorici, učiteljišče v Gorici in Kopru, kjer je maturiral leta 1878. Eno leto je poučeval na vadnici v Kopru, 14 let je poučeval na osnovnih šolah, nato je bil 25 let šolski nadzornik za sežanski okraj. Z letom 1919 se je preselil v Ljubljano in bil še nekaj tet šolski nadzornik za ljubljanski oziroma kamniški o-kraj. Pisal je članke gospodarske in politične vsebine v Edinosti, Soči, Gorici. Slovenskem narodu, s strokevno-pedagoškimi prispevki je sodeloval pri Učiteljskem tovarišu, Popotniku in v šolskih izvest-jih sežanskega okraja. V Sežani je bil soustanovitelj okrajne po sojilnice in hranilnice, gasilskega društva, pevskega društva, okrajnega učiteljskega društva, kale-remu Je bil več let predsednik. Kot ustanovitelj in predsednik je deloval pri krajevni podružnici CMD. Bil je med soustanovitelji Zaveze, avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev in več let član njenega upravnega odbora. Tako v Sežani kot v domači občini Šmarje je pospeševal številna prizadevanja pri gradnjah šolskih poslopij, vodovodov, pri gospodarskih modernizacijah, sodeloval pri gospodarskih in prosvetnih društvih. S pomočjo nadzornika Ivana Šubica je ustanovil na Krasu več obrtnonadalje-valnih šol. Njegov sin dr. Vladimir Kante je bil policijski svetnik v Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno Ironto so ga okupatorji in domobranci obesili malo pred o-svoboditvijo leta 1945. Franc Kašča in Matija Kenda Prometno geografske razmere so povsem naravno oblikovale nekakšne terenske učiteljske organizacijske in izobraževalne skupnosti. V njih so izstopali učitelji mentorji in povezovalci med učiteljstvom im šolami. Navadno so bili to izkušeni in ugledni praktiki. V vaseh okoli Tolmina sta v daljšem obdobju pred prvo svetovno vojno vidno povezovala in vodila učiteljstvo Franc Kašča v Tolminu in njegov sosed Matija Kenda v Volčah. Franc Kašča, rojen v Bovcu leta 1865, maturiral v Kopru leta 1886, je učiteljeval na Tolminskem, tako na Grahovem ob Bači, nazadnje daljšo dobo ter vse do upokojitve kot nadučitelj v Tolminu. Tu je organiziral in vo dil tudi obrtnanadaljevalno šoio, lahko ga smatramo za pionirja obrtnonadaijevalnega šolstva na Tolminskem. Angažiral se je pri zadružništvu ter sodeloval pri tolminski hranilnici in posojilnici; pozneje je v Tolminu zrastla tudi konsumna zadruga. Skrbel je za širjenje pedagoškega tiska, saj je bil dolgo poverjenik Slovenske šol ske matice za sodni okraj Tolmin. Matija Kenda je bil rojen v Tolminu leta l(J62, maturiral je na učiteljišču v Kopru leta 1801,' precj prvo vojno je bil nadučitelj v Volčah. Med učiteljstvom jv užival ugled, izstopal je kot več letni predsednik tolminskega uči teljskega društva, predavatelj na učiteljskih zborovanjih in konte rencah in ne nazadnje kot usta-tiovni član Slovenske šolske matice od njenega samega začetka. Franc Kašča je kot upokojenec po prvi vojni živel v Tolminu. Matija Kenda, ki jc bil v letih 1915-1918 vojni begunec, je tudi upokojen živel in umrl v okolici Ljubljane. Jože! Kenda (1859 -1929) Rojen je bil na Temljindti blizu Podmelca. Po osnovni šoli v Podmelcu je dovršil dva razreda gimnazije v Gorici, nato. učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1882. Bil je učitelj v Tolminu. Otaležu. na potovalnici Reka-Ravni, na Vršnem, v Mostu ob Soči, v Dolenji Trebuši, v Mišji pri Bači in v Ljubinju Ker je bil preveč pravicoljubeu. odkrit, nepopustljiv in neprilagodljiv, ga jc oblast šikanirala, zato je šel že po 24 letih službe v pokoj Naselil se je v Gorici, kjer je živel do smrti, razen tri leta v prvi vojni, ko se je moral umakniti pred topovi v begunstvo Jožef Kenda se je izobraževal, si zastavljal naloge in > cilje ter bil na višku svoje aktivnosti v zadnji četrtini 19. stoletja, (zbiral in načrtoval si je delo tudi na področjih izven šole, saj ,ic- preživel 23 let kot upokojenec Najbolj se je čutil poklicanega in hkrati sposobnega za zbiranje. ui'ejanje in obdelavo samorasle ljudske kulture, ki je, bila v njegovih letih v vsakdanjem življenju mnogo bolj prisotna, kakor ie danes. Zbiral, zapisoval, urejal je ljudske pesmi, pravljice, pripo-vedke, pregovore, roke, uganke, vraže in drugo tradicionalno ljudsko modrost." Nabrane ljudske pesmi je deloma odstopil zbiratelju Janezu Kokošarju, ki jih .je priključil svoji zbirki in so kot Kokošarjeva zbirka objavljene v Slovenskih narodnih pesmih dr-Karla Štreklja, drugi del nabranih ljudskih pesmi pa je sam Kenda poslal dr. Štreklju in je v imenovani ediciji zabeležen kol Kendova zbirka zapisov. Ljudske pravljice je Kenda objavil v 47. snopiču Slovanske knjižnice Andreja Gabrščka in kot tretji zvezek Narodnih pripovedk v soških planinah. Ljudske pregovore in reke je objavil večji del v Koledarju Goriške matice za 1928. njegov sovaščan Ciril Drekonja je v TVi zborniku Luči (1931) iz zapuščine že pokojnega zapisovalca objavil Recila. reke, resnice in modrosti s Tolminskega. . Pravi konjiček Jožefa Kende,.ie bila ljudska leksika. Imel je vse sposobnosti, da bi se bil v drugačnih pogojih razvil v pravčga lingvista, predvsem je temeljite poznal ljudsko besedišče na Tolminskem. Nekje pravi, da ga ,ie že leta '1876 prof. Fran Erjavec navdušil za nabiranje tradicionalne ljudske kulture, zlasti ljudskega besedišča. Prvo Kendovo zbirko slovarskega gradiva jc U-redil in priobčil dr. Karel Štrukelj v Letopisu Slovenske matice za leto 1892. Kenda je delo n<* tem področju nadaljeval, proučil jc Pleteršnikov slovar in ga dopolnil z urejeno tolminsko leksi' ko. Njegovo Slovarsko gradivo s Tolminskega ga je dolgo zaposlovalo, pregledovali so ga strokovnjaki, Slovenska matica ga je imela v programu svojih edicij-Za študij je rokopis na razpolago pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot resno lingvistično gradivo. KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Mobilgirgi in Jugoplastika tokrat pred lažjo nalogo Obe ekipi bosta danes igrali v gosteh akpo„ ’ ko'u košarkarskega evrop-^Krali a prvaku bodo danes o-bilffjr,,.' VTsb) z»nimivih tekem. Mo-Bukarp-rZ ,yareseja bo gostoval v tlačim n- k->er se bo Pomeril z do-stika nUlaaiTlf>m, splitska Jugopla-Slasiin^f ;° 'Srala v Wroclawu s toKod,?'' halogi italijanskega in bled nVa.nsl vendar ne smeta Osta/j * e Podcenjevati, če hočeta Glav«? oeprernagana. Wiski n avorit za končno zmago, *teh j-Re.al Madrid bo igral v go-tkini m r,sicer v Leverkusnu proti iSfM Bayer- Pa ni spored današnjih tekem * naslednji: DinaiTW, _ A SKUPINA * (It)kareŠta (R°m') ' M°bil' budala B SKUPINA (Port^ (Uuks.) - Figueirense (ZRN) - Real tSKA Q U SKUPINA (Fr) ^Ja (Bol.) - Villeurbanne Soln. JP SKUPINA Žbroimi Centre Dunaj (Av.) -Alvik J,e*ka B™ (ČSSR) R iSved.) . Eczacibasi (Tur.) Banam; . E SKUPINA JMadnkos (Gr-> * Honved Slask xjj ka (jUg°jlaw (Polj.) - Jugoplasti- ^revi v Sežani ^raS“Italsider lateij / J10 v Sežani, ob 19.30, pri-bov m ® košarkarska tekma čla-kirp ^ domačim Krasom in tržaš-, tscvif ie*-'gaSem Ralsidrom Za •oitiost r,koSa'karje bo to lepa pri-Nai H„“,a Preverijo trenutno formo. Prihodnr ?m° še, da bo Kras igral (tko J1 četrtek, 4. novembra, prav n’",*ona Prod Servolani, ki v četrti italijanski ligi. JUGOSLOVANSKI POKAL Olimpija izločena po streljanju 11-metrovk Včeraj so odigrali na šestih jugoslovanskih nogometnih igriščih tekme osmine finala jugoslovanskega pokala. Že dan prej pa sta so v Zagrebu pomerila domači Dinamo in Jedinstvo iz Bihača. Zadnjo tekmo osmine finala med Hajdukom in Cr-veno zvezdo pa bodo odigrali ok. 15. februarja prihodnjega leta. Za največje presenečenje je včeraj poskrbel Borac in čačka, ki je v Tuzli premagal prvoligaša Slobodo, po streljanju enajstmetrovk. Ljubljanska Olimpija je še enkrat razočarala, saj je proti Trepči zaigrala povsem neučinkovito. O končnem izidu je odločalo streljanje enajstmetrovk, .potem ko se je po regularnem izteku tekma zaključila pri 0:0. Olimpija - Trepča 3:5 (po streljanju 11-metrovk) Dinamo - Jedinstvo (Bih.) 2:0 Dinamo (V.) - Rijeka 0:1 Zagreb - Sarajevo 3:0 Velež - Bor 2:0 Sloboda - Borac (Č.) 4:6 (po streljanju 11-metrovk) Vojvodina - Borac (BL) 2:0 NAŠE ENAJSTERICE V BAZNIH MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH ZačetnikiJuventine doseglikarpetzadetkov Dve zmagi in dva poraza proseških ekip - Začetniki doberdobske Mladosti zadovoljili ZAČETNIKI Juventina — Audax 5:1 (3:1) JUVENTINA: Fabris (Daniele Brajnik), Košuta, Aleš Brajnik (Pe-tejan), Vižintin, Krpan Trevisan, Walter Nanut, Tomasi, Makuc, Brešan, Spanghero. STRELCI za Juventino: Makuc, Spanghero 2-krat, Tomasi, Walter Nanut iz 11-metrovke. Začetniki štandreške Juventine so z visokim rezultatom premagali sicer skromno ekipo Audaxu iz Gorice. Sam rezultat jasno priča o dejanskem stanju na igrišču. Domačini so bili za razred boljši od gostov, ki so bili kos boljšemu nasprotniku le v prvih minutah tekme ko so dali tudi edini zadetek v tem srečanju. Postavo začetniške ekipe Juventine bi lahko označili kot homogeno in uigrano, ki prikazuje hiter in dopadljiv. nogomet, to je predvsem zasluga trenerja Danila Nanuta - Blažona, ter jo lahko vključimo med tiste, ki se lahko potegujejo za vrh lestvice. Bip Primorje — Stella Azzurra 0:3 (0:2) PRIMORJE: Bostico, Blažon, Zan-količ, Micheli, Debemardi, Meden, Nabergoj, Celea, Sedmak, Rupel in Briščik. * Prosečani so izgubili z visokim izidom proti boljši in bolj izkušeni eki- iiiiiifiiiittiiniiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiiiiiiHiiiiiihiiiniiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiH ITALIJANSKO PRVENSTVO kvalifikacije za sp Janija premagala M »unijo z 2:0 — v kvalifikacijski no-I? f>rwtekm* za SP je sinoči Špani-^rei„ a§ala Romunijo z 2:0 (0:0). * ?5, Za domačine sta bila Le&I špan ln- ’n Rubencano v 83. min. ^aljij so že od vsega začetka *° bi]j,na, nasprotnikova vrata iti ^ni p °z' vso tekmo v napadu. Ro-P^amk« So se« v glavnem branili. ‘a vse rina taktika jim je tudi uspe-Nti d 0 Poslednjih minut, ko so do-, {j!* °ba gola in so tako o-8o Juifnoi '. naPravili veliko uslu-voda Ž, s'aviji, ki lahko še upa (se-N** v Preostalih dveh tekmah 1° v g0si , ®Pan‘j° doma in Romuni-,“h) na vizum za Argentino. Spanii ^stvica 8. skupine 3 2 0 1 3:1 4 Ougo>a. 3 2 0 1 3:2 4 Slav>ja 2 0 0 2 0:3 0 1) (j . Prihodnje kolo 30 nRomunija - Jugoslavija; " Jugoslavija - Španija. N * • - - .AMo°iams,'a - Belgija 1:0 Ski s5inf SP- V kvalifika- . a t)rwtru SP je sinoči Nizozem-je gagala Belgijo z 1:0 (1:0) h la matematično uvrstila vabi v SPDT h»djCj Ponedeljek, 31. t.m., na tapSL onaali sejem rabljene sirni-Drvie °PIeme. Letos bo tudi Sejen, Izstavljena nova oprema. kar na sedežu PD Ivan Can-do in Ul. Montecchi 6 od 16. dre. MABIOTTI LE DRUGI Zmagal j« Tatai - Tržačan. Rupcni odličen deveti V Cioccu pri Lucci se je včeraj zaključilo absolutno državno šahovsko prvenstvo za posameznike. Zmagal je mednarodni mojster Fte-fano Tatai s pol točke prednosti pred velemojstrom Mariottijjm in celo točko nred Tothom in mladim Trabattonijem. Tržaški mojstrski kandidat Franco Rupeni je osvojil odlično deveto mesto. Če pomislimo, da je to prvenstvo med najmočnejšimi ali celo najmočnejše, katero so sploh v povojnem obdobju odigrali opazimo izreden pomen Rupcnijeveza rezultata. Tatai je v 13 kolih zbral 10 točk, bil pa je tudi edini neporažen u-deleženec tiibnifja. SVbjo zmago je zgradil s svojo izredno solidnostjo in pa z zmagami, ki jih je dosegel Partijah" ž neposrednimi nasprotniki. Tako je v odločilnem dvoboju premagal Mariottija, nato i i še Totha. Drugo mesto je zasedel najmočnejši italijanski šahist Mariotti, ki na je igral precej šablonsko tei j- svoje nasprotnike večkrat podcenjeval, krr se mu je bridki maščevalo. Nekateri njegovi porazi, kot npr. s TaruLTjem, so nepojmljivi.. Tretje m--' c!:lita Trabattoni in * >th. Toth se je n čelo lesivice prerinil prav na koncu turnirja z vrsto zmag, sicer pa ga je slab začetek prikopal. Trabattoni je priietno presenetil, Capello in Zichichi pa sta zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Sledi še Taruf-fi, nato pa s petimi točkami in pol Rupeni. Mirne duše lahko rečemo, da si je tržaš' i predstavnik zaora-vil vsaj ti1' cele točke. Z Marotti-jem je izgubil partijo, katero bi moral bre problemov osvojiti, prav tako tudi s Paserottijem in Capellom. Brez teh spodrsljajev bi torej Ruoeni pripravil pr..vo senzacijo, saj bi se prerini] na sam vrh Talijapskega šaha. IZIDI ZADNJIH DVEH KOL 12. kolo: Zichichi - Capello 0:1, Toth - Passerott; 0:1, Tatai - Taruffi 1:0, Cosulich - Rupeni remi. De Eccl.er - Spinetti 1:0, Trabatto-ni - Valenti 1:0, Messa - Mariotti 0:1. 13. kolo: Mariotti - Zichichi 1:0, Valenti - Messa remi, Spinetti -Trabattoni remi, Rupeni - De Ec-cher remi, Taruffi - Cosulich remi, Tasserotti - Tatai remi in Capello -Toth 0:1. KONČNA, LESTVICA 1. Tatai 10; 2. Mariotti 9,5; 3. Toth in Trabattoni 9; 5. Cosulich 8; 6. Capello 7,5; 7. Zichichi 7; 8. Taruffi 6; 9. Rupeni 5,5; 10. Pas-serotti in Valenti 5; 12. Messa in De Eccher 4; 14. Spinetti 2,5. D. Je]inč:č PLAVANJE V DVOBOJU S SRS Kitajci dvakrat uspešni Včeraj je bil v Ljubljani plavalni dvoboj med LR Kitajsko in reprezentanco Slovenije v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje je bilo v 25-metrskem bazenu pri Štemu ih je dokazalo, da so kitajski plavalci premočan nasprotnik. MOŠKI 400 m prosto: Petrič 4,14”52; 100 m prsno: Van-Lin 1’06”36; 200 m hrbtno: Tan-Čun 2’15"08; 100 m delfin: Ro-Čao-In 57’21’’00; 100 m prosto: Petrič 54’66”00; 4x100 m mešano: Kitajska 4’02”19. ŽENSKE 400 m prosto: Blažič 5’02”86; 100 m prsno: Lian-Šu-Ču 1’19”51; 710 m hrptno: Blažič 2’33”46; 100 m delfin: Hu-Hua 1’10”55; 100 m krol: Lju-ja-Fang 1’02”85; 4x100 m mašami: Kitajska 4’50”05. V Ljubljani pa so dosegli te izide: MOŠKI 200 m prosto: Petrič 1’57"94; 200 m prsno: Van-Lin 2’27”02; 100 m hrbtno: Tan-Čun 1’02"18; 200 m delfin: Ro-čao-In 2’06”78; 200 m mešano: Hun-Vi-Tung 2’17”66. ŽENSKE 200 m prosto: Lju-Ja-Fang 2’20”19; 200 m prsno: Štembergar 2’52”00; 100 m hrbtno: Blažič 1’12”51; 200 m delfin: Hu-Hua 2’41”35; 200 m mešano: štembergar 2’34"24. V - soboto bodo kitajski plavalci nastopili še v Zagrebu. Vato pi Stella Azzurra. Tržačani so si zagotovili zmago praktično že v prvem delu igre, ko so vodili nad domačini že z dvema goloma razlike. V drugi polovici igre pa so se gostje omejevali na nadzorovanje igre, ki je v tem delu bila v rokah Tržačanov, ki pa niso znali izkoristiti nekaj res zrelih priložnosti za gol. Obratno v protinapadu so bili gostje ponovno uspešni in so tako zmagali s 3:0 V.H. Mladost — San Canzian 0:0 MLADOST: Zanier, Devetak, Ka-dež, D. Zanier, Bagon, Marušič, Ferfolja, Bruzzacchese, Vižintin, De Lorenzo in Frandolič. Nedvomno je začetniška ekipa najboljše moštvo pri doberdobski Mladosti. Tudi v soboto se je odlično izkazala proti izredno močni enajsterici iz San Canziana, ki je v petih kolih kar štirikrat zmagala. Igra je bila zelo zanimiva, saj sta obe enajsterici v prvem polčasu izvajali izredno hiter in zanimiv nogomet, ustvarili veliko priložnosti, a žal, brez zadetka. Tudi tokrat je bil najboljši v naši enajsterici Fer-folija, ki je tudi imel največjo priložnost za gol, ko se je predstavil sam pred vratarjem, a njegov strel je šel mimo vrat. Fabio Gergolet KADETI Edile Adriatica — Primorje 3:0 (1:0) PRIMORJE: Adamič, Čok, Zam-pa, Timeus, Terčič (Guštin), Dobri-la, Persi, Klaudijo, Albi, Milič, Sinatra. Na kriškem igrišču so morali kadeti Primorja prepustiti močnejšemu nasprotniku obe točki, čeprav končni ižid srečanja jasno dokazuje visoko zmago domačinov, moramo vsekakor pripomniti, da si Prosečani niso zaslužili tako visokega poraba, s'aj so bili enakovredni Tržačanom ves prvi del tekme. Le v nadaljevanju, ko je ekipa Edile Adriatica v protinapadu dosegla drugi za detek zaradi negotovosti v obrambi gostov, so «rdeče-rumeni» popustili večjo pobudo Tržačanom, ki so proti koncu srečanja povišali rezultat na tri gole razlike. H. V NARAŠČAJNIKI Monfalcone — Mladost 2:0 (0:0) MLADOST: Peric, D. Gergolet, D. Devetak, K . Devetak, Frandolič (Černič), Lakovič, Gerin, E. Gergolet,' Z. Frandolič, Lavrenčič, Vižintin. Naraščajniki Mladosti so v sedmem kolu prvenstva podlegli tržiški enajsterici, ki je ena izmed favoritov za' osvojitev prvega mesta na tem turnirju;'Naši igralci bi z malo več sreče in več urejenosti, zlasti v obrambi, lahko iztrgali dragoceno točko na tujem. Naši so prejeli prvi gol po neumnem, ker vratar Peric ni pravočasno startal na žogo, domači napadalec pa je brez problemov streljal v vrata. Ta zadetek je praktično naše pokopal. Skušali so napadati, tu se je izkazal predvsem obetajoči Zvonko Frandolič, a Tržičani so zopet pred koncem srečanja dosegli gol. Fabio Gergolet Primorje — San Glovanni 1:0 (1:0) PRIMORJE: Bukavec, Milič, Briščik, Grgič, Gabrielli, Zupin, Milkovič, Lauzana, Brizzi, Fonda, Lanza, 13 Milič Andrej, 14 Perko. STRELEC za Primorje: v 22. min. Lanza. Pred domačim občinstvom so naraščajniki Primorja zasluženo premagali ekipo San Giovanni, ki sodi med najboljše enajsterice prvenstva. Igra je bila skozi vso tekmo zelo zanimiva in privlačna, saj sta obe e-kipi igrali zelo odprto. V prvem polčasu so bili vsekakor bolj učinkoviti domačini, ki so tudi prišli do edinega zadetka po zaslugi Lanze, V nadaljevanju pa so bili Tržačani nevarnejši in sq skušali priti do izenačenja. Toda obramba Primorja je bila vedno budna. H. V. NAJMLAJŠI Prlmorie — Opicina 1:0 (1:0) PRIMORJE: Ostrouška, M. Villa-tora, Rustja, Tafuro, Metelko, Bukavec, Sedmak, Sferza, Sardoč, Dolce, F. Villatora. STRELEC za Primorje: v 12. min. Sferza. Najmlajši predstavniki Primorja, so na domačem igrišču prepričljivo osvojili obe točke proti šibkemu moštvu z Opčin. Prosečani so prišli v vodstvo že v prvih minutah srečanja z golom Sferze, ki je izkoristil lepo podajo Sedmaka. Čeprav so Prosečani v tem delu igre bili stalno v premeči, jim ni uspelo priti do drugih zadetkov. Gostje pa so se omejevali samo na redke in sploh nenevarne protinapade. VČERAJ V TRSTU Ljubljanska Ilirija visoko premagala tržaški Libertas Libertas TS — Ilirija LJ 0:4 (0:1) LIBERTAS: Ulcigrai, Cozman, Mottica. Eilini, Delise, Cadelli, Brainich (Ciliani), Lacotta, D’Alo-ia, Coslovich (Russo), De Bernardi (Iurincich). ILIRIJA: Dodič (Kranjec), Mi- trovič, Medjimurec, Mohorčič, Ple-šinac, Mandič, Toševskl (Kitonjič), Kavčič, Vičič (Bratkič), Zimic, Stanko. STRELCI: v 3. min. p.d. avtogol Mottica: v 19. min. d.p. Mohorčič, v 40. min. Kitonjič, v 44. min. Stanko. V prijateljski nogometni tekmi sta se včeraj pomerili na stadionu «Grezar» domača Libertas in pa članska selekcija nogometnega centra šiška - Bežigrad iz Ljubljane, ki nastopa v slovenski republiški ligi kot Ilirija. Tekma je bila vseskozi napeta in na zadovoljivi tehnični višini. Prevladovali so sicer že od vsega začetka slovenski igralci, vendar so se Tržačani dobro branili, tako da je v prvem polčasu padel samo en zadetek in še ta po avtogolu. Boljša osebna tehnika in bolj homogena ekipna igra Ljubljančanov pa je prišla do izraza proti koncu tekme, ko so svoje nasprotnike potisnili v kazenski prostor in so dosegli tri zadetke. Nad vsemi velja omeniti Ljubljančana Kavčiča. ' Pred to tekmo je bilo tudi srečanje med mladinci istega ljubljanskega nogometnega centra, ki nastopajo pod imenom Ljubljana in pa sovrstniki tržaške ekipe Libertas Rozzol. Tudi to tekmo sb osvojili slovenski igralci. Končni rezultat pa je bil 1:0. Iz planinskega sveta iiiiiiiiiiHmmuliiiiiiimiHtiiiiiMitiitiiiiMiiHitHMiittmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHtimtiiiiiitiin NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Kras presenetil Delna pa je razočarala kriška Vesna Izidi nedeljskega 4. kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige so bili v korist vodečih ekip, ki so s tem utrdile položaj na lestvici. V skupini «N» se je osrednja tekma med CGS in Modianom končala brez gola in to je izkoristila ekipa Giarizzole, ki je z visoko zmago nad Unionom (četrti zaporedni poraz) dohitela predstavnike CGS na vrhu lestvice. V skupini teh dveh ekip pa je tudi S. Vito, ki je prisilil Vesno na delitev točk. Križani so tudi v tem nastopu delno razočarali predvsem v napadu. Za lepo presenečenje je spet poskrbela enajsterica Krasa, ki je doma prisilila na neodločen izid E-sperio SL. Z osvojeno točko so «rdeče-beli» ohranili osmo mesto na začasni lestvici. Presenečenje tega zavrtljaja vsekakor predstavlja visoka zmaga Esp. Pio XII. proti ekipi Afi-Siat, ki je po dobrem startu doživela že drugi zaporedni poraz. V skupini «0» ni več dvomov, da bo Sovrana glavni junak tega prvenstva. Sovrana je namreč nasula S. Anni kar pet golov. Vodstvo na lestvici je s točko prednosti nad dvojico Sovrana - Baxter vsekakor ohranilo moštvo Artigia-ni, ki je s pičlim izidom premagalo solidno GMT. SKUPINA «N» IZIDI 4. KOLA CGS - Modiano 0:0 Afi-Siat - Esp. Pio XII. Kras - Esperia SL 1:4 0:0 Giarizzole - Union 5:1 S. ■ Vito - Vesna 1:1 Čampi Elisi - Ro'anese 2:0 LESTVICA Giarizzole, CGS in S. Vite 6, Čampi Slis, in Modiano 5, Esperia SL, Vesna, Kras in Afi-Siat 4, E-speria Pio XII. in Rozzol 2, Roia-nese 1, Union 0. PRIHODNJE KOLO (30. 10.) Roianese - Rozzol: Vesna - Čampi Elisi; Union - S. Vito: Esperia SL - Giarizzole; Esp. Pio XII. -Kras; Modiano - Afi-Siat, SKUPINA «0» IZIDI 4. KOLA Baxter - Donatori 3:0, Sovrana - S. Anna 5:1, Cave - Inter SS 1:0, S. Andrea - Chiarbola 3:0, Artdgia-ni - GMT 2:1, Rabuiese - S. Ser-gio 2:0, Domio - Duino 1:0. LESTVICA Artigiani 8, Sovrana in Baxter 7, Duino, Rabuiese in GMT 5, S. Andrea in Cave 4, S. Anna 3, Domio in Chiarbola 2, Donatori in Inter SS 1, S. Sergio 0. B. R. «Trofeja Pieri» Štiri naraščajniške reprezentance se bodo udeležile letošnjega 11. nogometnega turnirja za «Trofejo Pie-ri», ki bo v nedeljo, 30. oktobra, in v torek, 1. novembra, v Trstu, na stadionu «Pino Grezar*. Letošnjega turnirja se bodo udeležile reprezentance Slovenije, Reke, Veneta in Furlanije-Julijske krajine. BOKS V1GEVANO - Italijanski boksar Franco Udella je ohranil evropski naslov mini-mušje kategorije. Sinoči je namreč premagal Francoza Nessima Zebilinija; dvoboj se je zaključil v 9. krogu, zaradi odstopa Zebilinija. OBVESTILO Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da šolsko tekmovanje, ki je bilo napovedano za 29.10. na Kolonji, odpade zaradi organizacijskih razlogov. Taborniki RMV s sodelovanjem ZSSDI organizirajo lokostrelski tečaj v Dijaškem domu v Trstu, v soboto, 29. od 15. ure dalje in v nedeljo, 30. oktobra 1977 od 9.' ure dalje. Vabljeni člani RMV in vsi, ki bi : ' radi seznanili s tem športom. Prijavnina 1.000 lir. Ustanovljen planinski odsek liceja «F. Prešeren* v Trstu V soboto, 22. tega meseca, se je končno uresničila želja vseh tistih, ki so hoteli ustanoviti planinski odsek na znanstvenem liceju «F. Prešerem. Zavodski svet je že prej dobil predlog za ustanovitev tega krožka. Sestavila sta ga prof. Bojan Pavletič in prof. Marinka Pertot. V začetku tedna smo se sestali nekateri dijaki ter profesorja da bi razpravljali o predlogu, določili datum prve seje in ustanovili odbor. Tega sestavljajo: Dimitrij Gruden (predsednik), Katje Kalc (tajnica), Sonja Veljak (blagajničarka) in odborniki Stefan Bachi, Vili Vecchiet, Andrej Piščanc ter Andrej Bordon. Na naslednji seji je bilo prisotnih več kot 60 dijakov in dijakinj. Najprej je spregovorila ravnateljica. ki se je vsem toplo zahvalila za zanimanje ter obljubila svojo moralno ter finančno podporo. Nato je predsednik odbora obrazložil namen tega odseka ter s nomočjo sodelavcev odgovoril na vprašanja prisotnih. Na koncu seje smo določili naš prvi izlet, ki bo 5(1. t.m. na Kokoš. Namen planinskega odseka naj bi bilo delovanje v okviru šolskega športnega društva, po veljavnih -določilih, njegovi člani pa bi bili dijaki in dijakinje tega zavoda. Vodstvo odseka naj bi sestavljali dijaki sami, katerim bi pri vodenju pomagali profesorji - mentorji. S svojo vsebino delovanja naj bi sodila aktivnost odseka v okvir šolskega vzgojnega procesa na osnovah planinstva in ljubezni do narave. Delovanie bi temeljilo na dveh programih: a) kratkoročni program, ki bi zajemal obdobje enega šolskega leta in bi vseboval podroben načrt aktivnosti za to obdobje; b) dolgoročni program, ki bi zajemal obdobje treh let in bi nakazal cilje, ki bi jih bilo treba > v tem času doseči. Vsak program bi se delil na dva dela: a) planinsko - izletniški, s točno začrtanimi izleti ter pripravo na njih; b) komplementarni ki bi vseboval elemente interdisciplinarnega pouka, v povezavi med šolskimi predmeti na eni ter planinstvom in naravo na drugi strani Dimitrij Gruden Prisrčen obisk PD Vlatorja iz Ljubljane To nedeljo so se člani planinskega društva *Viator» iz Ljubljane podali na izlet v neznano, tisto neznano pa je bil naš, tržaški Kras. Planinci tViatorja* so si v spremstvu članov SPDT, ki so jih v zgodnjih jutranjih urah pričakali na državni meji pri Fernetičih, v dopoldanskih urah pa so si ogledali repentabrsko cerkev ter se povzpeli na Volnik. Popoldan pa so se skupno z veliko skupino članov slovenskega tržaškega planinskega društva podali na izlet, kjer so si med drugim ogledali dolino Glin- ščice. članov PD Viator je bilo za avtobus, katere je vodil predsednik Kosmač, ki je domačin iz Boršta, vendar pa živi že dlje časa v Ljubljani. Nekaj članov SPDT je Ljubljančane spremljalo pri o-gledu ,kraških značilnosti, ob 12.30 pa so se vsi udeleženci Viatorje-vega izleta ‘zbrali skupno s člani SPDT pred bazoviškim spomenikom padlih, kjer so imeli skupno kratko proslavo. V imenu «Viator-ja» je i kratko spregovoril predsednik Kosmač, v imenu SPDT pa njen predsednik inž. Pino Rudež. Potem so gostje položili na spomenik venec. Nato se je začel skupni izlet, ki je planince vodil po ba zoviški gmajni do Jezera ter se nato spustili v dolino Glinščice. Tu so se izletniki razdelili v dve skupini, ki sta se nato spet združili pred obeležjem treh tržaških padlih planincev v NOB v Glinščici. Tu so ljubljanski planinci položili venec padlim, nakar so se vsi skupno podali na slavnostno večerjo v Boršt. Tu so nas gostje pova bili na obisk svoje koče na pla- nini Jezero, nad Staro Fužino, ob Bohinjskem jezeru. Res zelo uspeli kratek izlet, na katerem so se sklenila nova prijateljstva. Pestro jesensko delovanje SPDT To delovanje bi lahko delili na izletniško in predsmučarsko. Najprej izleti: 5. in 6. novembra se bodo planinci SPDT na povabilo slovenskega planinskega društva iz Koroške podali z osebnimi avtomobili na izlet na Koroško, kjer se bodo tudi povzpeli na enega od vrhov prijateljstva, katerega ime bomo naknadno javili. V nedeljo, 13. novembra, pa prireja SPDT celodnevni izlet samo za osnovnošolsko mladino za doberdobski Kras. Vse podrobnosti bomo še javili. Sedaj pa o smučanju in o pripravi na to. V ponedeljek, 31. oktobra, bo va sedežu PD «1 van Can-kan j Ul. Montecchi 6 vsakoletni sejam rabljene smučarske opreme. Sejam bo od 16. do 19. ure, novost pa bo v tem, da bodo na njem modajali tudi novo opremo iz prejšnje sezone z velikimi popusti. Usoešno se tudi nadaljuje prid-smučarska telovadba. Prejšnji petek je bila na stadionu *1. maj» prvič predsmučarsko telovadba za odrasle, katere se je udeležilo kakih 20 mladih. Telovadba bo za starejše vsak petek ob 20.30, člani pa se lahko vpisujejo sprroti. Telovadbo vodi prof. Ivan Furlanič. Za o-trolce otroških vrtcev in osnovna šole ie že uspešno stebla telovadba na osnovni šoli *Karel Širok» v Ul. Donadoni, in na osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Otroke vadita prof. Furlanič r-. prof. Gabrovec. Letos bo SPDT tudi priredilo smučarski tečaj na Zoncolanu. Tečaj bo ob nedeljah, 4„ 11. in IS. decembra ter 8.. 15. in 22. januarja. Prevoz bo z avtobusi. Na sporedu bo začetniški tečaj za otroke, začetniški tečaj za odrasle in nadaljevalni tečaj. Podrobnosti o ceni in o roku voisovanja bomo javili v nedeljski številki. Nazadnje bi med dejavnosti SPDT omenili tudi to, da je v zadnji številki Planinskega vestnika članek tajnice SPDT Zdenke Trampuž o uspelem mladinskem izletu v Zahodne Julijce. Dušan Jelinčič Slovensko pleninsko društvo - Gorica Uspel družinski piknik s kostanjem in z novo ter staro rebulo. V nedeljo, 23. t.m., se je zbralo lepo število članov in pniateljev SPD - Gorica pri znani Šteker;evi domačiji na Valerišču v Števerja-nu. Na ‘razpolago je bilo veliko dvorišče z vozom za seno (školir-jem). ki je služil za veliko mizo. Seveda, prinesli so s seboj še zložljive mize in stolice. Ob 12. uri se je že zbralo nekaj udeležencev, ki so pridno pekli specialitete na žaru. Po 14. uri so prihajali drugi izletniki, vse tja do večera. Pri šli so tudi člani prosvetnega društva r Andrej Paglavec» iz Podpore, ki so uprizorili koncert veselih pesmi s tkontrabasom» Ivana Zavadlava in drugimi raznovrstnimi improviziranimi instrumenti, ki so spravili vse prisotne v veselo razpoloženje. Zorko je moral pridno peči in obračati kostanj. Blagaina je dobro delovala. Gušte ie moral polniti steklenice za žejna grla, tako da je delovni odbor deloval neprekinjeno do večera. Vsi so odnesli lep spomin na urice, ki so jih preživeli na pikniku na prostem na Valerišču. Ne smemo pozabdi na našega fotografa Zdenka. Piknika so se udeležili tudi Tržačani. Posebna zahvala gre članoma prosvetnega društva *Briški grič* iz Števerjana Silvanu Pittoliju in Francu Maražu, ki sta že v pred-poldanskih urah pripeljala na traktorju orodje za žar.' ki ga je posodil PD «Briški Grič*. Člane in prijatelje opozarjamo na tradicionalno «martinovanje*. ki bo v nedeljo, 13. novembra, v Lipici v hotelu Maestoso; vpisovanje se nadaljuje bodisi za avtobus, bodisi za izlet z lastnimi sredstvi. Vpisovanje od 9.30 do 11.30 na sedežu. Jožica Smet 42. a Kitajski dnevnik Zanimalo me je, ali je morda v šoli vendarle kdo kakorkoli sledil politiki «bande». Eden izmed gostiteljev je rekel: «Jaz sem imel o nekem vprkšanju napačno mnenje; s trdim ideološkim delom sem spoznal svojo napako.* Vprašal sem ga: »O čem ste injeli napačno mnenje?* Odgovoril mi je, da mu ni bilo jasno vprašanje odnosa med revolucijo in proizvodnjo. «Banda' je govorila, da so tisti, ki razvijajo proizvodnjo, privrženci teorije proizvodnih sil. Bil sem odgovoren v oddelku za zunanje odnose okraja. Banda je propagirala anarhijo. Nekateri tovariši, ki so delali v mojem oddelku, niso pri- koij £ec*Sednikov odgovor je bil nadvse zanimiv in še s°vaj anirniv se mi je zdel, ko sem ga pozneje prepi-»,1»“” “■ tijstvo 3700 milijard lir. Cltl' SJ ________ Za koordiniranje investicij, ukre-1 ,, . pov in izdelavo podrobnih načrtov nii|rannif|P H Pntf bo v okviru medministrskega odbora j iU * 1 1 za gospodarsko načrtovanje (CIPE) i Objavljeno sklepno poročilo obiska oblikovan poseben odbor za kme-; jugoslovanskega premiera v Varšavi tijsko politiko in prehrano (CIPAA).' Naloga tega odbora bo tudi koordiniranje ukrepov skupaj z deželnimi upravami. PR VGA — Predsedni' jugoslovanske vlade Veselin Djuranovič je včeraj končal tridnevni obisk na NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU Izredno umetniško doživetje z nastopom Marije Crnobori MARIBOR — V tekmovalnem programu je v scenskih delavnicah SMG nastopilo gledališče «Pek&rna* iz Ljubljane z najnovejšim delom Denisa Poniža «Igra o smrti*. V nenavadnem okolju surovega ambien-ta se je odvijalo še bolj surovo na silje z ujetniki z vsemi brutalnostmi poživinčenega človeka. Gledalec skoraj ni imel občutka, da gleda gledališko predstavo kot takšno, ampak bolj pobesnele ljudi v sivi atmosferi taboriščnega sveta. Naturalistično prikazovanje je bilo kar genije in drugih do Krležev« Laure Lenbacliove v agoniji. Srečanje z veliko igralko in njeno umetnostjo je bil zares lep gledališki večer. Zunaj konkurence se je gost Borštnikovega srečanja predstavil Ka-merni teater 505 iz Sarajeva, ki je ustanovitelj znanega Festivala malih eksperimentalnih odrov, ki združuje domače in tuje odre. Na sarajevskem festivalu je, kot je znano, tudi že sodelovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Sarajevski gostje so prikazali igro «Poroka» polj- .1 —. _ ! T I r: i . I J „ ( ' /v, n renosti, e .akopravnosti ter nevme-šavanja v notranje zadeve. Posebna pozornost je veljala jugoslovansko - pitijskemu gdspttflaFsketfvi sodelovanju, ki se nenehno krepi. Posebej 'očiten "'5 napredek na področju kooperacij • in specializacije. Predsednika obeh vlad Da sta se zavzelg za krepi. :v sodelovanja tudi na oodročjih, kjer stiki do zdaj niso bili najboljši, kot transport, turizem in storitve. Pozitivno sta ocenila tudi politične stike med državama. Ko sta obravnavala mednarodni položaj, sta bila mnenja, da je proces popuščanja napetosti bistvenega pomena za pozitiven razvoj položaja v Evropi irl svetu. Pri tem sta podčrtala vlogo in prispevek neuvrščenih držav kot r 'dostojnega dejavnika v boju za mir. Zavzela sta sc tud' za dosledno izvajanje načel in sklepov evropske konference o varnosti in sodelovanju, za učinkovite ukrepe proti o-boroževanju in za popolno razorožitev, ki naj bi bila pod doslednim mednarodnim nadzorom. Izrazila sta tuji zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu ih v A-friki. VIDEM — Včeraj ob 2.35T0” je tržaško geofizikalno opazovališče zaznalo v Furlaniji (z epicentrom pod hribom Verzegnis) potresni sunek 4. stopnje po Mercalliievi oz 2,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Šlo je za 416. sunek 4. Oz. višje stopnje Mercalli po strašnem potresu z dne 6. maja 1976. Prebivalstvo ga sicer ni zaznalo. Dobavitelji mamil (Nadaljevanje s 4. strani) filmsko grozljivo, atmosfera srhi ji -1 skega pisca Witolda Gombrowicza. in 8 mesecev ječe pogojno ter jih izpustili na prostost. Florentinski dogodki so se odvijali v času, ko se ie mudil v Milanu notranji minister Cossiga, da bi se s predstavniki krajevnih in deželnih oblasti ter družbenimi silami pogovoril glede vprašanja iav-nega nasilja in političnega terorizma. Ministrov obisk je bil v zvezi z atentatoma domnevnih »rdečih brigadistov* na tukajšnjega občinskega svetovalca KD . Carla A-rientija (v nedeljo) in kraščartsko-demokratskepa občinskega sveto valca v Turinu Antonia Cjcozzella (predvčerajšnjim) ki ju je Cossiga tudi že obiskal v bolnišnici. Pozneje je minister odpotoval v Turin, kjer še je ravno tako srečal z zastopniki civilnih in vojaških o blasti ter družbenih sil.( Omenil ie. da sodi problem javnega reda strogo v pristojnost države, torej no tran.jega ministra, a pripomnil, da gre pri tem tudi za problem splošne politične to moralne mobilizacije. zato je trčba pritegniti k njegovemu reševanju vse družbenopolitične dejavnike. »Cilju ki iih imajo teroristi v tako velikem in sodobnem mestu, kot je Turin, so brezštevilni* je dejal Cossiga «in va. Ftežiral je Boštjan Vrhovec, glav no vlogo je z besno prepričljivostjo podoživljal odlični Brane Grubar. «Salemske čarovnice* ameriškega dramatika Arthurja Millerja v izvedbi Celjskega ljudskega gledališča so bile po Lužanovi igri «Mostovi v Zambiji* in Poniževi »Igri o smrti* kar prijetna vrnitev k literarnemu gledališču1. Predstava v režiji Francija Križeja s številnim igralskim ansamblom, ki je prikazal nekaj izrednih kreacij, so posredovali resnični utrip gledališke umetnosti, ki se ji današnji čas ne vem zaradi katere mondenosti nekam odmika Vendar so delo, izvedba in občinstvo demantirali značaj realnosti takšnega dramskega dela, ki z literarno podlago prav tako, če ne še bolj razkrinkava hudobije in zmote ljudi določene sredine. Lepo umetniško doživetje je bil nastop eno največjih jugoslovanskih igralk, dramske umetnice Marije Crnobori, članice Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu V večeru sedem ženskih likov iz svetovne dramatike nam je velika umetnica z intimno izpovedjo posredovala like iz svoje bogate igralske zakladnice. Z žlahtno besedo, blago kretnjo in z gibom poduhovljenega obraza je z globokim občutjem in umetniškim žarom oživljala monologe antičnih lilfov Antigone, Ifi- V zvezi z dramo pravi avtor: »Človek je odvisen od tega, kar se ustvarja, «med» ljudmi In zanj ni drugega božanstva razen tistega, ki se rojeva «med* ljudmi:* Sarajevčani so v režiji Aremusa Minza z dobro i-gralsko ekipo prikazali nenavaden tekst, ki po literarni strani ni kvaliteten. To je dokazala tudi izvedba z mnogimi nesmisli. Le nekaj sugestivnih prizorov s sicer odličnim igralcem Zoranom Bečičem še niso dovolj tehten vzrok za uprizarjanje takšnega praznega besedila. Kot spremljevalni teoretični del srečanja je til dvodnevni simpozij društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Prvi dan je bil posvečen gledališki kritiki in marksistični metodi, ki ji je v zanimivem referatu posvetil svoje misli prof. dr. Janko Kos. Drugi dan jo bil z referatom prof. Janka Modra in koreferatom lektorice Majde Križajeve in prof. Marka Slobniaka posvečen kulturi ustvarjalnega govora v gledališču. Če so se izvajanja le-teh dotikala praktične strani, se je med gledališkimi delavci na čelu z akademikom dr. Bratkom Kreftom razvila živahna razprava. Posegi posameznikov v debato pričajo kako žgoča in aktual na je problematika govora na odru, ki se ji' je treba v prihodnosti še bolj posvetiti. EMIL FRELIH področjih gorskega predela Mehike še veliko nasadov. Kakor kaže, pa se kompetentnim funkcionarjem v Washingto-nu in v glavnem mestu Mehike mudi. Najvišji pravni funkcionar Mehike Samuel Alba Lcyva je pred nedavnim obiskal prizadeta področja kar osebno. Na tem potovanju v gorate kraje mu je delal družbo sam ameriški veleposlanik v Mehiki. In ko sta se vrnila v Mejrico Ciudad, je Samuel Alba Leyva z zavzetostjo rekel: »V teku prihodnjega leta bo uničenje polj maka in ostalih mamil dokončano. S tem bomo nadaljevali do konca. Sicer pa smo od lanskega decembra, ko sc je «operacija Condor* začela, uničili že 10 tisoč ha makovih polj.* V začetku smo rekli, da so 1805 prinesli na Kitajsko mamila in mak Angleži. Kitajci, ki so se po zmagi revolucije, kot kaže, tega zla otresli, pa so krivci za sedanje zlo v Mehiki. Vendar pa ne sedanji Kitajci, pač pa njihovi predniki. Na področje Sier-ra Madre so seme maka odnesli kitajski doseljenci. Kitajski doseljenci - narkomani so v začet ku stoletja prinesli s seboj seme belega maka, iz katerega se prideluje mamilo. Na, ameriškem trgu pa se je opij iz mehiškega maka pojavil kmalu pozneje, kar je tudi razumljivo, saj ti dve deželi mejita med seboj. BIL JE ZAPRT V TRAPANIJU Domnevni morilec dveh karabinjerjev napravil samomor TRAPANI — V stranišču jc-tni-šniške celice si je včeraj vzel življenje 23-letni Giuseppe Vesco, ki naj bi bil soodgovoren za umor dveh karabinjerjev v noči od 26. na 27. januar lani v letovišču Alcanio Marina. Nesrečnik se je obesil. Tragični dogodek bo le še zavrl preiskavo o ozadju in pravili sto rilcih, saj še vedno ni jasno, če je šlo pri uboju za maščevanje (o-rožniki so pokojnega večkrat prijavili sodišču zaradi tatvin)'1 ali za teroristično dejanje fantomatične »revolucionarne skupine* (Vesco je nekajkrat povedal preiskovalcem, da je tudi sam član take skupine, vendar tega ni bilo mogoče preveriti). Štanjel mora polnokrvno zaživeti in postati važno kulturno središče Te misli jc izrekel slavnostni govornik dr. Avguštin Lah, podpredsednik IS SR Slovenije - Razstavi spadata v okvir revitalizacije znamenite kraške vasi Včeraj so v Štanjelu odprli dve pomembni razstavi, razstavo o obnovitvi in revitalizaciji Štanjela, ter stalno arheološko razstavo. Razstavi spadata v okvir rekonstrukcije Štanjela, ki je med najpomembnejšimi kulturnozgodovinskimi spomeniki Slovenije. Štanjel je namreč ena izmed najbolj zanimivih vasi - mest. ki poganja svoje korenine v rimsko dobo, svo jo dokončno podobo pa je izoblikoval skozi zgodovino, saj je bil Štanjel važno cerkveno in fevdalno središče. O tem pričajo tudi arheo loške najdbe, ki so jili odkrili pri obnovitvenih delili na gradu, kvadratnem stolpu, v Ferrarijevi in kraški hiši. Arheološke izkopanine so sedaj vsem na ogled, druga razstava pa prinaša projekte in načrte, kako revitalizirati Štanjel. Odprtja razstave so se udeležili družbenopolitični delavci zapadno kraške regije, gostje iz zamejstva in drugi. Na otvoritvi so spregovorili župan občinske skupščine Sežana Bernetič, predsednik sklada za obnovo Štanjela Branko Kodrič, direktor zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice Jože, Smole, slavnostni govor pa jp imel podpredsednik IS SR Slovenije dr. Avguštin Lah. Dr. Lali je v svojem govoru orisal zgodovino Štanjela, predvsem se je zaustavil ob zadnji vojni in dejal, da je Štanjel takrat izgubil velik del svoje neprecenljive materialne dediščino, ni pa izgubil srca. V nje: n jc živela osvo- bodilna sila, od zidov je odmevala partizanska pesem. Tudi zato je treba vas čimprej obnoviti. Štanjel je poleg stare Ljubljane, škofje Loke, Ptuja in Pirana ena od petih osrednjih mestnili celot, ki so vredne lli potrebne široke družbene akcije prenovitve, oziroma posebnega varstva. Obnovitvena de la je treba vzajemno finansirati, obnavljati pa morajo organizacije združenega dela v skladu s svoji- mi interesi in močmi. V nekaj tili. je nadaljeval podpredsednik vršnega sveta, bi tako lahko z& dili in pbnovili vse .tisto. kaTj meni kulturno dediščino in tu. stično sodobnost Štanjela. Šport®, ško varstvo naj poskrbi za ust*p no obnovo in podobo mesta, P°‘ tega pa je treba še načrtovati . ristično gospodarstvo ter izo®JL, oziroma uresničiti program krt1 nega in poslovnega turizma. FINANCA DOMA Italijanskim družinam v glavnem primanjkuje vešča roka, ^ naj bi jih vodila v zapleteni džungli finančnih interesov: vrata trkajo davki, prihranki, delovna pogodba, zavarovalnina w investicija v kapitalih. Prav take in druge podobne argumente bomo obravnavali ' reviji, katero bomo začeli kmalu objavljati. Naši odjemalci so * želeli prav tako revijo, ki bi v svojih straneh združevala vse ra nolike finančne veje v vseh svojih vsestranskih aspektih. Taka ■’ vija bo torej vsebovala komentarje zakonov, okrožnic ter raZI! splošno zanimive napotke z navodili raznih ministrstev in ustan