PRIMORSKI dnevnik te Zflčel Izhajati v Tratu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž °®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se je tl-•kal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri IdrijC do 8. tnaja 1945 pa v osvoboje-nam Trstu, kjer je Izšla za-dnto številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski 59 -S« Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 127 (11.850) Trst, torek, 29. maja 19. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta Nova koalicija izvolila melonarja za predsednika tržaške pokrajine Še polemike o zahtevi po preštevanju slovenske manjšine TRST — Melonar Gianni Marchio, Slavni urednik listarskega glasila »La v?ce libera« in eden tesnejših Ceco-vinijevih sodelavcev, je bil sinoči iz-v°ljen za predsednika tržaške pokrajine, kot izraz iste koalicije, ki je v P^tek potrdila Richettija za župana, pokrajinski odbor sestavljajo demokristjani Locchd (podpredsednik), Fa-b>ani in Poillucci, listarja Bonat in Lavicchioli, socialdemokrat Martini, rePublikanec Torresella in predstav-jpk Slovenske skupnosti Harej, ki je ™1 z razliko od svojega somišljenika na občini Lokarja izvoljen z vsemi glasovi nove večine. Harej bo podobno kot v prejšnjem odboru odgovarjal za kulturo, medtem ko bo za kmetij-stvo, za katero je do sedaj skrbel kocialist čok, odslej skoraj gotovo odgovarjal Cavicchioli (LpT). Sinočnja razprava ni povedala nič n?vega. Glede Slovencev so tako socialisti kot komunisti očitali SSk, da Je klonila nacionalističnemu pritisku Liste in »de faeto« sprejela zahtevo P° preštevanju manjšine. Harej je zavrnil te očitke in dejal, da bo SSk ob prvem poskusu nacionalističnega pritiska, odstopila iz odborov tako na občini kot na pokrajini. Pred pokrajinsko sejo so se včeraj kar dvakrat sestali pokrajinski tajniki nove koalicije. Predmet razprave je bil med drugim tudi odstavek političnega programa, v katerem je go- vor o Slovencih. Tajnik SSk Harej je zahteval in tudi dosegel, da so vsi tajniki strank podpisali izjavo, da be seda »številčnost« izključuje vsakršno možnost ali poskus preštevanja manjšine. KD, PSDI, PRI in PLI so se tudi obvezale, da bodo posegle pri rimski vladi 'za odobritev globalne zaščite naše manjšine v duhu členov 3. in 6. republiške ustave. To izjavo pa ni podpisal tajnik LpT Giuricin, ki je dejal, da se mora predhodno posvetovati z vodstvom svojega gibanja, ki je kot znano mnenja, da je treba Slovence prej prešteti, (st) C O O C Trije mrtvi in več ranjenih v nesreči ob povratku z Dneva mladosti v Celje ZAGREB — Na avtocesti Zagreb - Beograd, blizu kraja Staro Petrovo selo se je predsinočnjim ob 19.40 zgodila huda prometna nesreča, v kateri so ugasnila tri življenja, 34 ljudi pa je bilo težje in lažje ranjenih. Voznik (in tudi zasebni lastnik) avtobusa CE 168-375 Anton Galof, star 37 let, iz Titovega Velenja je s 46 potniki med vož-. njo od Beograda proti Zagrebu iz doslej neznanega vzroka zapeljal na levo stran, ceste in čelno trčil v vlačilec z evidenčno tablico LJ 351-524, ki je takrat pripeljal nasproti. Voznik avtobusa je umrl na kraju nesreče, razen njega’ pa še sedemnajstletna Mateja Križmantič, iz Šentjurja pri Celju in triindvajsetletna Irena Planko, iz Celja. V avtobusu so bili povečini dijaki srednjih šbl iz Celja, vsi oni pa so bili na organiziranem izletu na proslavi Dneva mladosti v Beogradu. T. P. Kljub pon Jauranovci z dvignjeno glavo . iz Pistole BRANKO LAKOVIČ Združeni slovenski košarkarski ekipi Jadrana tudi letos ni uspel podvig. Naši košarkarji so v tretji in odločilni tekmi v Pistoii za napredovanje v B ligo izgubili proti Maltinti ju s 75:80 in bodo tako še naprej igrali v C-l ligi. čeprav je bila želja vseh nas in seveda 500 navijačev, ki so jadra-novcem sledili na dolgo potovanje v Pistoio, da bi naši košarkarji vendarle uspeli osvojiti svoj, kot kaže že »začaran« cilj, pa z njimi ne moremo in ne smemo biti razočarani. Koliko navijačev v nedeljo v Pistoii ni moglo zadržati solz po porazu, sicer proti zelo kakovostnemu nasprotniku. Kljub temu pa so navijači tudi po tem nesrečnem srečanju »prizane-■ sli« svojim fantom, jih z burnim ploskanjem in navijanjem pozdravili. Kdo bi lahko namreč »zameril« tem fantom in odbornikom Jadrana, ki so skozi všo sezono vložili ogromno ,truda, da jim je tretjič spodletelo? Na naše fante, ki so s svojo kakovostno igro in z zglednim športnim vedenjem ponesli slovensko besedo širom po Italiji, smo še naprej lahko, le ponosni. NA 9. STRANI Včeraj v Zalivu zavladalo navidezno premirje Iran zmanjšal letalske napade in pripravlja novo ofenzivo TEHERAN, BAGDAD - Položaj v Perzijskem zalivu je bil včeraj presenetljivo miren in ne gre zabeležiti nih napadov na tankerje, ki pa, rendei na ljubo, si ne upajo pluti skozi normuško ožino. Zaradi tega se je tankerjev vsidralo v pristaniščih "CruŽenih arabskih emiratov in ča-na ugodnejše trenutke za plov-00 Proti rafinerijam. tem navideznim premirjem pa skriva velika nevarnost. Ugledni «fneriški dnevnik New York Times za-da se Iran pripravlja na ve-LLo ofenzivo proti’ Iraku in pri tem ^javlja vire tajnih obveščevalnih lužb v Londonu. Kaže, da bo do o-^rive, ki naj bi se je udeležilo kar °oo tisoč mož, prišlo že v petek ob Začetku ramadana. Iranska pehota /aj bi napadla na področju Madži-auna, otočja, ki ga je Teheran iz-JTal Bagdadu v ofenzivi, prejšnjega Viseča. Tam namreč Irančani utrju-tejo svoje položaje in njihov namen je povsem odrezati povezavo med Basro in Bagdadom. Od tod torej zmanjšana dejavnost iranskega letalstva v Perzijskem zalivu, saj Teheran ne razpolaga s takim potencialom, da bi si lahko privoščil zračne napade na dveh frontah. Ena izmed novosti včerajšnjega dneva pa je ta, da so ZDA skleni le podvojiti »pošiljko« protiletalskih raket Saudski Arabiji, da bi ta u-činkoviteje branila svoja vojaška oporišča in tankerje pred morebitnimi napadi. Istočasno se bo v Saudsko Arabijo odpravilo tudi 30 ameriških raketnih izvedencev. Istočasno pa so ameriški in angleški strategi izdelali načrt, po katerem naj bi popolnoma ohromili plovbo v Zalivu, Tako vsaj zatrjuje Daily Express. Od začetka vojne med Iianom in Irakom je namreč Iran izvažal dnevno vsaj milijon sodov nafte, s čimer si je pridobil fon- de za nakup orožja. Ko bi ta denar splahnel, bi bil Homeini prisiljen misliti na mir. To seveda počenja že sedaj, a na svojevrsten način. Prav včeraj je eden izmed iranskih verskih voditeljev, Ali Montazeri dejal, da so pogoji za mir vedno enaki in šel je celo tako daleč, ko je izjavil, da ne bodo zahtevali niti vojne odškodnine. Pogoj pa je, da se režim v Bagdadu sesuje. . . »Afera P 2« zastruplja odnose v vladni večini BOJAN BREZIGAR RIM — Napetost v vrhovih italijanske politike se še ni polegla, kljub delno pomirjujočim nedeljskim izjavam socialdemokratskih voditeljev Longa, Saragata in Pulettija, ki so se distancirali (?) od uvodnika v strankinem glasilu »Umanità«, s katerim je PSDI očitala Spadoliniju nekatere spise fašistične vsebine (Spadolini je te spise napisal, ko mu je bilo 18 let). Da republikanci ne mi- Od drevi 3 dni brez bencina RIM — Od drevi do sobote zjutraj bo zelo težko priti do bencina, zato je priporočljivo, da ga avtomobilisti natankajo dovolj že danes. Strokovna združenja lastnikov bencinskih črpalk so namreč sklenila zapreti obrate od danes zvečer ob 19.30 do 7. ure 2. junija, iz protesta proti »neodgovorni brezbrižnosti vlade in trmi petrolejskih industrijcev« do njihovih zahtev po povečanju marž Zaprte bodo tudi samopostrežne črpalke, pumpe na avtocestah pa ne bodo delovale samo ponoči. sli jo odnehati, dokazujeta dva včerajšnja dogodka : skupno poročilo Spa-dolinija in De Mite, ki izražata zaskrbljenost zaradi »barbarske« polemike zadnjih dni in se obenem obvezujeta, da se politična razprava vrne na raven izmenjave mnenj in soočanja »o vseh vprašanjih«. Drugi dogodek predstavlja današnja številka republikanskega glasila »La voce repubblicana« z glavnim naslovom čez vso stran »Proti loži P2 za vsako ceno«, vsebuje intervju s senatorjem Leom Valianijem, ki izraža solidarnost Spadoliniju, piše o »dvomljivi« pobudi državnega tožilstva v zvezi z obtožbo novinarjev in objavlja tri strupene komentarčke : v prvem piše, da je tudi Capanna pred leti očital Spadoliniju njegovo preteklost in u-gotavlja, da je konec koncev boljši Capanna kot Longo; v drugem se sprašuje, če bi zadnji dogodki bili lahko prepir ali napad in odgovarja, da gre za napad: prepir ne more biti, ker ni nikogar, ki bi se prepi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gabriella Trevisin doma Litbriella Trevisin je včeraj prispela na rimsko letališče, kjer jo je pričakala Sestrn Puah Fnr«Aiiiin Ta in /»uka na tuimilnvliinv v Imltrn rskih sestra Paola Farsetti ja. Ta še čaka na pomilostitev v bolgarskih *aPorih. - (Telefoto AP) Začel se je 18. kongres italijanskih novinarjev SORRENTO — S poročilom tajnika Sergia Borsija se je včeraj začel 18. kongres sindikata italijanskih novinarjev FNSI, na katerem sodelujeta tudi slovenska novinarja in naša kolega Ivan Fischer in Vojmir Tavčar. Vsedržavni tajnik je v svojem posegu naglasil težave časnikarjev, ki jih pogojuje vsaj 6 vrst »oblasti« (politična, sodna, ekonomska, tehnološka, založniška in skrivna), katerih se morajo novinarji otresti, če naj bo poročanje zares svobodno. Strategijo za uresničevanje tega smotra je Borsi predal v razpravo 303 delegatom kot osrednjo temo kongresa, skupaj z opredelitvijo smernic za obnovitev delovne pogodbe, ki zapade konec leta. Predsednica Miriam Mafai je predvsem poudarila spore s sodstvom, zaradi česar se je zavzela za poseg zakonodajne, obla sti, ki naj odpravi ali vsaj skrajno omeji preiskovalno tajnost. Pozvala je tudi novinarje k enotnosti, ker se je treba izogniti vnašanju- razdora po vzorcu političnega okolja. Kongresu so poslali pozdrave predsednik republike Pettini, predsednik vlade Craxi in predsednika obeh vej parlamenta Cossiga in Jottijeva Svežina in nove ideje openskega Tabora mladih Praznik svežine, novih idej, fantazije in dobrih domislic — vse to je bil Tabor mladih, ki se je po poldrugem dnevu nonstop prireditev zaključil v nedeljo zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah. Mladim organizatorjem je uspelo strniti v praznik nešteto prireditev za vse okuse, od glasbe do »športa«, od petja do plesa (le-tega ni hotelo biti nikoli konca), od razstav in umetniškega barvanja obrazov do predstav za najmlajše, neobičajne dražbe, modnega defilèja in še bi lahko naštevali. Tabor mladih je bil skratka novost, v katerem je igrala bistveno vlogo predvsem spontanost posameznih udeležencev. NA 5. STRANI Poimenovanje barkovljonskega zbora po rojaku Milanu Pertotu NA 4. STRANI • »Afera P 2« NADALJEVANJE S 1. STRANI ral na tako nizkotni ravni. V tretjem komentarju pa pravi, da bo Spadolini, v odgovor čvekačem, objavil svoje mladostne spise. . . __ l'v.e,, nadalje zaostruje- jo in do novih zaostritev bo nedvomno prišlo v teh dneh, kajti danes bo o poročilu Anselmijeve začela razpravljati parlamentarna komisija o framazonski loži P2 in pričakovati je razborito razpravo. Danes se tudi sestane kabinetni svet, na katerem bodo verjetno potrdili tihi sporazum, ki se je izoblikoval v zadnjih dneh: zadevo P2 sedaj ne bodo vpletali v odnose v vladi, oceno o tem bodo izdelali šele ko bo objavljeno poročilo parlamentarne komisije, do političnega razčiščen j a in torej verjetno neizbežne vladne krize pa bo prišlo takoj do 17. juniju in vsekakor pred zaključkom dela komisije P2, to je pred 15. julijem. V volilni kampanji pa si vse stranke večine seveda pridržujejo popolno akcijsko svobodo. V pričakovanju današnjega vrha je prišlo včeraj tudi do srečanja med Craxijem in Longom, o katerem so izdali lakonično tiskovno poročilo, Longo pa je povedal, da so na srečanju premostili polemike zadnjih dni. Medtem pa so že v teku pogovori o tem, kaj se bo zgodilo po volitvah. Srečanje med Spadolinijem in De Mito, na katerem so izdelali že omenjeno stališče, je namreč potekalo prav v tem duhu: Spadolini je zagotovil De Miti podporo tudi po volitvah, ne glede na volilne rezultate, De Mita pa je dejal, da bi volilni poraz prisilil krščansko demokracijo, da spremeni svojo strategijo in da torej ponovno zahteva zase predsedstvo vlade. Baje gleda Spadolini na to možnost z velikim zanimanjem in bi, kot kaže, odločno podprl tako zahtevo demokristjanov. To pa so zaenkrat le prve poteze politične bitke, ki se bo očitno končala šele nekje sredi poletja. Veliko zanimanje podjetij iz EGS za poslovno konferenco na Bledu BRUSELJ — Na tukajšnjem sedežu Evropske gospodarske skupnosti je bila danes tiskovna konferenca o sestanku predstavnikov podjetij iz EGS in jugoslovanskih organizacij združenega dela o skupnem nastopu na trgu držav v razvoju, ki bo od 6. do 8. junija na Bledu. Poslovno konferenco, ki po vsebini in obliki nima para v sodelovanju zahodnoevropske deseterice s tretjimi državami, skupaj pripravljata evropska komisija in ljubljanski center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju. Direktor evropske komisije, odgovoren za odnose skupnosti s Sredozemljem Jean - Joseph Schwed je poudaril, da se je EGS za izvirno zamisel odločila, da bi razširila gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, direktna spodbuda pa je bilo zadovoljstvo nad uspešnimi rezultati »poslovnega tedna« obeh strani, ki je bil marca lani v beograjski »Savi«. Interes podjetij v deseterici je bil po njegovih besedah takšen, da je morala evropska komisija zaradi prostorskih omejitev konference na Bledu nekaj kandidatov zavrniti. V komisiji so zelo zadovoljni z reprezentativnostjo podjetij, katerih predstavniki pridejo na Bled. Na konferenco, za primer, pridejo predstavniki itatijanskega Fiata, belgijskega Electrobella, zahodnonemškega Mana, britanskega Hawker - Siddeleya in Land Roverja, Predstavnik evropske komisije je naštel še naslednje razloge zaradi katerih se je EGS odločila finančno podpreti konferenco v Jugoslaviji: v skupnosti visoko cenijo gospodarske zmožnosti jugoslovanskih podjetij na tem področju in njihove izkušnje, denimo, pri gradnji cest, energetskih in kmetijskih objektov v Afriki in na Bližnjem vzhodu. V deseterici, dalje, menijo, da so nekateri jugoslovanski tehnološki dosežki zaradi posebnih potreb držav v razvoju mnogokrat prikladnejši od tehnologije, ki so jo razvili v državah EGS. Poslovna konferenca na Bledu bo po presoji evropske komisije eden najpomembnejših dogodkov v sodelovanju med Jugoslavijo in EGS v letu 1984; Na Bledu bodo predvidoma obenem razpravljati o širših možnostih skupnega sodelovanja in o konkretnih poslih. Če se bodo tako dogovorili udeleženci na posamičnih ločenih sestankih, menija v evropski komisiji, se lahko na Bledu začne tudi postopek sklepanja pogodb. Že v naslednjih dneh, 18. junija, sledi konferenci na Bledu še eno pomembno skupno srečanje: drugi sestanek jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve z desetimi zunanjimi ministri Evropske skupnosti, odkar je bil podpisan in ratificiran sporazum o sodelovanju obeh strani. Sestanek sveta za sodelovanje med EGS in SFRJ bo v Luksemburgu, na njem pa se bodo pogovarjali o postavljanju političnih smerokazov pri razvoju gospodarskih odnosov med stranema v prihodnosti. DUŠAN SNOJ Solidarnost s kovinarji v ZRN BONN — Že nekaj tednov trajajoča stavka zahodno-nemških kovinarjev in tiskarjev v podkrepitev zahteve po skrajšanju tedenskega delovnega urnika s 40 na 35 ur je včeraj imela kot prizorišče sam Bonn. Semkaj se je zgrnilo nad 200.000 kovinarjev z 68 posebnimi vlaki in 3000 avtobusi. Protestirat so prišli proti zapori tovarn, ki so jo odredili industrijci kot odgovor na stavko v Baden Wuerttembergu in na Hesenskem, oz. proti sklepu zveznega urada za delo, da ne izplača brezposelnostim doklade nameščencem podjetij, ki so zaradi stavke ostala brez dela. Zahodnonemškim delavcem so izrazile solidarnost številne delegacije sindikatov iz tujine, tako tudi italijanske zveze CGIL CISL-UIL in sindikata kovinarjev FLM. Istočasno je predsednik Confindustrie Lucchini zatrdil, da zaenkrat v Italiji ni govora o skrajšanju delovnega tedna na 35 ur. Stavka prevoznikov povzroča težave RIM — Stavke prevoznikov so te dni v veliki meri ohromile letalski, železniški in ladijski promet, zato je italijanska vlada sklenila, da neposredno poseže v spor in vzpostavi normalno stanje. Danes se bo minister za prevoze Signorile sestal s sindikalnimi predstavniki prevoznikov, pojutrišnjem pa bo sestanek z ministrom za delo De Michc-lisom. Zaradi stavk najbolj trpijo tuji turisti, ki so prišli v Italijo konec tedna. Kar 3 tisoč jih ne more domov. V zubljih umrlo 19 oseb V velikem požaru, ki je zajel neki hotel v Tajpeju na Tajvanu, je izgubilo življenje kar 19 oseb. Gasilci so se z ognjem borili polnih 18 ur (AP) Evropski zavezniki za večjo prožnost do SZ WASHINGTON — Danes se bo v ameriški prestolnici pričelo spomladansko zasedanje Atlantskega sveta, ki se ga bodo udeležili zunanji ministri vseh 16 držav članic Atlantskega zavezništva. Do zasedanja prihaja ob 35-letnici ustanovitve zavezništva in v času dokajšnje mednarodne napetosti. Vse večja postaja nevarnost, da se že štiri leta trajajoča vojna med Iranom in Irakom razširi na druge države ob Perzijskem zalivu, kljub skupnemu prizadevanju Washingtona in Moskve, da omejita, če že ne odpravita, tako krvav kot nesmiseln spopad med arabskima državama. Zaskrbljujoč je nadalje položaj v Srednji Ameriki, kjer velesili izkoriščata in netita državljanske vojne. V hudi krizi pa so odnosi med Zahodom in Vzhodom tudi na drugih področjih, ki neposredneje zadevajo Evropo in torej Atlantsko zavezništvo. V tem smislu izstopa predvsem prekinitev ženevskih pogajanj Predlogi KPI za Evropo RIM — Včerai se je začela dvodnevna konvencija KPI o predlogih za Evropo, ki jo bo danes sklenil poseg Berlinguerja. Giancarlo Pa-jetta, odgovorni za mednarodne odnose v stranki je naglasil, da je — kljub dosedanjim razočaranjem — Evropa čedalje bolj potrebna, ker predstavlja pravo dimenzijo za boje delavskih slojev. Reichlin je v svojem posegu predvsem izpostavil naraščajočo tehnološko odvisnost od ZDA in Japonske in se zavzel za večje pristojnosti evropskega parlamenta, Natta pa je predvsem poudaril vlogo Evrope pri ohranjanju miru. Spinelli je včeraj orisal svoj predlog krepitve Evropske skupnosti, ki ga je odobril evropski parlament in podprl predsednik EGS Mitterrand. Kot rečeno, bo 16 zunanjih ministrov na washington-skem zasedanju obravnavalo predvsem zadnje od omenjenih vprašanj. Jasno pa je, da bodo govorili tudi o kriznih žariščih zunaj atlantskega prostora, v prvi vrsti o zalivski vojni, ki bi lahko povzročila novo energetsko krizo Evrope. . Doslej so atlantski zavezniki-dokaj enotno zavračati sovjetsko prejudicialo, da ne obnovi pogajanj, dokler ne odstranijo z evropskih tal pershingov in cruisov. Toda evropski zavezniki že dalj časa pritiskajo na Združene države, naj na sovjetsko togost ne odgovarjajo s trpnim zapiranjem. V ta okvir je treba med drugim postaviti »misel«, ki jo je italijanski ministrski predsednik Bettino ■ Craxi izrazil na svojem nedavnem uradnem obisku v Lizboni, češ da bi lahko zamrznili nameščanje evro-izstrelkov, ko bi našli skupno govorico s Sovjetsko zvezo na obnovljenih ženevskih pogajanjih. Poplave v Bangladešu Močno deževje je povzročilo v Bangladešu hude poplave, ki so terjale življenje 66 ljudi, pogin 3.000 govedi in uničenje 50.000 stanovanjskih hiš (Ari MOSKVA — Sovjetski tisk, ki že nekaj - časa piše o »zakulisnih igrah« zahodnih zaveznikov pred odkritjem druge fronte, je po objavi, da se bo proslave ob štiridesetletnici ame-riško-britanskega izkrcanja v Normandiji udeležil tudi ameriški predsednik Ronald Reagan, sprožil ostro propagandno »protiofenzivo«, v kateri zahodnim državam očita, da zmanjšujejo sovjetski delež v zmagi nad silami fašizma v drugi svetovni vojni. Včerajšnja Pravda skrajno ironično piše, da v Washingtonu pripravljajo nov velik politični »spektakel«, v katerem bi rad ameriški predsednik, s svojimi »profesionalnimi prijemi« pred televizijskimi kamerami, slavo padlih ameriških in britanskih vojakov izkoristil za svoje jesenske volilne načrte. Dmitrij Kraminov, ki je avtor teksta in ki se je kot vojni poročevalec tudi sam udeležil zavezniškega izkrcanja 6. junija 1944 Čez teden dni obletnica velike vojaške akcije Kdo ima v zakupu resnico o izkrcanju v Normandiji? v Normandiji, opozarja, da buržoazna sredstva obveščanja ne samo potvarjajo »zgodovinske resnice«, marveč tragične izkušnje iz preteklosti izkoriščajo tudi za razpihovanje »novih sovražnosti« v Evropi, namesto da bi delovala za »mir in sodelovanje«. Kraminov pravi, da je tem, kdor pozna zgodovino, znano, da so se ameriške in britanske čete izkrcale na francoski obali šele potem, ko so bile glavne bitke v Evropi že dob- ljene, njihovi predstavniki pa bi zdaj radi operacije prikazali, kot da so rešile Evropo. ZDA in Anglija naj bi se namreč za odprtje druge fronte odločile po njegovem šele konec leta 1943, po »odločilnih zahtevah« Stalina na teheranski konferenci (in proti Churchillovi volji), potem pa naj bi se vseeno nekaj mesecev zavlačevale — vse do junija 1944. Da bi normandijsko operacijo tako postavili v »pravi okvir«, opozarja, da so se Američani in Britanci lotili operacije z »velikansko tehnično in številčno premočjo nad Nemci« in da torej samo izkrcanje ni bilo »nikakršno junaštvo«, kot naj bi to sedaj prikazovali ameriški generali. Vojaška prizadevanja zaveznikov zato, na trenutke celo odkrito zasmehuje, češ da je bila nemška vojska v trenutku napada »povsem neorganizirana«, da je sam po izkrcanju videl le nekaj razdejanih »mitralje-sikih gnezd«, eden od poveljnikov nemške vojske general Dolhman pa naj bi itak umrl v prvih urah bojev od »srčnega napada«. Seveda pa se iz včerajšnjega P}' sanja Pravde vidi, da imajo včasu1 tudi sami sovjetski avtorji slab spo-min. Kraminov namreč za krepitev Hitlerjevih osvajalnih ambicij Prer začetkom druge svetovne vojne km vi le zahodne zaveznike, ki naj v najprej s finančno pomočjo pomagali nacistični Nemčiji zgraditi velik vojaški stroj, pòtem pa z omahovanjem in popustljivostjo omogočili njegovo aktivizacijo, niti z besedico pa ne omenja, da je neposredno pred napadom na Poljsko teta 1939 s fuhrerjem sklenila P°9°Pj bo tudi Sovjetska zveza. Prav tako tudi pozablja, da so se mnogi evrop ski narodi takoj po fašističnem napadu uprli z orožjem v rokah (tim jugoslovanski) in da torej Sovjetsk zveza po juniju 1941 ni ostala »Prfl'c. tično sama«, kot je zapisano Pravdi. DANILO SLIVNIK Pokrajinski odbornik za kulturo na pogovoru s predstavniki slovenskih društev v Benečiji ČEDAD — Pokrajinski odbornik za kulturo in načrtovanje Oscarre Lepre (KD) se je sestal v Čedadu s Predstavniki slovenskih kulturnih društev videmske pokrajine. Po kratkem pozdravu predsednika kulturnega društva Ivan Trinko Krizetiča, je govoril Aldo Klodič, ki je podal natančen prikaz delovanja posameznih kulturnih društev in organizacij. Kljub številu društev, v videmski Pokrajini jih je namreč 27, in razvejanosti njihovega delovanja, je poudaril Klodič, so pokrajinski prispevki zanje izredno nizki. Na osnovi deželnega zakona 68 so •ani prejela slovenska društva le 4 milijone lir. V dru-Kem delu svojega posega pa je Klodič poudaril zahteve društev po globalni zaščiti ter njihovo odklonilno stališče do zakonskega osnutka same krščanske demokracije. Čemo je govoril o nujnosti številčnejših in globljih stikov z javnimi ustanovami, medtem ko je Bankič pred-stovil stališča in delovanje slovenskih katoličanov ter njihova prizadevanja za priznanje Slovencev videmske Pokrajine. V svojem odgovoru je odbornik Lepre soglašal s stališči in pritožbami slovenskih društev o premajhni javni finančni podpori, kar pa je odvisno, je dejal od skromnih sredstev, ki jih deželna uprava namenja vsaki pokrajini. Možno pa je, je poudaril, da iz drugih fondov pokrajina financira določene pomembnejše pobude. Za letošnje leto je namreč pokrajinska uprava ob 30-letnici smrti Ivana Trinka naročila znanstveno raziskavo o njegovem delovanju na kulturnem in političnem področju. Za to sta bila zadolžena profesorja Qualizza in Zovatto. To pot lahko uberemo tudi za prihodnje, je nadaljeval Lepre. Vsako leto posebej, pokrajina v dogovoru in s sodelovanjem slovenskih organizacij lahko finančno podpre eno pomembnejšo in širše zanimivo pobudo. V prijateljskem vzdušju se je nato nadaljevala razprava o zakonski globalni zaščiti Slovencev. S tem v zvezi je odbornik Lepre poudaril, da je potrebno iskati vse možne poti za dialoge in medsebojno soočanje. Pri vsem tem pa je poudaril tudi to, da se v krščanski demokraciji stvari spreminjajo, kar dokazuje že sam posvet, ki ga je stranka pred dvema tednoma priredila v Čedadu prav na temo zaščitnega zakona Slovencev videmske pokrajine. # J. N. Družinske posvetovalnice so daleč od ženskih teženj TRST — V Furlaniji-Julijski krajini deluje 24 družinskih posvetovalnic, ki so jih odprli na osnovi vsedržavnega in deželnega zakona. Toda to je tudi skoraj vse, kar so pristojni ukrenili v zvezi s to socio-zdravstveno službo, za katero so se predvsem zavzemale ženske. Po šestih letih, odkar je stopil v veljavo deželni zakon (državni okvirni zakon je star že deset let), pa je obračun delovanja deželnih posvetovalnic vse prej kot spodbuden. Iz te osnovne in precej grenke ugotovitve so izhajale udeleženke včerajšnjega posveta, y aa je na gradu sv. Justa na to temo priredil koordinacijski odbor Zveze žensk Italije za Furlanijo-Julijsko krajino. Vidikov, s katerih lahko ocenjujemo delovanje ali nedelovanje posveto-nolnic, je veliko. Vsekakor, so pripominjale organizatorke, bi se morale opre deliti za »obrambo« ali za »napad«. Kot že rečeno, so se za posvetovalnice Predvsem in zelo odločno zavzemale ženske, ki pa so hotele doseči servis, ki bi obravnaval njihove probleme celovito, ne pa družinske posvetovalnice v sedanji obliki, in dodani prilastek ni samo za okras, temveč je precej spremenil prvotno vsebinsko zamisel o sami službi. Toda tudi zgolj za to, da so Posvetovalnice odprli in jim omogočili minimalno delovanje, so se morale zenske, ki so v odborih posvetovalnic, nenehno boriti. To pa pcrmeni, da so neugodne ali celo posvetovalnicam sovražne razmere prisilile ženske in nji-. 0 gibanje, da so »ubranile, kar se ubraniti da«. Zato, tako so pripominjale številne udeleženke nedeljskega tržaškega posveta, so zanemarile »vse-Wisfci boj«: takšne posvetovalnice, kakršne so in kjer še sploh delujejo, so namreč zelo daleč od ženskih zahtev in teženj. Vprašanje je seveda, če ima nenutno žensko gibanje dovolj moči, da uveljavi svoje stališče s tem v zvezi. Računati je namreč treba na splošno tendenco, ki vsem socialnim in zdravstvenim službam krepko reže denarna sredstva. Tudi izvajanje zdrav-'? Vene reforme ni najbolj naklonjeno posvetovalnicam, zlasti, če ga ocenju-}erno P° predlogih, ki jih vsebuje deželni zdravstveni načrt, (bip) Uporabniki ogrevanja ne plačujejo računov NOVA GORICA — Delegati novogoriške samoupravne komunalne skupnosti bodo na izredni seji v prihodnjih dneh razpravljali in sklepali o predlogu predsedstva te skupnosti, da bi delovni organizaciji Komunalna energetika odobrili brezobrestno posojilo za sanacijo, in sicer 8,36 milijona dinarjev. Tolikšna je namreč izguba po zaključnem računu te delovne organizacije, ki v Novi Gorici in okolici skrbi za centralno ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov. Delovna organizacija Komunalna e-nergetika je izgubo zabeležila predvsem zaradi neplačanih računov uporabnikov za ogrevanje. ’ Že v prvi polovici te kurilne sezone, in sicer do konca prejšnjega leta, so njihovi dolgovi znašali več kot 10 milijonov dinarjev. številne pomanjkljivosti sistema centralnega ogrevanja v Novi Gorici, dokaj visoke cene, ki so seveda tudi posledica neprimerno urejenega ogrevanja, in še nekatere druge stvari že dolgo povzročajo u-pravičeno nezadovoljstvo uporabnikov. Vendar pa seveda njihov način »maščevanja« — neplačevanje računov prizadene neposredno predvsem kolektiv delovne organizacije Komunalna energetika. Nepokrita izguba pomeni očitno med drugim tudi, da bi kolektiv mo- ral od polletja dalje dobivati zajamčene osebne dohodke. Edina možnost, da bi to preprečili in vsaj začasno premagali gospodarske težave Komunalne energetike je torej gmotna pomoč njenega ustanovitelja, občinske komunalne skupnosti. Posojilo za pokritje izgube pa naj bi delovna organizacija dobila seveda pod pogojem, da bo izdelala sanacijski program, v njegovo uresničitev pa se bo moralo, po predlogu komunalne skupnosti, vključiti tudi novogoriško temeljno sodišče. Sodišče naj bi namreč sprejelo ukrepe za učinkovitejšo izterjavo neplačanih računov za ogrevanje. Le tako bi Komunalna energetika lahko sanacijsko posojilo postopoma vračala komunalni skupnosti. SLAVICA CRNICA Koprski borci o stabilizaciji KOPER — Na letni programski volilni konferenci ZZB NOV občine Koper so največ govorili o izvajanju stabilizacijskih nalog. Borci so poudarili, da se bodo še vnaprej vključevali v vse sredine ter s konkretnim delom in ustvarjanjem primernega vzdušja pomagali, da se izkopljemo iz sedanjih težav. Grajali so malodušje, hkrati pa zahtevali večjo delovno disciplino in konkretno odgovornost za napake. Letos bodo organizirali proslave zgodovinskih obletnic, predvsem 40-letnice požiga Gabrovke, 40-letnice prvih volitev NOO za loparski okraj in 40-letnice bitke slovenskih, hrvat-skih in italijanskih partizanov proti nemškemu okupatorju pri Kučibregu. Izdali bodo tudi knjigo o revolucionarnih dejanjih istrske mladine ter ponatisnili knjigo »Slovenska Istra v boju za svobodo«. L. O. NOVA GORICA — Znanstvenik in geograf dr. Avguštin Lah iz Ljubljane je končal rokopis za novo knjigo o novogoriški in ajdovski občini. Opisovala bo ljudi, zgodovinski in družbenogospodarski razvoj in posebnosti obeh občin. Posebno pozornost je avtor namenil Osimskim sporazumom Ob prisotnosti ministra Degana V Vidmu Mednarodni kardiološki kongres VIDEM — Oh navzočnosti ministra Za zdravstvo Costanteja Degana se J<- včeraj pričel v Vidmu deseti kongres Mednarodne zdravstvene organi-?ac*je. Kongres je v celoti posvečen kardiološkim vprašanjem, na njem P9 sodeluje več desetin specialistov !z Evrope, Sovjetske zveze in Zdru-2enih držav Amerike. Udeleženci bodo obravnavali pred-ysem vprašanje, kako preprečiti sr-yPa obolenja. Pri tem bodo preu-Uli uspešnost novih preventivnih inerti- ti‘so jih poskusno uvedli v vasi Martignacco kakih deset kilometrov ''ahodno od Vidma ter v dvanajstih "riigih mestecih v Evropi. Minister Degan je po otvoritvi štu-mjskega zborovanja odšel v videmsko bolnišnico, kjer je te dni začel delovati v okviru radiološkega instituta odsek za zdravljenje z visoko-ettirgetskim žarčenjem. Tudi letos visoka raven obmejnih izmenjav Primorje - export je največji jugoslovanski izvoznik in uvoznik po avtonomnih računih NOVA GORICA — V izvozno uvozni delovni organizaciji »Primorje export« v Rožni dolini i-majo bogate izkušnje pri pospeševanju izmenjav in sploh gospodarskega sodelovanja med obmejnimi območji Jugoslainje in Italije. V javnosti skoraj ni znano, da se je to podjetje že daljnega leta 1949 začelo ukvarjati z izvoznimi posli na italijansko obmejno področje. Tedaj je začelo uvažati tudi prvo blago iz Gorice, Vidma in drugih krajev čez mejo. Spričo tako dolgih, zanimivih in bogatih izkušenj, so tudi sadovi pomembni. »Primorje export« je sedaj največji jugoslovanski izvoznik in uvoznik po tržaškem in goriškem sporazumu. Direktor delovne organizacije Aleksander Lovec, ki je tudi predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, opozarja, da ponekod v Jugoslaviji nimajo dovolj razumevanja ali pa ne poznajo vloge obmejnih gospodarskih izmenjav za sodelovanje in sožitje ob meji, in v takem okviru tudi za jugoslovansko politiko dobrih odnosov in prijateljstva s sosednjimi državami. Zato so na raznih ravneh predlagali najrazličnejše omejitve za izmenjave po avtonomnih računih. O tem se debate nadaljujejo, toda so že očitni napori, da bi obmejno gospodarsko sodelovanje vendarle o-hranili na primerni ravni, saj, kot poudarja Lovec, »Jugoslavija potrebuje tudi to obliko izvoza, ki je pomemben potem za uvoz repromate-rialov in surovin, važnih za ohranjanje naše proizvodnje, proizvodnje za izvoz in za preskrbo prebivalstva«. Kljub raznim pomislekom o naravi in pomenu obmejnih gospodarskih izmenjav, pa se ta trgovina tudi letos ugodno razvija. V obdobju od januarja do konca aprila je jugoslovanski izvoz po tržaškem in goriškem sporazumu znašal okrog 140 milijard lir, uvoz pa 135 milijard lir. To so občutno višji indeksi od lanskih rezultatov v enakem času. Delež obmejne izmenjave je v prvih štirih mesecih na primer znašal 32 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza v Italijo. Navajamo nadalje, da je skupna vrednost izmenjav po tržaškem in goriškem sporazumu lani znašala približno 480 milijonov dolarjev, v letu 1984 pa naj bi dosegla kakih 600 milijonov dolarjev. Predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo Aleksander Nemec opozarja, da bodo morali izvozniki prispevati od svojih deviznih iztržkov več v zvezno blagajno za pokritje skupnih jugoslovanskih deviznih potreb. »Toda razna preračunavanja in sprejemanje deviznih obveznosti, ki jih nalagajo težavne gospodarske razmere, ne bi smele osiromašiti naporov za ohranitev in obogatitev izmenjav, pa tudi višjih oblik gospodarskega sodelovanja«. Pri ocenjevanju sedanjega stanja, teženj in nalog na področju gospodarskih izmenjav in sodelovanja z obmejnimi območji v Italiji, je sogovornik. v Rožni dolini visoko ocenil sposobnosti podjetij z mešanim kapitalom, ki so bila v zadnjih letih ustanovljena v krajih onstran meje. »Ta podjetja zelo dobro gospodarijo in se aktivno vključujejo v mednarodno delitev dela. Občutno prispevajo tudi k pospeševanju jugoslovanskega izvoza na konvertibilna območja«. Naj sklenemo ta zapis s podatkom, ki doslej morda še ni bil nikjer objavljen. Med 88 največjimi jugoslovanskimi izvozniki na tržišča s konvertibilnimi valutami je »Primorje - export« na 42. mestu. Marjan Drobež Odpreti mejo tudi med zračnimi prostori KPI za evropske volitve Avstrijski podkancler vF-JK RONKE — Vzpostavljanje režima odprte meje tudi /k-'d sosednjimi zračnimi prostori je dolg in zapleten Ptoces. Med poglavitnimi vzroki, da na našem pro-toru v tem pogedu ne napredujemo, je prav gotovo ^ko natovsko gledanje na to vprašanje in njegovo pre-“kšdnje na rimsko politiko. Ne smemo namreč prezre-1 dejstva, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina ^ateški položaj v vojaških načrtih NATO in da so n»u položaju podrejene vse odločitve, zlasti še takš-ne' ki zadevajo zračni promet. To dejstvo je vplivalo tudi na oblikovanje odgo-ura podtajnika za obrambo Tommasa Bisaglie komunike nim parlamentarcem iz Furlanije. Podtajnik je naduti izjavil, da bo novi letalski koridor Ronke - Vi-61,1 - Humin - Beljak otežkočal vaje vojaških letal aa območju Toblacha. Kakor je znano, so letalsko pro-?° Ronke - Beljak za turistična letala odprli, potem J3 je vojaška uprava preklicala svoječasno prepoved, ^■omunistični parlamentarci so predlagali odprtje še ''^h koridorjev proti Zagrebu in proti Muenchnu. Podutik, hi je ta predlog zavrnil, sodi, da ne gre za protislovnost, razen — tako piše agencijska vest — če se nočejo s tem preprečiti hitre vojaške operacije. Poslanec Baraccetti je podvomil v utemeljenost pod tajnikovih odločitev in napovedal nove korake pri ministrstvu za obrambo, da bi dosegel preklic vseh tistih omejitev, zaradi katerih ronško deželno letališče ne more še opravljati svoje mednarodne vloge. Predsednik konzorcija ronškega letališča Gino Co-cianni pa je po zadnjih vesteh zahteval od pristojnih italijanskih oblasti, naj sedaj, ko je vojaška oblast preklicala prepoved letanja na turistični progi Ronke -Beljak pohitijo z zaključkom postopka, da bi letališče čimprej postalo komunikacija mednarodnih razsežnosti in da bi ga odprli za medregijske polete, za katere se zavzemajo Jugoslavija, Avstrija in Nemčija. Okoli tega vprašanja razpravljajo tudi pristojna telesa skupnosti Alpe Jadran. Najprej bi rada vzpostavila že sprejeto letalsko zvezo med Furlanijo in Koroško. Obenem pa se že pogovarjajo, kako bi u-spela spremeniti predpise, da bi na širšem prostoru sprostili turistični in verjetno tudi poslovni civilni letalski promet, (gv) TRST — »Razhajanja med evropsko deseterico na sestankih v Atenah in Bruslju in zatekanje k preživelim idejam De Gasperija in Adenauerja dokazujejo šibkost evropske ideje in neprikladnost sedanjih evropskih teles,« je na zborovanju za evropske volitve dejal kandidat KPI Giorgio Rossetti. Po njegovih besedah potrebuje Evropa danes vse drugačno enotnost, pa tudi takšen parlament, ki bo imel moč odločanja. Neodvisni evropski poslanec Altiero Spinelli, izvoljen na listi KPI, je že predlagal takšne spremembe, ki jih je parlament sprejel z veliko večino. Po Rossettijevih besedah mora Evropa velesilama dopovedati, da se noče spremeniti v »Evrošimo«. Evropa mora tudi najti moč, da bo kos tehnološko razvitima državama ZDA in Japonski. TRST — V nedeljo in ponedeljek se bo avstrijski podkancler ter minister za industrijo in trgovino Nor-bert Steger mudil na uradnem o-bisku Furlanije - Julijske krajine. Spremljal ga bo med drugimi direktor Evropskega donavskega instituta Tillmann, sprejel pa ga bo predsednik deželnega odbora Antonio Co-melli. Avstrijski podkancler se bo sestal z deželnem odborom, s predsednikom tržaške pristaniške ustanove ter drugimi gospodarskimi dejavniki v deželi. Pogovarjal se bo o gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo . Julijsko krajino. Avstrijskemu uradnemu odposlancu bodo med drugim predstavili načrte za izboljšanje železniške in cestne povezave med Trstom, Avstrijo in Bavarsko. Na prvi seji občinskega odbora Trauner (PLI) imenovan za tržaškega podžupana Včeraj dopoldne se je na tržaškem županstvu prvič sestal novoizvoljeni občinski odbor, sad koalicije med KD, LpT, PSDI, PRI, PLI in SSk. Uvodoma se je župan Richetti zahvalil za ponovno izvolitev in obžaloval, da ni v novem občinskem odboru predstavnikov PSI, ki so kot znano ubrali pot opozicije. Obenem pa je župant izrazil dobrodošlico odbornikom LpT, ki so skupno z demokristjanski-mi kolegi nosilni steber nove koalicije. Za podžupana je bil imenovan Trauner (PLI), ki bo tudi odgovarjal za občinske redarje in za vprašanja živil in prehrane. Ostala odbomištva pa so tako porazdeljena: Orlando (KD) matični urad, Seri (LpT) o-sebje, D’Alessandro (KD) javne industrijske usluge, Ix>kar (SSk) davki, Vattovani (KD) šolstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in pokopališča, Co-lombis (LpT) socialno skrbstvo, Forti (LpT) decentralizacija, Calandruc-cio (KD) proračun, Hermet (LpT) e-konomat, de Pavento (LpT) zdravstvo in higiena. Bari (LpT) javna dela, Pacor (PRI) urbanistika, Rossi (PRI) kultura in De Gioia (PSDI) šport in prosti čas. Tržaški občinski svet se bo po vsej verjetnosti sestal že v petek, načelniki svetovalskih skupin pa se bodo srečali v četrtek. Na prvi seji bo župan Richetti prebral programsko izjavo nove koalicije, ki na občini razpolaga s 35 glasovi na 60, na pokra j-ni pa z IH glasovi na triueset svetovalcev. Po vstopu v koalicijo v tržaških izvoljenih svetih bo Lista sedaj zahtevala tudi odbomiško mesto na deželi, kot je tajniku Giuricinu baje že obljubil deželni tajnik KD Biasiutti. Vprašanje pa je, kaj bodo rekli socialisti, ki so v Trstu v opoziciji, na deželi pa so sestavni del večinske koalicije. Rinaldi in podtajnik Amalfitano o stanju v observatoriju Včeraj sta se sestala podtajnik za šolstvo Amalfitano in deželni odbornik Rinaldi, ki je pred nedavnim postal član upravnega sveta geofizikalnega observatorija iz Trsta. Govorila sta o trajnih težavah v katerih se nahaja observatorij, ki terjajo nujne in dokončne ukrepe bodisi juridično-normativnega značaja, bodisi glede funkcionalne ureditve. Podtajnik je Rinaldija seznanil, da je ministrstvo za šolstvo že pripravilo prvi osnutek zakonskega ukrepa. Kdaj bo tega konec? Ob prizorih, kakršne vidimo na slikah in ki postajajo, žal, vse pogostejši, kot kaže, ni druge pomoči (upoštevajoč tudi neučinkovitost organov javne varnosti), kot da domačini sami zaščitijo svoje spomenike in sedeže organizacij in ustanov, kot so jih ob lanskih škvadrističnih pohodih. Na slikah žaljivi na pisi na spomeniku Almi Vivodi, pred slovenskim učiteljiščem in pred treben-sko osnovno šolo Pinko Tomažič. Naj dodamo, da je sekcija KPI za Trebče, Padriče in Gropado objavila oster protest. Spomenike so pomazali tudi na Opčinah in v Padričah. Praznik češenj motilo slabo vreme Praznik češenj v Mačkoljah, ki 6a je letos že dvaindvajsetič priredilo Prosvetno društvo Mačkolje, je eden tistih pomladanskih praznikov, ki pri' vablja veliko množico ljudi. Žal Pa i se je letos prirediteljem in obiskovalcem vreme hudo izneverilo. Kljub temu so prireditelji izpeljali kulturni , program, ki je letos obsegal v prvi j vrsti nastop gostov iz Slovenije. Člane Prosvetnega društva Mačkolje Je namreč obiskala folklorna skupina iz -Boh njskc Bistrice. Skupina slavi letos 30 letnico delovanja, vodi pa j° Vili Režek. Kulturni spored 22. prazni; ka češenj je pričel mešani pevski zbor PD Mačkolje, ki ga vodi Cveto Marc, sledil je nastop vseh skupin, ki delujejo v okviru folklornega ansambla. Živahno in poskočno je zaigral ansambel Bohinjci, nato je nastopil moški zbor, ki ga vodi Janez Žnidar. Na prazniku češenj je za pleS in razvedrilo vse tri večere igral ansambel TAJMS z Opčin. Ris Danes bo občni zbor tržaških špediterjev Danes ob 18. uri bo v konferenčni dvorani v Ul. s. Nicolò 7 redni občni -bor Združenja špediterjev tržaške luke. O delovanju združenja v preteklem letu bo spregovoril njegov predsednik Emesto Marzari, nakar bosta sledili odobritev obračuna i° izvolitev vodilnih organov za dveletje 1984-85. Revija »Zaplešimo, zapojmo« v veselju S kongresa devinsko - nabrežinske sekcije KPI zahteva uresničitev obvez občinske koalicije Ocenjevati uspeh neke otroške prireditve nedvomno ni lahko; toda, če na primer za merilo vzamemo radoživi živžav, ki je ves čas spremljal letošnji »Zaplešimo, zapojmo«, lahko rečemo, da je z vidika otroškega veselja sobotna prireditev v nabrežin-ski telovadnici lepo uspela. Kot že lani, se je namreč revija otroških pevskih zborov in folklornih skupin, ki jo vsako leto prireja Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, preselila v telovadnico. Tako so bili lahko vsi nastopajoči in tudi njihovi mladi vrstniki, ki so na prireditev prišli kot gledalci, ves čas na prireditvenem prostoru in so lahko aktivno posegali v potek prireditve. Res je sicer tudi, da je bilo včasih veselo razpoloženje otrok, ki so obkrožali trenutne nastopajoče, nekoliko preglasno Nekaj krivde imajo tudi pisani balončki, ki so jih organizatorji razdelili otrokom, ki so že nastopili, in jih s tem mogoče malce preveč razveselili; toda predvsem je bil program zelo pester in verjetno za otroško publiko nekoliko predolg in prenaporen. Toda morale so pač nastopiti vse skupine, ki so vestno vadile in so zato hotele pokazati vse, kar znajo. Zbori so zapeli po tri pesmi in na koncu še skupno »Dan na dan sij nam sonce«, folklorne skupine pa so prikazale splete plesov iz raznih slovenskih pokrajin. Pri plesnih skupinah je bila letos na sporedu tudi pri- £ jetna novost in sicer nastop skupin, ki so prikazale moderen ali aerobi-čen ples na disko glasbo. Zato z naštevanjem nastopajočih začnimo pri teh skupinah: ples, oziroma koračnico mažoretk, so prikazale članice športnega društva »Mladina« iz Križa. Ker smo v sobotnem članku pomotoma napisali, da je med nastopajočimi športno društvo »Vesna*, ne pa »Mladina«, se društvu opravičujemo. Točko ritmičnega plesa pa sta prikazali skupini »Rdeča zvezda« iz Saleža in »Valentin Vodnik« iz Doline. V teh društvih vadijo tudi folkloro, tako so na letošnji »Zaplešimo, zapojmo« nastopile tudi skupine s folk- lornimi plesi. Dve nastopajoči skupini delujeta nadalje v okviru openskega društva »Tabor«, v eni pa so skupno nastopili otroci rojanske osnovne šole »Bazoviški junaki« in društva »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba. Zborov je bilo pet; številnemu občinstvu v nabrežinski telovadnici so se v soboto predstavili mladi pevci KD »Slovenec« iz Boršta, KD »Fran Venturini« od Domja in KD Prosek -Kontovel ter mlajši mladinski zbor kulturnih društev »Lipa« iz Bazovice, »Primorec« iz Trebč in »Slovan« iz Padrič ter otroški zbor Glasbene matice iz Trsta. Program je povezoval Boris Vraz. (bip) Pred kratkim je bil v Nabrežini kongres občinske sekcije KPI, ki je soglasno odobril poročilo tajnika Ivana Širce in zaključke, ki jih je podal partijski pokrajinski tajnik Poli. Glede posebnega položaja, v katerem deluje sekcija, so devinsko-nabrežinski komunisti postavili na prvo mesto nujnost, da se odnosi med sekcijskim vodstvom in med članstvom znatno okrepijo in poglobijo, saj bi tesnejšo sodelovanje omogočilo boljšo porazdelitev dela ter nudilo možnost vsem članom za boljšo informacijo, ki je predpogoj za kapilarno delo na teritoriju. Glede problematike občinske uprave je kongres pozval komuniste v občinskem odboru, naj partnerjem koalicije posredujejo nezadovoljstvo KPI nad potekom uresničevanja važnih točk programskega sporazuma KPI-PSI-SSk. To so npr. decentralizacija, kultura, izgradnja kulturnega doma in posebno varianta regulacijskega načrta. V zvezi s tem vprašanjem se je kongres odločno zavzel za takojšnje nadaljevanje postopka, ki naj bi v največ nekaj tednih privedel do definicije dokumenta, na podlagi katerega morajo nato tehniki dokončno izdelati načrt. Glede urbani- stične problematike KPI nadalje podčrtuje nujnost, da bo moral novi regulacijski načrt zaobjemati te smernice: radikalno zmanjšanje našel ji vo-sti, produktivne zmožnosti znotraj kra-ških vasi ter parkov samih in turistici razvoj občine. Novoizvoljenemu sekcijskemu vodstvu je kongres poveril mandat, da v tem okviru oblikuje ustrezna stališča, predstavnikom KPI v svetu in v občinskem odboru pa poveril nalogo, da ta stališče iznesejo znotraj koalicije. Kongresisti pa so ob koncu pozvali članstvo, da se vključijo v volilno kampanjo za evropske volitve, v kateri mora ponovno priti do izra-za borba za mir, za razvoj in za delo in za drugačno kakovost življenja. Odprtje volilne kampanje DP Proletarska demokracija bo drevi z zborovanjem na Trgu Goldoni odprla volilno kampanjo za evropske volitve. Na shodu, ki se bo začel ob 19. i*n. bo govoril nosilec kandidatne liste DP za okrožje vzhodne Italije Albertu Tridente. Lepa prireditev ob poimenovanju barkovljanskega pevskega zbora po domačinu Milanu Pertotu Napovedali smo žd, da bo nedeljska prireditev v Barkovljah velik praznik ne samo za vse Barkovljane, temveč za vse tržaške Slovence. Tako je tudi bilo. Poimenovanje domačega mešanega pevskega zbora po Milanu Pertotu, pristnem Barkovlja-nu, cenjenem glasbeniku in pevovodji ter predvsem zavednem Slovencu, je bil praznik, ki ga polnoštevilni udeleženci prav gotovo ne bodo pozabili. Ostal bo v spominu starim Barkovljanom, ki so Milana Pertota dobro poznali, ga cenili in imeli radi, ostal bo v spominu številnim pevcem širom po tržaškem področju, ki jih je v svoji dolgoletni karieri pevovodje tudi pridno vodil, predvsem pa Go ostal svetel zgled zboru, ki bo nosil njegovo ime, zboru, ki je v komaj dveh letih delovanja pokazal ne samo svojo bitnost, temveč velik pevski napredek, predvsem pa trdno voljo, da nadaljuje s svojim delom, da se še okrepi in da obnovi prav v Barkovljah, ki so bile včasih eno od slovenskih kulturnih središč, tisto dejavnost, ki bo prav gotovo pritegnila v društvo mlado in staro, vse pač, ki jim je slovenstvo v Barkovljah pri srcu in ki hočejo, da bi bila protagonist te obnovljene dejavnosti prav domača mladina. No, v tem lepem, svečanem vzdušju se je nedeljska prireditev v bar-kovljanskem društvu tudi začela, najprej z »Zdravljico«, ki jo je zbor, pod vodstvom Aleksandre Pertot zapel v pozdrav vsem, nato z govorom, ki je povedal marsikaj o življenju in delu Milana Pertota in torej tudi dal odgovor, zakaj prav izbira njegovega imena za domači zbor (govor sam bomo zaradi njegove važnosti posebej objavili), nato pa nadaljevala z nastopom Mileve Pertot, hčerke Milana Pertota, članice mariborske Ope- re, ki se je z veseljem odzvala va bilu društva in na večeru nastopila z dvema Pavšičevima samospevoma »Uspavanka« in »Pastirica« ter z odlomkom iz opere »Gianni Schicchi«. Pri klavirju jo je spremljala Zorana Cotič. Prav gotovo je bil ta nastop resnično doživetje za vse, ki jim je sicer dobro znana njena pevska ka riera, ki pa je na tem večeru ponovno dokazala vse svoje sposobnosti odlične koncertne pevke in interpretke. prelepih arij, ki jih je tokrat odpela. No, s tem se njen nastop še ni zaklju čil, saj je imela med potekom programa kar dolg in zanimiv razgovor s pisateljico Zoro Tavčar, ki je Per-totovo družino dobro poznala, saj je pri njih nekaj časa stanovala, ko so živeli v Mariboru. Iz tega razgovora smo izvedeli marsikaj zanimivega, tako iz življenja Milana Pertota, njegove družine kot tudi iz življenja in pevske kariere Mileve same. Mešani pevski zbor je bil seveda protagonist večera. Pod skrbnim odličnim vodstvom temperamentne dirigentke Aleksandre Pertot, je tak0 zapel vrsto starih barkovljanskih ljudskih pesmi, ki jih je Milan Pertaj zbral in harmoniziral in sicer: ljubci u vas«, »Zgeblena lebjezen«. »Prekljetstvo«, »Kej mi boš taku za-mjeru«, »Skrinja uorehova«, »Peščal-ka«, »Za slovu«, »Kambrca«, »Nezvje-sta lebjezen«, »Reva udovčeva« in dv° »Soudaški«. Res so že samo Pcs011 spevne, prijetne za poslušanje, toda zbor jih je zapel, kot bi mu bile na kožo pisane. . . Sledili so pozdravi, med katerimi se je prvi oglasil dirigent zbora »Oba la« iz Kopra Mirko Slosar, ki je zaželel zboru, da bi častno nosil imC' ki Si ga je izbral, sledil je pozdrav predstavnice pevskih zborov »Tabor z Opčin, pozdrav Ignacija Ote v imenu ZSKD, pa še pozdravi drugih zborov, med temi zbora »Vesela pomlad z Opčin, pevskega zbora »Jadran« ,z miljske občine in še drugih. Večer se je zaključil v prijetnem razpoloženju, ob obujanju starih spominov, ob prepevanju slovenskih P0” srni, ki seveda niso mogle manjkal*-ob kozarcu domačega vina in tudi 0 pokušnji dobrot, ki so jih prid**0 Barkovljanke same pripravile. (N-b' Pred 40 leti so nacifasisti obesili 10 talcev pri Proseku KPI: Krize sta krivi vlada in deželna uprava pred štiridesetimi leti, na današnji dan, je bila proseška gmajna blizu železniške postaje prizorišče e-neSa od najbolj srhljivih zločinov na-cifašistične sodrge v naših krajih. Iz represalije zaradi uboja dveh orož-^ov so krvniki obesili deset nedolžnih talcev, ki so jih bili pripeljali iz koronejskih zaporov. »29. maja 1944 je bil binkoštni ponedeljek. Bil je lep, sončen pomla-jjanski dan,« se spominja dogodka kapelnik proseške godbe na pihala Slavko Luksa, eden od očividcev o-krutncga umora. »Takrat mi je bilo ^ let. Skupaj z nekaterimi drugimi vaškimi fanti sem se tudi tistega nnc podal na delo k barakam, kjer Je bilo nemško taborišče. Tu so Nem-'držali’ v posebnem lagerju več-)e število mladih, da ne bi odšli k Partizanom. Dan ali dva pred tem s? Poskusili partizani osvoboditi sku-P|no ’toterjev’, kot so takrat imenovali te mladeniče; pri tem je prišlo do oboroženega spopada, v katerem sta bila ubita dva orožnika.« »Bilo je približno med poldeseto in deseto zjutraj, ko so zbirališče — skupno 10 barak in 6 bunkerjev — obkolili esesovci. Prisilili so nas, da smo se zbrali sredi zbirališča. Med dvema barakama so postavili dolg tram, na njem je kmalu zaviselo 11 vislic. Tedaj je pripeljal na dvorišče vojaški kamion. Iz množice nacifa-šistov je stopil italijanski fašist in začel kričati, da so tokrat privedli talce iz Trsta, drugič pa bodo zbirali med nami, je zagrozil.« »Iz kamiona je izstopilo deset ljudi. Pripeljali so jih iz koronejskih zaporov. Enega za drugim so jih postavili na mizo in jim nato mizo odmaknili, da so zavihteli v zraku. Med tem tragičnim prizorom so prisotni jokali. Mnogi od talcev so ječali, da so nedolžni. Eden je dejal, da so ga zajeli med policijsko uro, eden je zaprosil, naj pozdravijo njegovo mamo, eden je korajžno ponavljal naj ne obupujemo, eden je zagotovil, da nas bodo, tudi če on u-mre, drugi rešili.« »Od vseh teh mučenikov mi je o-stai še najbolj v spominu zadnji, deseti talec. Bil je tako visok, da sc je z nogami z zadnjimi močmi dotikal tal. Ko je to videl, je eden od krvnikov skočil nanj, da bi ga potegnil k tlom. Ker se je nesrečnež kljub temu še uspešno upiral, je rabelj z enajsto vislico nategnil deseto. Šele tedaj je deseti talec omagal« je zaključil svoje pričevanje Slavko Luk-ša. Deželno tajništvo KPI je na zadnji seji proučilo gospodarske razmere v naši in goriški pokrajini s posebnim ozirom na krizo poldržavnega industrijskega aparata in sektorjev, ki so povezani s pomorskim gospodarstvom. Ugotovili so, da tako ladjedelstvu in Tržaškemu Lloydu kakor železarni Terni in Tovarni velikih motorjev (GMT) grozi popolna paraliza zaradi pomanjkanja naročil oziroma načrtov o tehnološki modernizaciji proizvodnje in storitev. V takih okoliščinah torej sploh ne more biti govora o kakšnem preporodu. Po zaslugi delavskih bojev in prizadevanj sindikatov so se sicer začela pogajanja z IRI, toda njihovi rezultati so po sodbi sindikalistov negativni, so menili na seji KPI s pripombo, da so prav tako zašla na slepi tir tudi pogajanja na vsedržavni ravni za triletni program pomoči ladjedelnicam, pristaniščem in trgovskemu ladjevju. Po mnenju komunistov nosita odgovornost za to tako osrednja kot tukajšnja deželna vlada. Z zavlačevanjem — pravi KPI - se samo omogoča izvajanje zloglasnih načrtov Fincantieri in Finmare, katerih vodstvi vztrajata pri njih kljub nasprotnemu mnenju, ki sta ga z ve- liko večino glasov izrekli poslanska in senatna komisija za prevoze. Deželno tajništvo KPI meni, da je deželna uprava, ki navzlic zakonski obveznosti ni sklicala konference o državnih soudeležbah, sedaj dolžna posredovati lastne tvorne predloge za izhod iz krize v posameznih sektorjih in podjetjih in hkrati za nove investicije; v tem sklopu mora danes, 29. maja, sklicati sejo deželnega sveta. To so komunisti tudi formalno zante vali s pozivom, ki so ga podpisali Rossetti, Pascolai, Padovan, Tonel, Bratina in Scampolo. Deželno tajništvo KPI nadalje izraža vso podporo sindikalnim bojem v prihodnjih tednih in zahteva sledeče: vlada naj prisili IRI, da takoj predstavi konkretne predloge za premostitev krize oziroma za nove gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem; vlada naj obenem predloži triletni načrt za razmah pomorskega gospodarstva v parlamentu; pripravi naj se smotrn program naročil za ladjedelnice v smislu sporazuma o dopolnilni blagajni ; slednjič naj vlada prisili zavod IRI, da spremeni svoje dosedanje načrte v smeri stvarnih tehnoloških inovacij. Tabor mladih dosegel svoj namen Nepreviden pešec pod avtomobil Ob upoštevanju neugodnih vremen-®k,b razmer ter ob dejstvu, da je Ja-,anova tekma y Pistoii prav gotovo okrnila številčnost prisotnih, je to-n?snji Tabor mladih popolnoma uspel. 10 je bilo sicer razvidno predvsem v soboto zvečer, ko se je zbrala v openskem Prosvetnem domu prava Sooča mladih. Po izvedbi plesnega fOoratot^ ki je sicer nekoliko raz-oril duhove zadnjih parov v konkurenci (plesali so nepretrgoma od onih do osmih zjutraj), tako da so =a sklenili brez zmagovalca, se je ačel nedeljski del sporeda. V jutranjih urah so na svoj račun Pnsli otroci, ki so se v družbi anima-orjev, ki delujejo v okviru CTL v-entro per il tempo libero), igrali in ~a,i obenem duška svoji ustvarjal-wsti. v zgodnjih popoldanskih urah Jo bila na programu lutkovna pred-frya. »igrice in družabna aktivnost« p- so na žalost odpadle zaradi me-^roloških razlogov. Mladinski pev-aki zbor Tabor je predstavil zanimi-0 masovno pevsko vajo, na kateri ^ se pobliže seznanili s tehničnimi zahtevami in s potekom priprav a zborovski nastop. Glasba, ki je i.7a. V tesni zvezi z nogami, čev-k in z vsem, kar sodi zraven, se je "Ovijala v prijetnem vzdušju, saj so e kupci lahko tudi smejali prilož-°stnim duhovičenjem. Višek popol-K' bil vsekakor zamejski mod-k “e*ile, ki je presegel vsa pričakan ja. Manekenke in manekeni so PiotH3 n'V°jU sve*’ovno priznanih top Večer se je nadaljeval s koncer-■ ljubljanskega kantavtorja Janija Kovačiča, ki je v svojem tipičnem slogu nastopil v polni dvorani Prosvetnega doma. Na odru so se nato zvrstile fri rock skupine glasbenega koordinacijskega centra »H posto delle fragole«. Navedli bi še ostale točke tabora: barvanje obrazov, fotografska in likovna razstava, razstava poezij, murales in izložba starih čevljev in oblačil ter stojnice z obrtniškimi izdelki. Mimo vremena in mimo Jadrana se je Tabor mladih torej že uveljavil in to je pravzaprav najpomembnejše. V času, ko se; vrstijo bridke ugotovitve o stagniranju na področju družbene nadgradnje, je Tabor mladih vnesel nekaj sveže sape. Mladi udeleženci so potrdili, da si teh prireditev želijo, in predvsem sedaj, ko z vseh strani slišimo obžalovanja na račun apatičnosti in ko nekateri sociologi trdijo, da je potrošništvo e-dini piavi ideal današnje mladine. Tabor mladih je dokaz, da je mladina se zmožna ustvarjanja in izvirnosti m upati je, da bodo tudi drugod sledili primeru Tabora mladih, ki je vreden pohvale. Cancia Rajonski sveti Danes ob 20. uri se na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestane rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. V četrtek, 31. maja, ob 19.30 se sestaneta rajonska sveta za Valmau-ro-Naselje sv. Sergija (Stara istrska cesta 43) in za Kolonjo - škorkljo (Ul. Cotogna 30). Okoli 16. ure včeraj so reševalci Rdečega križa posegli na Ul. Revol-tella, kjer se je ponesrečil 44-letni pešec Renato Udoni, mehanik iz Ul. Pasteur 33, ko je neprevidno prečkal cestišče zunaj prehoda za pešce. V tistem trenutku je namreč s svojim fiatom 127 pripeljal 37-letni Igor Dolenc z Opčin, Ul. Alpini 15, in ga podrl. Pešec je dobil več kostnih zlomov in nekaj odrgnin, na kirurškem oddelku katinarske bolnišnice pa se bo zdravil 30 dni. Fiat 127 povozil mladega motociklista 18-Ietni dijak Davide Bianchin iz Ul. Commerciale 17, se je včeraj zgodaj popoldne ponesrečil s svojim motornim kolesom, ko je vozil po Ul. Rittmayer in ga je na križišču z Ul. R. Manna povozil 21-letni Daniele Tedeschi s fiatom 127. Motociklist je v nesreči dobil lobanjski pretres in več udarcev in ran po obrazu in telesu. Reševalci Rdečega križa so ga pospremili na nevrokirurški oddelek bolnišnice na Katinari, kjer bo okreval v dvajsetih dneh. • V Novinarskem krožku bosta prof. Mezzeria in dr. Sergio Dolce predstavila publikacijo o dveh naturalističnih poteh v Glinščici. Srečanje bo jutri ob 16.30. • V konferenčni dvorani tržaškega Naravoslovnega muzeja bo drevi ob 19. uri predaval prof. Piero Leonardi z univerze v Ferrari o posebnostih prazgodovinske umetnosti. TRUE MLADI TRŽAČANI , KRIVI SMRTI ZOE FONDE Mnogo prezgodnja smrt dr. Andreja Tavčarja . 19-totni Roberto Cason, stanujoč v p • Romolo Gessi 14, 18-letni Dario tj ar iz Ul. Donatello 13 in 19-letni possano RonceUi iz Ul. Maiolica 17, j,, fri je mladi Tržačani, krivi smrti i^,Iefrto Zoe Fonde, lastnice majhne oakarne na Ul. Giulia. Preiskava, KI so na Ul. Giulia. s. Jo takoj po odkritju trupla o-1 ’ fr'*6 ženske začeli karabinjerji in 1 oddelek policije, je obrodila sanato- V solx)to' ko so agenti policije cin , tTL0, med iskanjem nekega izginulega brezplačen vstop za dame. Tel. na =t- SPREJMEMO v službo hišno pomočnico, veščo kuhanja, srednje starosti-samo, družinsko neodvisno, eventuemo tudi s sistemacijo stanovanja. Telefonirati na št. 69-110 od 8. do 20. ure-PRODAM Golf GTI v dobrem stanju-Tel. (0481) 21097. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodn® zamenja zlatarna Sosič - Narodna m* 44, Opčine - Trst. fotarex 03 ško Agent za Tržaško In Goriško pokrajino Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja: TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212 FOTOKOPIRNI SERVIS LIR 5 IBS Ul. F. Severo 149 (Univerzo) Tal.: 568688 Ul. F. Severa 4 (Sodišče) Tel.: 60354 TRST - : : »m radiotelevizitja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 Evropska volilna tribuna - štiri vprašanja PLI 14.15 II mondo di Quark 15.05 Kronike 15.30 šola in vzgoja 16.00 Cartoni magici 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.30 II gran teatro del West - TV film 19.00 Italia sera - dogodki, osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Giallosera 21.50 Quark - potovanje v svet znanosti 22.35 Dnevnik 22.45 Mister Fantasy - neposredno 23.50 Dnevnik - danes v parlamentu in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 15.45 Tandem - aktualnosti, igre, gosti 15.45 67. Giro d’Italia 17.00 - 18.30 Vediamoci sul due - glasba, gledališke in knjižne aktualnosti 17.35 Iz parlamenta 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Una vampata di violenza - film 22.10 Evropska politična tribuna 22.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Iz našega žepa 23.40 Srečanje s kinematografijo 23.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.45 13.00 Televideo 15.55 Šola in vzgoja 16.25 »L’arte della ceramica«, 1. nadalj. 16.45 Srečanja s stadioni 17.00 TV kriminalka 18.20 Srečanja z Čirom Sebastianel-lijem 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni program 20.05 Šola in vzgoja 20.30 3 sette speciale - kamera Franca Prosperija in Antonia Cli-matija 21.30 Glasbena oddaja - Diapason 22.20 Dnevnik 3 22.55 Cribb - po pripovedi Petra Lo-veseya 23.50 Kolesarske dirke JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 - 10.35 TV v šoli 16.10 - 22.20 Teletekst - RTV Ljubljana 17.30 Poročila 17.35 Zgodbe o Poluhcu, Poluhec nese kosilo očetu 17.50 Naša pesem 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Otok, človek, krš - jugoslovanski film 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Šest čevljev zemlje - nanizanka 21.05 Aktualno - administracija naša vsakdanja • 22.05 Dnevnik Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Pustolovščina - otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Musica da camera 19.30 Dnevnik 20.00 Teme in dileme - notranjepoli1 fcična oddaja 20.50 Žrebanje lota 21.00 Festove premiere - angleški filir 22.40 Dnevnik Koper 14.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Izvolitev predsednika pokrajinskega sveta TRST — Posvet o družinskih posvetovalnicah GRADIŠČE OB SOČI — Razstava deželnih vin TRST — Poimenovanje barkovljanskc ga mešanega pevskega zbora po Milanu Pertotu SOVODNJE — Pobratenje lovcev 17.00 TVD poročila 18.00 Na strani pravice - TV film 19.30 TVD Stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Obzorja: živeti z naravo 20.30 John Paul Jones - film 22.00 TVD vse danes 22.10 Veter in hrast - TV nadalj. 23.00 Košarka : Bosna - Jugoslavija ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - vodi Mike Bongiomo 12.45 II pranzo è servito - vodi Corrado 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Razzarti - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00,1 Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - vodi Raimondo Vianello 20.25 II profumo del potere - nadalj. 22.35 Speciale Canale 5 news 23.00 šport 24.00 L’infernale Quinian - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 8.45 Alberto ciccione - risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Non desiderare la donna d’altri film 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Guerra amore e fuga - filmska komedija 16.50 II magico mondo di Gigi 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Un milione al secondo - kviz 22.45 II mostro della laguna nera -film 0.20 Buck Rogers nel XXV secolo -TV film 1.20 šport ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Le vacanze del Sor Clemente -filmska komedija 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn - risanke 14.00 Devlin & Devlin - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke Vita dà strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Olimpiadi - Un amore - nadalj. 22.30 17 senza gloria - film 0.30 Portami al Ritz - filmska komedija TELEPADOVA 13.30 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 15.00' Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Risanke 19.00 Sam, ragazzo del West - Risanke 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 I tre della croce del sud - film 22.30 Catch 23.00 Hawaii squadra cinque zero -TV film TRIVENETA 11.30 Rumpole - TV film 12.30 Horoskop 12.45 Affari di cuore - TV film 13.30 Risanke 16.00 Filmski program 16.30 TV film 20.00 TV film 20.30 La doppia vita di Theophraste Longuet - nadaljevanka 22.00 II re del quartiere - TV film 22.30 Asta di gioielli 1.00 Horoskop 1.15 Film TELEFRIULI 14.00 Mariana, il diritto di nascere 15.30 Cara a cara - TV film 16.30 I diavoli della guerra - film 18.00 Risanke 19.00 Cara a cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere 21.30 Non aver paura delle tenebre 23.30 L’insegnante viene a casa - film r iz umetnostnih galerij Naivka Katarina Dabič v Trstu Že nekajkrat smo ugotovili, da je val sicer visoko cenjene Jugoslovan ske naive zapljusknil tudi čez mejo k nam in da imamo pri nas že več slikarjev, Id sledijo tej tehniki, nekateri pa tudi stilu. Sedaj pa se tu Pri nas, v Trstu, srečujemo s slikarko - naivko, ki prihaja kar iz Jugoslavije. V mislih imamo Katarino Dabič, ki trenutno razstavlja v restavraciji »Ippodromo«, torej v gostišču °b konjskem dirkališču na Montebel-lu. Vendar Dabdčeva ne prihaja v Trst kot gost iz Jugoslavije, pač pa je to ena tolikerih Jugoslovank, ki se je pred leti naselila v našem mestu in se je šele tu začela ukvarjati z likovnostjo, konkretno z naivo, ki jo je, kot bi rekli, prinesla v krvi s seboj. To je vsaj deloma očitno iz njenih del, iz razstavljenih slik, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Babičeva je 20. maja dala na o-gled kakih 20 srednje velikih in majhnih olj na steklu. Večino del lahko uvrstimo v skupino »jugoslovanske« naive, namreč v skupino, ki tako po Motivu kot tudi po načinu slikanja sledi zgledu starejših Hlebincev, torej hlebinski šoli. Gre na primer za pokrajine, za zimske motive, ki zajemajo skupinice hiš, ob njih kako drevo, ali pa za vrče ali vaze s cvetjem, zelo lepimi sončnicami ali zelo lepimi vsekakor izmišljenimi cveticami plave, vijoličaste, rumene in rdeče barve, da ne omenimo izredno lepe slike s krasnimi rdečimi maki. V drugo skupino spadajo slike, ki izhajajo verjetno iz kakega južnega predela Mediterana, npr. iz Grčije ali tudi iz Južne Italije, koder so pročelja hiš bela, zelo bela. V tretjo skupino pa bi vključili nekaj »ek sptike«, na primer sliko tigra med palmami, skratka nekaj, česar v naših krajih ni in si je likovnica celoten motiv morala zamisliti. Za razstavo Dabičeve bi še dodali, da je njeni tehniki slikanja vpliv Hle-bin ponekod zelor očiten, z druge strani pa je zanjo značilno tudi to,. da pogosto in tudi zelo učinkovito izkorišča črno ali vsaj zelo temno barvo za ozadje, česar pri hrvaških naivcih ne zasledimo nikoli. Sicer pa je najbolje razstavo si ogledati in časa za to je dovolj, saj bo trajala do 20. junija, (fre) Slike, ki niso le spomin . Tokrat objavljamo razglednice, ki kako sodijo v našo rubriko. Buffato Bill (William Frederick Cody) je “il s svojim cirkusom po celi Evropi ln tudi v naših krajih; pri nas je obudil »škandal«, ker je najavljal svoj cirkus tudi v slovenščini. Seveda ni vzbujal škandala zaradi nesramnega razkazovanja ameriških do-ttjorodcev ali zaradi svojega slovesa, ubijalca bizonov, ali morda, ker je Pripomogel h genocidu Indijancev. Vse to je bilo ovito v tančico roman Bke, ki jo je ustvarilo enostransko Prikazovanje dogodkov na Divjem 23 Padu. BUFFALO BILL« WILO WEST, Ali ni danes podobno s Slovenci? Nekateri bi jih hoteli videti le v kraških rezervatih, iz katerih bi lahko šli kvečjemu (pod okriljem in nadzorom letoviščarske ustanove) nastopat za turiste. Nekoč so prodirali z železnico v deželo Indijancev in kalili odnose med domorodci in »pionirji«. No, sedaj gradijo vpadnice, raz-laščajo vsevprek, obljubljajo, da so to zadnji posegi in govorijo, da Veliki beli oče skrbi za nas in pripravlja naš zaščitni zakon. Ali se še spominjamo, kje so zakopani naši tomahavki? (Iz zbirke F. F.) BUFFALO BILUS WILD WEST. BUFFALO BILUS WILD WEST, RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik; Almanah: Veter raznaša besede -(8.45) 'Glasbeni potpuri - 10.10 Oddaja za otroški vrtec - 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja - (11.30) Literarni listi - (11.40) Glasbeni pot puri - 12.00 Folklora narodov Jugo- ■ slavi je - (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: »Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o živi vodi«. Po ruski ljudski pravljici napisal Marjan Kravos. Izvedba : Radijski o-der; - (15.00) Naš jezik; - (15.05) Tja in nazaj - (16.00) Od Milj do Devina - (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Italijanski deželni avtorji: SteMo Mattioni: »Letališče«. Radijska drama; 18.45 Glasbena medigra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; Objave, EP; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Najlepši o-pemi spevi; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music ; 9.15 Edig Galletti ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Glasbena oddaja; 15.45 Neuvrščeni; 18.45 Orkestralna glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja iddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pool sportivo; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana ; 15.03 Športna oddaja; 17.00 Aktualnosti; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Vrtiljak; 21.35 Nočna glasba; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 22.50 Iz parlamenta ; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Evropska politična tribuna; 8.15 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program ; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Popoldanski spored; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Industrijske rastline - krompir; 8.35 Iz glasbenih šol, Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 ■ Rezervirano za....; 11.06 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov: 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.06 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.56 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripovedne pesmi I. ; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Ladijska šola, Antonio Skarmeta; Nujna potrpežljivost; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce za- bavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, Vojislav Kuzmanovič : Zapisi, V tržiški ladjedelnici Sodelovanje med Gorico in Novo Gorico Zaostritev sindikalnega boja Jutri razprava v deželnem svetu V tržiški ladjedelnici so pričeli izvajati že napovedane oblike sindikal nega boja. Z vrsto razčlenjenih stavk nameravajo zakasniti izročitev tankerja Agip Liguria družbi SNAM. Ladja bi morala v prihodnjih dneh zapustiti ladjedelnico, namenjena v Trst, kjer naj bi opravili še nekaj manjših posegov. Včeraj zgodaj zjutraj je bila v ladjedelnici skupščina. Pravzaprav sta bili v kratkem časovnem razdobju včeraj kar dve sindikalni zborovanji. Ob 6. uri so se na skupščini zbrali delavci, ki so še zaposleni, dve uri zatem pa je bila v tovarniški menzi običajna ponedeljkova skupščina delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Na obeh zborovanjih so razpravljali o skrajno zaskrbljujočem položaju ter o pripravah na dva dogodka, ki se bosta zvrstila v tem tednu. V četrtek bo v Rimu spet srečanje med predstvaniki vlade, raznih državnih ustanov in sindikati o pripravi srednjeročnega načrta za pomorsko gospodarstvo. Jutri pa naj bi o položaju v podjetjih z državno udeležbo ter zlasti o položaju v tr- žiški ladjedelnici razpravljali na seji deželnega sveta. V Trst bo ob tej priložnost odpotovala dokaj številna delegacija delavcev v dopolnilni blagajni, da bi sledila razpravi v deželni zbornici. Sindikalna kronika pa beleži za danes še en pomemben dogodek. Od 10. do 12 ure bodo stavkali delavci podjetja Acciaierie Alto Adriatico. Delavci bodo pripravili tudi protestno manifestacijo po mestnih ulicah. Ob 11. uri bo na Trgu republike sindikalno zborovanje, govoril bo Flavto Sniderò. Delavci valjarne, ki je še zmeraj pod komisarsko upravo, opozarjajo na nujnost hitrega razreševanja vprašanja v zvezi s prevzemom po- À Veliko sreče na skupni življenjski poti želi ANAMARIJI iu RENCOTU mladinska sekcija SSk. djetja s strani konzorcija zasebnih podjetnikov. Delegacija tovarniškega sveta in sindikalistov se bo sestala tudi s prefektumim komisarjem na tržiški občini, Barellarijem. Dvojezični plakati: zakaj ne v mestu? Na zadnji seji pokrajinskega sveta je svetovalka Aleksandra Devetak, skupaj z drugimi svetovalci KPI, vložila interpelacijo glede plakatov pokrajinske uprave ob 25. aprilu. Svetovalci KPI soglašajo z vsebino, ki se sklicuje na ideale demokracije, miru in sožitja, še posebej pa z odločitvijo, da se plakati tiskajo dvojezično. Pri tem pa je dala pokrajina nalepiti dvojezične plakate samo po slovenskih vaseh, ne pa v Gorici, kjer — ugotavljajo podpisniki — je dober del občanov slovenske narodnosti, med temi tudi eden od članov samega pokrajinskega odbora. Zaradi tega sprašujejo odbor, ali ne meni, da se na tak način žalijo prav ideali, ki jih poveličuje vsebina plakatov. Poleg tega želijo svetoval ci KPI razlago o ravnanju uprave, z navedbo skupnega števila natisnjenih plakatov in koliko od teh so nalepili v mestu. S seje občinskega sveta v Sovodnjah Z deli za ureditev kanalizacije na območju Rupe in Peči bodo predvidoma pričeli še v tem letu. Tako je bilo poročilo župana Vita Primožiča na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, v razpravi o najetju posojila 282 milijonov lir, s čimer bo občina zagotovila celotno kritje za prvi del načrta. Predvideni strošek znaša 470 milijonov lir. Na zadnji seji je občinski svet nadalje z večino glasov (vzdržala sta se dva predstavnika manjšine) odobril načrt loti zarije cone C 4 v Gabrjah, predlog o zakupu del za popravilo strehe osnovne šole v Rupi in nakup nove opreme za urade. Svet je sklepal tudi o nekaterih drugih, manj pomembnih zadevah. Na začetku seje je župan Primožič poročal o slovesnosti, ki bo 31. t.m. v Petovljah ter o poimenovanju ulice po padlih karabinjerjih podžupan pa je ugodno ocenil vseslovenski shod v Gorici 20. maja. • Člani goriškega društva GMG so se v sredo, 23. t.m., udeležili teka na 17 kilometrov dolgi progi od Kobarida do Tolmina za skupine. Na prireditvi je sodelovalo skupaj 30 ekip. Občni zbor Združenja goriških industrijcev Medtem ko se drugod po državi že kažejo, čeprav še dokaj medli, znaki poživitve gospodarstva, se na Goriškem gospodarska kriza poglablja, zlasti v velikih podjetjih z državno soudeležbo. Gospodarska kriza in iskanje izhoda iz nje je bila v ospredju poročila in razprave na nedeljskem občnem zboru Združenja goriških industrijcev, ki je potekal v konferenčni dvorani goriškega razstavišča v Ul. Della Barca, ob udeležbi številnih predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja go-riške pokrajine in dežele. Občnega zbora industrijcev so se med drugimi udeležili predsednik deželnega odbora Comelli, deželna odbornika Brancati in Francescutto, goriški župan Scarano in predsednik pokrajine Cumpeta, predsednik deželnega združenja industrijcev Gianni Cogolo itd. V obširnem poročilu je predsednik Združenja goriških industrijcev Pierino Guerra analiziral položaj gospodarstva na Goriškem. Kljub izredno težavnim pogojem, je v naši pokrajini še zmeraj lepo število podjetnikov, ki so pripravljeni dati svoj doprinos k premostitvi sedanjega položaja, je dejal Guerra. Izhod iz gospodarske krize je v odpravi razlik med gospodarsko šibkejšimi in močnejšimi območji v deželi. Guerra je na splošno ugodno ocenil ukrepe, ki jih pripravlja dežela za poživitev gospodarstva (zlasti deželni zakon štev. 70) in opozoril na nujnost korektnega izvajanja teh u-krepov. Primerne pogoje za poživitev gospodarstva na Goriškem bi lahko zagotovili tudi z olajšanjem finančnih bremen podjetij, z racionalizacijo obstoječih inštrumentov, kot so rotacijski sklad, delovanje deželne finančne družbe Friulia itd. Predsednik deželnega odbora Comelli je v svojem posegu zagotovil, da si dežela prizadeva za odpravo sedanjega trenutka in napovedal, da je v pripravi, poleg že obstoječih u-krepov, nov poseg dežele za preko tisoč milijard lir v korist gospodarstva. Goriški župan Scarano je z navajanjem statističnih podatkov skušal dokazati, kako je bilo dve tretjini razpoložljivih sredstev iz zakona štev. 70 v bistvu dodeljenih potresnemu in goratemu območju videmske in porde-nonske pokrajine, preostala tretjina pa tržaški in goriški pokrajini. Gianni Cogolo, predsednik deželne zveze industrijcev, je zavrnil očitke, češ, da se s sedanjimi ukrepi še krepi razlika med šibkejšimi in bolj razvitimi območji v deželi. IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE V prometni nesreči, zgodila se je v nedeljo okrog 21.30 v Ul. Leoni v Gorici, se je poškodoval 67 letni Angelo Grassi iz Gorice, Ul. Paolo Diacono 6. Upokojenca je pri prečkanju ceste povozil avto. Ozdravel bo predvidoma v treh tednih. v' V Avditoriju dò 16. junija razstava del Nedeljka Pečanca Do 16. junija je na ogled v deželnem avditoriju razstava grafičnih del Nedeljka Pečanca, umetnika doma v Bosni, ki pa že dve desetletji živi in ustvarja v Novi Gorici. Razstavo so odprli v soboto zvečer, s slovesnostjo v prisotnosti številnih predstavnikov političnega in kulturnega življenja Gorice ili Nove Gorice. Bila sta poleg drugih prisotna župana obeh mest, Scarano in Bašin. Prireditev namreč sodi v okvir kulturnih izmenjav med Gorico in Novo Gorico. Tako Scarano, kakor Bašin sta v pozdravnih nagovorih naglasila, kako se sodelovanje na kulturnem področju že vrsto let uspešno odvija in izpopolnjuje, kar je nedvomno dokaz skupne volje po ustvarjalnem in aktivnem sožitju in medsebojnem spoznavanju. Predsednik novogoriške skupščine Danilo Bašin je še posebej naglasil, kako je sodelovanje na področju kulture v zadnjem času preraslo okvir prirejanja likovnih razstav in sega danes že na področje gledališkega ustvarjanja, glasbenih in pevskih pri reditev itd. Zaostaja edinole sodelovanje na področju publicistike, kar bi kazalo v prihodnje nadoknaditi. Vsa ta dejavnost ima poleg kultur- nega tudi globok politični in družbeni pomen, saj je usmerjena k boljšemu medsebojnemu poznavanju in spoštovanju, kar je osnova za boljše sožitje. V okviru takega sodelovanja pa morajo imeti tudi manjšine svoje mesto. Bašin je v govoru izrazil tudi presenečenje nad stališčem, ki ga je goriški občinski odbor sprejel do manifestacije 20. maja na Travniku, svoj poseg pa zaključil, da so v Novi Gorici sodelovanje zmeraj gradili na načelih odkritosti in medsebojnega spoštovanja in da nameravajo tako ravnati tudi v prihodnje. Najbrž nihče ni pričakoval, da bodo ob odprtju razstave govorili tudi o takih stvareh in so zato v krogih gostiteljev izjavo sprejeli s »presenečenjem«. O življenjski ir. umetniški poti Nedeljka Pečanca sta spregovorila Fulvio Monai in Brane Kovič. Na razpolago obiskovalcem razstave je tudi katalog, v italijanščini in slovenščini, ki pa na žalost vsebuje tudi nekaj »spodrsljajev«, ki najbrž ne sodijo v okvir tistega medsebojnega spoštovanja, ki si ga kot Slovenci želimo in si zanj prizadevamo. Odkrili so ga v Rožni dolini Obeležje padlim krajanom in žrtvam nacifašizma V Rožni dolini pri Novi Gorici so v nedeljo popoldne odkrili spominsko obeležje revoluciji, padlim borcem in drugim žrtvam okupatorjev na območju tamkajšnje krajevne skupnosti. Poleg Rožne doline slednjo sestavljata tudi naselji Ajševica in Stara gora. Spomenik je napravljen v obliki nad 8 ton težke kamnite skulpture, ki jo je zasnoval in izdelal akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj. Stoji pa na ploščadi pri Bajti, ob glavni cesti proti Ljubljani. Obeležje je odkrila najstarejša občanka v Rožni dolini, 91-letna Julijana Volk, katere mož je umrl v nacističnem taborišču, sin pa padel v partizanih. O razvoju narodnoosvobodilnega boja na območju sedanjega naselja Rožna dolina sta govorila predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Bogomir Lemut in predsednik Sveta krajevne skupnosti Andrej Orel. Ob nedeljski slovesnosti so Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije v Rožni dolini izdale spominsko publikacijo, ki nima zgolj priložnostne vrednosti in pomena. V njej je namreč podrobno in z raznih plati opisana preteklost sedanje* krajevne skupnosti, torej naselij Rožna dolina, Ajševica in Rožna dolina. V njej tudi beremo, »da je v enotah NOB bilo aktivno vključenih 78 borcev, v orga: n!tirano delo pa 58 aktivistov. V za- porih in internacijah je bilo 34 oseb. V partizanskih enotah je padlo 18 borcev. V internacijah in zaporih pa je umrlo 9 zapornikov. Okupator je vasi večkrat oropal. Požgal in uničil je 31 domačij«. M. D. SLOVENSKO k-,STALNO „. ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici BRENDAN BEHAN TALEC Danes, 29. maja, ob 20.30 — abonma red C predavanja V deželnem avditoriju bo drevi ob 18. uri na vrsti drugo predavanje iz ciklusa predavanj o zdravstveni vzgoji. Govoril bo prof. Raimondi. Predavanje bodo ponovili jutri ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Gradišču. Športni dan osnovnošolcev Otroška oJimpiada, ki so se je udeležili vsi otroci slovenskih osnovnih šol na Goriškem, se je iztekla v najboljšem redu, za kar gre v prvi vrsti pohvala učiteljem, ravnateljem in zunanjim sodelavcem. Podrobno o tem poročamo na športni strani. Na sliki: trenutek s sobotne mladinske prireditve. )) Banca Agricola Gorizia»«» 1 Kmečka banka Gorica«"-* skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Učenci slovenskih osnovnih šol so se dobro odrezali Na Battistijevem trgu v Gorici je bila v. saboto vsakoletna svečanost z blagoslovom vozil, s katero je bilo združeno tudi nagrajevanje učencev goriških osnovnih šol, ki so se najbolje uvrstili na natečaju o prometni vzgoji. Kot smo že poročali se je tečajev prometne vzgoje udeležilo več kot 600 učencev četrtih in petih razredov osnovnih šol. Ob zaključku so morali opraviti teoretski in praktični izpit (v vožnji s kolesom). Letos so se izkazali učenci slovenskih osnovnih šol, saj so med nagrajenimi kar trije učenci 4. razreda šole Fran Erjavec v Štandrežu in eden iz 5. razreda šole Oton Župančič v Gorici. Pohvala gre predvsem učiteljicama Zdenki Kovic in Terezi Srebrnič, ki sta svoje učence dobro prioravili za uspeh v številni konkurenci. Pokal je prejela Darja Pavio, s kolesom pa so bili nagrajeni Piergiorgio Visintin, Boris Lutman in Mitja Kobal. Slednji je skupaj z 8 drugimi učenci dosegel najvišje število točk. Slovesnost na kateri sta spregovorila predsednik avtomobilskega kluba in županov zastopnik se je zaklju-'ila z blagoslovom vojaških in poli-.ijskih ter drugih vozil s strani nad-iofa Bommarca. V Parizu umrla Nevenka Šuligoj Za zahrbtno boleznijo je v soboto v Parizu umrla 32-letna Nevenka Šu- ligoj por. Kodrič iz Gorice. V francoskem glavnem mestu je bila že dalj časa na zdravljenju. Kruta usoda je Nevenko odtrgala od svojih dragih, moža Mikija, mame Majde, očeta Albina in brata Marka. Pokojnico, ki je obiskovala osnovno in nižjo srednjo šoto v Gorici ter nato nadaljevala šolanje v Trstu in se zatem zaposlila v družinski trgovini v Gorici, bodo prepeljali iz Pariza v domače mesto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72-340. 25. MAJ - 3. JUNIJ v GRADIŠČU (Gradisca d’Isonzo) - dvorana Berga-mas XIX. GRAN PREMIO NOÈ — Razstava vin Furlanije - Julijske krajine — Gastronomska razstava furlanske kuhinje razna obvestila V prodaji so vstopnice za koncert violinista Salvatore Accarda in pianista Bruna Canina, ki bo v sredo, 6. junija, v Avditoriju. Vstopnice prodajajo v uradu avtonomne letovi-ščarske ustanove na Verdijevem korzu. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo rapporti degli svedesi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »La casa del top; peto giallo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00—22.00 »La vito è un romanzo«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Sono un topo d’albergo«. PRINCIPE 18.00—22.00 »Le pomoviziose«. Prepovedan mladini pod 18-letom. COMUNALE 21.00 Koncert pianiste Vladimira Krpana. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Balkan express«- SVOBODA 18.30—20.30 »Super dečko«. DESKLE 19.30 »1001 noč v Tokiu«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551. Poraz naših košarkarjev v tretji in odločilni tekmi v Pistoii za napredovanje v B ligo Jadranovcem usoden začetek drugega polčasa Maltinti — Jadran 80:75 (35:32) MALTINTI PISTOIA — Di Grazia 2, Della Rosa 6 (6:8), Daviddi 14 (4:8), Sarti 17 (5:6), Carli 14 (6:7), Scsoldi 8 (Z:4), De Stradis 6, Gori, Giunti 13 (3:3), Uccini. JADRAN: Žerjal 4, Raubar 6, Klavdij Stare 5 (3:6), Gulič, Sosič 6 (0:1), Ivo Starc 8 (Z:2), Vitez 19 (5:5), Ban 21 (13:14), Vremec, Daneu 4. SODNIKA : IM addai oni (Neapelj) in Morronc (Turin). GLEDALCEV: 2.000. PROSTI METI: Maltinti 26:38, Jadran 25:30. OSEBNE NAPAKE: Maltinti 24, Jadran 30. PET OSEBNIH NAPAK: Giunti (31), Daviddi (36), Žerjal (36), Vitez (40), Ban (40), De Stradis (40). Pred pričetkom tekme je predsednik domačega moštva izročil Jadrano-vemu predsedniku Gantarju in kapetanu Žerjalu ter sodnikoma spominska darila. Z enominutnim molkom so se nato spomnili na pred kratkim umrlega Predsednika društva Maura Mal tinti ja. Jadran je v tretji in odločilni tek-(bi v Pistoii izgubil proti Maltintiju I*1 tako bodo naši košarkarji tudi v Prihodnji sezoni igrali še naprej v -1 ligi. Maltinti pa je seveda napredoval v B ligo in tako uspešno soočal to prvenstvo, v katerem je Večji del imel vodilno vlogo in bil P° regularnem delu le-tega tudi zanesljivo v vodstvu. Našim je torej v uteho, da so izgubili proti odlični ekipi, ki v svojih Vfstah šteje nekaj izkušenih posamez-rrrkov, ki so že igrali v višjih ligah in so prav zaradi te izkušenosti tudi slavili, čeprav ne brez težav, proti našim košarkarjem, ki so gotovo v nedeljo v Pistoii z dvignjeno glavo, čeprav kot poraženci, zapuščali i-grišče. Mislimo, da za nedeljsko srečanje ry mogoča ocena, če tekme ne uokvi-rimo kot »poseben športni dogodek«, “d je to boj za napredovanje v B hgo. Torej tekma, v kateri so mimo tehničnih in taktičnih sposobnosti o-beh moštev, odločale predvsem druge, tedi minimalne okoliščine. Po tekmi je bilo seveda dokaj lah-k° ugotoviti, da je domačinom delno n^Pelo s široko consko obrambo zaustaviti naša dva najboljša strelca (Bana in Viteza) ; da so naši premalo prodirali; da je bil prenos žoge Prepočasen in da tudi prepočasna je bila izpeljava napadov; da bi lahko Prodirali na koš preko centrov itd. Ekipfi pa se tako poznata, da je bite skoraj na dlani, da je do tega tedi prišlo. V takih odločilnih tek-teah je skoraj nemogoče, da bi košarkarji igrali drugače, kot znajo. Ja-dranovci so tako predvajali kot ved-n° doslej »paralelno igro«, da bi žogo dobila najboljša strelca in preko teh zaključevali na koš. Izkušeni tek-dtec pa je seveda poznal vse vrline *n slabosti našega moštva. Zato tute ni čudno, da je našim otežkočal Stran pripravil BRANKO LAKOVIČ prenos žoge, da je prisilil jadranov-ce, da so metali iz neugodnega položaja, da je pustil večjo svobodo i-gralcem, ki so manj nevarni za koš. Pri tem pa moramo dodati še, da je Maltinti jev trener Salenti imel na razpolago tudi več taktičnih variant (strumno je izkoristil svoja dva centra, že od začetka je igral De Stradis, ki v prvih dveh tekmah ni nastopil, s tem pa je razbremenil vodenja igre odličnega strelca Sartija in imel tako stalno tri napadalna izhodišča proti Jadranovi coni: Sarti -center - Daviddi). Domači trener si je tako celo privoščil, da je samo v zadnjih dveh minutah poslal na i-grišče odličnega Di Grazio. Napadalna moč našega moštva je seveda že poznana vsem tekmecem v C -1 ligi in kako naj ne bi bila tako spretnemu trenerju, kot je Sa-lerni? Toda mimo vseh taktičnih »prijemov« pa so tudi v tem srečanju o-dločale druge okoliščine. Našim je bil namreč usoden začetek drugega polčasa, ko so zagrešili neka,! naivnih napak, domačini pa so te napake tudi izkoristili in dosegli visoko prednost, ki je v 28. min. že znašala 17 točk (53:38). In prav tedaj, ko bi morali jadranovci urediti svoje vrste, je vsakdo skušal popraviti rezultat s prenagljenim metom in stanje seveda še poslabšal. Tudi v teh težkih trenutkih pa naši fantje niso popustili. Silovito so reagirali, da bi minuto in 55’ pred koncem tekme skoraj ves zaostanek Jadranovec Boris Vitez med metom na koš nadoknadili (72:74). V tem delu tek me pa je tudi tako izkušene doma čine prevzel »strah pred zmago«. Bi li so prav ti, nekdanji igr etici prvoli gaških klubov, ki so »izgubili glavo« V zadnjih in odločilnih trenutkih pa so naši zopet napravili dve naivni napaki in poraz je bil neizbežen. V našem moštvu sta zelo uspešno igrala Valter Sosič in Sandi Raubar, zelo dober pa je bil tudi Peter Žerjal. Sicer pa koga od jadranovcev ne bi pohvalili v tem srečanju: vsi so dali vse od sebe, igrali so požrtvovalno, borili so se srčno. Tudi tokrat pa niso imeli sreče. Predsednik Maltintija: »Jadran ponos vaše skupnosti« Po tekmi se je bilo zares težko »prebiti« do Maltintijevih slačilnic. Navdušenje med igralci, odborniki je bilo seveda izredno. Predsednik domačega društva Piero Becciani je le s težavo zadrževal solze: »Za nas bo to srečanje nepozabno. Poplačan je tako ves naš napor zadnjih let, ko smo s temeljitim delom pripravili moštvo za B ligo. Mislim, da smo si napredovanje tudi zaslužili, saj smo to predvsem dokazali v teku regularnega dela prvenstva, ko smo bili tudi zanesljivo prvi.« »Kaj pa o Jadranu in o njegovih navijačih?« »Jadran je ne samo proti nam dokazal, da si je povsem zaslužil uvrstitev v play-off, pa še kaj več. Vaši navijači pa so bili izredni. Takega navdušenja še nisem videl. Ta srečanja so tudi omogočila, da sem in smo spoznali vašo narodnostno skupnost, ki si tako kakovostno moštvo tudi zasluži. Želim še polno uspehov ne samo vašemu moštvu, temveč vsem vam, ki predstavljate to skupnost v Italiji.« Maltinti jev igralec De Stradis: »Bil je to boj dveh izenačenih moštev, v katerem smo uspeli mi zmagati, ker smo imeli tudi nekaj več sreče od Jadrana. Vaša ekipa pa je dokazala, da ima vse možnosti, da napreduje v višjo ligo. Sicer pa dovolite mi, da rečem, da bi bila tudi krivica, da bi mi ne napredovali v B ligo, potem ko smo večji del regularnega dela prvenstva zanesljivo tudi vodili. Vašim fantom pa čestitam za odlično igro.« Maltinti jev trener Piemicola Saler-ni: »Mislim, da smo v tem srečanju zasluženo zmagali. Vseskozi smo bili v vodstvu in tudi vodili z visoko razliko. Prav tedaj pa je Jadran pokazal velik značaj in ponos. Mi smo spremenili način igranja, Jadran pa je močno reagiral in nadoknadil zaostanek. V končnih minutah pa smo uspe-di obdržati minimalno prednost in tudi zmagati. V B ligo smo napredovali mi, toda ponavljam, da bi si napredovanje zaslužili obe ekipi, kajti menim, da sta naše in vaše moštvo najmočnejši v tej ligi.« »Kaj pa o posameznikih?« »Glede moje ekipe bi pohvalil vse v celoti. Vsi so prispevali k tej, za nas nepozabni zmagi. Pri Jadranu pa so bili v tem srečanju v ospredju prav tisti košarkarji, ki navadno ne igrajo vodilne vloge. Tu predvsem mislim na Sosiča in Raubar ja.« V Jadranovem taboru je bilo seveda vzdušje povsem drugačno. Fantje in odborniki so bili dokaj potrti. Tudi letos jim ni uspel velik podvig. Niso pa bili razočarani. Dali so vse od sebe, igrali požrtvovalno. Spontan in dolg aplavz svojih navijačev po tekmi jim je gotovo omilil grenkobo tega poraza. Jadranov predsednik, dr. Gantar: »Fantje so tudi v tem srečanju dokazali, da so si zaslužili tako visoko uvrstitev v tem prvenstvu in da so igrali v končnici prvenstva. Verjetno so v tej tekmi čutili preveliko odgovornost. Vsem nam je izredno žal, da nismo razveselili svojih navijačev z zmago, saj prav navijačem gre po-, novna pohvala, da so tako množično in zanosno bodrili naše fante in da so zopet pokazali, da jim je Jadran pri srcu. Ne glede na ta poraz smo že postavili osnove za bodoči pro gram. Izkoriščam pa to priložnost, da ponovno apeliram na vse, ki sledijo Jadranu, da mu tudi neposredno priskočijo na pomoč.« Trener Andrej Žagar: »Če upoštevamo nervozo pa tudi pomembnost tega srečanja, menim, da je bila igra na visokem nivoju. Bilo je precej lepih akcij na obeh straneh. Naše napake pa so bile storjene v preveliki želji do zmage. Večja zbranost in izkušenost pa je omogočila domačinom, da so si v začetku drugega polčasa nabrali visoko prednost. Ta razlika jih je verjetno uspavala. Spremenili so ritem igre in nam je to omogočilo. Skoraj 500 naših navijačev na tekmi v Pistoii v Skupina naših navijačev med nedeljsko tekmo »Che pubblico! Che pubblico!« (kakšna publika) je eden od odbornikov Maltintija glasno komentiral množično prisotnost naših navijačev na nedeljski tekmi v Pistoii. »Ko bi imeli take navijače, bi v Pistoii verjetno že imeli prvoligaša,« je še dodal odbornik. In zares takega vzdušja, takega navdušenega in zanosnega navijanja naši košarkarji niso bili nikdar deležni na gostovanjih, čeprav so se njihovi navijači še kako izkazali v vseh teh letih. V Pistoio so Jadranovi navijači dopotovali s šestimi avtobusi, z osebnimi avtomobili, s kombiji in tudi z vlakom. Pistoia pa rti tako blizu... In vseeno so Jadranovi košarkarji v nedeljo igrali kot doma. Na tribunah je namreč sedelo skoraj 500 naših navijačev, ki so do zadnjega kotička napolnili srednjo tribuno. Prizorišče je bilo nepozabno: več kot 400 plavih, belih in rdečih balončkov je skoraj prekrilo tribuno, slovenske pe- smi, ob spremljavi kitar in harmonik, vihranje Jadranovih zastav ter športno navijanje je pustilo tudi pri domačih gledalcih nepozaben vtis. »Che gente, che gente,« je neka ženska blizu nas navdušeno komentirala zgledno obnašanje naših ljudi. In tudi po porazu, ko so marsikateremu našemu navijaču tekle solze po obrazu, pa so bili naši košarkarji deležni srčnega pozdrava. »Jadran, Jadran,« se je dvigoval vzklil petstoterice, ki je z veliko žalostjo v srcu sprejela tudi ta poraz, pa se zopet zahvalila fantom ne samo za ves trud, ki so ga vložili na tem srečanju, temveč skoči vso sezono. »Ti so naravnost nori. Vozili so se ves dan, izgubili so, sedaj jih čaka nova naporna vožnja, vseeno pa navdušeno pozdravljajo svoje fante,« je komentiral eden od domačih navijačev. Ta »fenomen« mu je seveda tuj. Ne ve namreč, da Jadran za nas ni le košarkarsko moštvo, temveč mho-go več. da smo jim zmago ogrozili. Sojenje je bilo za pohvalo, saj so bile sodniške napake gotovo nenamerne. Ponovno pa je prišlo do izraza, da je domači teren v play-off le precej pomemben. V tej telimi pa je bil odločilen tudi skok pod košema. Slabše smo skakali kot v Trstu.« Jadranov kapetan Peter Žerjal: »Nismo igrali dobro. Ko so domačini dosegli visoko prednost, smo v preveliki želji, da bi to razliko takoj zmanjšali, prehitro metali na koš in seveda grešili. S tem pa se je prednost Maltintija še večala.« »Sicer pa ste nato tudi ves zaostanek skoraj nadoknadili...« »Dobro smo reagirali. Ko pa smo domačine skoraj dohiteli, smo napravili zopet nekaj napak in ni bilo več pomoči. Zares nimamo sreče!« Po splošnem mnenju je bil Valter Sosič tokrat gotovo eden najboljših v Jadranovih vrstah. »S svojo igro si lahko povsem zadovoljen. Pohvalil te je tudi trener Maltintija,« smo namignili Valterju. »Kaj vse to, ko pa sem proti koncu tekme izgubil izredno dragoceno žogo, s tem da sem jo kar direktno podal nasprotniku. Glede same tekme bi dejal, da je eden od razlogov za )x>raz prepočasen napad proti nasprotnikovi coni.« »Kaj pa meni naš košarkarski delavec Maks Raseni?« »Najprej moram dodati, da je Maltinti odlično moštvo. Naši pa so proti tako močnemu nasprotniku igrali dobro, čeprav so bili v obrambi nekoliko slabši kot sicer in tudi s težavo so prihajali do ugodnega položaja za met.« Jadranovci v številkah Posredujemo vam statistične podatke našega moštva na nedeljski tekmi v Pistoii. METI. POD KOŠEM: Klavdij Starc 0:4; Ivo Starc 1:2; Vitez 2:3; Daneu 2:2; Ban 3:8; Raubar 3:4; Sosič 2:2. OD DALEČ K. Starc 1:3; Ivo Starc 2:4; Vitez 5:11; Ban 1:5; Raubar 0:2; Sosič 1:2; Žerjal 2:5. SKOKI. V OBRAMBI Vitez 3; Daneu T; Ban 5; Raubar 3; Sosič 2; Žerjal 1. V NAPADU Vitez 2; Ban 4. PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1; Vitez 1; Daneu 1; Ban 2; Raubar 2, Sosič 1; Žerjal 1; Gulič 1. IZGUBLJENE ŽOGE: I. Starc 2; Vitez 3; Daneu 2; Raubar 1; Sosič 1; Žerjal 2. TONE SVETINA Med nebom in peMom -------153______- »Ubogi Janez!« je dejal Karlo. »Kakšno mučenje bo moral prestati, če bo ostal °tlej živ,« so menili drugi. . V taborišču pod Suhorjem so našli komisarja Ale-a Sorto. Zdelan od boja z Italijani, z razcefrano, okr dvljeno obleko, utrujen in opraskan, je bil še vedne B°d vtisom bitke na gori in preboja, v katerem je bile evet ujetih. Z njim so bili še štirje borci, ki so se Prebili, in dva ranjenca. Aleš, ki je bil po značaju optimist, vesel človek, vedno pripravljen zapeti v dobri družbi — borce je naučil peti mnogo revolucionarnih pesmi — dober de-klamator in govornik, tudi v tem položaju ni klonil. Karlo ga je pazljivo poslušal. Vsi so sedeli okoli njega in ga gledali napeto, da ja ne bi preslišali kakšne besede. »Čakali smo jih brez potrebe,« je menil tudi Aleš. »Pa še sreča, da so bili Italijani premalo odločni! Če bi nas bili pred mrakom vrgli s položajev, bi se bili rešili redki, tako na gosto so bile povsod zasede. Ko si se ognil eni, si trčil v drugo. Naj vam povem, da so me dvakrat držali. Prvič sem se rešil s pištolo. Neki vojak me je skoraj zadavil, šele ko sem mu spustil tri krogle v trebuh, se je kot mrtva vreča zvalil ob meni. Drugič me je, bogve kako, nekdo ujel za noge. Valjala sva se po tleh, spustil me je šele potem, ko sem mu potisnil prste v oči in ga krepko sunil s kolenom med noge. Vsi niso imeli te sreče.« »Koga pa so ujeli?« »Samo naše iz Brkinske čete«. Aleš je z žalostjo v očeh našteval imena borcev, s katerimi so prebili nekaj mesecev trdega življenja v hosti in ki jih ne bo več... Karlo je poslal dva kurirja, da zbereta vse raz-begle in tiste, ki niso bili pri četi. Naslednji dan so prišli njegovi iz skrivališča pri Osojniku, brata Edvin in Lojze pa sestra Kristina, Marija pa je ostala pri Verici in Janezku, ki sta bila še otroka. Do večera se je v taborišču nabralo že petnajst borcev, ki so najavljali nove. Nekaj aktivistov je bilo skritih v gozdu. Sporočili so, da se bodo priključili , bojni enoti. Italijani so z vojsko in karabinjerji še vedno strogo nadzorovali vse Brkine; v mnogih vaseh so bile postojanke, katerih posadke niso dovolile kmetom svobodnega gibanja. Iz previdnosti niso zakurili ognja. S hrano so jih oskrbeli zanesljivi sodelavci iz bližnje vasi. V včerajšnji 10. etapi »gira d’Italia« Francoz Gay ant prvi v Isernii 1. jugoslovanska nogometna liga \ Kljub zmagi Olimpija iz lige? BERNIA — Mladi Francoz Mar-tial Gay ant je osvojil včerajšnjo, 10. etapo mednarodne kolesarske dirke po Italiji, Francesco Moser, ki se je moral v glavnem tudi včeraj sam truditi, da je preprečeval napade najnevarnejših tekmecev na skupni lestvici, pa je še naprej obdržal roza majico. Gayantu je včeraj uspel beg 50 km pred ciljem. Silovito je potegnil in pustil za sabo zasledovalce. Vse je tudi nato kazalo, da mu bo dolgi beg spodletel, saj so ga na ciljni ravnini zasledovalci skoraj ujeli. Mladi Francoz pa je še imel toliko moči, da je pred ciljem »potegnil« in dvignjenih rok tudi zmagal. Naj omenimo, da je med včerajšnjo etapo padel in se poškodoval Pe-tersen, ki so ga tudi odpeljali v bolnišnico. Zdravniki pa so sporočili, da je Petersemovo zdravstveno stanje že boljše. VRSTNI RED 10. ETAPE (Cava dei Tirreni - Isemia, 209 km) 1. Martial Gayant (Fr.) 5.40’5” s poprečno hitrostjo 36,779 km na uro; 2. Mottet (Fr.) po 19"; 3. Saronni Xlt.); De Vlaeminck (Bel.) ; 5. Argenta (It.) 23”; 6. Fignon (Fr.); 7. Pedersen (Nor.); 8. Van Calster (Bel.); 9. Van Der Velde (Niz.); 10. Ravanello (It.) in večja skupina kolesarjev z Mottetovim časom. SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (It.) 44.14’37’’; 2. Argenta (It.) po 39”; 3. Visentai (It.) 49"; 4. Fignon (Fr.) 54”; 5. Lejarreta (šp.) 1’35”; 6. Van Der Velde (Niz.) 2’04”; 7. Da Silva (Port.) 2'06"; 8. Breu (Svi.) 2T0’ ; 9. Battaglin (It.) 214”; 10. Beccia (It.) 216". Danes bo na sporedu 11. etapa Iser-nia - Rieti (243 km), V nogometni C-2 ligi Gorizia še upa Rhodense — Gorizia 1:2 STRELCA za Gorizio: Del Neri in Diodicibus. GORIZIA: Hlede, Da Dalt, Lazza ra, Grillo, Antonutti, Bertoia, Ri-ghini (Zilli), Peressotti (Candoni), Del Neri, Diodicibus. Z zmago proti Rhodenseju je Gorizia dohitela Sant’Angelo in Monte-belluno. Ena od teh ekip bo zapustila ligo. Odločitev bo padla v zadnjem kolu, ki bo naslednjo nedeljo. Možnosti Gorizie pa so se delno povečale, saj bodo Rejevi varovanci igrali doma proti demotivirani Ve-nezii. Zadnje srečanje bo tako določilo potek celotnega prvenstva, ki so ga Goričani pričeli dokaj dobro, nadaljevali pa slabše. • BOLGARKA MANUELA MALEEVA je zmagovalka teniškega prvenstva Primorec — Muggesana 1:0 (0:0) STRELEC za Primorec: Jež v 74. minuti. PRIMOREC : Leone, Walter Milkovič, Bruni, Gabrielli, Škabar, Finessi, Edvin Kralj, Milkovič (od 46. min. Jež), Ritossa, Mauro Kralj, Mulè. V svoji prvi tekmi za kraški pokal je Primorec, ki igra v tretji ligi, nepričakovano, a zasluženo premagal prvoligaško Muggesano. Izid ni sad naključja ali sreče, temveč priča o realni premoči Trebencev, ki so jih ojačili nekateri igralci drugih slovenskih ekip. Kljub fizični in tehnični premoči nasprotnika so Trebenei že proti koncu prvega polčasa pripravili nekaj nevarnih napadov. V drugem delu, ko je Jež zamenjal Milkoviča, pa se je igra naših še bolj razživela in Primorec je bil res nevarnejša od Muggesane. Prav Jež je po lepi akciji dosegel zadetek z neubranljivim strelom z glavo. Miljčani so reagi- Italije za ženske. V finalu je dokaj presenetljivo, vendar gladko s 6:3, 6:3 premagala Američanko Chris Evert. • NA ROLLAND GARROSU v Parizu se je začelo teniško prvenstvo Francije. V ženski konkurenci je že prišlo do prvega presenečenja, saj je Romunka Ružiči že v prvem kolu odstopila zaradi poškodbe. Izločene so bilo tudi Italijanke Cecchini, Bomsi-gnori in Simmonds. • FREDDIE SPENCER je osvojil motociklistično VN ZRN v Nurburgringu v kategoriji do 500 ccm. Na skupni lestvici po petih preizkušnjah še naprej vodi njegov rojak Lawson, ki je bil v nedeljo drugi. rali, a dobra obramba Trebencev, ki so imeli v Gabrielli ju, Škabarju in Leoneju svoje stebre, jim je preprečila, da bi prišli do gola. Prestižna zmaga je seveda še kako razveselila trebenski tabor. (Kralj) totocalcio Arezzo - Perugia X Atalanta - Varese 1 Cagliari - Campobasso 1 Catanzaro - Sambenedettesc 1 Como - Cavese 1 Empoli - Cremonese 1 Padova - Lecce 1 Palermo - Cesena X Pescara - Triestina X Pistoiese - Monza 1 Fanfulla - Prato X Casertana - Cosarono 1 Omcgna - Mestre X KVOTE 13 ( 1.151 dobitnikov) - 3.539.000 lir 12 (25.740 dobitnikov) - 158.000 lir Komentar FRANCI BOŽIČ Olimpija je po nedeljskem kolu še bliže drugi ligi, zdaj bi jo lahko re šil le še splitski Hajduk z zmago nad Dinamom v Zagrebu. Toda v to nihče ne verjame. Hajduk je namreč pred dnevi osvojil pokalni naslov, v prvenstvu pa bi z zmago v Zagrebu skočil le s petega na četrto mesto. Motivi Spličanov za tekmo v Zagrebu so najbrž preskromni, sicer pa: le kdo bi verjel, da lahko izpade Dinamo? V jugoslovanski ligi se namreč še ni zgodilo, da bi izpadel kdo izmed članov velike četverice. V ospredju pozornosti so bile tokrat tekme v Nišu, Mostarju in Tuzli, ki so odločale o razpletu na vrhu in na repu lestvice. V Nišu je Dinamo po 37. minutah igre z goloma Cupana m B. Cvetkoviča vodil z 2:0, Radnički pa je bil na pragu 2. lige. V zadnjem kolu namreč Radnički igra v Ljubljani, Olimpija pa bi ga. z zmago prehitela. Tudi remi v Nišu je bil še ugoden za Ljubljančane, toda zgodila se je senzacija: Radnički je v drugem polčasu dosegel 3 gole. Pri tem je zanimivo, da iz Niša ni bilo radijskega prenosa, radio Beograd pa je sprva celo objavil napačen rezultat, češ, da vodi Radnički. Ko je Dinamo še vodil z 2:1, je Olimpija v Mostariu dosegla zmagoviti gol, strelec pa je bil Borovnica. Ljubljančani so odigrali svojo najboljšo tekmo v prvenstvu, posebej zanimivo pa je, da so mostarski navijači ploskali Olimpiji. Burno so pozdravili vodilni gol in izključitev domačega igralca Halajd-žiča, ki je udaril Katanca. Ljubljančani so zamudili priložnost za veliko bolj prepričljivo zmago, vendar jim tudi to ne bi pomagalo. Tudi začetni rezultat v Tuzli je bil ugoden za Olimpijo. Partizan je z golom Vuko-tiča vodil in napovedoval boj do konca s Crveno zvezdo za naslov prvaka. Toda tako kot v Nišu se je tudi v Tuzli vse obrnilo proti Olimpiji. Slo- boda je izenačila in se dokončno rešila. Igralci Olimpije so v mostarskih slačilnicah jokali kljub zmagi. Ni dvoma, da so si Ljubljančan» obstanek v ligi zapravili že davno prej, treba pa je priznati, da so imeli veliko smole, noben nasprotnik jih ni nadigral, imeli so velike težave s sodniki, usodna pa je bila tudi neučinkovitost napadalcev. Medtem ko je povsem realno pričakovati, da na repu lestvice ne bo prišlo do spremembe, pa bo v sredo v boju za naslov prvaka še zelo »vroče«. Na sporedu bosta dva derbija beograjskih in sarajevskih moštev. Če Sarajevo doma premaga Crveno zvezdo, željezničar pa v Beogradu izgubi s Partizanom, potem bo Partizan ubranil naslov. Zvezda imo vendarle nekaj več možnosti, njena razlika v golih je ugodnejša, zato j' že remi v Sarajevu zadošča za naslov prvaka. Mladi skopski golgeter Pančav je tokrat s Sarajevom dosegel kar 3 gole in s 17 goli vodi za dva zadetka pred Čerinom in Halilovičem in si je tako najbrž že zagotovil naslov prvega strelca lige. IZIDI PREDZADNJEGA KOLA Budučnost - Dinamo (V) 2:2 (0:1)< Željezničar - Priština 4:2 (1:1), Slobo-da - Partizan 1:1 (0:1), Hajduk - Rije' ka 0:0, Radnički - Dinamo (Z) 3:2 (0:2), Velež - Olimpija 0:1 (0:0), Cr-vena zvezda - Vojvodina 1:0 (0:0). Vardar - Sarajevo 4:3 (3:2), Osijek * Čelik 5:0 (2:0). VRSTNI RED Crvena zvezda 43; Partizan 42; Željezničar in Rijeka 40; Hajduk 39; Osijek 33; Sarajevo, Velež, Budučnost, Sloboda, Vardar, Radnički, Dinamo (V), Priština 31; Vojvodina 30; Dinamo (Z) 29; Olimpija 28; Čelik 22. PARI ZADNJEGA KOLA (30. t.m.) Dinamo (V) - Osijek, Čelik - Vardar, Sarajevo - Crvena zvezda, Vojvodina -Velež, Olimpija - Radnički, Dinamo (Z) - Hajduk, Rijeka - Sloboda, Par' tizan - željezničar, Priština - Budučnost. Na turnirju za kraški pokal Velik podvig Primorca Na košarkarskem turnirju Scoglietta Porazi Kontovela in borovcev Tudi na Goriškem priredili množično srečanje za osnovnošolce V raznih panogah se je pomerilo 375 otrok V priredbi športnega društva Sco-glietto se je pričel 1. memorial Claudio in Fabio, posvečen preminulima članoma tega društva. Turnir je razdeljen na dva dela — za člane in naraščajnike, osvojilo pa ga bo društvo, ki bo boljše v obeh konkurencah. ČLANI SCOGLIETTO — KONTOVEL 90:59 KONTOVEL: Ban 8 (2:2), Emili 4, Pertot 8 (0:2), Kneipp, Štoka 9 (3:14), Lisjak 8 (2:2), Starc 11 (5:8), Prašelj 7 (1:9), Pupis 4 (2:2). FERROVIARIO — BOR RADENSKA 94:62 (44:31) BOR RADENSKA: Corbatti 9 (1:2), Volk (2:3). Kovačič, Klobas 13 (1:3), Furlan 5 (3:5), Race 6 (0:6), Čok 2, Kneipp 9 (3:5), Pisani, Zobec 18 (0:1). Medtem ko so se Kontovelci proti premočnemu nasprotniku srčno upirali, so borovci s Ferroviariom povsem razočarali. Za Kontovel velja omeniti dober nastop Marjana Per-tota, pri Boru pa je prvič v članski ekipi stopil na igrišče mladi Kovačič. NARAŠČAJNIKI SCOGLIETTO — KONTOVEL 84:69 KONTOVEL: Lukša 7 (1:1), Rupel 4 (2:3), Danieli 14 (2:6), Venier 2, Ban 2, Štoka 16, Gruden 2, Terčon 22 (2:12). # PETRARCA IZ PADOVE je letošnji italijanski državni prvak v rugbyju. totip 1. — 1. Biogrande X 2. Beduini 1 2. — 1. Babenberg 2 2. Adisole 1 3. — 1. Alcador 2 2. Bark 2 4. — 1. Brunncnthal X 2. Padengo X 5. — 1. Don Hog 2 2. Guarcino X 6. — 1. Maldonado X 2. Panther Bill X KVOTE 12 — ( 25 dobitnikov) 9.718.000 lir 11 — ( 412 dobitnikov) 565.000 lir 10 — (4065 dobitnikov) 56.000 lir V soboto zjutraj so goriške slovenske osnovne šole imele svoj športni dan. Na njem so zaključili letošnji napor na področju telesne vzgoje v obliki otroškega praznika učitelji, ravnateljstva in zunanji sodelavci. Srečanja so se vršila v okviru razpisa, ki so ga vsi učitelji in učiteljice dobili na začetku šolskega leta in je bil enak za vse slovenske šole goriške pokrajine. Prvi in drugi razredi so izvajali poligon v dvojicah; namen je namreč bil, da se omili tekmovalnost in spodbudi sodelovanje in medsebojna pomoč in odvisnost. Tretji in četrti razredi so tekmovali v igri med dvema ognjema v moštvih, ki so štela deset igralcev in igralk. Zaradi velikega števila moštev so se srečanja odvijala na omejen čas. Peti razredi so se poskušali v atletskih panogah: učenci in učenke so tekali na razdaljo 50 m, skakali v daljino in obvestila SK Devin vabi svoje člane in starše atletov na sestanek, ki bo danes, 29. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Zaradi izredne važnosti sestanka prosimo za polnoštevilno udeležbo. TPK Sirena prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Si- rena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim umikom. SK Devin obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20 uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri. se pomerili v posebni obliki štafete s kiji, pri čemer je vsak od štirih sotekmovalcev tekel 60 m. Začetni namen je bil, da bi se športni dan vršil na enem samem mestu oziroma telovadnici in igrišču-Vendar so težave s prevozi in pre" miki pogojevali tako izvedbo; zat° so se srečanja vršila v Gorici v telovadnici Kulturnega doma in na šolskem stadionu na Rojcah, kam<>r so prišli vsi peti razredi, v telovadnici v Sovodnjah in na igriščih v Doberdobu. V poligonu je sodeloval0 skupno dvainšestdeset dvojic, v atletiki je sodelovalo petinšestdeset osnovnošolcev, v med dvema ognjema Je sodelovalo osemnajst moštev. Skupn° je bilo v soboto na igriščih tristo petinsedemdeset otrok. Prišli so *z vseh šol, z Laškega, s Krasa, iz predmestja, iz mesta, z desnega brega Soče, iz Brd in iz sotočja Vipave in Soče- Pri organizaciji srečanj in pri sojenju so sodelovali učitelji posarnezmh razredov ob usklajevanju zunanjih sodelavcev Fedje Bednarik, Marte Vi žintin in Mije Ušaj. R. A- Odbojkarska interliga se nagiba h koncu Na memorialnem turnirju Jugolinije Meblo prvi na Reki Združena mladinska ekipa Friulexport četrta V Nabrežini V. okviru prve jakostne skupine ženske odbojkarske initerlige so se v Nabrežini pomerile šesterke Sokola, Kontovela, Brd in Kopra. Dve zmagi so osvojile Koprčanke, ki so skupaj s Kanalom najmočnejša ekipa letošnje interlige sploh, po eno zmago pa sta si delili Sokol in Brda, medtem ko so bile Kontovelke praznih rok. Lep napredek so na temu turnirju pokazale Nabrežinke, dokaj presenetljiva pa je gladka zmaga Brd na račun Kontovela. Koper - Sokol 2:0 (15:2, 15:5); Sokol - Kontovel 2:0 (15:4, 15:1); Koper - Brda 2:0 (15:3, 15:12); Brda -Kontovel 2:0 (15:4, 15:8). KOPER: Petelin, Jakomin, Tič, Melnšek, Kramer, Pemič. SOKOL: Radette, Legiša, Masten, Rudež, Perdec, Pizziga, Jazbec, Vižintin. BRDA: Strgar, Emješ, Mavrič; Simčič, Markočič, Toros. KONTOVEL: Ukmar, Štoka, Garbini, Marcuzzi, Milič in Rupel (S.A.) V Trstu V okviru interlige so se na »1. maju« v organizaciji Bora pomerile tudi nekatere ekipe iz druge jakostne skupine. Najuspešnejši sta bili še-sterki Nove Gorice in Solkana, ki sta odpravili tako Bor, kot koprsko šolo »Ukmar«. Bor - Solkan 0:2 (9:15, 6:15); N. Gorica - OŠ »Ukmar« 2:0 (15:1, 15:7); Bor - N. Gorica 1:2 (15:7, 12:15, 9:15); Solkan - OŠ »Ukmar« 2:1 (12:15, 15:7, 15:3). SOLKAN: Vidrih, Gorjup, Ušaj, Žeravec, Koršič, Abramič, Šuligoj in Uršič. ' NOVA GORICA: Stanič, Paulin, Ja nišek, Pipan, Velišček, Kranješ, Gor-njez, Ašenin, Ričul. OŠ »UKMAR«: Kraševec, Orel, Reputi, Komjenovič, Weiss, Vidali, Mohorko. BOR: Centazzo, Požar, Lasič, Knez, Buzik, Bandi, K. in B. Superina, Bandelj, Pernarčič, Železnik, Stoper. Pa še izid tekme, odigrane v Solkanu: Solkan - Olympia 2:1 (15:5, 10:15, 15:9) OLYMPIA: Vrtovec, Vetrih, Pavio, Feri, Orzan, Bednarič. LESTVICI Kanal SKUPINA 12 12 A 0 24:1 24 Koper 13 11 2 22:4 24 Breg 12 9 3 19:6 21 Sokol * 14 5 9 10:20 19 Brda 11 5 6 10:13 16 Sloga 11 3 8 8:17 14 Kontovel 12 2 10 6:20 14 Sežana 11 1 10 3:21 12 SKUPINA Dom Agorest 13 10 B 3 22:7 23 Sovodnje 11 11 0 22:3 22 N. Gorica 12 10 2 21:8 22 Solkan 12 7 5 18:13 19 Olympia 14 5 9 12:19 19 Semedela 13 2 11 4:22 15 Bor 11 3 8 7:17 14 OŠ Ukmar 12 1 11 5:22 13 Ženska združena ekipa Meblo je na Reki osvojila memorialni turnir »Paola Lucijanovič« v organizaciji reške-ga kluba Jugolinija. Naše igralke so v finalu za prvo mesto tesno premagale ekipo organizatorja, v malem finalu pa je naša združena mladinska ekipa Friulexport klonila Poreču. Igra na odprtem in vetru izpostavljenem igrišču se našima ekipama očitno ni prilegla, zato je bil njun nastop s tehničnega vidika praktično neocenljiv. Meblo je bil gotovo za razred boljši od ostalih, vendar je njegova tehnična premoč prišla do izraza le v zadnjih treh nizih finalnega srečanja, medtem ko so v izločilni tekmi naše igralke prelahko o-bračunale s Porečem. Friulexport pa je po drugi strani v prvi tekmi z Jugolinijo s serijo slabih sprejeih v končnici obeh setov zamudil P1""0" nost, da bi se uvrstil v finale za py mesto, v malem finalu pa so dek»e popustila že na začetku. ■ IZIDI „ Meblo - Poreč 2:0 (15:4, 15 Jugolinija - Friulexport 2:0 (1°D ’ 15:7). Finale za 3. mesto: P01?,-Friulexport 2:0 (15:11, 15:4). F'n° za 1. mesto: Meblo - Jugolinija (6:15, 13:15, 15:9, 15:9, 15:2). POSTAVI NAŠIH EKIP Meblo: V. in M. Klemše, V. Legi»0' Pcsaressi, Cergol, Kralj in Ma v Friulexport: V. in S. Stoper, Aerja|' Umek, Garbini, Ušaj, Venier, Pert in Mauri. Končano italijansko prvenstvo v košarki Granatolo državni prvak V prvenstvu druge italijanske nogometne lige Neučinkoviti napadalci Triestine Simac - Granarolo 74:77 ( 39:43) SIMAC : Boselli, Lamperti 2, D'Antoni 18, Premier 18, Gallinari 6, Carr 22, Bariviera 8, Boldi, De Piccoli, E. Riva. GRANAROLO: Brunamonti 8, Fantin 6, Van Breda Kolff 14, Villalta 25, Binelli, Rolle 8, Bonamico 16, Valenti. Lanza, Daniele. Granarolo je desetič italijanski prvak. Do naslova je prišel z dvema gagama na igrišču nasprotnika, kar 86 povečuje njegov uspeh. Domači Simac je moral v odločilni tekmi nastopiti brez diskvalificiranega Meneghina, kar se je Milančanom gotovo poznalo, vendar to ne zmanjšuje uspeha Granaiola. Pri gostih je “il nezaustavljiv Villalta, ki je nezgrešljivo polnil koš nasprotnika, poteg tega pa je polovil precej odbitih zog. Toda nič slabši niso bili Bonamico. Van Breda Kolff in Rolle. Šte- vilke jasno kažejo premoč Bolonjča-nov pri metih na koš, kjer so bili domačini precej netočni, gostje pa so tudi polovili več odbitih žog pod obema košema. Granarolo je prevzel pobudo že na samem začetku tekme in ves čas vodil. Največjo prednost 10 košev je imel, ko je Peterson poslal na klop Premiera. S consko obrambo so domačini nekoliko zmanjšali zaostanek, toda ob odmoru je Granarolo še ved no vodil za štiri koše. V drugem polčasu je bil izid vedno tesen in domačini so resno ogrozili zmago Granaro-la. Simac je prišel le na točko zaostanka, vendar so domačini nekajkrat zapravili priložnost, da preidejo v vodstvo. Najbolj dramatičen je bil zaključek srečanja, ko je 28 sekund pred koncem pri rezultatu 74:75 Bariviera zgrešil dva prosta meta in s tem je bilo tekme konec. Pescara — Triestina 0:0 PESCARA: Rossi, Ioriatti, Caputi, Dalla Costa, Secondini, Polenta, Coz-zella, D’Alessandro, Tovalieri, Testa (Tacchi), Rebona to (Aprea). TRIESTINA: Pelosin, Costantini, Braghin, Vailati (Ardizzon), Mascheroni, Ruffini, De Falco (Galvani), Per-rone, Romano, Leonarduzzi, De Giorgis. SODNIK: Luci (Firence) Triestina je zapravila lepo priložnost, da bi zmagala v Pescari. Bila je boljša ves čas tekme, ustvarila si je precej priložnosti, vendar so bili strelci premalo natančni. Nedeljska tekma je bila zanimiva tudi po tem, da sta se pomerili ekipi, ki že skoraj dva meseca nista okusili slasti zmage in tudi v nedeljo nista prekinili te neugodne tradicije. Pred tekmo je bila Pescara nesporen favorit in Triestina je bila že vna- prej, zaradi odsotnosti nekaterih igralcev, pomirjena s porazom. Toda tekma je vse napovedi postavila na glavo in Pescara, zadovoljna z doseženim obstankom v ligi, ni pokazala ničesar, kar bi lahko vzbudilo strah v vrstah tržaškega drugoligaša. Le v začetku tekme so "domačini odločneje napadali, toda že po nekaj minutah je Triestina prevzela pobudo in so bili domačini tisti, ki so se morali bati za končni rezultat. Toda tudi Triestina ni prikazala tiste igre, ki smo jo bili vajeni, ko se je še bo-rila za vrh lestvice. Toda kljub temu so si ustvarili nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Tako je v 35. minuti Ruffini lepo podal De Giorgisu na desni strani, ki je takoj poslal u-paraben predložek De Falcu, ta pa je bil pri strelu iz obrata netočen. V zadnjih minutah prvega polčasa je Triestina svoj pritisk še povečala V nadaljevanju so domačini začeli s štirimi izpostavljenimi napadalci, ki pa niso prejeli skoraj nobene uporabne žoge, da bi resneje ogrozili gol Pelosina. Slaba igra Pescare na sredini igrišča je vnesla zmedo tudi v njihove obrambne vrste in napadalci Triestine niso imeli težkega dela pri ustvarjanju priložnosti za gol. Toda vsa premoč in priložnosti niso dali zaželenega rezultata, saj so bili strelci Tržačanov nerazpoloženi, dostikrat pa so skušali z nepotrebnim preigravanjem doseči več, kot jim je bilo ponujeno. Najlepše priložnosti so v tem delu zamudili De Falco, De Giorgis in Romano. Nekaj minut pred koncem je De Falca zamenjal mladi Galvani, ki je tako prvič zaigral v B ligi. Triestina je torej z gostovanja prinesla še eno točko, vendar z igro, predvsem pa z učinkovitostjo, ni zadovoljila. V Repnu in Dolini uspel nogometni turnir sa Tržaški naraščajniki in najmlajši 1. trofejo ZSŠDI skupni zmagovalci Nogometni turnir za 1. trofejo ZSŠDI je nedvomno uspel. Takšno je pilo mnenje vseh prisotnih in tudi !gre najmlajših v Repnu in naraščajnikov v Dolini so potrdile, da je bila zamisel dobra in želja vseh je, da Postane turnir tradicionalen. Tudi organizacija turnirja je bila dobra in tekmovanje je potekalo brez zastojev, žal pri naraščajnikih m nastopila ekipa iz Sežane, kar je povzroča nekaj dodatnih težav organizato-Ltem, gostom iz Kopra pa omogočilo, da so v finalu za prvo mesto proti Goričanom nastopili spočiti in so imeli proti utrujenemu nasprotniku lažje delo. Vzrokov, da nogometaši iz Sežane niso dopotovali, ne poznamo, vendar je bila po mnenju vseh to adina temna točka na turnirju. Mogoče bi bilo v bodoče dobro razmisliti tudi o tem, da bi turnir trajal dva dni, saj smo bili v finalni tekmi naraščajnikov priča mučnim situacijam, ko so mlade Goričane prijemali krči in očitno je, da sta dve tekmi v enem dnevu prevelik napor za mlade nogometaše. Po pravilniku turnirja so se na kon-ou tri ekipe znašle z enakim številom teèk in o zmagovalcu je odločala raz-'ka v golih obeh turnirjev skupaj. KONČNA LESTVICA ZSŠDI Trst 14 točk 4:2 ,• Koper 14 točk 4:4 “• ZSŠDI Gorica 14 točk 4:6 Tabor Sežana 10 točk 2:1 TAKO V DOLINI ZSŠDI Go — ZSŠDI Ts 6:5 (1:1, 0:1) Po enajstmetrovkah STRELCI: A. Kalc v 16’, Sambo v : enajstmetrovke: Zamer, A. Fajt, . anut, Lakovič, Sessi za ZSŠDI Go m Ciacchi, A. Kalc, Olenik ter R. . Kalc za ZSŠDI Ts. Prva tekma med izbranimi naraščajniki ZSŠDI iz Trsta in Gorice se Je končala z zmago Goričanov po streljanju enajstmetrovk. Tekma je bila v prvem polčasu epa in zanimiva. Tržačani so povedli z tepim golom Aleksandra Kalca iz Prostega strela in si poleg tega ustva-rte še nekaj priložnosti v hitrih protinapadih. Goričani so igrali povezano n lepo za oko toda neučinkovito. v drugem polčasu je prišla do iz-raza boljša uigranost gostov, ki so Posnetek s tekme naraščajnikov stalno napadali in pet minut pred koncem regularnega dela zasluženo izenačili. Poleg tega so imeli Goričani še celo vrsto priložnosti, kjer pa se je izkazal vratar Tržačanov Zetin z zelo uspešnimi obrambami. Ker se je tekma v regularnem delu končala neodločeno so izvajali enajstmetrovke, kjer so bili vsi Goričani uspešni, strel Sancina pa je goriški vratar ubranil in tako prinesel Gorici zasluženo zmago. Koper — Tabor Sežana 2:0 b.b. FINALE ZA 3. MESTO ZSŠDI Ts — Tabor Sežana 2:0 b.b. FINALE ZA 1. MESTO Koper —- ZSŠDI Go 3:1 (1:1) STRELCI: A. Fajt v 31’, Bečaj v 37’, Knafelc v 67’ in Bečaj v 73. SODNIK: Durmic (Koper) Tekma za prvo mesto med naraščajniki Kopra in ZSŠDI Gorica je potekala v znamenju premoči Kopra, čeprav so mladi Goričani, dokler sc imeli dovolj moči, nudili dober odpor in preko Aleša Fajta celo prešli v vodstvo. V prvem polčasu se je z dobrimi obrambami izkazal vratar Goričanov Zanier, ki ima največ za- ekip ZSŠDI Gorice in Trsta slug, da gostje niso vodili že po prvem delu. V drugem polčasu so Goričanom pošle moči, gostje so to izkoristili in brez težav zmagali. Igra v tem delu je bila tudi mnogo bolj živčna, za kar ima največ zaslug koprski sodnik Durmič, ki je s svojimi nerazumljivimi in dostikrat tudi pristranskimi odločitvami razburil igralce ZSŠDI Go in v 67. minuti brez razloga izključil kapetana Goričanov, kar jih je spravilo iz tira in Koprčani so nato brez težav dosegli še dva gola. VRSTNI RED V DOLINI 1. Koper, 2. ZSŠDI Gorica, 3. ZSŠDI Trst, 4. Tabor Sežana. tako v repnu ZSŠDI Trst — ZSŠDI Gorica 3:1 (2:0) STRELCI: Švara v 15’, Coutin avtogol v 18’, Žagar v 47’, Černigoj v 49’. SODNIK: Vicinanza (Trst) Najmlajši nogometaši iz Trsta so zasluženo premagali vrstnike iz Gorice. Bili so tehnično boljši in imeli stalno premoč v celi tekmi. Tržačani so povedli z lepim golom Švare iz voleja po predložku z desne strani. Ko so si Goričani zabili še avtogol, je bilo tekme praktično konec. (H.W.) Koper — Tabor Sežana 1:2 (1:0) STRELCI: Fičur v 26’, Stopar v 37’ in 44’. Mladi Koprčani so začeli boljše in tudi povedli z golom Fičur ja, v nadaljevanju pa so Sežančani prevladali na sredini igrišča in z boljšo igro najprej izenačili ter nato dosegli še zmagoviti gol. Zmaga Tabora je zaslužena, saj je bil boljši v vseh elementih igre. (H.W.) FINALE ZA 3. MESTO ZSŠDI Gorica — Koper 1:0 (1:0) STRELEC: Fajt v 28’. Koprčani so bili proti Goričanom favoriti, vendar so zaigrali nepričakovano slabo, tako da je Gorica z oor-beno igro uspela povesti in vodstvo obdržati do konca. V nadaljevanju je bil Koper boljši in si je ustvaril nekaj lepih priložnosti, ki pa jih ni uspel izkoristiti. (H.W.) FINALE ZA 1. MESTO ZSŠDI Trst —• Tabor 4:5 (0:0) po enajstmetrovkah V finalu sta se pomerili najboljši ekipi turnirja in zmagovalec je bil znan šele po streljanju enajstmetrovk, kjer so bili najmlajši iz Sežane uspešnejši. Tekma je bil ves čas izenačena in se je v glavnem odvijala na sredini-igrišča. Obe ekipi sta igrali dopro predvsem v obrambi in tako vratarja nista imela posebnega dela. Omeniti velja priložnost Tržačanov, ki so zadeli vratnico. Neodločen izid na koncu regularnega dela je najbolj pravičen, saj sta imeli obe ekipi enako priložnosti za zmago. (H.W.) VRSTNI RED V REPNU 1. Tabor, 2. ZSŠDI Trst, 3. ZSŠDI Gorica, 4. Koper. IZJAVE Miran Švara (ZSŠDI Trst) »Z najmlajšimi pred turnirjem nismo imeli posebnih ambicij, vendar so fantje presenetili vse z veliko požrtvovalnostjo in tudi tehničnim znanjem. Boljše smo igrali v prvi tekmi, v finalu pa smo se verjetno ustrašili odgovornosti in zato je bilo več napak. Na žalost so imeli pri enajstmetrovkah več sreče Sežančani in tako nam je za las ušel velik uspeh. Današnji turnir je pokazal predvsem prednosti združevanja moči in mislim, da moramo po tej poti nadaljevati tudi v bodoče.« Ivan Marjon (Koper) : »Finalna tekma ni upravičila pričakovanj in ni bila na ravni te kategorije. V naši ekipi bi pohvalil Bečaja, Martinija (sin italijanskega konzula v Kopru) in Černača, vsi igralci pa zaslužijo pohvalo za borbenost.« Gianni Marson (ZSŠDI Gorica): »V prvi tekmi je prišla do izraza naša večja uigranost, saj s to ekipo nastopamo tudi v prvenstvu in mislim da smo se zasluženo uvrstili v finale, kjer pa zaradi utrujenosti in tudi pristranskega sojenja nismo mogli pokazati vsega kar znamo. Turnir je uspel in bi moral postati tradicionalen.« Vojko Križmančič (ZSŠDI Trst): »Škoda je, da smo igrali le eno tekmo, v kateri so bili Goričani boljši v zaključku. Mi smo popustili predvsem na sredini igrišča in to je tudi odločilo srečanje. Taki turnirji so zelo primerni, saj omogočijo združenim e-kipam, da se večkrat srečajo, kar je prav gotovo zelo pozitivno za nogomet. Danes je žal manjkal Tabor in je bil tako turnir nekoliko okrnjen.« POSTAVE EKIP NARAŠČAJNIKI ZSŠDI Trst: Zetin, Borelli, Kralj, Ciacchi, Gojča, Kalc R. in A., Olenik, Zeugna, Tul, Barut (Žerjal, Leban, Sancin, Biagi, Gregori). ZSŠDI Gorica: Zanier, Lakovič, Visentin, Černič Z., Jarc, Fajt M., Sambo, Frandolič, Fajt A., Nanut, Černič S. (Lavrenčič, Tomšič, Čerin, Paulin Sessi, Čandek). Koper: Boškovič, Radišič, Spasojevič, Vižintin, Okčič, Moljk, Čmaz, Bečaj, Knafelc, Martini, Cerovac (Mar-sič, Repija). NAJMLAJŠI ZSŠDI Trst: Turco, Leone, M. Škabar, Ganzi ani, Ferluga, Steržaj, Kralj, Žagar, A. Škabar, Prašelj, Švara (Kočevar, L. Škabar, Šuc, Bandi, Boneta). ZSŠDI Gorica: Coutin, Lakovič, Lavrenčič, Hmeljak, Berioso, Delonenzo, Argentin M., Prinčič, Cotič, Černigoj, Gulin (Argentin D., Fajt, Grillo, Fer-folja, Pahor). Koper: Primožič, Ražman, Lakoše-ljac, Krstič, Galič, Kavalič, Passutto, Božič, Fičur, Bonača, Trajber (Sabadin, Kocjančič, Ambrožič, Lenarčič). Tabor: Črgan, Banko, Lednik. Gran-dič, Dikič, Cerkvenik, Tomažič, Gregorič, Stopar, Hodžič, Kozlovič (Ibra-šimovič). V priredbi ZSŠDI in ŠD Polet »Šahovski praznik« v Trstu in na Opčinah Na deželnem namiznoteniškem turnirju Uspeh Krasa v Vidmu V nedeljo je bil v Gregorčičevi dvo-p te v Trstu in nato na sedežu ŠD Sl?let na Opčinah tradicionalni šahov-ZSšn*°pni četveromeč med ekipami torej zamejskih šahistov iz I-rrrJe, zamejcev iz Koroške ter šahov-una ekipama iz Pirana in Nove orice. Srečanje je že tradicionalno, J .so se ti šahisti srečali že petič, pa se vsaki dve leti, izmenič-8 šahovsko interligo. bnečanje je tokrat priredilo ZSŠDI let*10 S 8ahovskim odsekom ŠO Po-. > Uvodne govore pa so v Gregorči-dvorani imeli predsednik ZSŠDI ÌT10 Kalan, načelnik šahovskega odse-sph -P P°tet Božo Filipovič in predalnik šahovskega društva iz Pirana tejan Plesničar. Po prvem kolu so k • vsi šahisti »preselili« na Opčine, ^ so jih člani Poleta pogostili s neti in čevapčiči, nakar so na- daljevali s šahiranjem. Končno prvo mesto je osvojila ekipa Pirana, ki pa je dosegla le pol točke več od presenetljivih Korošcev, medtem ko je bila ekipa ZSŠDI tretja. Ekipe so bile sestavljene iz desetih šahistov, vsak igralec pa je imel tri četrt ure za razmišljanje na partijo. Našo zamejsko ekipo pa so sestavljali Filipovič, Pertot, Skarabot, Batič, Fabjan, Kusterle, Antončič, Benedetto, D. Jelinčič, Prašelj, Ukmar in Bitežnik. V prvem kolu je ekipa iz Koroške premočno premagala ZSŠDI kar s 7 proti 3, medtem ko je Nova Gorica tesno premagala Piran s 5,5 proti 4,5. V drugem kolu je ekipa ZSŠDI remizirala s Piranom s 5 proti 5, medtem ko je presenetljiva Koroška premagala Novo Gorico s 7 proti 3 ter prevzela vodstvo na skupni lestvici. Y tretjem in zadnjem kolu pa je naša zamejska ekipa premagala Novo Gorico s 6 proti 4 ter tako osvojila končno tretje mesto, medtem ko pa je Piran presenetljivo visoko premagaj Koroško kar s 7,5 proti 2,5 ter tako le za pol točke prehitel Koroško na skupni lestvici, ki je sledeča: 1. Piran 17 točk; 2. Koroška 16,5; 3. ZSŠDI 14; 4. Nova Gorica 12,5 točke. Slovenski šahisti iz Slovenije in avstrijske Koroške so bili po koncu tega »openskega šahovskega praznika« navdušeni nad organizacijo, sprejemom in okoljem, saj so se nato vsi podali na bližnji Tabor mladih, prihodnje srečanje pa bo čez dve leti v hotelu Sabotin v Solkanu pri Novi Gorici. Omenili bi še, da so na dosedanjih srečanjih skupno trikrat zmagali Pirančani, enkrat ZSŠDI, srečanje leta 1982 pa so osvojili Korošci, (dj) Prejšnjo nedeljo je bil v Vidmu deželni namiznoteniški turnir, na katerem je z omejenim predstavništvom nastopil tudi Kras, Na mladinski ravni so krasovke zapustile najboljši vtis. V kategoriji under 15 je gladko zmagala Tanja Ukmar, ki je v finalu premagala klubsko soigralko Ksenijo Marušič. Martina Raubar je bila 6., Frančiška Casteletti pa 7. Podoben vrstni red je bil tudi v mladinski konkurenci: 1. Tanja Ukmar, 2. Ksenija Marušič, 3. Nevenka Marušič, 6. Martina Raubar in 9. Frančiška Casteletti. Prodoren uspeh z dvema prvima mestoma beležimo tudi med tretjekategomica-mi in sicer po zaslugi Nataše Škrk v konkurenci posameznic in dvojice Anica Žigon - Ksenija Marušič, ki je v finalnem obračunu prevladala nad parom Darma Furto - Nevenka Marušič. V moški konkurenci je mladinec Igor Colja pristal na 3. mestu, v kategoriji under 15 pia je bil Andrej Legiša šesti, Franko Fabec deseti in Igor Milič štirinajsti. (B.S.) BALINANJE Spominski turnir Balinarji Kraškega doma z Repen-tabra so organizirali na balinišču v Repwiu tekmovanje za dvojice v počastitev spomina nedavno preminulega ustanovnega člana Silvestra Škabarja. Na tekmovanju, ki je potekalo po izločilnem sistemu je nastopilo 16 dvojic. Prvi memorial si je zagotovil par Egon Škrk - Vinko Vodopivec, ki je v finalu odpravil dvojico Albin in Ninko Škabar. Nagrajevanja, ki je bilo v nedeljo B. S. Naročnina Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zased nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orgo-mzociie m podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči račun za Itollfo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljevo 8/II nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18'-' Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 29. maja 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska I zn Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Tudi v Sovjetski zvezi mamila Komisija EGS: na gore papirja niso več povsem neznana stvar a tudi Čedalje več tehnologije MOSKVA — »V Sovjetski zvezi je zasvojenih z ma mili le 2.500 oseb. Jasno je, da v državi, ki ima 274 milijonov prebivalcev, tako nepomembno število ne more predstavljati resnega problema.« To je izjavil Edvard Babajan, stalni zastopnik Sovjetske zveze v komisiji OZN za mamila, ko je na straneh revije Novaja vremja odgovarjal na vprašanje nekega turškega bralca o razši rjenosti mamil med sovjetskimi državljani. »V zadnjih desetletjih nismo v SZ zabeležili niti enega zasvojenca s heroinom, tako kot tudi uimamo pri merov zasvojenih s kokainom, LSD ali umrabe anfetamina, je povedal prof. Babajan. Pojasnil je, da narkomanija v SZ ni razvita, ker v tej državi za to ni socialno gospodarskih vzrokov, ki silijo človeka, naj se drogira. Pred oktobrsko revolucijo je bil opij razširjen v o-srednji sovjetski Aziji, toda tam so ga že zdavnaj izko reninili. Ni pa povedal, katera mamila jemljejo v tej državi — čeprav v manjših količinah — verjetno pa so to morfij, kodein, marihuana in hašiš. Čeprav zasvojen- cev ni dosti, pa imajo v Sovjetski zvezi posebno službo, ki jih individuino, registrira in neto zdravi v bolnišnicah. »Velika večina zasvojencev« pravi prof. Babajan, »se rada podvrže zdravljenju.« Toda v nasprotnem primeru predvideva zakon prisilno zdravljenje. Če je na vsedržavni ravni pravo sovjetsko »mamilu« vodka, so droge stvar, ki jo je treba upoštevati zlasti v nemirni južni republiki Georgiji. Letos januarja je na neki partijski konferenci v Tbilisiju vodja stranke Edunrd Ševarnadze tožil, da v tej republiki boj proti mamilom ne teče tako, kot bi moral, glede na to, da ne uničujejo le zdravja, ampak tudi povzročajo duhovni razkroj. Ševarnadze je zahteval uvedbo pravnih, zdravstvenih, vzgojnih in propagandističnih mer, s pomočjo katerih bi se postavili po robu mamilom. Kot piše tisk v Tbilisiju, je bila podvržena mamilom tudi skupina georgijskih mladeničev (iz odličnih družin), ki so lani novembra — ~z očitno namero, da bi prebegnili na Zahod — izvedli krvav a propadel poskus letalske ugrabitve. BRUSELJ — Komisija EGS porabi vsako leto za razne listine in fotokopije skoraj 2.000 ton papirja. Lansko leto ga je porabila natanko 1.815 ton, od tega je 1.659 ton (91,3 odstotka) bilo novega, svežega papirja, 158 ton (8,7 odstotka) pa starega in s tako imenovano resiklažo nanovo uporabnega. Gornje podatke je iznesel komisar EGS Richard Burke, ki je pri komisiji zadolžen za upravne zadeve, in to v odgovoru na vprašanje belgijskega (liberalnega) evroparlamen «■tarča Andrea Damseauxa. Ti podatki se, kot rečeno, nanašajo le na omenjeno komisijo; kje pa so še vsi drugi organizmi od ministrskega sveta do evropskega parlamenta, sodnega dvora in številnih posvetovalnih teles, kakršen je npr. odbor za socio-eko- nomska vprašanja! Damseaux je očital preveliko porabo novega papirja, ki pač tudi veliko stane, Burke pa mu je odgovoril da nanovo uporabnega starega papirja ni mogoče s pridom uporabljati kar tako, češ da so fotokopije važnih listin na takem papirju slabo čitljive, če celo ne nečitljive. Resnici na ljubo imajo funkcionarji komisije EGS opraviti še z drugim, ne samo s papirjem, tako je Burke lepo razložil Damseauxu, da čedalje bolj segajo tudi po najnovejših tehnoloških pridobitvah: v stekleno-jeklasti palači v Bruslju, je ponazoril Burke, imajo funkcionarji na voljo 83 video-ter-minalov, ki jih povprašujejo za mnenje skozi tri do štiri ure na dan. Pokopani pod goro papirja torej že, toda ob sodobni tehnologiji. Končno odprli za promet prekop Donava - Črno morje BUKAREŠTA — Uresničil se je stoletni sen romunskih inženirjev: preteklo soboto je predsednik Ceausescu slovesno predaj prometu novi prekop, ki povezuje Donavo in Črno morje. Na krovu čolna romunske rečne policije je Nicola® Ceausescu prerezal trak z državnimi barvami, ki je bil razpet med obema donavskima bregovoma v rečnem pristanišču Cemavoda, 140 kilometrov oddaljeno od Bukarešte proti vzhodu. Novi plovni kanal je dolg 64,2 kilometra in povezuje Cemovodo na Donavi z morskim pristaniščem Agigeo. Širok je največ 120 metrov, globok pa okiog 7 in skrajša pot od Bukarešte do Črnega morja za 400 kilometrov. Dela so stala 2 milijardi dolarjev (okrog 3.400 milijard lir) in so trajala 8 let. Pri kopanju prekopa in postavljanju 6 novih mostov (za katere so porabili 11 milijonov ton jekla), rečnih zapor na obeh krajih ter gradnji 135 km dovodnih cest in 78 km železniških tirov je delalo okrog 60.000 delavcev in strokovnjakov. Ciudad de Mexico: najbolj onesnaženo mesto na svetu CIUDAD DE MEXICO — Strokovnjaki- krajevne politehnike o kateri je glas, da velja za enega najpomembnejših zavodov za višje študije na Zemlji, so prišli do zaključka, da je glavno mesto Mehike najbolj onesnaženo mesto na svetu. Zakaj? Pravijo, db zaradi strupenih hlapov iz izpušnih cevi poltretjega milijona avtomobilov, prav tako, če še ne bolj zastrupljajočih industrijskih odpadkov, dalje zaradi dnevnih 14.000 ton mestnih smeti in pa milijonov in milijonov podgan, ki širijo med prebivalstvom hude kužne bolezni. Pojav je toliko bolj zaskrbijujjoč vpričo silne koncentracije prebivalstva: če upoštevamo revne predmest ne predele, ugotovimo, da biva v tem mestu 17 milijonov oseb, zato tudi ni čudno, da o njem govore kot o »največjem urbanem aglomeratu«. Raziskovalci gori omenjene politeti nike menijo, da je trenutno najbolj žgoč problem svinca, katerega ostanki prehajajo v zrak skozi avtomobilske cevi. Obenem očitajo zadolženim oblastem, da ne ukrepajo, kot bi to bilo treba. Shujšan je do skrajnosti Rauchen macht schlank! Fumar pour Il fumo mantiene snelli! Primer trijezične reklame proti kajenju iz trijezične Švice. Kaže, da jf javno pozivanje proti takšni shujševalni kuri že obrodilo sadove Spolne težave in diagnostika »Italijanov, ki imajo bolj ali manj hude težave pri spolnem občevanju, je mnogo več, kot pa bi si človek lahko mislil«. To je povedal prof-Fausto Manara, predsednik ustanove, ki se v vsedržavnem merilu bavi z raziskavami in vzgojo na področju spolnosti in ki je te dni imela v Bologni svoj prvi kongres. Namen kongresa, kot splošno našega dela, je dodal Manara, je med drugim pregovoriti učenjake, naj seksologije, ali po naše nauka o spolnosti, ne jemljejo kot nekaj, kar je proti njihovim osnovnim interesom. Na pragu 2.000 let v Italiji še vedno nekje drži, da se o določenih problemih ne sme javno govoriti, od tod tudi napačen pristop k reševanju teh problemov. Po sodbi Manare je doslej glavna pozornost šla raznovrstnim terapijam, namesto da bi hkrati vrednotili diagnostiko, iz katere fidino lahko pride pravilna prognoza-Od tod tudi tolikšno razpasenje najrazličnejših spolnostnih težav tako pri moškem kakor pri ženski. Pri moških so najpogostejše homa-tije prehitra ejakulacija (»zaradi stresa, delovnega ritma in zaslužkarstva«), dalje impotentnost (»v 40 odstotkih primerov organske narave«) in pešanje poželenja (»kot posledica vse globlje psihične pobitosti«), Pr‘ ženskah pa boleč spolni akt, medtem ko so se primeri pomanjkanja užitka pričeli redčiti zaradi večje ženski-ne samozavesti. K seksologom nahaja največ oseb med 30. in 35. le' tom. MIKI MUSTERČudežni Otok (20.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pREPETATE STA SE STISNILA NATODDAL3ENETŠI KOT... 6LI6I6, LAKOTNIK/ SIPATA! URAM, . TA NATU NE DOSEŽE! REG TIMA TE Bit, 7MAT ZA PETAMA VTAKNIL TE GVOT DOLGI VRAT V VOTLINO... PAZITA,FANTA,NE UODITA VEN;I PRED VOTLINO ČAKA' POIZKUSU' GA BOM ZVABITI ZA GEBOT’ %LIAI4, LAKOTNIH* DOBRO, DA NISVA «.la ven . zvito«" REPEC NATU BO ŽE REŠIL IZ TE LUUNTE! UM, MENI JE PRAV. Uspeh sovjetske kozmonavtike MOSKVA — Sovjetski kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov Oljeg Atkov, ki krožijo okrog Zemlje na krovu vesoljske postaje »Saljut so preteklo soboto odklopili avtomatsko raketo »Progres 21«, ki jim je t>lla donesla gorivo, hrano in znanstvene naprave. Raketa »Progres 21« je vzletela z Zemlje 8. maja in se je avtomatsko priklopila na vesoljsko postajo »Saljut 7« približno dva dni pozneje. V soboto pa se je nekaj ur po odklopu raztreščila v zemeljski atmosferi. Vest je objavila sovjetska tiskovna agencija »TASS«, ki je tudi pristavila, da se trije sovjetski vesoljci počutijo dobro in da redno opravljajo svoje naloge v skladu s predvidenim programom. Leonid Kizim, Vladino Solovjov in Oljeg Atkov so na krovu »Saljuta 7« odpotovali v vesolje 9- *e' bruarja letos. Medtem so dobili dobave hrane, goriva in drugega že mesec aprila prek avtomatske rakete »Progres 20«. Poleg tega so jih v tem časa tudi obiskali trije drugi vesoljci, med katerimi je bil en Indijec. Aleksander Solženicin - častni doktor WORCESTER (Massachusetts) " Pretekli petek so znanemu ruske^1 oporečniškemu pisatelju Aleksandru Solženicinu podelili častni doktora iz literarnih ved na Holy Cross Un* versity v- Worcesteru. Razen ene^,() izmed direktorjev univerze ni vse a zadnjega iz varnostnih razlogov nm če drug vedel za podelitev prtzna n ja Solženicinu. Ruski pisatelj, ki je dobil NI obolo vo nagrado 1970 in je bil iz Soa)® , ske zveze izgnan 1974, je star 65 ‘ in živi skoro popolnoma izoliran rm nekem svojem posestvu V Vermontu-