Poštnina plačana v gotovini, V liddim v lorek dne \i decembra 1921 »SLOVENEC« velja po ;>odtt na vse strani Jogo- slavije lo f Ljubljani: aa oelo ieto naprej K ?40>—. za pol leta „ .. „ 120'— za ftetri leta m .. „ 60-— za hd mesec n .. „ 20-— Za inozemstvo oelolelno K 480". es Sobotna izdaja: « ia ue.o leto ..... za Inozemstvo ,. , K 40. .. 80. Leio M. s Cene InseratomtM Enostolpna pelitna vrsta mali oglasi po K 4'— la K 8 veliki uglail nad 43 «n> vi« iiiie po K 8 —, počitka iti po & 12 —. Pri več|em naroflU« pepasl (cba)a vsak dan tzvzomtl ponedeljka tn ilceva po prato ntku ob 5, ari zjutraj. ■esečsa priloga t (ntaBt SOL Uredništvo le v Kopitarjevi aliol štev. 6/UL Ro opisi se ne vračajo; aelrunt; Irana pisma se ne sprejemajo. Oredn. teleL štv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi nt. 6. — RaAiin poštne bran. ljubljanske št. 950 za naročulao In št. 34'J si ogla««, avstr. la češke 24.797, ogr. 26.511, boaa.-baro, 7588. Belgrajsko pismo. 10, decembra. Pribičevič neti verski boj. — Praktike finančnega ministra. V soboto popoldne, ko pišem to pismo, je situacija izgledala tako: Davidovič ni uspel, Pašič je nenadoma zbolel, obe največji stranki pa deklamirate s Prešernom: »naprej ne vem, nazaj ne smem.« Ali in kako se bo jutri, mogoče še le v pondeljek, razčistila situacija vsled dogodkov na občnem zboru radikalne stranke, o tem vas bo izvestil telefon. Gotovo pa je eno: Obe stranki sla prepričani, da se dosedanja politika napram Slovencem, Hrvatom, Vojvodincem in Makedoncem ne sme nadaljevati, ker bi se s tem samo povečala nevarnost za mir in red v državi. Pribičevič, najjačji eksponent hegemonistične politike, je postal kot minister notranjih zadev nemogoč pri obeh strankah. Sedaj se hočejo ubrati milejše strune, strune pomir-jevanja potom uprave. A v radikalni stranki se dvomi o uspehu in mnogi ki so pred dnevi še drugače govorili so začeli misliti na revizijo ustave. Tudi v demokratski stranki ni več istega odpora. Na vsak način je v tej krizi revizior.istična ideja mogočno napredovala. Bodočnost je njena! Ako ne danes, pa jutri. Če se tudi zopet zlima koalicija, lim v sedanjih časih, ko tudi politično zelo hitro živimo, ne bo dolgo držal. Protič stoji v ozadju z natančno izdelanim, dobro premišljenim načrtom za ustavno revizijo. Kladivo se že dviga, da bije njegovo uro. Generalska vlada je izključena! Saj generali ne znajo niti svojega resorta dobro upravljati! Slej ali prej bodo morali priskočiti civilisti na pomoč, da jim očistijo Avgjev hlev. Srbska prislovica pravi: Ne pada sneg, da pomori svet, nego da svaka zver pokaže svoj sled! Tudi stranke pokažejo v krizah svoj sled. Ko je stranka bankokratov potrkala na vrata socialdemokratov, je soc, demokracija zadrhlela od veselja in njen odgovor se je glasil sramežljivo: V vlado bankokratov sicer ne smemo, a lojalno vas hočemo podpirati! Dovidovič je bil zadovoljen. Samostojneži niso bili tako sramežljivi, ti so korajžno odgovarjali v tej krizi: Naša zastava se lahko razvije na vsakemu brodu. Mi gremo z radikali mi gremoz demokrati, mi gremo s Turki in če treba, tudi — s »klerikalci«. Kjer vlada, tam mi! Ž njimi so bili vsi zadovoljni, raz-ven volilci. Najlepše in dosledno svojemu koritarskemu programu pa so se obnašali slovenski demokratje. Nudili so sliko volov na vodi. Ko se napije ena partija iz korita, pride druga na vrsto. Le roi est mort, vive le roi! Potem pride Reisner na vrsto! Mala stranka ima vendar tudi svoje čase. Vsi pridejo na vrsto. Tajno Pribičevičevo glasilo »Beograd-ski Dnevnik« je ubralo v tej krizi najhujše strune proti Slovencem in Hrvatom, strune verske nestrpnosti. Proti radikalcem hujska, »da rajši ustvarjajo zajednico z elementi, koji so antisrbski in antipravoslavni, eego z elementi, koji so srpski in pravoslavni.« Jugoslovanska ljudska stranka, muslimani in hrvat. avtonomisti ustanavljajo po njegovem mišljenju »antipravoslavni blok«. Pribičevič je uvedel borbo politične hegemonije, kulturno borbo, sedaj še hoče uvesti odkrit verski boj. Ali res ni med poštenimi Srbi nikogar, ki bi mu zaklical: Dovolj! Proč roke od naše države! Kumanudi si je začel začetkom krize potapljati, spoznali so ga za nesposobnega. A nenadoma je zopet priplaval na površino. Belgrajske »porodice« ga še potrebujejo. Takoj je prinesel potapljajoči se, a vendar rešeni ministrski kandidat svojo zahvalno vizitko. Kabinetu v ostavki je predložil moratorij za plačevanje privatnih (belgrajskih špekulantov) dolgov v inozemstvu. Pašič ga je zavrnil. A že sam poskus je našim trgovcem v inozemstvu strašno škodoval. Že je nastala na zunanjem trgu nesigurnost radi naših naročil za spomlad. Belgrajski trgovci so si ne za sezono, kakor je to pri poštenih trgovcih v sedanjih razmerah običajno, ampak za leta naprej nakopičili blaga. Špekulirali so, da se bo če ne blago, vsaj uvozna carina povišala. Njihovi dolgovi znašajo milijarde. Samo razlika v kurzu tuje valute znaša, kakor je podpredsednik belgrajske trgovske komore M. Stanojevič v javni seji izjavil, okoli 400.000.000 dinarjev, špekulantom na ljubo je bil pripravljen Kumanudi ubiti naš kredit v inozemstvu Zraven bi se seveda še povišala carina, da bi belgrajske »porodice« svoje blago lahko prodajale z velikim dobičkom. Toda z moratorijem ni šlo! Če ne gre z moratorjem, pa gre z uvozno carino, si je mislil Kumanudi. Nenadoma, preko noči od 9. na 10. dec. je povišal agio na uvozno carino, skoro za 100 odstotkov, in istočasno tudi ležarino in vse ostale carinske stroške. Belgrajski špekulanti so od veselja in zadovoljnosti zavris-kali, a naši trgovci preplašeno obrnili svoje poglede na Kukovca in Puclja, ki sedita v »finansijsko-ekonomskem komitetu«, kateri dovoljuje take operacije. Preplašnost bo minila, zakaj ludi ne? Draginjo plačuje narod. Kumanudi bo ostal, demokratje in samostojneži bodo šli ž njm roko v roki, a socialisti bodo vse skupaj lojalno podpirali, Narod bo proklinjal draginjo, a nadalje volil demokrate, samostojneže in socialiste! Naš narod je dober. Maribor, 12. dec. Nocoj se je vršila seja občinskega sveta, na kateri je obč."odbornik prof. Voglar v imenu kluba JDS stavil nujni predlog za razdelitev Slovenije na dve oblasti, v katerem se vlada poziva, naj se ne da omaiati po ljubljanski protiagitaciji. Za prediog je govoril tudi podžupan Roglič (NSS). Proti predlogu je v imenu kluba SLS nastopil dr. Leskovar, ki je naglašal, da zahtevamo slejkoprej ujedinjeno Slovenijo. To je bil naš ideal in tega si ne pustimo razkosati. Nešteto občin na Štajerskem se je že izreklo za ne-deljeno Slovenijo. V imenu JSDS je govoril za predlog obč. odbornik Slanovec. Za njim je nastopil dr. Sernec (JDS), ki je ostro kritiziral pokrajinskega namestnika Hribarja, ki se je zavzel za priklopitev celjskega okrožja k ljubljanski oblasti. Pri glasovanju so za razdelitev Slovenije na dve oblasti glasovali odborniki JDS, NSS in JSDS, proti pa odborniki SLS. Belgrad, 12. decembra, (Izv.) Včeraj in danes se je tu vršil glavni zbor radikalne stranke, na katerega je došlo okoli 300 delegatov, med njimi 3 iz Slovenije. Kongres je imel končno odločiti o razvoju notranje politične krize. Znano je, da je Nikola Pašič povzročil krizo samo zato, da opoziciji na kongresu vzame iz rok orožje proti njemu, da uduši kritiko radikalov, ki se nagibajo k Protiču, radi njegove zveze z demokrati. Ker se Protič ni udeležil kongresa, na katerega ni dobil izrecnega povabila, je Pašičeva taklika popolnoma uspela. Pašič sam ni govoril na kongresu o notranji krizi, ampak se je omejil na zunanjepolitični ekspoze, v svesti si, da bo kongres radikalne stranke to njegovo poročilo odobraval, kar se je tudi zgodilo. S tem je ustvaril zase med udeleženci kongresa dobro razpoloženje. Ljuba Jovanovič, ki je plaval dosedaj med Protičem in Pašičem ter igral med njuno politiko posredovalno vlogo, se je nato v daljšem poročilu zavzel zavzel v bistvu za Pašičevo centralistično politiko in zavračal federalistično politiko Hrvatskega bloka in vsak separatizem, s kate- rim je mislil zadeti avtonomistično struje. Številno zastopana opozicija je bila brez voditelja, ki bi bil Pašičevim pristašem kos in vsled tega sploh ni nastopila. Dasi je bil položaj v radikalni stranki dejansko zelo kritičen, vendar la kriza na kongresu ni prišla do izraza in se bo vsled tega brez vsakega dvoma nadaljevala. V parlamentarnih krogih se vsled tega računa, da bo prišel na površje zopet Pašič, ki slavi dvojno zmago. Prvič je izšel na radikalnem zboru kot zmagovalec nad opozicijo, drugič je s svojo taktiko porazil demokrate in jim dokazal, da so brez njega in radikalne stranke nesposobni za vsako državniško akcijo. V opozicionalnih krogih se smatra, da je razvoj krize popolnoma normalen, kakor si ga želi opozicija. Opozicija si želi samo, da dosedanje vladne stranke posledice režima same poskušajo. Misli se, namreč, da široki sloji naroda ne bi še mogli razumeli, da bi opoziciji v kratki dobi štirih mesecev t. j. do prihodnjih volitev, ki bi se vršile, ne bilo mogoče popraviti, kar je zagrešila dosedanja vladna koalicija. Zmaga Hrvatskega bloka Belgrad, 12. dec. Tekom današnjega dne se politični položaj ni izpremenil niti r.ajmanje. Znano je samo, da je mar.datcr krone Ljuba Davidovič poslal Nikoli Pašiču pismo, v katerem navaja svoje stališče kako in pod kakimi pogoji naj bi se sestavila nova vi?-'a. Zaprosil je Nikola Pašiča, naj mu do jutri. Kmetijski svet. Belgrad, 12. dec. Kmetijski svet jo imel danes dopoldne kot strokovni in posvetovalni organ ministrstva za kmetijstvo in vede svojo prvo sejo, ki se je nac1 \je-vala popoldne. Pri konstituiranju je bil za predsednika izvoljen vseučiliški profesor Radovanovič. Kmetijski svet obstoji iz P.O oseb, od katerih je 18 zastopnikov kmetijskih društev in zadrug, 12 pa jih je imenoval minister za kmetijstvo izmed poljedelcev. Kmetijski svet bo imel svoja posvetovanja pet do osem dni. Izvoljen je bil odbor petih oseb, ki bo za jutrišnjo sejo izdelal poročilo o zakonskem načrtu za zavarovanje proti toči. V referatu je navedeno, da je letos povzročila toča 87 milijonov dinarjev škode, in sicer v Srbiji 26 milijonov, v Macedoniji 19 milijonov, v Hrvatski in Slavoniji 1.1 milijona, v Bosni in Hercegovini 6 milijonov, v Dalmaciji 22 milijonov, v Sloveniji 2 milijona, v črni gori pa 775.000 dinarjev. Posvetovanje kmetijskega sveta se bo nadaljevalo jutri ob 9. dopoldne. Zagreb, 11. dec. Danes so se v Zagrebu vršile volitve v mestni zastop. Število mandatov je bilo 50. Vse stranke, ki so postavile svoje liste, so razvile živahno agitacijo, tako da je bilo po mestu vse polno letakov, ki so propagirali za nosilce list posameznih strank. Volitve so potekle v najlepšem ledu. Živahnejše je bilo v bližini posameznih volišč, katerih jc bilo za vse mesto 36. Hrvatski blok je imel na vsakea volišču na razpolago avtomobile in kočije, ki so dovažali volivce na volišča. Volitve bi se imele končati že ob trinajstih, toda radi velikega navala glasovalcev so se morale podaljšati do štirinajstih, Ob štirinajstih sc je pričel skrutinij. Po mestu so se medtem razširile vosti, da je zmagal Hrvatski blok, nakar so mladeniči zahtevali, naj se po hišah razobesijo zastave, kar je večina hiš tudi storila. Hrvatski blok je formiral velik sprevod po mestu. Nekaj tisoč ljudi je z zastavami v rokah korakalo po mestu in pelo »Lepo našo domovino« in klicalo: »Živio Radič, Živio republika, Živio Hrvatski blok in samostojna Hrvatska!« Sprevod je hotel prodreti v gornje mesto, kjer se je v mestni hiši vršil skrutinij. Gornje mesto pa jc bilo zastraženo po močnih kordonih redarstva in orožništva, ki ni nikogar pustilo v gornje mesto. Pred mestno hišo sc jc zbralo komaj sto ljudi, ki so čakali rezultata. Na Wilsonovem trgu pred univerzo jc prišlo do majhne demonstracije proti dalmatinskim dijakom. Demonstranti so klicali: »Doli z rasico!« Redarstvo je napravilo mir, kmalu pa je došlo do malih incidentov tudi na univerzi, kjer je akademska omladina pometala iz univerzitetne avle oglasne plošče klubov Hrvatskega bloka: ploščo pristašev Hrvatske zajednice in ploščo akademične-ga kluba »Matija Gubec«. Prišli pa so akademiki, pristaši Hrvatskega bloka in so pometali iz avle plošče demokratske omla-dine. Končno so ble zopet vse plošče na svojih mestih. Sprevod, ki je poprej korakal po mestu, jc odšel v dvorano hrvatskega Sokola na Wilsonovem trgu, kjer je bil napovedan komerz Hrvatskega bloka. Ker pa je bilo prepovedano na dan volitev točiti alkoholne pijače, je bilo jasno, da bo to samo skupščina, V dvorani je prvi govoril Šteian Radič, ki je podal pregled splošne politične situacije in rekel, da je zadnji čas, da se Belgrad spametuje in da začne respektirati Hrvate. Nato je govoril zajed-ničar dr, Drinkovič, ki je rekel da bo današnja zmaga Hrvatskega bloka resen me. mento Belgradu in da so Hrvati na dan volitev pokazali, da hočejo v mejah današnje države svojo suvereno državo in da bodo to borbo nadaljevali do konca. Govoril je tudi frankovec Mirko Košut.ič, ki je rekel, da Hrvatska ni svobodna. Medtem pa je prišel v dvorano redar ki je prinesel akt, s katerim se komerz razpušča. Radič je pozval navzoče, naj se mirno razidejo. Pripomnil je, da se ni treba bati za hrvatsko stvar in za hrvatsko zmago. Ako Belgrad ne bo z Hrvati, tedaj ne bodo šli Hrvati samo mimo Belgrada, ampak naravnost proti njemu. Klicalo se je: »Živio republika«, nakar se je skupščina razšla. V mestni hiši se je medtem končal skrutinij in razglasil se je rezultat volitev. Hrvatski blok je dobil 36 mandatov, demokrati 6, cionisti 2, nezavisni delavci 2, socialistična zajednica 1, jugoslovcnska neodvisna stranka 2, Hrvatska pučka stranka 1, radikali pa nobenega mandata. Vsega skupaj je glasovalo od 28 6°5 volivcev 21.401 oseia, tako da jc bil kvocient 428 Glasov so dobili: Radikali 154, socialistična zajcdnica 454, demokrati 2546, jugoslovcnska neodvisna stranka 819, cionisti 691, Hrvatska pučka stranka 366, Hrvatski blok 15.297 in stranka neodvisnih deav-cev 1074 glasov. V mestu vlada sedaj po-polen mir in red, — Po ulicah patrolirajo stražniki in orožniki. M ASAR Y K-IT AINISCH. Praga, 12. decembra. (Izvirno) List ministrskega predsednika »Gazette de Prague« piše, da bo prestoječa konferenca predsednika Masaryka s Hainischem samo nadaljevanje sestanka v Hallstadtu. Sedanji gospodarski položaj nasledstvenih držav v srednji Evropi, ki so navezane popolnoma same na sebe, zahteva, da te države stopijo v čim ožje stike in si druga drugi pomagajo. Program, ki je plod pogajanj v Portorose, se mora nadaljevati v dobrobit prizadetih držav. Praga, 12. decembra. (Izvirno) >Lydo-ve Noviny« poročajo iz dobro informirane strani, da se na konferenci Masaryka z dr. Hainischem ne bodo rnzmotrivala samo vprašanja gospodarskega značaja, temveč tudi vprašanja političnega pomena. Cilj teh razgovorov bo, da se prijateljski stiki med obema državama tudi formalno utrdijo. ČEŠKI NARODNI SOCIALCI ZA KOALICIJO Z NEMCI. Praga, 12. decembra. (Izv.) Na seji izvrševalnega odbora narodne socialistične stranke je poslanec Slriberny govoril o položaju, ki je nastal z izstopom ljudske stranke iz vlade. Po daljšem razmotrivanju jc dejal, da sta nastali dve možnosti: ali razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ali pa izkazali nove večine v parlamentu. V zadnjem slučaju bi se morala vlada pogajati z Nemci in jih pridobili za podpiranje. Po njegovem mnenju bi narodno-socialistična stranka popolnoma lahko delala skupno z Ncmci; seveda bi se moral, v tem slučaju izdelati točen program. Ta kombinacija pa se mu z ozirom na položaj zdi prav malo verjetna. Izvrševalni odbor je po dolgi debati sklenil, cla bo sklical kongres stranke, da izdela z ozirom na novo- nastali položaj nov program in določi smernice delovanja narodnosocialisličnih poslancev. ČEŠKOSLOVAŠKE CERKVENE RAZMERE. Praga, 12. decembra. (Izv.) V nobeni državi niso razmere glede razmerja cerkve do države tako neurejene kakor v Češko-slovaHd. To zelo vpliva na število gojencev v semeniščih in število slušateljev na bogoslovnih fakultetah. Tako je letos v Brau gojencev samo 53 napram 151 v lanskem letu, v Litomeficah samo 69, v Brnu S3 in v Olomucu 63 napram 183 v lanskem letu. OMAJANO STALIŠČE AVSTRIJSKEGA FINANČNEGA MINISTRA. Dunaj, 12. decembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da je stališče finančnega ministra dr. Giirilerja zelo omajano. Z ozirom na njegovo akcijo preskrbe prebivalstva z živili so nastopili proti njemu ne samo njegovi nasprotniki socialdemokrati, temveč tudi krščanski socialisti. Kljub temu prevladuje upanje, da bo njegova akcija uspela in da bo ostal na svojem mestu. RAZPUST DRUŠTVA VALUTNIH TRGOVCEV. Dunaj,' 12. decembra. (Izv.) Dunajski magistrat je razpustil društvo trgovcev z valutami in devizami na dunajski borzi. PLEBISCIT V ŠOPRONJU. Bndimpcstn, 11. decembra. Iz Šopro-nja poročajo: Generalska komisija je za dobo ljudskega glasovanja odredilo za vse glasovalno ozemlje mejno zaporo, ki se prične v ponedeljek cpoldne. Zaradi tega morejo pripotovati z avstrijske kakor tudi z madžarske strani samo oni, ki imajo legitimacijo za glasovanje in pa oni, ki imajo dovoljenje predsednika generalske komisije. N >VA KONFERENCA vASLEDSTVKNIli D°ŽAV. Rim, 12. dec. Konferenca nasledstve-nih držav podonavke monarhije se 83-stane v Rimu sredi januarja. ~>a 701 Irsko vprašanje sicer še ni definitivno rešeno, toda vse govori za to, da se vojno stanje med Jrsko in Anglijo več ne ponovi in da se konvencija, sklenjena 6. decembra t. 1. med angleškimi in irskimi delegati, vsaj po svojem bistvu sprejme. To bi bil zgodovinski dogodek, ki bi svetovno pozicijo britanskega imperija silno okrepil. Konvencija med angleškimi in irskimi delegati se ne naslanja na nobeno dozdaj mano obliko državnega ali mednarodnega prava. To je nekaj čisto posebnega. Zveza med Anglijo in Irsko se opira na dejanski zemljepisni in gospodarski položaj, ki ustvarja iz obeh dežel netazrušno enoto in ne rabi nobenih formalnih garancij. Če je med obema deželama 700 let trajai nepre-strani boj, je bila krivda izključno na strani angleškega režima, ki je Irsko gospodarsko izrabljal in popolnoma zasužnil, tako da je v svrho vpostavitve naravnih od-nošajev potrebno samo, da se ta režim korenito odpravi. To je Anglija sedaj storila in je glede na bodočnost čisto pomirjena. Irska postane taktično neodvisna dežela z lastno armado, lastnimi zastopniki v inozemstvu in lastnimi financami. Irci le priznajo po svoji svobodni volji Jurja V. in njegove naslednike za svoje kralje, z angleško državo pa kot neodvisna država sklenejo trajno zvezo, ki dovoljuje Angliji, da se poslužuje irskih pristanišč v svrho obrambe britanskega imperija. Generalni guverner v Dublinu bo zgolj predstavitelj kralja brez vsakega političnega vpliva podobno kakor v Kanadi, kjer generalni guverner ni nič več kot dekorativna figura. V finančnem oziru je Irska čisto neodvisna, morala bo le doprinesti nekaj žrtev za likvidacijo dosedanjega stanja in se v vojaškem oziru obvezati, da ne bo vidrža-vala armade, ki bi proporcionalno presegala angleško. Konvencija je našla zagrizenih nasprotnikov tako v Angliji kakor na Irskem. Odpor angleških konservativcev bo jako lahko zlomiti in Lloyd Georgo čisto nic ne dvomi, da bosta angleška spodnja in zgornja zbornica pogodbo z Irsko sprejeli. Angleški konservativci so izgubili vpako oporo, ker je krona konvencijo odobrila in se seveda zdaj ne spodobi več, da bi bil kdo bolj kraljevski nego kralj. Resnejši pa je odpor znatnega dela Ircev samih, ki re ne strinjajo s konvencijo, sklenjeno od sin-fajnovskih delegatov; tudi predsednik irske republike, De Valera, se je izjavil proti njej. Konvencija ima res zelo slabo stran, da namreč daje Ulstru, to je severnim irskim provincijam, svobodo, da se konvenciji ali pridružijo ali pa ostanejo še nadalje administrativni del Anglije, kar bi bilo za irsko svobodo seveda skrajno nevarno. Tudi mora Ulster konvencijo z Irsko sploh r>doliriti. Baje je to že zasigu-rano ln od te strani ne bo težav; kar se pa lahko zgodi, je to. da se Ulster v roku, ki je za to določen, ne bo odločil za unijo z ostalo Irsko in oaroževal neodvisnost ter mir novega dom in iona. Na vsak način pa ni resnično mnenje, ki je izražajo nekateri centralistični listi, češ, naj se stvar reši tako ali drugače, za Anglijo nima to velikega pomena. Kralj nam je pokazal, da polaga na pomir-jenje z Irsko največjo važnost. Lloyd George je rajši opustil nameravano pot na washingtonsko konferenco nego da prekine pogajanja z irskimi delegati. S tem, da angleško-irski spor preneha, Anglija silno veliko pridobi v Ameriki. Obenem z odpovedjo pogodbe r. Japonsko je to naravnost nova etapa v zunanji politiki An-gli;e, ki bo zdaj z Amen' o šla ero in isto pot. Treba je tudi pomisiliti, da ima Anglija urediti še eriptsko in indijsko vprašanje in da je zanjo neprecenljive važnosti, ako nima pri tem za hrbtom še enega sovražnika. Konvencija z Irsko je zgodovinskega pomena. + Skromnost nekaterih poslancev. Iz parlamentarnih krogov smo prejeli: V parlamentu leži večina dela na malem številu poslancev. Ti zaslužijo vsoje dnevnice v trdem delu, dočim se o tistih, ki ne delajo ne v raznih odsekih in sicer ne v javnosti, to ne more trditi. Vendar se je v zadnjem času, ko so nekateri poslanci prišli po dolgem času zopet za par dni v Belgrad, culo mnenje, da so sedanje dnevnice (120 dinarjev na dan) prenizke in da morajo imeti poslanci, če so v Belgradu, po 200 dinarjev, če so pa doma, pa nekaj manj. Mi ne rečemo drugega nego to: tisti, ki svojega dela za javni blagor ne marajo opravljati za dosedanjo plačo, naj bodo tako dobri in naj svoje mandate odložel Kajti v državi je milijone ljudi, ki opravljalo težje delo kot mnogi poslanci za petkrat manjšo plačo. Kajti nam se, če čujemo o takih zahtevah, zbuja prepričanje, da doličnikom ni toliko za javni blagor kakor za blagor svojefa žepa. Taki ljudje naj si pa polnijo žepe pod drugimi pretvezami in naj ne diskreditirajo še bolj poslanskega mandata' In taki poslanci naj polem državni budget — znižajo ir> spravljajo naše razrvane finance v ravnovesje! ... + Stojan M. Protič o naših financah. V »Radikalu« od 10. t m. piše Protič med drugim: » ... Zato pa ni nič manj strašno dejstvo: da se kažejo v polomu našega financiranja pojavi, ki jih lahko smatramo za začetek konca v tem oziru... ali prosto rečeno: mi stojimo pred bankrotom, ker so se začeli kazali v celi državi pojavi — p o-lomanašega denarnega sistema. V sami Srbiji je poskočila cena enega hektarja zemlje na 30, celo na 40 tisoč dinarjev. Pametni ljudje, ki to stvar razumejo, so si takoj na čistem, kaj to pomeni. Tudi v Belgradu imamo podobne slučaje. Naj navedemo en primer. Neki naš prijatelj j "i kupil pred 1 mesecem posestvo za 1 milijon dinarjev. Danes mu ponujajo za isto posestvo poldrug miljon dinarjev. Toda z ozirom na splošno stanje našega denarja fe posestnik vprašuje: Ali sme prodati posestvo, ki reprezentira stvarno vrednost, če ne ve, ali bo ostal — denar? Naglasiti pa moramo, da tu ne gre za kakega plaš-ljivca, ampak dotičnik je okreten, »pečen« trgovec. Tak pa ni samo edsp, ampak vse polno jih je! Pred nami so vsi znaki p°.nike pred denarjem, ki ga imamo v rokah, 4- Papež je Llovd Georgu in D^ Va-leri čestital k dogovoru glede Irsk<». + Irski parlament se skliče t? dni, odobri ali odkloni dogovor, ki ga je sklenila irska delegacija z Arturcm Griffithom na čelu z angleško vlado. »Daily Mail« trdi, da jo od 124 članov irskega parlamenta 100 za dogovor in le 24 proti. + VVnsliingtoTiska konferenca. Kakor izgleda, se bo meri Ameriko, Japonsko, Anglijo in Francosko sklenil dogovor glede na tihooceanslo otoke, ne da bi se v dogovor vključilo zapleteno kitajsko vprašanje. Glavna točka tega dogovora naj bi bila ta, da nr sme nobena izmed imenovanih velesil začeti kakšne vojske, no da bi sporno vprašanje prišlo preje med njimi na razgovor. Kitajsko vprašanje se bo, kakor se zdi. rešilo neodvisno od tega dogovora. Japonska je dozdaj pristala na to, da vrne pod gotovimi pogoji Kitajski Kiaočao, Mandžurije pa ne izprazni. Proslava 40 letnice »Cirilskega društva ljubljanskih bogoslovcev«. Najstarejše kot. slov. akademsko društvo obhaja ta mesec 40 letipco svojega obstoja. Lep jubilej je to, ker v njem se zrcali delo dolge dobe, delo za Boga in za narod. V decembru leta 1881 je tedanji bogoslovec IjublJ. semenišča Frančišek L a m p 6 zbral okrog sebe štirinajst tovarišev, ki so s svojimi podpisi ustanovili »Društvo sv. Cirila in Metoda za pisateljske vaje« in tako položili temelj onemu društvu, ki se je na njem v teku let razvilo v splošno bogoslovsko društvo in postalo matica izobraževalnega in prosvetnega dela vseh panog znanosti, lepe in glasbene umetnosti, social-n' ga in gospodarskega študija, ki so ga gojili iu ga goje bogoslovci po svojih odsekih, inkorporiranih v centralnem družlvu. Prvotni namen društva, vaditi bogoslovce v pisateljevanju, se je moral tako umaknili, vrši ga sedaj krožek, ki je z drugimi vred sestavni del »Cirilskega društva 1 j u b 1 J. b o g o s 1 o v c e vc, kot se društvo danes nazivlje. Društvo je takoj v začetku vzbudilo pozornost tudi zunanjega sveta, celo izven mej si je pridobilo prijateljev, ki so društvo podpirali. — Slovanska bogoslovja so stopila ž njim v stik in osnavljajoča se kat. akademska društva v prijateljsko razmerje. Da je bilo društvo vedno polno življenja, pričajo njegovi zapisniki in pa proizvodi, ki so jih pošiljali »Cirilck v svet. Saj je bilo to društvo, v katerem je plamenel po Kristusu razžarjen ogenj za lepimi ideali — vzgajati slovenski narod po dobrih leposlovnih in poljudno-znanstvenih spisih ln knjigah ter po nesebičnem delu za njegovo vsestransko kulturo v luči iu resnici vefinih božjih idej. Agilnosti je bilo ne samo v društvenih članih samih, ampak tudi drugI zrelejši in sposobnejši možje so jih navduševali in bodrili za resno in vztrajno delo. Kaj je bil v tem društvu ustanovitelj Lampft sami In potem poleg množice drugih sedanji gen. vikar Kalan drugi predsednik!), rajni dr. Krek, prof. dr. Orivcc, ki Je poleg Lampeta zlasti vplival na znanstveno Izobraževanje bogoslovcev, pisatelji Slroj, Finžgar, pesniki Hribar, Medved, Mrbur in poleg onih, ki so študirali v rimskem Germaniku bmta Ušeničiiika, dr. Opeka in drugi) in jim dajal1 pobude, zopet številni drugi. Sami v društvu vzgo-jeui, so društvo vzgajal naprej. Tako je tudi raz-umljivo, da se je v tem društvu vzgojilo lepo število naših najboljših kulturnih in socialnih delavcev-duhovnikov. V znamenju namena, ki ga ima društvo, tn v luči lepe 40 letne društvene zgodovine ae Je obhajala v nedeljo 11. t. m. v semeniški dvorani skromen p r o s 1 «i v a društvenega jubileja. Strnil se je Jubilej tudi v proslavo- spomina na bi-skupa dr. Aniona Mahuiča za obletnico njegov« smrti in ker je bil blagopokojni škof tudi član »Cirilskega društva«, v katerega se je vpisal kot profesor v Gorici leta 1883. Dvorana je bila v la namen okusno dekori-rana. Med venci, cvetjem in zelenjem sta viseli na aprednji steni sliki slavljencev — dr. Frančiška Lampeta ln biskupa Mahniča. Pod njima pa so bili razstavljeni nekateri letniki »Dom in Sveta« (čigar ustanovitelj je dr. Lanipfc) in Pomladnih Glasov (ki so jih nekdaj izdajali bogosIovci-Cirilci). Slavnost so poselili poleg hišnega vodstva (kan. Nadrah, dr. Arnejc, dr. Fabijan, dr. Zupan) prevzvileni Sadika dr. Jeglič, gen. vikar Kalan, prior Učak, kanonik Stroj, številno zastopan teološki profesorski zbor (dekan dr. Grivec, dr. Srebrnič, drja U(e-ničnika, dr. Zorž, dr. Ujčič, dr. Snoj, dr. Demšar, msgr. Dostal), dalje dr. L. Ehrlich, kranjski dekan Koblar, pisatelj Finžgar, škof. tajnik Pahor L dr. Častno so bila zastopana akademska društva »Zarja« in »Danica« ter »društvo sv. Bonaventure ljubljanskih franč. bogoslovcev«, ki so prihitela častitat tovarišem soakademikom-bogoslovcem, zbranim v razsvetljeni dvorani. Po Jenkovi pesmi Molitev, ki jo Je pel društveni zbor, je otvoril preds. Cirilskega društva bogoslovec M a r k e i slavnost in po pozdravu na zborovalce očrtal v kratkih potezah društveno zgodovino ter napovedal namen proslave jubileja. Za njim je bogosL K o r d i n v svojem govora »Dr. Frančišek Lampft — naš vzornik« orisal v jedrnatih besedah življenje in delovanje tega velikega slovenskega genija. Poudarjal je ia njegovega življenja zlasti iniciativepolno agilnost v od njega ustanovljenem Cirilskem društvo, v katerem jo sam neumorno delal, vzpodbujal tovarlfie k pisateljevanju in študiranju vseh vrst znanosti ter društvu ostal enako naklonjen »udi kot semeniški podvodja in vodja v Marijanišču. Poudarjal je dalje njegovo poznejše neugnano pisateljsko delavnost in marljivost pri proučevanju zlasti filozofskih vprašanj, ki jih je hotel v zbirki eeleg« filozofskega seslava podati v poljudni obliki slovenskemu ljudstvu. Končno ga je naslikal 8e kot vzornega duhovnika in gorečega ljubitelja ter dobrotnika mldaine. V vsem ga je stavil svojim tovariiem-Cirilcem v vzgled in vzor. Po Gerbičevi pesmi »Slovanski brod« Je de-klamiral bogosl Jagodic svojo izvirno pesem »Apostolu in očetu«, posvečeno Škofu Mahniču ob obletnici njegove smrtL Za njim Je nastopil bogosL K a vi i S, ki je v govoru »M a b n i Č — luč katoliškega preporoda« orisal veliko življensko delo drugega vzornika— Mahniča, čigar življenje je bilo samo življenje za ohranitev tn preroditev katoliškega življenja v slovenskem in hrvatskem ljudstvu. Poživljal je zborovalce, naj mu postavijo spomenik, in sicer »spomin postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak.« (Gregorčič.) Med posameznimi točkami so nastopili' a pozdravnimi govori: P. Odilo Hajnšek kot zastopnik Cclomba. Prosper Mčrimče. — Poslovenil — 1- 16 »Resnično, gorpod della Rebbia, vi sramotite svojo sestro*, je rekla miss Nevil. »Ne, vi sami rte rekli, ... Korzičanka Je..., misli, kar mislijo vsi. — Ali ve^te, zakaj sem bil tako žalosten včeraj.« »Ne, nekaj časa sem vas pogosto napada ta črna otožnost... Veliko bolj prijazni ste bili prve dni najinega znanja.« »Nasprotno, včeraj sem bil bolj vesel, bolj srečen kot navadno. Videl sem vas tako dobro, tako popustljivo nasproti moji se trii... Včeraj sva se vračala v čelnu s polkovnikom. Ali veste, kaj mi je rekel eden brodarjev v svojem peklenskem na-reč'u. »Precej divjačine ste pobili Ors' Anton, pa boste videli, da je Orlanduccio Bar-ricini boljši lovec kot vi.« >No dobro; knj je tako strašnega v teh besedal ? Ali vam je res toliko na tem, da ste oprete" lovec?« »Toda ali ne vidite, da je ta ničvred-než rekel, da nimam poguma ubiti Orlan-duccia?« »Ali verjamete, gospod della Rebbia, da mi vzbuj '.e bojazen 7.a vas? Zdi se, da vn" podnebje ne povzroča le mrzlice, ampak stori Človeka norca. Dobro da ga kmalu zapr slavno, da se je treba opraščati slabih strasti. — Toda res, nc pridigujem slabo.« •»Mislil bom no vas, miss Nevil, in si rekel: »Recite si, da imate prijateljico, ki bi bila zapuščena ..., ko... bi zvedela, da ste obešeni. Vrhutega bi to tir.pr.rwja'3 preveč ž, lost' vašim prednikom gospodom »caporalom«.« T ' teh besedah je smej? spustila Or-c.ovo roko in slokla proti očel t: »Papa«, je rekla, »pustite te uboge ptiče in idite z nama pesnikovat v Napoleonovo jamo.« VIIL V slovesu je vedno nekaj svečanega, tudi če se poslavljaš le za malo časa. Orso je moral oditi s svojo sestro zc'o zgodaj zjutraj in se je poslovil od miss Lidije na predvečer, kajti ni mislil, da bi njemu na ljubo storila v svojih lenobnih navadah izjemo. Njun sloves je bil hladen in težak. Po razgovoru cb morski obali ee je miss Lidija bala, da je pokazala Orsu morda preživabno zanimanje, Orsu pa je po drugi strani obtičalo v srcu njeno norčevanje, zlasli pa še njen omalovaževalni izraz. — Trenutno je mislil, da bo v obnašanju mlade Angležinje odkril čustva porajajoče se ljubezni; sedaj pa je vznejevoljen vsled njenega norčevana mislil, da ni v njenih očeh nič več kakor preprost znanec, ki bo hitro pozabljen. — Bil je torej zelo izne-naden, ko ie zjutraj sedeč s polkovnikom pri kavi zagledal miss Lidijo, ki je vstopila v sobo pred njegovo sestro. Vstala je ob petih, kar je za Angležinjo, zlasti še za misa Lidijo p*"!velika žrtev, da bi storila to za prazen nič. »Hudo mi je, da ste se zbudili tako zgodaj«, je rekel Pr o. »Gotovo vas je p-eti mojim naročilom zbudila moja sestra in boste H(o prisiljeni govoriti slabo o nas. — Morda si želite, da bi 2e visel.< (Dalje.) ►Društva sv. Bonaventure«, tehn. RadSel kot zastopnik »Zarjcc in jur. Korošec kot zastopnik »Danice«, ki so vsi izrazili veselje nud Jubilejem najstarejšega slov. kal. akad. društva in vzpodbujali tovariše k skupnemu delu za skupnimi cilji — »hoditi ločeno,a v boju vdaritlzzdru-ienimi ra o č m il« Prcds. Markež Je prebral tudi pozdravno pismo bratskega društva »Slomšek« mariborskih bogoslovcev, ki se slavnosti ni moglo udeležili. Po Aljaževi pesmi »Na dan« je izpregovoril bodrilne besede prevzvišeiil vladik> dr. Jeglič, na kar se je slavnost zaključila. —dic. »mo — Umrl je dne 12. decembra 1921 ob 5. ur zjutraj pri župniku v Sostrem, frančiškan p. Emanuel Jarc. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoldne. Priporoča se v molitev vsem znancem in prijateljem 1 — Intervencija poslanca A. Sušnika zaradi vpoklicanja rekrutov. Gosp. poslanec Anton Sušnik je vložil na ministra vojne in mornarice sledečo interpelacijo: Dravska divizijska oblast v Ljubljani poziva rekrute iz Slovenije v vojno službo za dne 19. decembra 1921. Gotovo se nihče ne brani, pokoravati se zakonu in odslužili v armadi po zakonu predpisano dobo. Vendar pa je za naše fante zelo težko, oditi k vojakom ravno sedaj naposredno pred Božičem, ki velja med Slovenci kot najveličastnejši in najpomembnejši praznik. Od davna že postoji pri nas običaj, da se za Božič, če je le količkaj mogoče, snidejo od blizu in daleč vsi člani družine in vsi skupaj praznujejo božične praznike. Ta običaj je že od nekdaj tudi vpoštevala vojaška oblast in je pošiljala za Božič vojake na dopust. Zalo tudi naši rekruti občutijo tako težko, da se morajo baš pred božičnimi prazniki ločiti od svojih dragih in odriniti k vojakom. Ker sem mnenja, da bi vojaška oblast to okolnost lahko vpoštevala, ne da bi pri tem vojna služba kaj trpela, si dovoljujem vprašati Vas, gospod minister: 1. Ali ste voljni preložiti vpoklic rekrutov katolikov vsaj za 14 dni? 2. Ali hočete takoj izdati tozadevno povelje? Belgrad, dne 10. decembra 1921. — Poset hrvatskih kmetov v Sloveniji. V nedeljo 11. t. m. je dospelo v Ljubljano 27 kmetov iz karlovške okolice, da si ogledajo nekatere gospodarske in prosvetne organizacije v Sloveniji. Najpreje so po.e-tili Domžale, kjer so ostvovali orlovrki akademiji, potem so odšli v Kamnik. Tu so •I ogledali našo gospr "arske organizacije, zvečer pa so v »Kamniškem Domu« videli ljudsko igro, prirejeno od članov društva »Kamnik«. Včeraj so si ogledali zadružno elektrarno v Šmarci in druge naprave, na Homcu pa »Društveni drm« in v Mr elamnikarsko zadrugo. V Ljubljani so poselili Jugoslovansko tiskarno. Zelo zadovoljni z vsem, kar so vidHi, so se ponoči vrnili v svo.io domovino. — Savez apotekarskih suradnika za kraljevino SHS, sekcija Slovenija, opozarja »voje člane, da se nahajajo kolegi v Srbiji v mezdnem gibanju in da naj za ta čas nikdo ne sprejme tam kondicij. (k) — Velika nesreča v Planici oa Gorenjskem. V soboto, 10. t. m., sta v Planici pti Ratečah dva mlada kmetska fanta, edina sinova dotičnih hiš, padla eden za drugim pri lovu na divje koze čez skalovje. Po 24urnem iskanju so ju našli mrtva v prepadu Natančnejše poročilo o veletragičnem dogodku sledi. — Smrtna nesreča v gorah. V nedeljo dne 11. t. m. okrog pol 11. dopoldne se je smrtri ponesrečil urad. pripravnik Franc Vergelj pri p it eni slapu v Martuleku. Padel je raz steno nad slapom kakih 175 m globoko in obležal mrtev. £ele po dolgem iskanju se je posrečilo nj.govim tovarišem Arharju Francu, Kepcu Alojziju in bratu Vcrglju Antonu, da so ga našli mrtvega v globini. Prenesli so ga v Kranjsko goro. — Slov. planinsko društvo naznanja, da se občni zbor, ki je bil odrejen na 17. t. m. zaradi nepričakovanih ovir prekliče in se bo dan prihodnjega občnega zbora pozneje objavil. — Lepe božične razglednice ima v zalogi Slov. Straža. Komad stane 1 K 50 vin., na debelo 1 K 20 vin. Naša narodna dolžnost zahteva, da se spomnimo tudi o božičnih praznikih z malim darom naših sorojakov. To pa najlažje storimo, ča kupimo razglednice Slov. Straže ter tako podpremo naše tako potrebno nar. obrambno društvo. — Sprememba voznega reda. Obraluo ravnateljstvo Južne železnice objavlja: V svrho zveze na brzovlnk št. 4 Beograd—Zagreb, ki prihaja v Zagreb d. k. ob 6.07 in ima počenši s 15. decembrom 1021 direktni voz Beograd—Ljubljana gL k., se ukine s 15. decembrom 1921 na progi Zagreb j. k. —Zidani most potniški vlak št. 516 in vozi mesto tega na progi Zagreb j. k.—Zidani most potniški vlak št. 510a. Vlak št. 511 a odl-aja iz Zagreba j. k. ob 8.12 in prihaja v Zidani most ob 10.44. Z Zidanega mosta odhaja direktni voz Beograd— LJubljana gl. k. z brzovlakom št. 15 ob 10.50 in prihaja v Ljubljano gl. k. ob 11.57. Brzovlnk Št. 15 ima 1., II. in 111. razred. — Vlomi. Franc Šuštar iz Krtine je vlomil v noči na 10. novembra 1021 v zaklenjeni hram Fr. Gril,!a na Vrhu in odnesel razno blago v vrednosti 940 kron. Vlomilec je bil obsojen na 4 tedne strogega zapora. — Vlomljeno je bilo v Podpečl pri Lukovici pri čevljarskem mojstru Karolu Cirarju. Vlomilci so odnesli rožnega blaga v vrednosti 25.000 kron. — Poneveril je Iva,i Gornik svojemu guspodarju gostilničarju Kristjanu Kanalcu v 6t. Petru na Krasu 1800 lir. Dež. sodišč« mu je prisodilo 7 mesecev težke Jti<\ poostrene • poetom in trdim ležiščem na 14 dni. š Proračun za mesto Maribor. Sinoči je imel mariborski občinski svet sejo. Takoj v začetku je obč. odb. 2ebot (SLS) interpeliral župana radi nepravilno sklicane seje. Nekateri odborniki SLS so dobili vabila šele zadnji trenutek. 2upan jc pojasnil, da se je res zgodila nerodnost pri razun-šanju vabil. Na to se ie vršila debata o razdelitvi Slovenije na dve oblasti, o kateri poročamo na drugem mestu. Na vrsto Je prišla proračunska razprava. Izdatki znašajo 15,218.328 K, dohodki 8 milijonov 818.450 K, primanjkljaj 6,894.872. S S shoda mariborskih obrtnikov. Na zborovanju mariborskih obrtnikov v nedeljo v Gambrinovi dvorani, kjer se je zahtevalo enotnost obrtnega zakona ter protestiralo proti poslovnem davku, se je razvila tudi živahna debata o delitvi Slcrveniie v dve oblasti Tozadevno debato je otvoril odvetniški kandidat dr. Reisman, ki je očital Lubljani. da Maribor zanemarja. Zbor ie zahteval tudi lastno centralo obrtnih zadrug. Iz večine teh pritožb je izzvenevalo tudi potrdi o naših izvajanj: »Grehi se maščujejo nad grešniki « Skoda, da ni bil na tem zborovanju navzoč tudi n:u. postno ako se R1oveni;a res razdeli v cb-oie oblasti Ena t-lcih nns^rUo se že občuti rri denarnih zavodih. Ravn*l<>li reke 'iuMianskc podru"-n'čne banke v Mariboru o'nom.T o^p-rnn^TO Prf>''T«riu f" v n'am^n'1 Trpba bo r<>tn!h rn"s ''a splošni po*ar pos'edlc pravočasno zaduše. mr ^StVO. BORZA. Zagreb, 12. nov. Levize: Berlin 143 145.50, Milan 1100 1165, Loudcn 1100-1105, Ne\vyork 0 -263, Pariz 20.30 -200», 1 raga L05 310, Svita 5125 5200, Dunaj 4.15-4.80, Budimpešta 35.25-35.75. Valute: Dolar 2jo 2o6, avstr. krone 0-5, bolgar. levi 0-100, carski rublji 27-28, češkoslovaške krone 805 0, napoleondor 920 -'JU), nemške marko 0-150, rum, leji 0 -208, ital. lire 1150 0. Curih. 12. decembra. Devize: Pešta 0.70, Berlin 3 02, Italija 23.—. London 21.40, Naw York 516, Pariz 91. Praga 6.10, Dunai 0.18, Varšava 0.16. Bruseli 39.20, Zagreb 2.—, g Pariški denarni trg in oadec franka. Tekom zadnjega meseca ie v Parizu stalno naraščala cena dolarju, funta šterlinga, švicarskega franka, švedske krone in nizozemskega goldinarja Vzrok ie deljma iskati v dejstvu, da ie Francija oreko Angleške dobila veliko surovin, ki iih bo morala plačati do konca leta ter ie bilo vsled terfa ve iko povpraševanje po devizi London. Gljblii vzrok pa tiči v neurejenih finančnih razmerah. Franciia ima kot znano velike obveznosti v inozemstvu, predvsem v Združenih državah in na Angleškem ter ie v svrho stabilizacije svojih financ vse preveč račun=la na reparacij, izplačila, ki jih ima cobiti od Nemčije. V zadnjem času se oa Angleška veliko boli zavzema za to, da bi se Nemčiii izplačilo oeškodnine, ki zaoade prihodnjega januarja in februarja, preložilo na no-zneiši čas. kar ie oa med Francozi oovzroči'o veliko razburienie ter ootfnalo tuie devize na-vzrfor. IMedni anrflcški finančni krotfi namreč zelo vztrajno zart osjo stališče, da se zaenkrat nemška reparacijska iznlačila moraio preložiti na pozneiši čas. ker drugače Nemčiji preti tfosoodarski polom, ki bi imel nevarne posledice za celo srednjo Evcooo, Odškodnino mora Nemčiia olačali le z eksoortoni v dežele z dobro valuto kar oa tod povzroča brez-delie med domačim de'avstvom in Dosebno to velja za Angleško. Vzoričo teh razmer nekdanji »srčni SDorazum» med Angleško in Francosko postaia vet'no hladneiši. Obenem se ooa-ža. da oariški denarni trč vedno boli izrfublia svoj nekdanji pomen. Pred voisko ie bil Pariz finančni rezervoar, ki ie celi svet svet zalagal s kapitalom, da rta ie komai ostaialo dovoli za domače potrebe. Zdai oa Francoska 'abi ves svoi razpoložli vi kapital zase. bodisi za državna oosoiila, bidisi za industrijske investicije in ».men ter mednarodna vrednost franka morata.vs ed tctfa oadati. Na drurfi strani se ie oa v primeri z dolariem v zadniem času preeei ^vi^nil kurz funle šterlinga. g Predložitev obveznic predvojnih do'j!ov. Finančna delegacija v L ubljani objavila uradno: Avstrijska vlada je žigosala obveznice predvojnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se nahajale na dan, ko je stopila v veljavo senžermenska pogodba, na njenem teritoriju, pa so lastnina naših državljanov. Da bi mogla vlada protestirati v imenu lastnikov zoper žigosan e, ie minister za finance določil, da morejo lastniki take svoje obveznice predložiti s prošnjo do 20. decembra 1921 Seneralni direkciji državnih do gov s temi po-atki: 1. vrsta obveznic (naslov posojilal, serija in številka, kakor tudi nominalna vrednost vsake obveznice, 2. od kedai ie lastnik v posesti obveznic, 3. kje so v Avstriji deponirane, 4. naslov depozita (kavcija, lombard itd.J, 5. čc so se prenesle v Avstrijo na podlagi zakonite odredbe ali na podlagi vo'nih ukrepov bivše avstro-ogrske vlade ali 6 če so sc prostovoljno deponiraie, 7 če so se plačevali kuponi-obresti tudi še po 1. ost 1919 in vsled katerega odloka, 8 iz katerih ro? o-gov je Avstrija žigosala te obveznice. nr njam ie priložiti potrdilo o diža'-'" ' prošnjah ie navesti, da se naproia nala vlada, da protestira zoper žigosanj«. g Bankrot nemške banke. »Ptalzbank« v Ludvigshafenu ;e izgubila vsled špekulacije t devizami 340 milijonov mark, to je ves svoj knpilal in rezerve- »Deutsche Bank« in pa >Rhelni>oznnl, da je ukradel nekemu goslilničrju v Novem mestu več konjske opreme. Koštrun je že od leta 1020. zasledovan, ker je osumljen, da je izvedel večje tatvine. lj Prebivale! Iz Uiice na Grad se pritožujejo, ker po cele tedne ne vidijo nobenega mestnega delavca, da bi nekoliko osnažil ulico, dasi nosijo njeni prebivalci ravno taka davčna bremena, kakor prebivalci drugih ljubljanskih ulic in cest. lj Utopljenca so potegniii iz Gruberjevega prekopa. Bil je 1. 1866. rojeni mestni delavec Janez Glavan, katerega so že štirinajst dni pogrešali. Ij Političen pretep. V gostilni »Pod lipo« v Mostah se e razvila v nedeljo. 11. t. mes., razburljiva politična debata, med katero je Anton Hudež udaril s pollilrsko steklenico strojnika Karla ?u ca po glavi. Hudeža so spravili v zapor. Na policiji pa ie svečano zatrjeval: »Nisem komunisti — Jaz, Anton Hudež. sem pristaš Jugoslovanske demokratske strankelc Podpisano društvo ntma namena naštevati vseh telkoč, ki jih Je imel omenjeni g. profesor kot dekan šele nastajajoče tehu. takultele ln kot predstojnik mlneraloško-pelrografskega Instituta, preden se mu Je posrečilo spravili oboje v sedanji študij. Naravnost nemogoče pa bi bilo dognati vse usluge ln neprijetne posle, za katere mu vedo hvalo vsi slušatelji tehnike, najtKjIj pa oni starejših letnikov. Naj k (inštaliramo samo nekaj dejstev: Vsled pomanjkanja strokovujakov je omenjeni profesor dr. Hiulerlechner prevzel vsa t svojo stroko spadajoča predavanja in si s tem nakopal več predaval nih ur nego vsak srednješoluki pro. tesor, izključno le njemu gre zasluga, da Je danea moutanistični oddelek v Ljubljani kompleten. Mineraloško-petrografskl Inštitut nufie univerze je širši javnosti še nepoznan, opremljen ln ure« j?n je pa kar najmoderneje, zamišljen tako globoko ia bogat na vseh specialnostih tako, da kmalu ne bo slovel le v Jugosluvlji, marveč ludi izven naših meja kot eden prvih le vrste. Pridobil si Jq pa vso to zbirko prot. tlinterlechnrr na način, da stane državo bore malo, skoraj smešno vsoto. Tudi sicer je bil gos[>od dekan vedno prvi med onim!, ki so delali za širok razmah naše vi« soko šole. Edini on je zastavi pero. ko so metali tehniko iz poslopja obrtne šole In iz raznih kleli, članki v »Slov. Narodu« in »Slovencu« pričajo a tem. Letos zopet, ko je bilo vsled raznih zaprek nemogoče otvoriti 4. letnik gradbene stroke in moralo okrog 20 tovarišev v tujino, Je topel oa tu, ki se trudi, da dosežemo tudi ta popolni od« delek v kolikor najkrajšem času. Via ta, kakor še mnogo drugih dejstev g©, vore, da morejo sloneti razna tozadevna očitanja in neosnovane govorice najbrže na nesporazum« ljenju ali pa temelje na oapačui podlagi. Podpl« .«ano društvo si je štelo v svojo dolžnost, podati javnosti to kratko pa stvarno poročilo, ker mislt, da s tem koristi naši skupni stvari in te g. dekanu leni potom zahvaljuje za vse požrtvovalnost in veliko uaklonjenost. Za odbor akad. društva jugosl. tehnikov ▼ Lfubljaatt Predsednik: Tajnik: P. V r b i č cand. Ing. J. L a h stud. ing, Izjava naših tehnikov. Podpisano strokovno društvo A. D. J. T. si šteje v dolžnost podali javnosti sledeče pojasnilo, ki se nanaša na t. č. deknna tehn. fakultete: G. prof. dr. Hinterlechner si je pridobil za ljubljansko univerzo, osobito pa za tehniško fakulteto n>>-vcnljivlh zaslug, katerih mu dijaštvo, ki sledi pozno njegovemu znanstvenemu delu in ki je plodov nj govrga privatnega drlovanja v prvi vrsti de-i "vin, nik 'ar nc bo mo.tlo odreči. iz obrtniških krogov ljubljanske okolice se nam poroča: O solidarnosti učitetjstva na obrtnih nadalje-valnicah se je za časa stavke ljubljanskih učiteljev silno mnogo govorilo. Izdalo se je geslo: Vi! t boj ia dosego biiljSoga honorarja! Gorje onim, ki ne poznajo solidarnosti in ki bodo pričeli • poukom! Tako se je navduševalo, tako pretilo. In * velikim uspehom! Knjli večina učiteljev na podeželskih In mestnih nadaljevalnicah je solidarna z ljubljanskimi tovariši stopila v slavko! In uspeh? Mestne občine so učiteljstvu obljubile po 40 K na uro za delavnik in 80 K o« uro za nedeljo! Priznala se je povišica In zado-voljni so šli na delo. In solidarnost"? Na lo so blagovolili pozabiti. Kajti večina podeželskih šol J« ie neotvorjenih, ker podeželske občine (n šolski sveti nikakor ne zmorejo (oliko žrtev, država pa se ne zmeni niti malo, da bi rešila to preperpč« vprašanje. Sole stoje in učiteljstvo je razočarano, laka je torej solidarnost? Ali naj prično s poukom? Da se jim bo vse rogalo! Pa se jim tudi splača ubijati se z obrtnimi vajenci za 8—10 K nagrade na uro? Kje II? Bolje bi se jim Izplačalo pričeli s kidanjem snega, ali s kakim drugim sličnirn poslom, ker taki in enaki delavci zaslužijo gotovo 20 K na uro. To vemo ml obrlnlki, ki jih česlo najemamo, a jih najčešče «» manjši honorar ni.i no dobimo. In končno, ali je delo por deželskega učileljstva res štirikrat lažje, oziroma štirikrat manj vredno in manj uspešno kot ljubljanskih, celjskih in mariborskih gospodov? Tak! in enaki so vzroki, da so In bodo ostale še nadalje podeželske obrtne šole n^.otvui jene. ln kdo trpi? Mi obrtniki, ki zavzemamo v državi pravzaprav najslabše stališče, ki se z namj ravna prav po turško, ki pa plačujemo razmeroma najvefi davka Ali pa nI lo morda tudi mnslo m«stnlh gospodov in tovarnarjev, ki le od sres tele, da se podeželski obrtnik ne povzpne niti r.a pedenj nad ono višino, na kateri se je nahajal še pred petdesetimi in več leti 1 Nas ni treba, zato nam ne Sol, ne izobrazbe, ampak le pokorni čaka;mo, da nas preplavi in zaduši velekapital, veleiiMustrijstvof Ce pojde še lako dalje, mala obrt, I«, pripravi se na mučenisko smrti Ustanavl ajo se tudi kmetljsko-nAdaljevalnc šole natanko po vzorcu obrtnih šol. Kjer pa taka šola še ni ustanovljena, tam se je uvedel že v ljudski šoli kmetijski pouk. Tudi prav In nikomur no bo škodilo, če tudi ne bo \nie». Kajti mnogo je razredov, kjer ni nobenega kmetijskega sina, kmetljst vn se vseeno učijo. O, da bi se za obrt pripravljal že v ljudski šoli, o lem s« od-daleČ nI hotelo še nikomur sanja'1 Pa lecimo, da so v šoli sami kmetski sinovi! AH pa bolo vsi kmelie? Gospodar n. pr. Ima 4. r. sinov. Ali bo vsem izročil posestvo? Ne, le enemu! DrugI pa bodo izvečine vsi obrtniki. Ce vse to natanko premislimo la prevdarl-mo, pridemo vedno do Istega zaključka, za povzdl-go malrgn obrla se v resnici malo, da ne rečemo prav nič ne skrbi, navzlic vsem pospeSevnlnlm uradom, navzlio vsem obrtniškim zbornicami Le plačaj, in ?e veliko, a uživali bolo drnglt Zato prosimo in pozivl amo mero lajne člnl-teljp, naj včasih tnalo mislijo tudi na nas zapuščene obr nilte! Skrlic naj, da se ubrtnn šole po-drisvljo, in to člmprrjp. Plače učiteljev naj m» (tdinčijo. pouk naj ee na vseh iotil prične ae-mi iinma! Okrajne bolniške blagajno n<»j se vpottavijo, Lfll-or so bile pred vojsko, Zaplenjeno premoženje naj se vrne neokrnjeno! To so minimalne zahteve, ki se bodo brez nadaljnega lahko izvedle, ako bo le atom dobre volje. Ako pa ne bo moledovanje izdalo, tedaj mali obrtniki vsi na plan, da zahtevamo in tudi dosežemo, kar zahtevati smemo in kar nam po vsej pravici tudi pri3toji! Eden ▼ imenu mnogih. pr »Bogoslovni Vestnik« za 1. 1922. To važno znanstveno glasilo naše bogoslovne fakultete je častno nastopilo svoj drugi letnik. Prva številka obsega šest znanstvenih razprav, bogato gradivo za praktično dušno pastirstvo ter zanimive preglede cerkvenega življenja in bogoslovne znanosti. Prof. U j č i č na nov način razlaga svetopisemske tekste o odpustnem grehu. Dr. E h r 1 i c h podaja pregled o metodah primerjalnega veroslovja. — Dr. SI a m i č nam odkriva doslej neznane stvari iz zgodovine rimskega zavoda sv. H i e r o n i m a in dokazuje, da imajo tudi Slovenci pravico do tega zavoda. To razpravo naj bi dobro proučili vodilni cerkveni in politični krogi, da bodo mogli braniti naše pravice; a tudi naša širša javnost bi se morala za to stvar živo zanimati. Naši politični listi naj bi objavili vsaj kratek posnetek te razprave. — Dr. Snoj znanstveno rešuje vprašanje o početkih episkopata ter se pri tem ozira tudi na rusko in srbsko bogoslovje. — Prof. G r i -v e c objavlja nov latinski prevod važnega cerkvenopravnega teksta slovanskega apostola sv. Metoda. — Dr. R o ž m a n z velikim znanstvenim aparatom rešuje važen cerkvenopravni slučaj ter podaja zanimivo pregled literature o ločitvi cerkve in države. — Prispevki za dušno pastirstvo in pregledi bogoslovne literature bodo jako dobro služili naši duhovščini. — Naročnina za leto 1922 je 80 kron, podporni člani >Bogoslovne Akademije«, ki plačajo 100 kron, dobijo »Bogoslovni Vestnik« brezplačno, druge publikacije -»Bogoslovne Akademije« pa po znižani ceni. — Uprava je v Ljubljani, Rožna ulica št. 11. pr Iz gledališke pisarne. Ker jp obolela gospa Thierryjeva, odpade v torek dn . t. m. predstava opere »Carmen« in od bo n; . ..u nje plesal balet »Labodje jezero« za red B. pr Poziv vsem oblikajočim umetnikov v Sloveniji. Kakor se mi poroča, niso bili povabljeni vsi oblikujoči umetniki na občni zbor strokovnega udruženja vseh jugoslovanskih umetnikov za Slovenijo na sredo, dne 23. novembra, ki seveda nikakor ne odgovarja pravilnemu postopanju. Zato prosim vse prizadete gospode umetnike, da mi takoj prijavite svoja imena in tudi imena onih gospodov, ki so bili navzoči, pa morebiti neradovoljni. Pozne^ se skliče tudi skupni sestanek, na katerem se bodo razjasnili pravi vzroki, Dalje se bode sestavil tudi obširen seznam vseh obli- kujočih umetnikov cele Slovenije, seveda s pravo in dokončano akademično izobrazbo (ti podatki se bodo črpali direktno potom akademij) in drugo. Eventualne nepravilnosti se bodo sporočile takoj merodajnim faktorjem in na željo tudi po časopisih. — Akad. slikar Fr. Sterle, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12/11. pr Hrvatsko pevsko društvo »Kolo* iz Zagreba priredi v nedeljo, dne 18. decembra ob 8. zvečer v Unionski dvorani koncert Koncertni spored, ki obsega glasbena dela, tako iz domače, kakor iz druge slovanske.literature, izvaja moški in mešani zbor, 71 pevk in pevcev. Vstopnice za ta koncert so bodo prodajale od četrtka 15. t. m. dalje v pisarni Glasbeno Matice v Gosposki ulici. Sedeži 20, 15, 12, 10, 8, 6 in 5 din. Natančnejši spored prinesemo te dni, občinstvo pa že danes opozarjamo na to koncertno prireditev najstarejšega pevskega društva bratskega hrvatskega naroda. c t Škof dr. Feliks Korum, 82letni vladika mesta Trier, je umrl 4. decembra t. 1. Poleti je slavil 401etnico škofovanja v trierski škofiji. Pokojnik je bil neumoren in neustrašen borilec za pravice sv. cerkve. Papež ga je močno čislal. c Moralna pokvarjenost se širi med mladino na Češkoslovaškem. Vlada je oskrbela celo vrsto predavanj za profesorje, učitelje in vzgojitelje, da bi se jim pokazala pota in sredstva, kako ovirati moralno pokvarjenost. Star vseučiliški profesor medicine je rekel v svojem predavanju; »Boga so odstranili s prestola, zato pa mo ijo zlato tele in služijo suženjsko prostituciji. Človeštvo mora nazaj k Bogu in vzgojitelji morajo iznova podpirati duhovnika v njegovem delovanju.« c Zoper nenravnost, 6. novembra t. 1. ie bil graški vseučiliški profesor dr. Ude sprejet od sv. očeta Benedikta XV. v avdijenci. Prof. Ude je poročal o uspešnem delovanju društva »Oest, Volkerwacht«, ki se bori za javno nenravnost in abolicionizem. Papež je vnetemu delavcu na socialnem polju za namene omenjenega društva in za razširjanje nadaliniih brošur (doslej jih je izšlo že 42) podaril 10 tisoč lir. Pevska vaja danes v torek, dne 13. decembra ob j)ol 6. uri zvečer v Šentpeterskem prosvetnem društvu Župnijska ulica št. 1 (Sv. Petra cesta). d Pripravljalni odbor za Dijaški dan 1921 im« danes ob 17. uri v Ljudskem domu zaključno sejo. — Predsednik. d Jugoslov. katol. nknd. društvo »Zarja« ima svoj redni mesečni ob'T zbor v četrtek dne 15. decembra t. 1. v društv • lokalu ob 8. zvečer. Orel Krakovo Trnovo. Danes zvečer ob nolosrni uri redna telovadba, obvezna no sklepu odbora tudi za brajte netelnvadce, Orliški krožek »Ljubljana M. O.c. Dekliški večer se vrši danes ob 7. uri v Alojzijevišču v običajni dvorani. Vse članice vabljene. — Predsednica. Kaj le &faf2uic8 - !o se zna! Služkinja TOflOlk poučevati violino ali sa čiščenje sob in za preprosta hišna opra- | Q'IBIlli\ dajati tudi inštrukcije. — vila, vajena tudi malenkostnega šivanja, j Naslov v upravnlštvu »Slovenca« se sprejme takoj. Ponudbe pod naslovom --:-;—T"" »SLUŽKINJA« na upravo »Slovenca« Mffcl/ft v *>log. tvrdka Solirlni gospodje se sprejmejo na domačo hrano — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 4530. Samostojnega elektromonterja sprejmejo STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d. v Ljubljani. KupimH!šO majhnim zemljiščem v lepem kraju ob železnici. Ponudbe na M., Jesenice - Fužine (poštno ležeče). Dobro ohranjena baraka v obsegu 400 ms, pripravna za skladišče ali delavnico, s pisarniškimi prostori, se odda v najem, oziroma se tudi proda brez ali z zemljiščem. Poizve se v upravnišfvu »SLOVENCA« pod štev. 4525. Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Zahtevajte ponudbe. treznih in vestnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EM0NSKA CESTA štev. 8, v pisarni. 438S Proda se dynamo 4 - odstotno POSOJILO v znesku 60.000 K za dobo enega leta išče neko podjetje v svrho razširjenja obrata. Ponudbe pod: »Dobra garancija« 4526 na upravo »Slovenca«. A. E. G. 150 volt, 0.7 PS, vrtilnega toka 960; nadalje 1 MOTORNO KOLO 3 PS, znamke tWanderer« — Kupi se 1 velika ŽELEZNA PEC. - Stadler, Ljubljana, Sodna ulica št. 11. 4435 Naš preljubi, dobri soprog, oče in stari oče, gospod Oskar Sziliich višji revident južne železnice v pokoju je dne 11. t. m. ob pol 3. popoldne, po kratki mučni bolezni, boguvdano preminul. Pogreb blagega rajnkega bo v torek dne 13. decembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Škofja ul. štev. 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. decembra 1921. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 8. ¥rS-.Q novo blago popolnoma godno dobiva se povsod! Prva hrvatska tvorniea salam, sušenega mesa in masti g^i. d wriS©v:,i sinov* d. cS. Petrinja, Glavno zastopstvo| za Slovenijo R. Sune in drug1 itjSukSiarca Ce!i®. - i';ar-3toor M.G.Š jJPITfmuA/ za srbohrvaščino in nemščino, ki ima že nekaj prakse, sprejme takoj Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana Italijanskega jezika vešči imajo prednost. Ponudbe pismeno. dvokolnica, črna mo-»Ufcj ska suknja srednje na periferiji. Pogoj: da kupec JCF" takoj velikosti in ski (smuči) na prodaj. Jakob dobi primerno stanovanje. Ponudbe pod Mrzlikar, mehanik, Vič št. 32. 4528 »J. U.« 4524 na upravništvo »Slovenca t KUPIM okvire za strešno opeko (Sfrangfalz) 30.000-50.000 komadov, dalje lokomobilo ali Diesefov motor 40 konjskih sil ter 30—40 m dolgo za Dobro, sladko seno ?VTp?- A Sušnik LJUBLJANA, 5 Zaloška e. 21. Elektromotor 8 do 10 HP 300 volt, že rabljen, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe' na tovarno zamaškov JELAČIN & KO., LJUBLJANA. 4482 Oglasi v »Slovencu4 Ponudbe z označbo cen na Marko Kos, ! ijfliajO Velik VSD£$1« Bisak, p. Gornja Reka, Hrvatsko, i 20 Pošljite rabljena dvokolesa v popolno pre j novo, emnjiiranje z ognjem in ponikljanje. Na željo se kolesa tudi shranijo čez zimo. Ljubljana. Karloiska •1 eesta št. 4. 4434 62&S8S3 £33 Potrti globoke žalost«, naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš srčtioljublji.ni, dobri soprog, oče, sin, Drat in svak, gospod Franc Anžič posestnik, gostilničar in mesar v nedfljo, dne 11. decembra 1921, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 13. decembra 1921 ob pol 3 pop. iz hiše žalosti Karlovska cesta št. 19 na pokopališče k sv. Križu. — Bodi mu blag spomini V Ljubljani dne 12. decembra 1921. Frančiška flnžič, soproga. Franc Hnžlč, sin. ilna A it, mati. R bin m Ra on A.ižiC, brata. Ivanka Schreg, Fani Bezlaj —Č^Šnovar, flnica dr. Smoletova, Mici Rnžit, sestre. in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. išče velika lesna družba v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov je poslati pod »EKSPORT« na upravništvo lista do 20. decembra 1921. a M H UE Ki U ass M 39 S3S8 ■am a is a a K wi m a u m B■ Prvovrsten, popolnoma samostojen ® ® B! B ■ vešč slovenskega, hrvatskega in laškega jezika — se sprejme takojv stalno službo. — Slovenska gradbena družba z o. z., LJUBLJANA. Tovarna K E R Š I C. B ■ H BB II BB BB BB raEBSHaHHrafflBBffl«®HKMeGB»iaKS3BHBSa8BBSBBBBaiH i m n gg rt amezne po kron 560.—, na veliko primeren popu m Tovarna vozov K E R š I č d. d., B Ljubljana — Spodnja Šiška. m Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPThR BRMKR Rezerve okrog K 6,000.000. Podružnice: N0V0 MESTO in RAKEK LjUBLjnMH, ŠELEMBURGOVft ULICR ŠTEV. 1 izvrže vse banenc tpa^ko^na,- ... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA =====