PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUZITE SEI Mubljana, sreda, 18. decembra 1957 LETO XXIII. Štev. 298 [ZDAJ A IM TISKA Časopisno ealoenisko PODJETJE * LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen netka - Cena 10 dinarjev ■LJUDSKA PRAVlt- a* USTANOVLJENA L OKTOBRA UM * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA IM) KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA IMS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO* POSVETOVANJE O PEREČIH NALOGAH SINDIKATOV ZAKLJUČENO V - Se več pomoči organom samoupravljanja Na koncu posvetovanja so sprejeli sklepe o nadaljnji dejavnosti sindikalnih organizacij in vodstev Beograd, 17. dec. (Tanjug). Na današnjem posvetovanju o perečih nalogah sindikatov je član predsedstva Centralnega sveta ZSJ Marjan Vivoda prebral referat o vlogi sindikalnih organizacij v izpolnjevanju zakona o javnih uslužbencih. V razpravo o tem vprašanju je posegel tudi sekretar ZIS Veljko Z e k o v i č, ki je zlasti obširno govoril o vlogi sindikatov pri uveljavljanju tega zakona. Clan predsedstva Centralnega l konec koncev odvisno uresničenje ^ta SZJ Ljubomir M ij at o -je prebral referat o vlogi lr>dikalnih organizacij v boju za ^Postavitev socialističnih odno-?°v v kolektivu. Na koncu posve-”>vanja so bili sprejeti sklepi o ® dalj oj; dejavnosti sindikalnih rSanizacij in vodstev v obrav-avaniu problemov, o katerih so v°rili v dvodnevni razpravi. V sklepih je med drugim podarjeno, da bo usmerjanje vse a0sPodarske politike na nadalj-16 naraščanje gospodarske moči vase dežele in nenehno zboljše-^anje življenjskega standarda začrtanih gospodarskih in političnih ciljev, zlasti pa za zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. V sklepih je nadalje poudarjeno, da morajo sindikati tudi v prihodnje aktivno pomagati organom samoupravljanja pri obravnavanju sistema nagrajevanja v gospodarstvu ter uveljavljanja Zahvale in čestitke ob Dnevu republike Beograd, 17. dec. (Tanjug) pravilnejše politike norm In premij. Hkrati je treba posvetiti vso pozornost politiki zbiranja sredstev za sklade podjetij ter za osebne dohodke delavcev in uslužbencev. Sindikati morajo hkrati spremljati in proučevati vse pojave in probleme, ki lahko nastanejo v praksi, ter predlagati potrebne ukrepe za odstranitev raznih pomanjkljivosti in za nadaljnjo izpopolnitev sistema v celoti. Prav tako je treba v mejah realnih možnosti zagotoviti zgraditev in razširitev kulturnih, zdravstvenih in socialnih naprav, zboljšati krajevni promet, razvijati službe servisov in ostale komunalne službe. Glede stanovanjskega problema je v sklepih med drugim rečeno, da morajo sindikalni sveti vplivati na pravilno uporabo sredstev za stanovanjsko izgradnjo in spodbujati cenejšo, -- ....Jcl.joaC6» Predsednik republike Josip Broz _ Pripomoglo k nadaljnji krepitvi Tito se je zahvalil šefom drugih! hitrejšo in skromnejšo graditev, večjemu uveljavljanju naše-'držav in vlad za čestitke, ki so Znatna pozornost je v sklepih po-»a delavskega in družbenega sa- J mu jih poslali ob jugoslovan-loupravljanja ter komunalnega | skem narodnem prazniku — . stema. Treba je zlasti politično | Dnevu republike. in • ' lreDa je ziasu pouucuu tudi drugače pomagati pri raz-j JaaJu kar največje individualne j kolektivne dejavnosti, usmer-na povečanje proizvodnje in olovne storilnosti, od česar je svečena novim zakonom s področja delovne in socialne zakonodaje, ki vsklajajo pravice in obvez ga staža novim kategorijam delavcev. Vso pozornost je treba posvetiti upostavitvi posebnih organov, pristojnih za obravnavanje vprašanj delovne in socialne zakonodaje. Sindikati naj pomagajo delavcem in uslužbencem, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti, kakor tudi možnosti za njihovo uresničenje. Skupaj z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami naj seznanijo delavce in uslužbence z velikim družbeno političnim pomenom družbenega plana gospodarskega razvoja, kakor tudi zakonov s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja. Predsednik Tito Je 15. decembra sprejel na Brionih kapetana bojnega broda G. S. M. Nanda, poveljnika indijske križarke »Majsor«, ki je te dni na obisku pri Jugoslovanski vojni mornarici Beograd, 17. dec. (Tanjug) — nosti delavcev in uslužbencev s Generalni sekretar ZKJ Josip spremenjenim položajem delav-Broz Tito se je zahvalil CK KP skega razreda v sistemu samo-Indonezije za čestitke ob Dnevu upravljanja in s politiko zboljše- | vanja standarda nasploh, kakor republike. tudi s celotnim našim gospodarskim razvojem. Pravilna in nagla uporaba teh zakonov bo v veliki meri odvisna od dejavnosti sindikatov. Eden izmed sklepov današnjega posvetovanja nalaga Centralnemu svetu in centralnim odborom sindikatov, naj nemudoma DRUGI DAN ATLANTSKE DRŽAVNIŠKE KONFERENCE V PARIZU Med silo in moralo Pod pritiskom manjših članic Zveze je včeraj prevladovala misel na nadaljnja razorožitvena pogajanja z Vzhodom in so se zunanji ministri izrekli tudi za konstruktiven odgovor na zadnje Bulganinove pobude Pariz, 17. dec. (Reuter). V palači Chaillot so se danes dopoldne sestali zunanji ministri 15 dežel, članic Atlantske zveze. Proučili so več vprašanj od razorožitve do sodelovanja na znanstvenem torišču. Njihova naloga je bila, da pripravijo gradivo za drugo sejo predsednikov vlad. Ti so se sestali popoldne. Obe seji sta bili za zaprtimi vrati. lard. Eisenhower je potem odšel v poveljstvo Atlantske zveze. Istočasno se je Adenauer sestal z Macmillanom, Zoli je govoril s Drugi dan atlantske konference je pokazal, da je vojaška in politična kriza zahodnega bloka napotila večino državnikov k zaključku, da je treba z vzhodnim Karamanlisom, Van Acker pa s blokom obnbviti pogajanja za za- predsednikoma danske in norve-ugotove vsa delovna mesta, na 1 gojavitev miru. »Bilo bi napačno ške vlade Hansenom in Gerhard-katerih je treba uvesti beneficiran postaviti konferenco v znamenje senom. delovni staž in pripravijo ustrez- tekmovanja v oboroževanju,- je j Sinočnji poziv nizozemskega ne predloge za pristojne organe, dejal predsednik belgijske vlade ministrskega predsednika na da bodo čimprej uveljavljeni Van Acker. »Vloga Atlantske obrambo njenih kolonialnih po-predpisi o beneficiranju delovne- [ zveze ne sme biti več izključno | z;cij je bil pravzaprav še en spor- ---------—------------------------, vojaškega značaja,- je pripomnil, i ni problem več med tistimi, ki so Iz dinlomotske službo "Zveza se mora osredotočiti na , vplivali na razcepljenost v atlant-r obravnavanje skupne politike, na skih vrstah glede nadaljnjih po- Beograd, 17. dec. (Tanjug) — akcijo za mednarodno kontrolo gajanj z Vzhodom. Doslej sta Pa tudi zagovorniki politične solidarnosti kot pogoja za pogajanja med Vzhodom in Zahodom niso složni. Vse razlike med njimi so se pokazale davi, ko so zunanji ministri skušali pripraviti za predsednike vlad priporočila o bistvenih problemih. Popoldne ob 16 so se znova sestali predsedniki vlad. V središču razprav so bili najnovejši predlogi izraženi v zadnjih poslanicah predsednika sovjetske vlade Bulganina. Zunanji ministri so bili dopoldne soglasni v tem, da bi bilo treba pogajanja o razorožitvi s Sovjetsko zvezo nadaljevati in da bi bilo pozitivno in konstruktivno gledišče o Bulgani-novem predlogu za razgovore med Vzhodom in Zahodom zaželeno Glede odgovora na Bulganinovl poslanici so izrazili mnenje, da bi Z ukazom predsednika republike nad oboroževanjem z zrelimi in namreč prišli do izraza dve glavni skupni odgovor Atlantske zveze težnji: obnova vojaške moči ne bil ne zaželen, ne praktičen. Atlantske zveze, dohitevanje So- | Predsednik Eisenhovver ni pri- vjetske zveze z modernizacijo šel k začetku popoldanške seje njih ministrov danes dopoldne je vojnega potenciala, z zgraditvijo predsednikov vlad. To je dalo po- predsed- bila prvi odmev tega govora, ki raketnih in atomskih oporišč ter budo za različna ugibanja o nje- je bil za našega veleposlanika na odločnimi pogajanji.« Japonskem imenovan dosedanji. Vključitev razorožitve v dnev- poslanik v tej deželi Lazar La- nj re(j se3tanka atlantskih zuna-tinovič. Z drugim ukazom *ki se^a zakonodajnih odborov obeh domov Zvezne ljudske “PŠčine. S seje odbora za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne skupščine nika republike je bil Vladimir se ni mnogo razlikoval od govora pogajanja s pozicij sil, ki pa zdaj govem zdravju. Predstavnik Bele Popovič imenovan za našega ve- predsednika kanadske vlade Di- niso uravnovešene. Druga težnja hiše pa je izjavil, da pride Eisen- leposlanika tudi v DR Vietnamu, fenbakerja. Predsednika danske pa se nanaša na zahtevo po ob- hower na sestanek nekoliko po- Njegov sedež bo v Pekingu. delo odborov za gospodarstvo obeh domov zvezne ljudske skupščine Nadaljnji vzpon gospodarstva v celoti Zvezni družbeni plan je obrazložil predstavnik ZIS Mijalko Todorovič Beograd, 17. dec. (Tanjug). Danes popoldne je bila skupna seja odborov za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora prodajalcev Zvezne ljudske skupščine, na kateri je predstavnik ZIS Mijalko Todorovič obrazložil zvezni družbeni Plan za leto 1958, ki ustreza glavnim postavkam In ciljem, določenim v petletnem planu, ter gospodarskim uspehom, doseženim v letošnjem letu. &o^j°^orovič je rekel, da so na glavnem na letošnji ravni. Pri-Slfiisk* Znatne8a povečanja indu- hodnje leto bomo začeli graditi °sta]p pr°'zvodnje narasle tudi največja industrijska podjetja, kar ki So Oblike družbene potrošnje, jih predvideva petletni plan, in dard ntPv,va'e na življenjski stan- SiCer elektrarne, velike tovarne &ih Hn,iek a*cev in na razvoj na- kemijske industrije, tovarno du-?^asti in,.^4 ,dnosov; Narasle ,so šičnih gnojil, superfosfatov itd. l?8radnir, 4 ?e za s^aa®yap|S|^° Letos smo dosegli ustrezne gospo-n^Pna ~ u Slcer za kakih 50 /o. barske jn politične cilje v zbolj- ^bjski j3 P°tro * šanju življenjskega standarda, v SCJuii ucua« « Vprečno »n ni i! n; sta naraf,a P°~ krepitvi komunalnega sistema inlzveznega družbenega plana SDri*„ * , na Prebivalca- Helavskeea samouDravliania ter vlletn lOFiR v°ja takšnega ugodnega raz-ZVr,,„ našega gospodarstva je v 1058 m družbenem planu za leto IZ ODBOROV ZA PRORAČUN ZVEZNE SKUPŠČINE VZp določena naloga nadaljnjega stva „a in stabilizacije gospodar-Ševan- ce^°ti in hitrejšega zmanjšani8 Primanjkljaja v plačilni hih kar J® ena njegovih glav-Čaru aloS- Plan predvideva pove-8% °sebne potrošnje za kakih • investicije bodo ostale v in norveške vlade pa sta bila še novi politične enotnosti Zahoda zneje in da bo zvečer na večerji, odločnejša in sta napovedala, da ne bosta privolila, da bi zgradili na ozemlju njunih dežel raketna oporišča. Opozorila sta, da je varnost moč doseči samo s pogajanji o razorožitvi. Vtem ko so imeli zunanji ministri v palači Chaillot posebno sejo, na kateri so povzeli včerajšnje govore predsednikov vlad, so naše ti nadaljevali izmenjavo misli na kot moralne moči za pogajanja z Vzhodom. nadaljnja ki jo priredi predsednik Francoske republike Coty. Arabski odpor proti ameriškim jedrskim in raketnim oporiščem na Bližnjem vzhodu krepitvi celotnega sistema naše ti nadaljevali izmenjavo misli na London, 17. dec. (AFP). — Li- I pariški konferenci Atlantske zve- socialistične demokracije. več zasebnih sestankih. Na njih banonski zunanji minister Charles ze, dokler ne bodo končana obsež- Na koncu je Mijalko Todorovič so obravnavali mnogo problemov. Malik je sinoči novinarjem v Bej- , na posvetovanja in dosežen spo-govoril o stanovanjskem skladu Sestanki so se začeli s srečanjem rutu izjavil, da je predsednik razum z vsemi zainteresiranimi in poudaril, da bomo prihodnje predsednika Eisenhowerja s pred- , Libanonske republike nedavno deželami. To zahtevo je izrazil v leto prispevali vanj 8 do 10 •/• sednikom italijanske vlade Zoli- zahteval od predsednika ZDA, naj osebni poslanici, ki jp je Kamil več kakor letos. Letos smo pora- jam. Potem so prišli k Eisenho- i nobenih važnih vprašanj glede Samun v začetku decembra poslal bili 63 milijard iz stanovanjskih werju po vrsti kancler Adenauer, I Bližnjega vzhoda ali kakega dela predsedniku ZDA. investicij, prihodnje leto pa bomo Harold Macmillan in Felix Gail-. tega področja ne obravnavajo na Libanonski zunanji minister je porabili kakih 69 milijard. Pri-1 tudi sporočil, da je predsednik hodnje leto bo moralo biti pre- Eisenhower pred dvema dnevoma odgovoril na to poslanico in spo- lomno v tem oziru, da se bo naše gospodarstvo usposobilo za hi-1 trejšo in učinkovitejšo graditev stanovanj. Po pojasnilih Mijalka Todoroviča sta začela odbora na ločenih sejah načelno debato o osnutku delavskega samoupravljanja ter v lleto 1958. Za 118 milijard večji zvezni proračun za leto 1958 tinpnvED j, "Mo, 18. decembra 1957 - 5j°r»kem*n2 oblaSno vreme, na Pri- član ZIS Avdo HumO. Kratko je b^Peratn™ no obIaeno- Se burja. govoril o značilnostih proračunske *■ dnPe°vn°e mTdedi ut«! v Pri- potrošnje v letošnjem letu in o „ Podr^?1 (1 — L i . j» M. J - ..1«* Beograd, 17. dec. (Tanjug), —.vanje gospodarskih panog. Na-Odbora za proračun obeh domov daljnja značilnost novega prora-Zvezne ljudske skupščine sta za- čuna je zmanjšanje izdatkov za čela danes na skupni seji obrav- državno upravo za 1,2 milijarde, navati osnutek zveznega proraču- Osnutek proračuna za leto 1958 na za leto 1958. Obrazložil ga je predvideva dohodke iz gospodarstva v znesku nad 324,5 milijarde, dohodke od prebivalstva nad 4,5 milijard, dohodke zveznih organov in ustanov nad 2 milijardi itd. Izdatki zveznih organov in ustanov znašajo nad 15,8 milijard, jlh'srednt>od ^PNvomJhladn'h'in*iTlpž- znaša po osnutku 335.089,000.000 invalidski prejemki vojaških voj-v*°nntalr>e 7 mmn?1 zrBen'h gnj°*- Nove dinarjev in je v primerjavi s pro-'nih invalidov nad 11,3, nepredvi-Vzhofluno bodo pofa”i pomaknile proti računom v letošnjem letu večji dene investicije nad 4,7, izdatki k St'e»n* za dobrih 118 milijard. V pro- narodne obrambe 178,5 izdatki iz 2oraTrioi»:. Rtbri!-Sk2 koSa is, ra{un so bila prvikrat vključena obveznosti države nad 13,9 mili-^aa 30cm. " Kredarlc* ,6’,sredstva iz skladov za pospeše-1jard itd. ročil, da ZDA ne bodo sprejele nikakršnega sklepa, ki bi kakorkoli škodoval življenjskim koristim kake druge dežele, ne da bi Včeraj je egiptski se poprej temeljito posvetovale s veleposlanik gosp. tisto deželo. ZDA nameravajo Husein Ruždi pri- na konferenci Atlantske zveze spel v Ljubljano zahtevati, naj sprejme kak do-na poslovilni obisk, končni sklep o Bližnjem vzhodu. Po štirih letih v tej zvezi je državni minister službovanja v Beo- v Foreign Officeu David Armsby gradu zapušča na- Gore v pismenem odgovoru na šo državo. V do- neko Interpelacijo v Spodnjem poldanskih urah je domu sporočil, da britanska vlada bil pri predsedni- ni razpravljala s predstavniki ku Izvršnega sve- ZDA o možnosti dobav atomske-ta tovarišu Borisu ga orožja deželam na Bližnjem Kraigherju. — Na vzhodu. OLO Ljubljana ga Sirski državni minister za in- je potem sprejel formacije Saleh Akil pa je davi še podpredsednik ob- posebej izjavil, da bi razmestitev činskega ljudskega ameriških raketnih oporišč v ne-odbora inž. Ivo katerih arabskih deželah pomeni-Klemenčič, ker je la veliko nevarnost za te in ostale predsednik odso- arabske dežele. To nevarnost je ten. Ob 13. uri Je treba odvrniti. V danem primeru bil veleposlanik je treba to vprašanje postaviti v pri tovarišu Mihi OZN. Arabske dežele nimajo no-Marinku, ki je benega interesa, da bi posegle v gosta pridržal na morebitni spopad med Vzhodom iosilu. Na sliki ve- in Zahodom. »Mi smo se odločili leposlanik Ruždi s za pozitivno nevtralnost in pre-jekretarjem vele- pričani smo, da druge arabske poslaništva pred dežele ne bodo dovolile, da bi nji-palačo Izvršnega hovo ozemlje izkoristili za od-•veta skočno desko aa agresijo.« NEKATERE PODROBNOSTI IZ OSNUTKA ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA PRIHODNJE LETO POVEČANJE PROIZVODNJE, NARODNEGA DOHODKA IN INVESTICIJ V KMETIJSTVU Zboljšanje osebnega standarda prebivalstva — ena glavnih nalog gospodarske politike »nivnik Beograd, 17. dec. (Tanjug) — Osnutek družbenega plana *a leto 1958, ki ga obravnavajo v odborih za gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine, predvideva prihodnje leto povečanje proizvodnje in narodnega dohodka, kakor tudi delovne storilnosti v vsem gospodarstvu. Povečanje proizvodnje naj bi porabili za enakomernejše gibanje izvoza in uvoza, da bi se prihodnje leto znatneje zmanjšal tekoči primanjkljaj v plačilni bilanci. ' Po osnutku plana bo poveča- potrošnje je predvideno v skladu nje osebne potrošnje in zboljšanje osebnega standarda prebivalstva ena glavnih nalog gospodarske politika Povečanje osebne s povečanjem delovne storilnosti, zagotovljeno pa bo s povečanjem domače proizvodnje in dodatnim uvozom potrošnih dobrin. Normalnejše gibanje negospodarskih izdatkov Posebna pozornost je posvečena v družbenem planu investicijski politiki in investicijski dejavnosti. Prihodnje leto bomo začeli graditi več novih velikih industrijskih podjetij. Značilno je tudi znatno povečanje investicij za razvoj kmetijske proizvodnje. Večje bodtl tudi investicije v prometu, gradbeništvu in trgovini. Obseg investicij, ki jih finansiramo iz domačih sredstev, bo ostal na ravni letošnjega leta. Za finansiranje investicij v nerazvitih področjih, predvsem v Makedoniji in na Kosmetu, je predvideno znatno povečanje sredstev iz splošnih družbenih skladov, da bi pospešili gospodarski razvoj teh področij. Izdatki za splošne družbene potrebe bodo približno enaki kakor letos. Za ohranitev gospodarske stabilnosti, zboljšanje stanja plačilne bilance in zboljšanje življenjskega standarda prebivalstva predvideva osnutek družbenega plana za leto 1958 ukrepe za bolj normalno gibanje negospodarskih izdatkov in ukrepe, s katerimi bi uredil porabo investicijskih sredstev v skladu z uveljavljenimi predpisi, s katerimi sta urejena zbiranje in poraba teh sredstev. Osnutek plana predvideva, da bosta znašala družbeni brutto proizvod in narodni dohodek prihodnje leto 4227.7 milijard ali za 279.9 milijard več kakor letos, narodni dohodek pa naj bi znašal 1.860,5 ali 68.3 milijarde več kakor letos. Računano na prebivalca naj bi se narodni dohodek povečal prihodnje leto za 2%, glede na letno povečanje števila prebivalstva pa za 1.8 %. Za osebno potrošnjo 1060,5 milijard investicij Za prihodnje leto je predvideno povečanje proizvodnje proizvodnih sredstev za 17 % v primerjavi z letošnjim letom, in sicer sredstev za delo za 9.5 %, predmetov dela pa za 7.5 %. Proizvodnja potrošnji namenjenih sredstev naj bi se povečala v primerjavi z letošnjim letom za 6 %. sti brutto proizvodnje v industriji, in sicer od 2054.6 milijard v letošnjem na 2.287.7 milijard v prihodnjem letu ali za 11.3%. Odstotno povečanje vrednosti brutto proizvodnje v gradbeništvu naj bi znašalo 8.5, v prometu 9, v trgovini in gostinstvu in turizmu 9.3, v obrti 7.8, v gozdarstvu 1.9, vtem ko računamo v jevnih skladov, iz skladov lastnih sredstev kmetijskih organizacij in iz amortizacijskih skladov. Te investicije bodo znašale prihodnje krajevnih skladov in , skladov kmetijskih organizacij bomo porabili skladno s pogoji posameznih področij v različne namene, leto 33 milijard, letos pa so zna- nekaj pa tudi za participacije v šale 20 milijard. Takšno poveča- splošnem investicijskem skladu, nje bi dosegli s_ preusmeritvijo Znatno povečanje sredstev v teh uporabe sredstev krajevnih investicijskih in lastnih skladov kmetijskih organizacij z večjo porabo Za pospeševanje kmetijstva iz kmetijstvu z brutto proizvodnjo, ] na področju kmetijstva. Sredstva katere vrednost bi bila za 7.3 % večja od letošnje. , S takšnim povečanjem bi zagotovili materialno sestavo proizvodnje, potrebne za izpolnitev nalog in uresničenje ciljev plana za leto proračunskih skladov je predvi-1958. V razdelitvi vseh raz- denih kakih 6 milijard, torej pri-položljivih sredstev za leto bližno toliko, kolikor smo dali iz 1958 je predvideno med drugim teh skladov letos. Ta sredstva za celotne gospodarske investi- bomo porabili predvsem za nacije 566.7 milijard, za osebno po- dalj nje zboljšanje dela in izgrad-trošnjo 1.060,5 milijard, za druž- nJ° objektov kmetijskih služb, za skladih je hkrati poroštvo, da bomo predvidene investicije v kmetijstvu usmerili v gospodarsko najbolj utemeljene namene. Prihodnje leto že kakih 23.000 traktorjev beni standard pa 174.4 milijard. Akumulacija naj bi znašala prihodnje leto 393.2 milijard ali 21.1 % glede na narodni dohodek, V letu 1958 so predvidene spremembe v povečanju ter odnosih osnovnih in obratnih proizvodnih skladov. Vsi skladi v gospodarstvu naj bi znašali ob izšolanje in izpopolnitev kadrov ter za organiziranje akcij in) ukrepov v kmetijstvu. Z zveznim proračunom je predvidenih 1.8 milijarde, ki jih bomo porabili po posebej sestavljenem programu. Osnutek družbenega plana predvideva povečanje domače proizvodnje in nadaljnji uvoz velikih kmetijskih strojev, umetnih gno koncu prihodnjega leta 5.810 ml lijard, vtem ko znašajo ob koncu JU ter sredstev za zaščito rastlin letošnjega leta 5.593 milijard, in živine. Za prihodnje leto so že Osnovni skladi naj bi se pove- zagotovljene zadostne količine čali od 4.221 na 4.481 milijard, dobrega semena, nekaj semena obratni skladi pa od 1.174 na 1.329 In plemenske živine pa bomo tudi Takšno povečanje naj bi z upo- milijard. Odstotno naj bi se uvozili. rabo neporabljenih sredstev iz osnovni skladi povečali v primer- Kmetijstvo bo dobilo prihod-letošnjega leta ustvarilo potrebno javi z letošnjim letom za 6.2 %, nje leto iz domače proizvodnje materialno podlago za predvideno obratni pa za 13.2 %. Naglo na- in uvoza kakih 7.000 traktorjev menjavo s tujino ter za predvideno razdelitev in potrošnjo v letu 1958. Po panogah računamo z največjim povečanjem vredno- skih potrebščin za kmetijstvo in dobre plemenske živine v približni vrednosti 13.300,000.000 ali za 54 % več kakor letos. Za regres bomo porabili kakih 27 milijard, vtem ko smo porabili letos 22.3 milijard. Na podlagi dosedanjih in predvidenih investicij ter izkušenj v modernizaciji proizvodnje kmetijski strokovnjaki računajo, da bo vrednost kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu ob količkaj ugodnem vremenu za kakih 23 % večja, kakor je bila v letih od 1951 do 1955. Najbolj se bo povečalo število goveje živine, Posebna pozornost pogozdovanju Za pogozditev in obnovo gozdov bomo zagotovili prihodnje leto najmanj enak obseg del kakor lani in letos. Posebno pozornost bomo posvetili nadaljnji po- raščanje obratnih in osnovnih z ustreznim številom prikolic in, gozditvi goličav, melioraciji pušč skladov naj bi zagotovilo boljše iz domače proizvodnje kakih 440 izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v prihodnjem letu. Kako bomo porabili investicije v kmetijstvu sabljanje zadrug in razširitev ko- kombajnov. Tako bo imelo naše kmetijstvo prihodnje leto na razpolago kakih 23.000 traktorjev ali približno 55 % za leto 1961 predvidenega traktorskega parka. Potrošnja umetnih gnojil se Spet grižljaj slabega okusa V vagonski pošiljki pomaranč kar za 600.000 din gnilih Predvčerajšnjim, t. J. 16. decembra, nlh podjetij sprejeti, kar JI pošljejo. Je prispel na ljubljansko postajo va- Zato Je sedaj podjetje »Sadje-zelenja-gon grških mandarin, ki Jih Je naro- va« prisiljeno pogoltniti tudi ta. gnil Za razvoj kmetijske proizvod _________„___________0 ..._____________ nje bo zlasti važno povečanje in- operacije z individualnimi proiz- bo povečala od 960.000 ton v le-vesticij v kmetijstvo prek kme- vajalci ter širšo uporabo sodob- tošnjem na 1,400.000 ton v priti j skih zadrug, velikih gospodar- nih tehnoloških postopkov za po- “°anem letu. Tako se bo potroš-stev, vodnih skupnosti in drugih večanje proizvodnje, kakor tudi n^a umetnih gnojil na hektar or-kmetijskih organizacij. Osnutek za modernizacijo proizvodnje za ne zem^e povečala od 94 kilogra- večje donose in večjo rentabil- mov v letošnjem na 137 kilogra-nost poslovanja. I mov v prihodnjem letu. Osnutek tj ; družbenega plana predvideva za prometnih zvez v težko dostopnih Prihodnje leto uvoz reprodukcij- gozdovih. plana predvideva nadalnje uspo- grižljaj. ki ga Je nabavil »Gradlnar«. Se najbolj neprijeten pa bo okus tega grižljaja za potrošnika: le-ta bo namreč moral vse plačati. M. R. in uničenih gozdov, kakor tudi negi, zaščiti in zboljšanju ohranjenih gozdov. Naša posebna skrb bo veljala tudi obnovi topolovih in vrbovih gozdov, presaditvi topolov v ravninske gozdove ter jelkovim, smrekovim in bukovim gozdovom. Za nadaljnje zboljšanje tehničnih pogojev za gozdno gospodarstvo bomo prihodnje leto nadaljevali graditev gozdnih cest in ozkotirnih železnic. Posebno pozornost bomo posvetili nedo-mov v prihodnjem letu. Osnutek stopnim gozdovom in dograditvi Tovariša Franca Lcskoška-Luko so Imenovali za častnega člana kolektiva rudnika Velenje* Ta sklep je bil sprejet minulo nedeljo na svečani seji delavskega sveta rudnika lignita Velenje, na kateri so bili navzoči član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek, predsednik OLO Celje Riko Jerman in tajnik okrajnega odbora SZDu tov. Jakob Zen. Termoelektrarna Šoštanj J® že 7. novembra izpolnila svoj letni plan, 13. decembra pa Je sporočila, da je poslala v omrežje kar pol milijarde kWh. Ele*' trarna obratuje od marca 195B in je do srede decembra proizvedla toliko električne energ»e kot TE Velenje od ustanovitve 1929 dalje. Moma Markovič, predsedni* odbora za socialno politiko Zls je sprejel včeraj bolgarsko dele" gacijo, ki se v Beogradu poga]® o sklenitvi konvencije o socia1' nem zavarovanju med Jugosl3' vijo in Bolgarijo. Delegacija Zveze študentov Jugoslavije je včeraj prispela * Bukarešto, kjer bo 10 dni romunske zveze študentskih združenj. Ob koncu obiska predstavniki študentov obeh dežel podpisali dogovor o sodelovanju. Protokol o avtobusnem P*?" metu med Jugoslavijo in HaliJ v letu 1958 so včeraj podpis® v Zagrebu. Sporazum predvidi" va razširitev cestnega promet3 med obema deželama. Narodno sobranje Maked*' nlje je včeraj zaključilo del^ Na koncu je sprejelo osnutBjj družbenega plana gospodarskega razvoja Makedonije od 1956- ° 1961. Na zasedanju je bilo P°" udarjeno, da bo kmetijska P1'0' izvodnja 1961. v primerjavi lansko večja za 38°/o. . Vojno-zgodovlnskl inštU11^ JLA bo konec meseca objav' tri zelo pomembne zgodovin^ publikacije: »Osvobodilna jugoslovanskih narodov od 1“ do 1945«, *>Zakliučne operacij za osvoboditev Jugoslavije do 1945« in -Druga svetovn vojna« (pregled vojnih opera c'))' Vse tri publikacije so kolekti no delo častnikov iz Vojno-zP^ dovinskega inštituta JLA. iz družbenih sredstev bodo znašale prihodnje leto 60 milijard ali za 54 % več, kakor so znašale letos. Če bo možna realizacija, še bodo investicije v kmetijstvo povečale do 70 milijard z uporabo družbenih rezerv in neporabljenih sredstev, namenjenih drugim gospodarskim panogam. Za leto 1958 predvidena sredstva bomo porabili za nakup opreme za melioracijska dela, za zgraditev gospodarskih objektov in objektov za predelavo, za povečanje števila glav goveje živine in za nove nasade. % Iz splošnega investicijskega sklada bomo porabili za investicije v kmetijstvu 27 milijard. Iz tega sklada bomo predvsem za PREDSEDSTVO STALNE KONFERENCE MEST K OSNUTKU ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1958 Omejitev lokalnih sredstev naj bi ublažili Ukinili naj bi predvideno omejitev sredstev iz skladov stanovanjske izgradnje Beograd, 17. dec. (Tanjug). — Predsedstvo Stalne konfe- sredstev investicijskih skladaj renče mest je obravnavalo nekatere dele osnutka zveznega družbenega plana za leto 1958, zlasti še način uporabe sredstev iz lokalnih skladov. V tivni vpliv lokalnih skladov na razvoj lokalnega gospodarstva in gotovili sredstva za nadaljevanje na gospodarsko politiko ljudskih -v, „ MAfnini i. odborov. Ustanovitev teh skladov že začetih del s posojili, ki smo jih dobili prejšnja leta, dalje za namembne investicije v Vojvodini, na Kosmetu in v Makedoniji ter za posojila zadrugam, da bi uresničile kooperacijo. Razen tega so predvidena iz sredstev tega sklada posojila velikim gospodarstvom ter posojila za pospeševanje živinoreje in ribištva, za zgraditev delavnic za popravila, za nakup mehanizacije in za finansiranje novih melioracij. Osnutek družbenega plana predvideva večje investicije v kmetijstvu iz republiških in kra- razpravi so poudarili pozi- i lokalnih sredstev, ki ga predvi- 1 deva osnutek plana za leto 1958, j utegnil privesti do hujših motenj v gospodarski politiki ljudskih odborov, ker so namreč ti že računali na sredstva investicijskih skladov in na podlagi teh sredstev določili svojo perspektivno politiko. Predlagane omejitve bi utegnile nekaterim ljudskim odborom celo onemogočiti nadalje- je znatno prispevala k temu, da se je v lokalni skupnosti razvila pobuda, da ljudski odbori uspešneje gospodarijo in da odkrivajo možnosti za zboljšanje lokalnega gospodarstva. sredstev investicijskih — w (predvidenih za tekoče leto). Za* predsedstvo sodi, da bi v družb nem planu lahko določili, da 0 investicijske sklade ljudskih 0 borov do odobritve zaključnih r . čunov gospodarskih organizaC blokirali 80, ne pa lOO-odstotn • Predsedstvo Stalne konferenc® ponovno poudarja prejšnjo 1 htevo, naj bi ukinili predvide^ •ad' S tega vidika odobrava pred- j vanje že načetih del, kar bi ne- sedstvo Stalne konference mest smotre, izražene v predvidenih ukrepih. Predsedstvo v celoti sprejema predlog, naj bi sredstva, lokalnih Investicijskih skladov formirali na podlagi že v prejšnjem letu doseženih dohodkov. dvomno neugodno vplivalo na normalno življenje nekaterih komun. Predsedstvo Stalne konference meni, da bi bilo treba te ortiejitve ublažiti, ker to osnutek družbenega plana omogoča. Zvezni iz- Vendar je bila izražena bojazen, vršni svet namreč lahko med le- Stalne konference mest PoS da bi nagel prehod na omejitev i tom dovoli do 20 odstotno uporabo Zveznemu izvršnemu svetu. čilo podjetje »Sadje-zelenjava« lz Ljubljane. Kar Je res, Je res, pošiljka Je prišla, v pohvalo železnici, Izredno hitro, že v štirih dneh. 2al pa se železnici ni mudilo pri raztovarjanju, pa čeprav je šlo za hitro povkarljlvo blago. Predstavniki »Sadje-zelenjava« so takoj ob prihodu pošiljke ugotovili, da je že precejšen odstotek mandarin gnilih. Zato so skušali pri železnici doseči, da bi vagon takoj raztovorili, vendar niso uspeli. Mandarine so začeli raztovarjati šele včeraj. ZAČEL SE JE ZAČARANI KROG Imeli so kaj videti. Zato Je podjetje »Sadje-zelenjava« takoj reklamiralo dobavitelju, uvoznemu podjetju »Gradinar« lz Skopja. V svoji pritožbi so tudi vprašali, kako je možno, da se je na tako kratki poti pokvarilo toliko mandarin. »Gradlnar« je odgovoril, da za kakovost odgovarja »Jugoinšpekci-ja«, ki je blago prevzela. Organi »Ju-goinšpekclje« v Ljubljani pa na prošnjo podjetja »Sadje-zelenjava* niso hoteli ponovno pregledati pošiljke ln dati pismenega potrdila o kakovosti. Podjetje »Sadje-zelenjava« je nato denca,a'°sarUtarnega afnSp^to^?a, 1Zpo- j SKRAJŠAN DELOVNI CAS PRI n£ga deTa.v^im^rorgan^a^jaVveTjr^ Mm^udf^ ^nid U i SoSSUS. omejitev sredstev iz skladov kreditiranje stanovanjske izgr; nje, ki bi v prihodnjem letu zn šala 25 %>. Letos je bilo iz sklad za stanovanjsko izgradnjo »u0^ skih odborov blokiranih k„\-kar'pomeni, da bi lahko iz K* L. nih skladov za stanovanjsko .jj gradnjo prihodnje leto upora0 85 °/o sredstev. Svoje predloge bo predseduj® Zakon s posebnimi določbami ščiti n0S®ast8' ln prepoveduje njihovo delo povsod, kjer n“ jge jajo stalni in močnejši pretresi ln dolgot™'dijiV> pritiskanje telesa, kjer se razvijajo cu plini, para in podobno. Ženam po četrtem rngtoje-nosečnosti je prepovedano opravljati delo na v prisilnem položaju telesa. Kakor tudi dela strojih na nožni pogon. .. Žene, ki so do nosečnosti opravljale Pf trcBS katerih je nosečnicam prepovedano delo, Je s<> razporediti na druge lažje posle s plačo, » -------------------------------- Jo imele prej. V nekaterih primerih, ko t0.„10jt)0 Podjetje lahko s svojimi pravili določi redni v kabino dvigala, za zaključek dela pa, ko se de- na sila in kadar Je s predpisom Izrecno predvi- v škodo podlctja ali ustanove, se lahko doi" jo . „ .. ... . ... ... •___i Initan irma 4» ioJl/o rlnrtrv Ho ea nneemA^nl r-ll AnmifUn i, « ... - , . .. ... ..n ni1' .n Delovni čas delavcev znaša po zakonu o delovnem razmerju 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko. Razen v primerih, ki so Izrecno predvideni v tem zakonu, lahko podjetje s svojimi pravili določi za en dan ali več dni v tednu delovni čas izpod 8 ur. V ostalih dneh tedna pa bo znašal v tem primeru delovni čas nad 8 ur. a ne nad 8 ur dnevno toda v vsakem primeru skupaj 48 ur tedensko. Zakon o delovnem razmerju pooblašča ZIS, da izda predpise o tem, katere gospodarske organizacije določenih dejavnosti lahko uvedejo 45-urnl delovni teden. NOVI ZAKONSKI PREDPISI Nadurno in nočno delo Iz zakona o delovnem razmerju za žene, ki iz družinskih razlogov ne irioi del"' ,vn« delovni čas v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu lavec vrne lz jaška. deno, da se posamezni posli opravijo v določe- in pomorstvu, kakor tudi v drugih gospodarskih n a rvn nem roku‘ delati v polnem delovnem času, posebna^'" ge- dejavnostih ln gospodarskih organizacijah sezon- DODA I L K LA INUCiNU DllLU Pri delu s skrajšanim delovnim časom je čez- mesta, na katerih bodo delale v skrajšane* laCr skega značaja dela nad 8 ur dnevno oziroma nad 7 * tr> e AHiTOT VFf^TT urno delo prepovedano. Cezurno delo sme trajati lovnem času. Za takšno delo dobiva žena 48 ur tedensko, toda s pogojem, da povprečno — /iii Iti.J 1 w 1. v LLJ1 največ 8 ur tedensko. Izjemoma lahko traja čez- oo učinku, število ur v letu ne preseže 8 ur dnevno. Delovni Nočno delo se lahko uvede samo v upraviče- urno delo delavcev, zaposlenih v kmetijstvu, čas v teh gospodarskih organizacijah ne sme zna- nlh primerih. O tem odloča delavski svet podjetja gradbeništvu, pomorstvu, na montažnih delih, šati nad 10 ur dnevno. v siuadu z veljavnimi predpisi. Za nočno delo kakor tudi V podjetjih za snemanje filmov ter velja delo, opravljeno med 22. in 5. uro nasled- organizacijah za tehnično Izdelavo ln obdelavo Iskalo tudi strokovnjaka, ki bo ugotovil, če Je možno, da se blago tako naglo i pokvari, skratka, vse kaže, da bo zadeva Imela svoj epilog pred sodiščem. I 30 % gnilobe Ce bi podjetje »Sadje-zelenjava« poslHlo blago nazaj, bi vse segnilo, sploh pa Je po naših notranjetrgovln-sklh pravilih blago dolžno prevzeti. nočno delo delo, opravljeno med 22. ln 14. uro naslednjega dne. Delavcev, ki bi jim nočno delo po mnenju zdravnikov zdravstvene službe poslabšalo zdrav-Gospodarske organizacije lahko odrede delo je, Je takšno delo prepovedano. Inšpektor dela v Izmenah z rednim delovnim časom nad 8 ur lahko omeji ali docela prepove nočno delo v samo na posameznih delovnih mestih, na katerih tistih podjetjih, kjer niso zagotovljeni potrebni NAPORNEM IN ZDRAVJU ŠKODLJIVEM DELU ZA INVALIDE NE SME BI J) ODPOVEDNI ROK KRAJŠ1 OD 30 DNI NA KATERIH POSLIH JE ŽENSKAM PREPOVEDANO DELO Zakon o delovnem razmerju določa, da js|ti zaščita invalidov za vse, ki Jim je po Pr j(,9 d° o invalidskem zavarovanju priznana pr»vl dela. doio* Gospodarske organizacije so dolžne čenih delovnih mestih, ki Jih ugotove Pestih; narava ln organizacija posla zahtevata takšno pogoji "za ’ normalno nočno delo. Ža vsako uro Zakon določa mnogo poslov, na katerih je doloC'ei komisije, zaposliti invalide. Na delovnih v kulisi ln i. določenih za invalide, se lahko zaposlijo, ajo prepovedana!^Prepovedano ?e delavci samo če ni invalidov. Po zakonu sk^r skih pravuin Diago aoizno prevzeu, iaVcev škodljivi, se redni delovni čas skrajša v vsako delo obravlleno preko rednega delov- *‘S““ “V11" d?lc> ž^sl{ \ *lvlm srebrom ali Invalldl posebne sporazume o delovne^ dolO^. Ta*? ?0a000 sorf me;Ju Vzornostjo oziroma škodljivostjo neJ“ks“ fenem de^ovnenf dnevu, velja za te- vln^^be^^om^vin^enTm sulFatom' n“h s predpisi, po?X o pos?uCdelovneW ^ rešili, kar se rešiti aa. Prebrati 10.000 poslov. Zvezni izvršni svet s posebnimi predpisi ur£0 delo razen fie 1e delavec ostal v podletlu. vanje s svinčenim belilom, svinčenim sulfatom. delovnim tasti ni*M orevozu in P7 n*i .,,„^^ovm^.' sredno grozi, so delavci dolžni delati v podjetju poslih, ki jih je treba po njihovi naravi opraviti ska dela v rudnikih, globoko kopanje in globin- razmerje, če lahko dela brez poklicne ce tudi po zaključenem delovnem čaiu, toda samo nepretrgoma, pa ni moč v naprej vedeti, kako sko vrtanje, neposredno valjanje kovin v valjar- tacije na istem ali drugem delovnem n’B__ nrn- kllogramov mandarin, ni tako preprosto. V nekaterih zabojih je po 60, 80, v nekaterih sadežev. Je že pravcata gošča. Drugače bi bilo, če bi bilo več uvoznih podjetij, ki bi temeljito skrbela za to, kakšno blago uvažajo, ln če bi sklepala s tujimi dobavitelji take pogodbe, ki bi zagotavljale ali kvalitetno blago ali možnost vračanja. Naša amj vnmije, iicpumcunu vaijttnje ttuviu v vtiijai- tauije na liuum Hii uru^em oriuvitv- ima toliko, kolikor Je nujno potrebno u rešitev člo- dolgo bodo trajali, v primeru nujne potrebe, da nah, delo na kakršnih koli pnevmatičnih ročnih za to ni pogolev, dobi redno odpoved in ^ veških življenj ali za zavarovanje gospodarske se ne bi surovine ali gradivo pokvarilo, v prime- strojih, stalno prenašanje ln vzdigovanje težkih vico do zaposlitve po predpisih o invalins* Dl*1 organizacije pred škodo. Pri podzemeljskih delih rih sezonskega dela, na montažnih ali podobnih bremen na ravnih ln trdih tleh ter lažjih bremen varovanju. Odpovedni rok Invalida ne n#canja trgovina mora sedaj od uvoz-I velja za začetek dela trenutel podzemeljskih delih rih sezonskega dela, na montažnih ali podobnih bremen na ravnih ln trdih tleh ter lažjih bremen varovanju. Odpovedni rok ;k, ko stopi delavec delih, za katera je potrebna specializirana delov- po klancih. krajši od 30 dni. Kriza koncepcije bi bilo že zdaj povzeti za- 2e sama umetna satelita ln njuno fero ° mo4nem Izidu parlSke kon- kroženje okrog Zemlje flista mogla renče atlantskih državnikov. Govori Atlantski zvezi avtomatično dati takS-n“ prvl dan konference pa so že zdaj ne vojaSke pobude, kakršno Je Imela nlc Y vt,s, da med 5amlml čla- leta 1949 ob ustanovitvi. Casl so se lav Atlantske zveze precej dozorela spremenili. Koncepcija, po kateri naj clia *’ da PreilvlJ® temeljna koncep- bi bila Zveza Instrument sile. Je za-.‘J«, na kateri Zveza sloni, globoko bredla v krizo zaradi treh glavnih čl-n?0' nlteljev. „ Namen zaprtega vojaškega In poli- Predvsem se je široka javnost pre-Mčnega bloka, kakršen Je Atlantska pričala, da tekmovanje v oboroževanju 'veza, je bil prispevati k združitvi in nikomur ne more zagotoviti trajne Jfepltvi vojaških moči včlanjenih dr- prednotli, vsem skupaj pa nedvomno ™v, zagotoviti jim močne politične ozi- »beta uničenje. Značilno je, da sta se u*?? voJaške pozicije. V skladu s tem celo dv® tretjini z anketo zajetih Undi l! bil tudi program njene sedanje kon- v Zahodni Nemčiji zadnje dni izrekli 'renče. Na znanstvene in vojaške proti ameriškim raketam na pemških sPehe Sovjetske zveze , izražene v *leb in da Se Je v zahodnih deželah yeh umetnih satelitih in medcelinski v zvezi z načrti o raketni oborožitvi raketi naj bi Zveza odgovorila z mo- Porodilo geslo: »Kdor pri vsem tem “'rnlzacijo In okrepitvijo svoje obo- ne bo sodeloval, ne bo uničen«. Ne gre rožitve, da bi bilo ravnovesje »zmeraj za noben defitizem na Zahodu, mar-2? strani Zahoda«, kakor Je rekel več za Jasen občutek, da Je postalo tek-t,1senhower. movanje v »super-oborožltvi« povsem v Arizu?*Vznnredn^s^ežnhTnn^ečil Drugič, ne smemo pozabiti, da se , 'borožltvi u nriiu žn ,p?. Y A položaj v Evropi od leta 1949 spremeni •>1 onultui te naj bi bila Atlantska žvezaPsvoj ča, J* določeno po-biti, ker so se r ^riP„0SfDno°Cata^ThaznissVna- med drugim odgovm na' ln na pogajanjih z ZSSR na- 1}t.ko 7d”. t ° , "speto"' T^drugo^edH^sU^lastl raJmere spremenile, v ZSSR in v družno Gerhardscn ln Hanšen! """sminskllf'snrcmemh raket hf^atomskeea mo^laSn^aketno SgodrVp?"va“ n^meTnTrodni pol«^ 0boroJlt<.wlVI!?np L hiio žaJ* Perspektiva Evrope je lahko samo &«vw?z?!rv.^iA”K'.s; ss SrfSSS “eS »vnovči,a, ki ssrjssr^ sstfst&s. '■Seli nmFi j ,? Vzhodom ne bl kjer so nekoč živeli kolonialni in od-omalovaževati. vi,nl narodi. Ali pa lahko Atlantska Tako v besedah ElsenhowerJa, da zveza na tem področju vojaško moč h,JtbRromnlh fizičnih silah, ki so ko postavi nasproti težnjam po narodni «c obvisele nad našim svetom« (na- osvoboditvi ln gospodarskem razvo-AtiIavanJc na rtove vojaške napore jU7 Primer Sueza ln Sirije Je pokazal, ■antske zveze) ni bila Izražena vsa da vojaške metode v tem ne zaležejo, lazi »tana psihoza, ki vlada te dni v pa- Očitno gre za globoko krizo o kon-»Imillot. Elsenhower ni izrazil vseh.cepcijl Atlantske zveze. Njen začetek «ki ®J*h zamotanih gledišč v Atlant- je blagodejen. Konferenca v Parizu se ll 'vezi zato, ker zdaj uživa manj- bo morda zaključila s sklepi o posa-hoa med °stalimi državniki na Za- meznih daljnosežnih vojaških ukrepih. Jasn 2at0. ker postaja čedalje bolj Toda znaki krize pričajo, da Je čedalje težn ’ da Postala politika pre- več upanja, da bo človeštvo mlroljub-».„5 naslonitve na vojaško moč, zdaj no uredilo svoje svetovne probleme, “'učinkovita. J. Almurli ZAKLJUČEK V NEW YORKU V ZNAMENJU BOLJŠEGA RAZP0L02ENJA Temeljna vprašanja v sedanjih prizadevanjih OZIM Srdjcm Priča o delu naše delegacije na XII. zasedanju Generalne skupščine New York, 17. dec. (Tanjug). | šanjih, o katerih je bilo govora, nerazvitim deželam Sinoči je odpotovala v domovino. zlasti pa na prizadevanja za raz- ; stenci. jugoslovanska delegacija, ki je orožitev.« in koeksi- Nov val draginje v Franciji Pariz, 17. dec. (Tanjug). — V Franciji so davi začele veljati odredbe o podražitvi 60 skupin industrijskih izdelkov. Tako so za 2 do 12,5 °/o podražili med drugim tekstilno blago, avtomobile, električno energijo, plin, gospodinjske potrčbščine, zdravila in drugo. Razen tega je od danes dalje sodelovala na XII. zasedanju Generalne skupščine. Odpotovala sta vodja delegacije državni podsekretar Srdjan Priča, ki je nadomeščal Kočo Popoviča, in pooblaščeni minister Sergije Ma-kiedo. Pred odhodom je Srdjan Priča za televizijski program Ra-4ia Zagreb odgovoril na nekaj vprašanj dopisnikov jugoslovanskih listov in radijskih postaj v New Yorku. Dejal je, da se je zasedanje Skupščine začelo v neugodnem vzdušju. »Seveda je to vplivalo na razpravo o nekaterih vpra- kakih 20 vrst živil dražjih za 2 Med razpravo o miroljubni do 15°/o. Vlada je odobrila tudi Težava je bila v tem, da so' koeksistenci so morda bolj kakor podražitev obrtniških del. glavne države ravnale v razoro- i prej prišle do izraza težnje, da Vse to pomeni uveljavljenje žitvenem vprašanju po starem, bi to zasedanje vzlic temu, da se nedavnega vladnega sklepa o se ga lotevale s stališč, ki so Ion- i je začelo v razmeroma neugod- »ureditvi stanja na trgu«. V za- donska pogajanja privedla do zastoja. Resolucija 24 dežel, na podlagi katere niso mogoča nadaljnja pogajanja o razorožitvi, pa ne kaže pravega razpoloženja na \ vanje in utrditev miru. Zdaj so Ameriška medcelinska raketa letošnjem zasedanju. Ze v razpravi o razorožitvi, a posebno še v razpravah o drugih vprašanjih je jasno prišla do izraza želja številnih članic OZN, da bi se znebile starih blokovskih stališč, da bi čimbolj prispevale k popuščanju in ustvaritvi položaja, v | katerem bi lahko zagotovili na-j daljnji razvoj mednarodnega so-delovanja in trajen mir. i Na vprašanje, kakšne so mož- Cap Caneveral, 17. decembra, nosti, da bi prekinjena razoro-(Reuter) Ameriško letalstvo je žitvena pogajanja nadaljevali, je danes izstrelilo medkontinentalno menil, da si je na podlagi izgla- nem vzdušju, zaključili v boljšem četku februarja bodo objavljene razpoloženju, ki bi omogočilo na- nove uredbe, s katerimi bodo med daljnja prizadevanja za razoroži- drugim zvišali železniške voznine tev, boljše mednarodno sodelo- za 20 %, v pariškem mestnem prometu pa za 50 '/o. Na ta račun bodo ukinili subvencije javnim podjetjem in bo državna blagajna prihranila 97 milijard frankov. Vsi sindikati danes protestirajo proti vladnim ukrepom in zahtevajo zvišanje minimalnih mezd, vendarle napočili drugačni časi v mednarodnem življenju. Zdaj mnogo dežel, med njimi tudi tiste, ki so vključene v bloke, čuti, da se ni moč več po starem lotevati perečih problemov. Indonezija opozarja dežele Atlantske zveze pred vmešavanjem v njen spor z Nizozemsko Džakarta, 17. dec. (AFP). Pred- pripravljen pa je sprejeti nalogo raketo tipa -Atlas«. Sestavljena sovane resolucijejteloitežko pred- sednik parlamenta Sartono je iz- predsednikovega svetovalca, je bila iz treh delov, ki imajo stavljati nadaljevanje teh poga- . .. .r. . . . samostojne pogonske stroje. Izstrelitev je bila uspešna. V poročilu letalskega poveljstva je rečeno, da je »izstrelek letel v vnaprej določeni smeri in da je pristal na vnaprej izbranem kraju«. janj. »Sovjetska delegacija je izjavila,« je dejal, »da ne bo več sodelovala v razorožitveni komi- ke. Sartono bo nadomeščal pred .ui sednika Sukarna, ki bo v začetku “22januarja odpotoval na okrevanje javil, da bo v petek prevzel posle Predstavnik vlade je davi v namestnika predsednika republj- razgovoru z novinarji opozoril dežele Atlantske zveze, naj ne podpro Nizozemske v njenem SPET ŽIČNE OVIRE na ulicah ciprskih mest to ne pomeni, da bodo prekinili vsa pogajanja o razorožitvenih vprašanjih, ker je to vprašanje, sporu z Indonezijo in naj »ne žrtvujejo svojih nacionalnih koristi zaradi nizozemskih kolonialnih interesov v Zahodnem Irianu. Ce se bo Nizozemski posrečilo Vtem ko so delegati 78 dežel spoznal, »kaj vsak državljan ho-1 otoka ne bodo razdelili. V Nikosijl R nekaJ dnevi živahno razprav- če«. Po radiu se je obrnil na ljudi so znova odredili policijsko uro, _ .i in potem glasovali o grški re- in jih pozval k miru. Z »največjo na ulicah se je spet pojavila bode- zdi jasno, da je razprava v OZN, oluciji za poravnavo ciprskega odkritosrčnostjo« je izjavil, »da ča žica. Ob obletnici smrti pripad- ki^je pokazala, da čedalje več P°ra, se je prileten, že nekoliko lahko gojimo upanje v naših1 nika EOKE Gregoria Afksentia ■ .v°las mož sprehajal po glavnih srcih«. j so njegovo rojstno vas obkolili tan- hcah Nikosije, ogledoval izlož- Vzlic vsemu temu pa je giba- ki, oklopnikl in do zob oboroženi ena okna, zavil v dve, tri trgovi- nje za samoodločbo na Cipru prav. vojaki. >.e govoril z nekaterimi mimoido- zadnje dni oživelo. Po vseh večjih 'mi. Vse to ni bilo nič čudnega, mestih so bile protibritanske de-favo presenečenje pa je bilo, da monstracije. Grški župani ciprskih ,® sprehajal sam, brez vojaške občin so sprejeli resolucijo, v ka-b Policijske straže. Bil je namreč teri terjajo priznanje pravic do sa-°vi britanski guverner na Cipru moodločbe in Makariosovo vrni-p ugh Foot. Njegov predhodnik tev. EOKA je izdala več razglasov, “Jeral Harding se je redkokdaj v katerih poudarja, da se bodo so v mestu in zmerom ga je Ciprčani za pravico samoodločbe jF**mljala močna vojaška straža, še nadalje borili, najprej na diplo-s. Poučen človek bi lahko iz tega matskem torišču OZN, če pa to ne lePal, da so se razmere na tem bo pomagalo, bodo znova zgrabili s, Srečnem otoku zadnje dni bi- za orožje. Se iP° spremenile. Toda motil bi Povečala pa se je tudi dejav- > kdor bi tako mislil. nost Turkov na Cipru. Ilegalna n Ne mogli bi reči, da ni nobe- organizacija »Vulkan« je razgla-otnu Upania. da bi se položaj na sila, da bo za vsakega ubitega Tur-lu i4 zt3°jjšal. Po februarski reso- ka ubila pet Grkov. V nekem le-®‘ji Generalne skupščine o »mi- taku grozil s prelivanjem krvi, če ' demokratični in pravilni ----------- _ _ ------ v^lvi« s pogajanji je EOKA pri- „ 2000 2RTEV POTRESA °lila it j. ui Teheran, 17. dec. (Reuter). Do- da Premirje, da bl dokazala, brodelne organizacije so objavile, del * Popravljena prispevati svoj da so doslej pokopali io«z žrtev po- mi ,, k sporazumu. Odtlej pa je M Je nedavno zajel vzhodni . lnilo i« del ^ežcle* Samo v vasi Farsina£u, tanin w ^eve^ mesecev in poga- je vseh osem vaščanov postaja S6 se niso začela. In $rt*»v tA Unttlgtmfn Tnhoranclrl Plenum Generalne skupščine OZN ni sprejel grške resolucije o dotnih dežel, nedvomno prispe- v neko sosednjo deželo«, kot je to nedavno objavila vlada. ki m le treba tako ali drueače I Bivši Podpredsednik dr. Mo- * ali orugaee hamed Hata, ki nasprotuje Su- urediti, česar se zavedajo ne sa- mo manjše dežele, marveč tudi Y politiki sodelovanja s ko- pripraviti Atlantsko zvezo do te- velike sile « - munistl, je odklonil ponudbo, da ga, da bo kaj ukrenila zoper In- V zvezi z dogodki na Bližnjem nLbbke PTo ie ^nočTnhfavn de' donezijo' je rekel’ bodo lmeIe vzhodu ie Priča iziavil- , publike. To je sinoči objavil de- azijske ln afriške dežele to za vznoau je r-rica izjavil. vetčlanski odbor, katerega naloga nodniranie kolonializma »Menim, da je dokaj težko reči,, j bn izgladiti trenBja m|d Podpiranje kolon alizma. koliko je razprava o tako imeno- dr Hato (n “redsednikom Sukar- . Zunanji minister Subandno se —--------:—i----------*—i..-------- je v tej zvezi sestal z diplomat- skimi predstavniki vrste dežel, med njimi z veleposlaniki Indije, ZDA in Velike Britanije. Britanskemu veleposlaniku MacDer-motu je izjavil, da pojav nizozemskih vojnih ladij, v Singapurski luki škoduje dobrim stikom med Indonezijo in to britansko kolonijo. vanern sirskem vprašanju prispe- j nom Dr Hata je sklenil ostaU iz_ trelo Ir ii9»o/4it7ri rvr\l o4o -i n ne eir» v,®la k ^editvi. Položaja na sir- ven 'kroga odgovornih poiitikov> sko-turški meji. Vendar se mi dežel odločno nasprotuje kolonialnem načinu obravnavanja vzhodnih vprašanj, in v kateri je bilo čutiti čedalje večji odpor proti vmešavanju v zadeve on- lo žrtev te katastrofe. Teheranski pogajanjih na podlagi pravice ciprskega prebivalstva do samoodločbe. Britanci si slej ko prej prizadevajo, da bi Ciprčane izločili kot stranko na pogajanjih in da bi spor uredili z Grčijo in Turčijo. Grški zunanji minister Averof je predlagal, naj bi nekakšen nevtralni odbor uredil položaj Turkov na otoku. Zajamčila bi ga OZN, ki bi lahko imela na otoku svojega komisarja. Ce pa Turčija še vedno meni, da ji grozi s Cipra nevarnost, bi lahko uredili tudi vojaški položaj otoka, tako da bi bil vsak sum odveč Zdaj ima besedo London. Liberalni »News Chronicle« pravi o tem: »Hugh Foot lahko začne po- vala, da zdaj bližnjevzhodna KP Avstrije in koroško vprašanje Dunaj, 17. dec. (Tanjug). Pokrajinski komite KP Avstrije za Koroško je na svojem sestanku v Celovcu med drugim obravnaval tudi zahteve koroških Slovencev in se zavzel za uveljavljenje njih vprašanja presojajo drugače in narodnostnih pravic. da se to zrcali v položaju na Bližnjem vzhodu.« Na koncu ie Priča na vpra- Deželno partijsko glasilo »Volkswille« je objavilo članek, v katerem ugotavlja, (ja Jesja Ava šanje o delu jugoslovanske dele- j strija od Italije zagotovitev pra-gacije dejal, da se je delegacija; vic Nemcem na Južnem Tirol-tudi tokrat trudila, da bi čim-! skem. 2e zaradi tega Avstrija več storila za ureditev obravna- takšnih pravic ne more odreči vatnih vprašanj. Pozornost je po- slovenskemu prebivalstvu na Ko-svetila zlasti razorožitvi, pomoči i roškem. Protest francoskih znanstvenikov Pariz, 17. dec, (Tanjug). Okrog mladine, katere vzgojo nam je 100 vseučiliških profesorjev in zaupalo ljudstvo.« Znanstveniki, kulturnih delavcev je danes po- med njimi Joliot Curie, Jean zvalo ministrskega predsednika Cassou in drugi so protestirali gajanja (z etnarhom Makariosom) Gaillarda, naj zavrne ameriški tudi proti načrtom o atomski z več upanja kakor njegov pred- načrt o raketnih oporiščih v oborožitvi Zahodne Nemčije, hodnik, ki je bil glavno orodje Franciji. »To zahtevamo zaradi Protestu znanstvenikov in kul-nasilne politike. A tudi novi gu- ohranitve naše neodvisnosti in turnih delavcev so se pridružili verner ne bo našel izhoda iz zaga- varnosti. Zato, ker terjamo ubla- tudi sindikati Generalne konfe- ljpjkbcali so nekatere izjemne po-tik l»e ,ukrePe> pred nekaj tedni, »»n}f.®ndar pa se je v tem času radla ?drdfa’Lda,J2 '»,1“^° te, če britanska vlada ne bo zdaj žitev mednarodne napetosti in deracije dela in številne organiza- nekai kolikor toliko po- 7jva3 ,jJudi> naj zbirajo pomoč za pri-, izpričala, da je pripravljena pogle- sporazum o razorožitvi. To zahte- cije francoskega odporniškega gi-etn unega’ Britanci so izpustili zadete. 1 dati stvarnosti v oči«. 1 varno tudi zaradi bodočnosti naše banja. dr,:?1!, Makariosa (niso pa mu DroMi ’ da b* se vrn11 na Ciper), li .klicr“ tik]Ske jZm Pr.ed razpravo v OZN, pa so r ®alali guvernerja ter poslali na ta Slngovo mesto »civilista« Foo- , j2ni rjtanski tisk je spremljal to to ri,av 0 z zagotovili, da pomeni Zač ? , 2 dobre volje Londona in va pek nove dobe, ker da uži--- °°t ugled moža liberalnih na- Gcspodcrska kriza na Filipinih Manila, 17. dec. (AP). Gospodarski položaj na Filipinih je ta čas najtežavnejši, odkar je bila končana druga svetovna vojna. Cene močno naraščajo, posebno še cene kmetijskih pridelkov. V zadnjih dneh se je potrošno blago podražilo za 15 do 25 °/o. Vsak četrti. filipinski delavec je brez dela. Na Filipinih je zdaj največji odstotek brezposelnih v Aziji. Dolarske rezerve so se skrčile na minimum. Riž uvažajo, čeprav bi ga lahko sami pridelali za dvakrat več ljudi, kot jih je zdaj v deželi. Filipini štejejo 20 milijonov prebivalcev. Tu zlasti kritizirajo trgovino na podlagi zamenjave, ker z njo izvozno blago zamenjujejo za ameriške luksuzne izdelke. Opaziti je tudi, da so zgradili nad 400 tovarn, za katerih obratovanje pa nimajo potrebnih surovin. D02IVLJAJI IN SPOZNANJA ITALIJANSKEGA NOVINARJ Sr°.Yr- pod njegovim vodstvom ■Jam, <3o Nigerij. dosegla neodvisnost, aJka pa je prehodila pol pota Med alžirskimi uporniki pa ^e, da se sredi vojne počasi poraja alžirska država. To je zelo zapleten proces, ki pa postopoma zajema vso Alžirijo. Seveda ne oje. heliu°Vl guverner si je najprej iz KoPterja ogledal otok, da bi italijanska novinar Rafaelo flN nanje niso streljali. Srditost uboidi, sodelavec glasila so- boja okrog Mitona je kmalu popustila in teren je obstreljevalo samo še francosko topništvo. Kmalu po polnoči pa so se oglasili metalci min FLN. 12 vsega sveta ITALIJA STa, POLICIJA proti JAVKAJOČIM delavcem 17. etatistične stranke »Avanti«, jo prebil tri tedne med alžirskimi uporniki. Francoski časnik »Franco Observateur« je objavil te dni njegove vtise s potil. Zaradi te ja poročila je bil časnik zaplenjen. v naslednjem povzemamo glavne dele tega Ubol-dijevega poročila. Prebil sem tri tedne na alžirskem ozemlju, v eni izmed enot upornikov Narodnoosvobodilne vojske (FLN). Skupaj z borci sem se izpostavljal nevarnostim in se izmikal zajnkam hude in J* vče?i. d?c; , v. Italiji krVave vojne. Gotovo trije tedni bw?°v, S*ed "policijo inP brezposelni- niso dovolj, da bi človek do kraja itirlrinntl ,, crori : ar til*nt crW7nrj 0fl n 17.7\ C11 f» FT ,N VPriHOr Je "'V 18 posicija zaprla 16 deiav- ie mof y tem času dobiti odgovor p°ltett» da 80 tanili s kamenjem 12 J - - ................ Po‘tc ta v Catanijl na Siciliji je „^:-v-c=r srsas* li na nekatera vprašanja ki si jih *taykujoč.ihPen-d-rlk-1 naPadla skuPlno javnost zastavlja o ljudeh, o fe f'11 zidarjev, ki -so se za- jahih onkraj francoske bojne črte, i.'11 brani« “natiev, ki so se za-*'lstov i v Pt'tepu Je bilo 10 po- Janih a 5 'Itlarjev tako poSkodo-'»iSnlc 80 morali spraviti v Spopad pri En Zani Dne 11. novembra pozno popoldne sem spremljal skupino, ki R) TURIZEM ‘“nViVVos dnad Kufionov “Sjih ki je krenila v napad na En Žano 51 mini 80 Postni v deželi okrog Ob sedmih smo bili kilometer da-|Urlztna dolarjev. Dohodki od leč od francoskega oporišča. Eno- "j’ v'ndar so“ davk[ nl^irize^lS te FLN 50 začele kopati jarke in •trm velik del državnih pro- zaklone. Oddelek, pri katerem sem v francoski vojski in med drugo svetovno vojno se je bil v Italiji. Mazuz je spomladi 1945 med prvimi vkorakal v Belfort skupaj s tanki generala Leclerca. Ben Ha-cem, Amar in Šalah so se več let borili v Indokini, Nuar je de- iranski* . arzavmn pru- . _ g? 'zdatkov. Dohodki od tu- bil, se je približal francoski črti 1 *viiu°tu u?*1 Vmaio*neertrnlratnoft0po "a 100 m. Medtem ie skupina *“ na —Miton. Ob osmih je bilo vse na- časa domotožje, ljudje srednjih i let pa so bili nekoč večinoma v red za napad. °VA ZNANdTvrv« msT.,. Ob devetih je bilo v smeri od NA ANTARKTIKI Mitona slišati prve eksplozije. h ,M°skVa N1^ARKTIKI Streljanje je bilo čedalje hujše. “bl Jn*Y?!_M* dec (Tass). V bli .............. v francoski vojski. Uporniški častniki, s katerimi sem se seznanil kapetan Lesami, poročnik Ma- lov.Jbtnoga maEnctnega* tečaja je Razločno je bilo slišati žvižganje zuz, podporočnik Ben Hacem, na-?ntarkt{f °dprava ustanovila novo bazuk in regljanje strojnic. Tedaj rednik Mohter, zastavniki Amar, j* Je nam°.n^ostaJo »vostok«. posta- s(a dva oklopna avtomobila in en iNuar, Sale so vsi poznali Francijo *®°1izikiain v e" kviru ZnMednarodnrega avtomobii s strojnico prišli iz En ; in so se v njeni vojski naučili "kalnega leta. Zane in zavili v bližnii gozd. Borci I vojskovanja. izbruhnil upor v Alžiriji. Tedaj so se vsi spomnili, da so alžirskega rodu. »Prijatelji niso bili krivi,« pravi Mohter, »nekateri1 med njimi so imeli sinove, ki so gre brez napak, omahovanja, pose v Alžiriji borili proti nam. manjkljivosti, očitno pa je, da ... i fante, ki jih utegnem ubiti tudi gibanje napreduje spričo svoje Lesami je bil narednik-vodnik [ jaz. Zato je bilo razumljivo, da neizčrpne dinamike. Zunaj uprav-s t., j SQ me zaeeji gjeda(i sovražno, kot nega aparata, ki ga je ustvarila je bilo razumljivo tudi to, da sem francoska vlada, se že oblikuje se pridružil svojim rojakom.« alžirska država, ki jo upravljajo Malone vsi voditelji FLN, s Alžirci. katerimi sem govoril, so zatrje- Enote FLN onemogočajo sle-vali, da bo treba pozneje doseči herni notranji razdor. Politična dobre stike s Francijo, ki jim po propaganda za katerokoli stranko je strogo prepovedana. Borci morajo spoštovati splošne ukaze zoper francosko upravo kakor tudi temeljni program Fronte narodne osvoboditve. Čeprav odklanjajo kakršenkoli politični nazor, se skušajo nekateri borci FLN vendarle opredeliti. Eden izmed njih, s katerim sem govoril, je izgovoril tudi besedo socializem. To pa ne pomeni, da imajo vsi tisti, ki v FLN govore tudi o socializmu, jasno predstavo o njegovem pomenu in značaju. Kar zadeva razvoj vojne, lahko rečemo, da so borci FLN dobro oboroženi, da imajo italijanske in nemške metalce min, v boju zaplenjene bazuke, britanske protiletalske strojnice in ameriške puške. Orožje prihaja v deželo po raznih poteh. Pred tremi leti je uporniška vojska obsegala manjše skupine ljudi, oborožene tudi z lovskimi puškami. Zdaj je to redna vojska, morda ena najbolje izvežbanih in opremljenih vojsk v arabskih deželah. Seveda ne verjamem, da bi mogla FLN na odprtem bojišču poraziti Francoze. Toda menim, da je prav tako nemogoče, da bi francoska vojska premagala Al-' -ce. Razen tega sem mnenja, da bi se uporniki lahko vojskovali še 10 in več let Tri mine so udarile med osrednje zgradbe oporišča v En Zani. Bralnici so odgovorili s srditim streljanjem. Na obeh straneh je trajalo še celo uro. Potem so se alžirski uporniki umaknili. Ob vrnitvi smo srečali skupino, ki je napadla in na pol razdejala utrdbo v Mitonu. Sest vojakov je bilo ranjenih. Trije so padli. Trije rodovi Sleherni pripadnik FLN se je zavezal, da se bo boril najmanj 10 let. Govoril sem z nekaterimi izmed njih. Brez godrnjanja prenašajo težavno življenje uporni-nikov, ki pa vendarle ni nič težavnejše od življenja, ki so ga živeli na vasi. Njihova težnja po neodvisnosti ni stara in zato je zelo borbena. O Franciji so si ustvarili eno samo podobo, sliko sovražnika, s katerim se bijejo, ki strelja nanje in jih ubija. Najmlajši borci v uporniški vojski najhuje sovražijo Francijo. Starejše prevzema od časa do Alžirski uporniški častniki pripravljajo operativni načrt za nov napad na francoske postojanke zertiral in se pridružil upornikom, i njihovem mnenju lahko daje pa- Le narednik-vodnik Mohter ni služil pri Francozih. Delal je kot mehanik v avtomobilskih tovarnah »Renault« in »Peugeot« v Parizu ter imel ondi, dobre prijatelje, s katerimi je preživel marsikateri prijetni večer vse do dne. ko ie trebne tehnične strokovnjake in kapital za razvoj dežele. Nova država se poraja Alžirci še niso dosegli ciljev ki jih je dosegla vietnamska vojska že med vnino v Indokini. Res Več pravic in odgovornosti organov delavskega upravljanja Tudi podjetja bodo morala izdelati svoje perspektivne plane in pretehtati svoje dolgoročne potrebe Z novimi gospodarskimi za- bo ka) hitro maščevala nad čekom, ki jih je te dni sprejela lotnim kolektivom. Podjetje bo Zvezna ljudska skupščina, se prišlo v stisko, zaostajalo bo za pravice organov delavskega drugimi in ne bo moglo naprej, upravljanja bistveno razširijo, zaslužek pa bo manjši, namesto Podjetja so dobila pravico, sa- da bi se povečal. Potem bo seve-mostojno odločati o delitvi pri- da prepozno očitati članom de-padajočega jim dohodka, se pra- lovskega sveta, da so lahkomi-vi o tem, koliko bodo porabila selno gospodarili, za lastne sklade in koliko za osebne dohodke. S to večjo sa- VSAKO PODJETJE SI MORA mostojnostjo podjetij pri delitvi SAMO USTVARITI OBRATNA dohodka pa prevzemajo organi SREDSTVA delavskega upravljanja tudi ve- Ob prehodu v novo leto 1958 liko odgovornost ne samo na- bo zlasti pereče vprašanje last-sproti celotnemu kolektivu, ki bo nih obratnih sredstev podjetij. Z mnogo bolj kakor doslej občutil letošnjim letom so podjetja do-posledice dobrega ali slabega go- bila svoje začetne sklade obrat-spodarjenja, marveč enako tudi nih sredstev in za njihovo dopol-nasproti družbeni skupnosti, zla- nitev posebne kredite brez roka sti komuni, katere dohodki bodo vračila. Letošnje leto je bilo v odslej odvisni od napredka pro- novem režimu obratnih sredstev izvodnje na njihovem področju, še nekakšno prehodno leto. Od Predvsem bodo morala pod- 1. januarja prihodnjega leta pa jetja sama bolj skrbeti, da si bomo začeli nova načela kredi-ustvarijo sredstva za nadaljnji tiranja izvajati z vso doslednost-razvoj in napredek, zlasti sklade jo. Napačno bi bilo zanašati se za investicije in za povečanje na nekakšno podaljšanje seda-obratnih sredstev. Večja bo tudi njega prehodnega režima. Za samostojnost in odgovornost ko- razširjenje poslovanja si bodo mun. Te so se doslej bolj malo morala podjetja potrebna dodat-zanimale za tista podjetja, od na obratna sredstva sama pre-katerih niso imele pomembnej- skrbeti, bodisi iz svojega dobič-ših dohodkov, kakor na primer ka oziroma dohodka ali pa z na-za manj rentabilna obrtna, trgo- jetjem investicijskega posojila, vinska in gostinska podjetja. Vi- Banke pa bodo dajale le kratko-dele so predvsem tisto industri- ročne obratne kredite za kritje jo, ki doseže velik dobiček in ga izrednih in sezonskih potreb, ne še napihuje. V novih pogojih fi- pa tudi za trajne potrebe razšir-nansiranja politično teritorialnih jenega poslovanja. To pa terja enot pa bo komuna zainteresira- končni prelom s staro miselnost-na na razvoju prav vsakega, tu- jo, da je banka tista, ki mora za-di najmanjšega podjetja, saj bo- gotoviti podjetju obratna sred-do njeni, dohodki odvisni od za- stva za njeno poslovanje. Tega poslenosti na njihovem področju, se mnogi kolektivi Se prav ne OD USTVARJANJA LASTNIH zave/ajo in vse premalo mislijo SKLADOV BO ODVISEN na ’ bodo morali precejšen NAPREDEK ^ sre^siev> * katerimi sama raz- „ ... ... polagajo, investirati v obratna S sprejetjem perspektivnega sredstva {e bodo hoteli mzvM T &Tro°£PfnZiX sv°1e poslovanje. Podjetja, ki te- , J . a . 0 tul fi 0a ne bodo storila, bodo morala dana tako komunam kakor tudi poslovati v okvi’ru obstoječih Podjetjem osnova za dolgoročno obratnih sredstev in )ih Jbodo orientacijo in za planranje bo- hltela d kl bJQ vodila dočega razvoja. Tudi podjetja „Taviine*So politiko obratnih bodo morala izdelati svoje dolgo- POUtiko obratnih ročne programe, da bodo lahko 5Teaslev- _____________*■ Kaj bomo uvozili prihodnje leto? Predvideno povečanje uvoza blaga za široko potrošnjo bo znašalo blizu 25 odstotkov Uvoz blaga za široko potrošnjo je velikega pomena pri Izvajanju naše politike, ki teži po povečanju potrošnje In zboljšanju življenjskega standarda. Z uvozom tega blaga predvsem krijemo primanjkljaje v naših blagovnih skladih. Tako prispeva uvoz k uravnovešenju blagovnih in kupnih skladov In tako dopolnjuje domačo proizvodnjo. Prav tako' je pri nas še vedno čutiti potrebo po določenih vrstah blaga Iz uvoza, čeprav je domača industrija v tem pogledu močno napredovala. Kljub temu pa naša industrija še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb potrošnikov. LETOS JE ODPADLO DVE TRETJINI UVOZA NA INDUSTRIJSKO BLAGO Oglejmo si najprej, kaj smo letos uvozili. Uvozili smo za 12.470 milijonov deviznih din izdelkov za ši- Malone dve tretjini uvoza sta torej odpadli za industrijsko blago. Od tega smo morali največ uvoziti tekstila — za okrog 1900 milijonov deviznih din, električnih aparatov za gospodinjstvo pa smo uvozili za okrog 1000 mili- pravilno usmerila svoje poslovanje in svoj razvoj. Ko bodo ob sestavi perspektivnega plana podrobno proučila svoje potrebe v zvezi z bodočim razvojem in izboljšanjem poslovanja, se bodo tudi bolje zavedala svoje odgovornosti za ustvarjanje lastnih skladov. Imela bodo pred očmi vse svoje potrebe glede investicij, uvajanja novih tehnoloških postopkov ter boljše organizacije proizvodnje za domači trg in izvoz, kakor tudi svoje perspektivne potrebe glede kadrov in reševanja stanovanjskega vprašanja. Teda) bodo znala tudi bolje presoditi, koliko morajo od svojega dohodka izločiti za lastne sklade, da si z razvojem in napredkom podjetja zagotove zaslužek kolektiva v prihodnosti. Pri tem bodo morala tesno sodelovati z organi komune, ki je sama na razvoju podjetij živo zainteresirana. Kratkoročno gledanje na tekočo problematiko in proizvodnjo ne sme zapeljali delavskih svetov na krivo pot. Politika, kl bi usmerila dohodek, izvirajoč morda le iz trenutno ugodne konjunkture na trgu, le v povečanje osebnih dohodkov ob zanemarjanju potreb lastnih skladov, se roko potrošnjo, pri čemer niso jonov itd. všteta glavna živila. To je za 870 Kar zadeva kolonialno blago milijonov več, kot je bilo pred-1 in živila, smo uvozili za 1 mili-videno. jardo južnega sadja in začimb, Industrijskega blaga smo uvo- za 1540 milijonov kave in za 250 zili za 8150 milijonov, kolonial- milijonov soli. nega blaga in živil za 2790 mili- Mim'o tega je bilo danih okrog jonov, za 1530 milijonov'pa smo 1150 milijonov za zdravila inme-uvozili zdravil, knjig, filmov itd. dicinske instrumente, okrog 200 m V tovarni za bombažno predivo »Kosovka« v Prištini Odločni ukrepi za boljšo preskrbo s tekstilom Izvoz bombažnih tkanin bomo prihodnje leto zmanjšali od 45 na 10 milijonov m8 ob znižanju izvoznih koeficientov in povečani proizvodnji milijonov za knjige in revije in 180 milijonov za filme. VEČJI UVOZ TEKSTILIJ Kaj pa bomo uvozili prihodnje leto? Orientacijski načrt kaže, da se bo v prihodnjem letu uvoz bl^ga za široko potrošnjo povečal za kakih 25 % — od 12.470 na 15.400 milijonov din. Predvidene so tudi nekatere spremembe v sestavi uvoza, usmerjene na to, da bi povečali uvoz tistih proizvodov, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Hkrati se bo zmanjšal uvoz tistega blaga, ki ga lahko naša industrija sama izdeluje. Tako bomo na primer uvažali več proizvodov črne metalurgije, ki jih potrebujejo na vasi in v obrti, razno pločevino, žico itd., česar na domačem trgu doslej ni bilo dovolj. Prav tako se bo občutno povečal uvoz specialnih kovinskih izdelkov za vas, kot so avtomatizirano orodje in naprave za poljedelstvo, vinogradništvo, živinorejo in čebelarstvo. Tudi tekstilij bomo uvozili več kakor letos, čeprav domača' proizvodnja čedalje bolj narašča. Isto velja tudi za izdelke iz gume in usnja, ki jih bomo prav tako uvozili več kot doslej. MANJ TUJE PORCELANASTE POSODE vodov iz plastičnih mas in Sa” lanterijskega blaga. Mimo bomo uvozili več fotografskih aparatov s priborom, glasbil, koles, motornih koles, pisalnih strojev in pisalnega^ pribora. Man]»a sredstva so predvidena tudi za uvoz avtomobilov. Načrt za prihodnje leto n“ predvideva občutno zmanjšane®" uvoza porqelanaste posode, ker naša domača industrija že vl°T luje dober porcelan. Prav tako W zmanjšan tudi uvoz elektroter-mičnih aparatov in naprav gospodinjstvo, čeprav bo uvo teh predmetov še nadalje važna postavka. Na drugi strani pa se bo P°" večal uvoz elektroakustičnih ap®' ratov, predvsem pa televizijski11 sprejemnikov. Domača industrija ni posebno ogrožena od tuje konkurence takšnim uvozom, ker je pri wn0l gih proizvodih uvoz razmero^3 majhen v primerjavi z doma*0 proizvodnjo. Razen tega so >n' strumenti, na podlagi katerih se formirajo cene uvoženega blaff^ določeni tako, da domača Pr0lZ" vodnja ni ogrožena. Seveda pa s. tudi tu posamezne pomanjkljiv0 sti, ki jih bo treba odstraniti. Mimo tega posebna komisu* pazi na to, da ne bi uvažali tistih izdelkov, s katerimi la*1., domača industrija sama krij potrebe potrošnikov, tako Povečan bo tudi uvoz pribora količine kakor tudi’ glede kako- za lov, ribolov in šport, proiz- vosti in izbire, GOSPODARSKE vesti D. V. • Hipoteke na ladje. Zvezni lzvrš- tajska Industrijska proizvodnja že ve- ni svet Je Izdelal uredbo, s katero se dno sorazmVrno"*maThn’a zV državo, dopolnjuje uredba o gospodarjenju z šteje nad 600 milijonov prebivalcev, Znano je, da je letos prav na zimo začelo močno primanjkovati na trgu raznih vrst tekstilnega blaga, kakor flanele, klota, svile za podlogo, kanafasa, posteljnega platna itd. Znano pa je tudi, da je do tega pomanjkanja na trgu prišlo zaradi tega, ker se je tekstilna industrija orientirala predvsem na izvoz in je pri tem zanemarila potrebe domačega trga. tekstilnega blaga, kl so nujno potrebne domačemu trgu. Močan datke o rezultatih prvega petletnega letošnji izvoz tekstilnega blaga načrta Kitajske od 1952 do 1957. hkrati je bil predvsem posledica visoko v^^etle^negf^aertl P£olz?odn?a stimulativnih izvoznih koeficien- Jekla se Je v prvi petletki povečala od tov ki SO celo slabo opremljenim na _____, . „ . . . . , „ „ . podjetjem omogočili Izvoz in 12 milijonov ton. v dobi prve petletke tvomite za zunanjo trgovino letos pa se je nadalje povečala večji dobiček kakor na domačem so uvedii vrsto novih panog lndustnj- je že minuli mesec zaradi boljše na 160 milijonov m2. Vsa ta leta treu Zato so nroi^vnHnn nnHiotia Tfk0 so razv111 lnd^' Dreskrbe domačih nntrnSnlknv SO proizvoana podjetja strljo orodnih strojev, opreme za rud- n«5tavii no h x odnja močno presegala sku§aia gim veg izvažati. Izvozni n}j5e ln elektrarne, industrijo motor- ustavil vsak izvoz tekstila. Zdaj pa domačo potrošnjo in smo presežek unoftriont 70 *irn*i nekaj plete, so ugibali ljudje. ^ Je biilo tako, zlasti v zadnjem Je v zadrugi temeljito delala feVe zija, da bi ugotovila, kakšen L pravzaprav finančni fcoložaj r kmetijske organizacije. Za ra»»j. re so se zanimali tudi prist« organi, tako Okrajna zadružna Z' za Ljubljana kot Občinski Uufls odbor Vič, j Na Okrajni zadružni sveti Ljubljani so nam o zadrugi P?!,-dali naslednje: V kmetijski gl Vič ni rožnato, če govon*1., iskreno. Ne bomo se dosti zia0VU če trdimo, da so vižko zadrugo- * ima 93 ha obsegajoče posestvo. 1 kmetijske dejavnosti pripeljale kn ilalpi' ris, m Jih obveznosti do skupnosti, anuitet na najete kredite. Zadrge so začeli dušiti dolgovi, imel« L prevelike oči, vse dejavnosti ie tre. tela spravita pod »zadružno =ujt ho«. Letos, ko Je Slo zadrug' ,8. posebej na tesno, je na novo uSL, novila gostilno, spet je vložila , ja ve najete 'milijone. Zapostavi pa je zadruga kmetijsko Pr“z zs-njo. Nemajhna pomoč okrajne družne zveze,, pa bodisi matev ,jl na ali moralna, v viSki zadrugi dosegla tega, kar smo želeli. „a Podobno smo slišali tudi ObLO Vič. Predsednik ObLO #(, variš Voljč Je takole ocenil zadrugo; že nekaj let ima zajL s« zgubo. Vendar smo upali, “f,vo-bo brez hujših pretresov le 11Bcr pala lz težav. Letos se je ložaj Se poslabšal, dolgovi t*6 to so naraščali, Glavni razlog iji nazadovanje je bilo poinanj«" a, proizvodnega delovnega progratu sluhnitl, oziroma ugotoviti, P°.,,elje je na ljubljanskem trgu najv p, povpraševanje in da bi P“jsi<0 usmerjala tudii svojo ItnietiJ- v proizvodnjo. Kmetijstvo je viški zadrugi na zadnjem JJreVo To potrjuje tudi obrazlt®1 si-položaju v zadrugi, ki pravi: * plc, mosvojltvijo zadružnih dela’ je kovačnice, kolamice in llv®f,n’e»J' za viško zadrugo usahnil isepč' stel vir izrednih dohodkov. y je sreden stik s proizvajalci r,([.8k-ustanovila zadruga strojno_ „ni lorsko postajo, katere (jrU' stroji bodo služili zadrugi w ^ glm kmetovalcem. n1 Vsakdanji prizor na naših ladjah Mokra nuščava bo postala rodovitna avod zn gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja išče način za najdonosnejše izkoriščanje tega kompleksa — Barje je treba organizirano osušiti, sicer ni mogoče pričakovati uspeha Za Dan JLA na Gorenjskem Organizacije in društva, predvsem pa rezervni oficirji, pripadniki predvojaške vzgoje in enot JLA na Gorenjskem, bodo proslavili praznik JLA s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Na Bledu so aktivni oficirji j. JLA predavali na osnovnih šolah, Sa okt-Jff1] P°dročiihj ljubljanske- Na Barju je namreč ogromno šte-1 zveze. Sestavili bodo posamezner?z^u. po!?TU JL£’ lr?e11 "ih ze^n,iexše PrfcfJ zamoCvirje- vilo parcel in parcelic, ki imajo grupe, ki bodo znanstveno obde- P? bodo tudi več športnih prire-^°v n k*!, D°slfJ teb kompie- različne lastnike, le ti pa spet svo- lale posamezna področja in opra- Y Kran^ Pa 80 8e .špor‘"e "'ernn urejali, ker ni bilo pri- je ozke interese. Organizirano osu- | vile poskuse. Razen tega sodeluje- Priredltve v počastitev JLA začele jala 2 rSamzacije, ki bi se ukvar- ševanje mora iti kajpak preko teh jo pri Zavodu tudi geodeti, ki bo v hndn troinio vo« z osuševanjem. Vodne skup- interesov, to Pod A jtj° namreč le na več" Na Barju je sedaj 4000 ha zem EnnUmji i n. ... , lje splošnega ljudskega premože- j ventarizacijo. lZITied takih velikih zamoč- I nio H in dolnmo nnea/iniatn T lc- nja, ki jo deloma že posedujejo' Ljubljansko barje so posestni- <*■“> Pn* barje P°dročij je Ljubljansko štiri velika kmetijska posestva: ki v zadnjih letih le eksploatirali, * ln slavn°stnih akademij, "a sk’„n r nekallet J0?' I Jesenkovo, Cankarjevo, Brest in in večinoma si niso prizadevali, da Pomeni 23 mel oraci Barje Bokalci, v prihodnje pa naj bi do- bi v zemljo tudi kaj vložili. Ce ^Pital nas pravi neizkoriščeni bila ta, ali pa druga novo ustanov- bodo napori Zavoda za gospodar- .__________ . _________ Pjern 7a ,aprav_na Ijena posestva še večino preostale sko ureditev Barja uspešni, pa bo- okraju^ so včeraj popoldne sedmih Seminarji za odbornike Nova Gorica, 17. dec. - V goriškem Iti ftiei' Ho SMSSjK ",0,Kln? t > kmetiitkapo,eSl., „ai™ po<1- JKga«rr„SŽ!^”SiSSiS !cl Vnin ’ 1 i x vedel komasacijo zemljišč. Last- ročju lahko precej doprinesla k družbenih ln drugih organizacij ter zanJ 7 a J po nJeJ moC' niki parcel na Barju imajo svoje boljši preskrbi Ljubljane s povrt- društev. Gre za šest predavanj »e 7»Trjfn° in je medtem 3ar‘ domove navadno Drecei daleč od ninami. mlekom ln mesom. ni h_ področij socialističnega lnj Vsem °dvodnjavanje skoraj po-lost i,PrerasIa trava- Ta nenačrt-lalov ’ da l'e osuševanje barja rv°> če ni organizirano. Z<£t°s je bil ustanovljen tudi Lii.Ki - za gospodarsko ureditev flasn nskega • barja- Proučil bo nja ” Pravilne načine gospodarjevi « barju. saj bomo le tako na-kj ^Pravičilo za velika sredstva, te„_°i “la vložena v melioracije ^kompleksa. (m s‘užbenci Zavoda prav sedaj lajo inventarizacijo zemljišč. Zabeleženo v Ormožu Ima sodobno cestno th,!vetliav®- »o zagorele m„“re,SCentne luči prej kot v ln ^ drugih mestih. Za malt*,« ®stece Je to bilo vsekakor bn.I* no in Uudje so Mit po-ki„m na 10 razsvetljavo, donim “1 Prišlo do prvih »zatem-lu*« • asoma Je zmeraj več krni “Sašalo to zdaj se več-Unii, 2g°dl, da Je mesto v pobu*?.. ml- zbo prav tak0 ustanovili še JM*. S nove podružnice. Vse to r-u icu pusitusm uuuu zavouu d°iw° aepra;iV>no d0‘eka ^ ?al,e7 pomagali strokovnjaki Kmetijske-k«r 3k,alni sve7softon"abo sedaj imel ga inštituta, Agronomske fakulte-* Podružnic. te ter Glavne in Okrajne zadružne štora za pekarijo, restavracijo ln trgovino, ker sedanji ne ustrezajo. Ker primanjkuje finančnih sredstev so na posvetovanju menili, da bi v sindikalnem domu z majhno preureditvijo lahko dobili prostore za pekarijo in restavracijo In v skrajnem primeru v zgor- . - — -- — — njih prostorih tudi stanovanja. Prosto- pa J® Ja res potreben, se vidi že liz Zdaj bodo le dobili rontgenski aparat . . ____________ Na sestanku predstavnikov vseh „na,iSi£f ™vi&Ynaba°vi3nokv6egfr^tgem n™aafbzad^" ^obiskal « rsrn^jfsrT; kmeuJsklh mnogo govorilo, vendar konkretnih »r j V/ ” * * * “ zaključkov do sedaj še ni bilo. Da j iSoVO društvo njin prostorih tudi stanovanja. Prosto- fa 11=1 poireuen, se Via. ze iz v Mariboru že neka! časa delule priprartj alri odbor M SSSnSSSS Predlagali so, naj bi podjetje" »Pia- pregledani z rentgenom, potovati v društva Izumiteljev novatorlev men« in Trgovsko podjetje -Orlovlna« ?®fe,kar J?.!®yed?_.zdruie«? s pre- racionallz^orie^ V tem gradila v kooperaciji večjo stavbo, v cejšnjlml stroški. Vsa podjetja so za pritličju bi uredili prostore za trgovl- tako nabavo obljubila svojo finančno no. v nadstropjih pa stanovanja za de- pomoč, prav tako pa Je svoj delež lavce. obljubil tudi zavod za socialno zava- V bližnji Kamni gorici pa Je naj- rovanje. Vse torej kaže, da bo ta bolj pereče vprašanje vodovod. Le-te- večletna želja Konjlčanov ter okolli-ga bi morali urediti že letos, ker pa Je čanov enkrat le Izpolnjena, primanjkovalo denarja, so ga napeljali samo do Lipnice. Ce bodo prihodnje leto pomagala podjetja ln prebivalci s prostovoljnim delom, bodo lahko uredili vodovod v Kamni gorici ,na Dobravi, Lancovi - Zgornji Lipnici. Razen tega so govorili tudi o vzdrževanju kopališča, o vzpostavitvi avtobus- Rekorden obisk Dvorana konjiškega kulturnega doma je bržkone minuli teden doživela najštevilnejši obisk, s samostojnim programom so v Konjicah gostovali Avseniki s pevci, to pa Je ne zveze Radovmca-Kamna gorica- prlte«p«° čredno mnogo' poslušal- cev iz bližnje in daljne okolice. N, Smejali bi se, če... Y P°z?bim°, da so tatovi 99 odstot. zabeleženih tatvin I ravili v nezaklenjenih ali nezavarovanih prostorih ’*hkJeKda “l mesta na svetu, ki bi v ljubljanskih trgovinah Je vse pre- jSodovin* *rne kronike pisalo svojo malo preventivnih ukrepov. Prodajalci j,*tantov°i ''rsta dolgoprstnežev, pre- zaposleni s prodajo čisto pozabijo na ?ernon, , * vlomilcev Je skoraj v sle- razstavljeno blago, ki ga Je po prodaj-ie Pod,„ ark“m mestu -Izkopala« svo- nlh mizah na pretek. To pa spretno lenimi "dlle ter od časa do časa z Izkoristijo prenekaterl ljubitelj tuje Ji tBcstn0 gl ra*burka mirno gladi- lastnine. c? vseh meo»ŽiyiJe"Ja- TakSna i® ,usa' V Ilustracijo naj samo navedemo, cJ’ se vcdn« „ ,c? mn,°x, ° pre,blSa ' da J® v neki večji ljubljanski trgovini ta^’ kl si pe ,ca -t°kodel- nek tat v kratkem času odnesel sam aflh zakn„, 1 ^ *!a J,a,!ncm S*, ptT kar 7 plaščev. Drugi primer nepazljl-tiiai ckaJ talna 0'a,stn*nsklh pravlcah. vogtj prodajalcev pa se skoraj never-- v LJuhnL^.1 ? ig0p e?f,V jetno sliši -pa Je'vendar resničen«. V l. ^ iitvi .. . ki »DOSVOlilO« VSC. lc#l frirnvir» 1 etn dim i lala. valcih, ki so bolje obdelali njive in uporabili več umetnih gnojil. Žal pa je, kakor doslej skoraj vsako leto, mnogo tega krompirja obtičalo v kleteh. Skoda ne bi bila tako huda, če bi imeli po vaseh boljše kleti in skladišča za krompir in če bi tržišče pravočasno dalo znamenje, da je preveč viškov. Pri vseh slabostih in napakah naše trgovine tako še zdaj ni razčiščeno vprašanje, ali je prišlo na trg dovolj krompirja* ali ga utegne v določenem času spet primanjkovati. Na vsak način pa velikanske razlike v cenah krompirja na posameznih jugoslovanskih tržiščih govore, da trgovina ne le, da ne more vskla-diti cen, pač pa sploh ne obvlada položaja. Ne moglo bi namreč priti do tega, da so dolenjski kmetovalci ponujali zadnje čase krompir po 6 dinarjev za kilogram, medtem ko so ga n. pr. v Beogradu prodajali natanko petkrat dražje. Tri sto vagonov krompirja, kolikor računajo, da ga je letos ostalo na Dolenjskem odveč, seveda ni zgubljeno blago. Precej škode sicer bo zaradi slabih kleti in skladišč, vendar bodo lahko kmetovalci večino krompirja porabili za živino. Za to bi se sicer lahko že pred meseci odločili, če bi trgovina lahko vsaj delno vnaprej sporočila, kakšne bodo razmere na tržišču. Živinoreja je na Dolenjskem zadnja leta lepo napredovala. Pri vzreji svinj velja novomeški okraj za najproizvodnejše svinjerejsko ln odboru so zastopniki delovnih kolektivov Delavnice železniških vozil Boris Kidrič. Tovarne avtomobilov, Mariborske tekstilne tovarne, mariborske livarne in drugi. Ustanovni občni zbor ! društva bo v nedeljo, 22. decembra. | Novo društvo bo povezalo izumitelje, _____________ novatorje in racionallzatorje iz in- nodročie v Slnvpniii Številni *sei-dustrijskih podjetij mariborskega ob- P i ® .i,--' močja in Jim pomagalo pri uresni-1 * sliko V celoti pokažejo, čevanju njihovih načrtov. 1 Prav zato bodo lahko dolenjski v • j , - . I kmetovalci -zadrego« pri prodaji Koristen tečaj I krompirja nadoknadili s pita- Prt tovarni kemičnih izdelkov njem živine, zlasti še svinj. Va- -poanart-Kranj, razmišljali so o tem, vstopnice"'sS''bdle'razo^dane 77^“tečaJ^^lzDrašane gasUc^TsI g.°ni’ ki so obtiča11 na slepem Sh°v Kroni80dflVhl sccieže In še okoli 40 stojifič, kar po- j Čajniki, ki Jih je več kot 50, so .se bodo tako spraznili. Pri- šoll v Kropi, da bi lahko nadalje de- ve> da je bllQ v okoli 900 lz oljarne Fram, opekarne Rače in hodnje mesece pa bodo spet stali ljudi. Takega obiska v Konjicah tovarne Pinus. Na tečaju se izpopol- na odprtem tiru s pitanci ki bodo menda še ni bilo pri nobeni prire- n1",p'n v nrenrečevantn nožamv .. V » piuuiu, IU uuuu KLAS Ljubljana ..................... ..... razstavlja na Jesenicah ^ie^te^ioTvtSmobiiov, kTso V delavskem domu na Jesenicah so P,r'!Peya11 Prijatelje petja lot okoli- odprli v soboto zvečer slikarsko raz- skah krajev, stavo, ki sta Jo pripravila Klub ljub- ljanskih amaterskih slikarjev ln likovna sekcija »Svobode« Jesenice. Otvoritvi rastave, ki Je dobro pripravljena in prikazuje kvalitetna dela ljubljanskih in Jeseniških slikarjev - amaterjev so prisostvovali razen številnega občinstva tudi predstavniki -KLAS« Vso skrb mladini padlih borcev V soboto, 14. 'decembra zvečer je bil v Velenju redni letni občni zbor ZB. Pozdravil ga Je tudi predsednik okrajnega odbora ZB tov. Efenko. Iz Ljubljana, Svobode Jesenice ln drugih poročila sklepamo, da Je bil odbor ZB organizacij z Jesenic. | Velenje letos delaven. Razen vseh , • i , , | ostalih dejavnosti, ki so se kazale pred- Uelovm KOlektlV I vsem v skrbi za obnovitev in postavi- nnvpirn irimvtl/puii nnrl iotin tev spominskih plošč padlim borcem, novega trgovskega podjetja je odbor 29. novembra razvil svoj.pra- Se ie sestal por' Med sklepi za delo v bodoče so posebno dobri tisti, ki govore o skrbi. Delovni kolektiv novega trgov- za otroke padlih, o pomoči prt ureje-skega podjetja »Vesna« v Slov. Ko- vanju rudarskega muzeja, ki bo imel njteah se Je konec minulega tedna I oddelek NOB, ln o aktivnejšem delu prvikrat sestal. Ob tej priložnosti so z mladino, ki naj ne pozabi pridobitev obravnavali ln sprejeli pravila pod- NOB. Pohvalno Je prizadevanje odbo-Jetja, Izvolili so predsednika DS in ra ZB, ki Je zbral mnogo dokumentar- Alana nnfaiinarto nrih/vrn -n-nv, irvrtn ■ ■ . ....... izi,Ma brkat n-iVT. . .J . . prodajalcev - eden Jima Je še vljudno Han iSčaJo uoilSi Ji. x.°V’ 1 . odprl vrata “ odnesla - kavč (!) in ga tlbe akcije naključje, kot pa odpeljala neznano kam. Q°SPOD|NjE SUSlJO _ NEZNANCI j ZA KOLIKO JE S HUJŠALA? s *Lliihu °SUSl,TO ! Razen malomarnosti, brezbrižnosti M. 'besto a na*elno precej pošte- ln nepazljivosti botruje številnim tat-1» tovans* ?an> Je v razgovoru pouda- vinam mnogokrat tudi prevelika nalv-bje Centrih s Tajništva za no- nost. skra'ln’»"*K° VuC.Lne t.VV,*.n Pred kratkim se Je na Ijubljan- aJo svnii . brezbrižnosti ljudi, ki ggem kolodvoru ustavila premožna 'v;ibQ, J Imetje dalj časa neza- potnica, ki Je nosila s seboj veliko po-kn.blsjveč 1. , , , .. ., tovalno torbo, v kateri je Imela razen br„e CosonHili , pc ga .nf' polne denarnice z dokumenti ln vozni- na 2 badzorst.ff . sušijo, puščajo m, nstkl Se vrsto drugih dragocenih stMl'ezaVarov»nii, ,‘“1L p5?^° n0? predmetov. Ko Je pilšla na peron. Jo »ta-ablh tntvl,? ! Jy,or 9,9, ,reR.t Je zamaknila tehtnica. Najbrž Je ho- 7 aboVaJ, mtvin Je bilo v nezaklenjenih {.r ........... bli, nji*} oziroma na odprtih bal-, V litnj .obeh in hodnikih. »»Ul i2» bJ®b> letu so na TNZ zabe-b.v ln S7 ? n Perila, 66 tatvin pla* , Coj i„,5atvin raznih kosov obleke. ;byk tn i!!aJo. ‘udi primerov kraje ak-Prim*”!!? Žitkov z dvokoles. V sii1'''lrno^?r J® nedvomno kriva ma-‘h Pušča.as,nlkov. kl “a Javnih meti Simn sJo svoje torbe Ipd. n s‘nih t., . taklb majhnih, prllož- radovednostjo pogledala na listek, ici l.bv.tbl »I v,,h so bili lastniki oško- ga Ji Je vrgel avtomat. Mogoče Je bila st' Preit , mauj kot 3,100.000 dinar- prijetno presenečena, kako da ne. 1» • kl . kra‘kim so prijeli štiri žen- Toda z gotovostjo lahko trdimo, da Je n. bezava na debelo kradle po mestu morebitna večja teža ni tako neprljet- 8 bih s, anih dvorišč ln nezakle- no lznenadlla, kot Je bila presenečena tjbbe Prizn °ivan| perilo, obleke Ipd. hip potem: neznanca ln torbe ni bilo ka so se udeležili tudi predstavniki organizacijo. Člani so se medsebojno občine in sindikalnega sveta, kl so povezali ln bo prav zaradi tega njiho-kolektlvu obljubili pomoč pri delu. vo delo zelo uspešnol njujejo v preprečevanju požarov, ,, ,,__________... . , : ... , gasilskih veščinah, v hidromehaniki v dlnarJlp ln devizah pokrili tre-in podobnem. i nutno izgubo. -dV VZOREN HIŠNI SVET pa ne more delati, ker... Med organi družbenega upravljanja zavzemajo tudi hišni sveti važno mesto tn vlogo. Od dobrega dela teh pa je prav gotovo odvisna izboljšava komunalnega standarda. V Zagorju pa se dogaja, da boljše delo hišnega sveta zavira Stanovanjska uprava. Vprašanje Je torej: Zakaj tako? tela ugotoviti, kako potovanje vpliva na njeno težo. Stopila Je s torbo v.rokl na tehtnico. -Malo pretežko bo, kar s torbo/ gospa,« se Ji je za hrbtom nasmehnil neznanec. -Vam bom pa jaz prijel torbo« se je vljudno ponudil. -Oh, ste ljubeznivi«, se je zasmejala ln mu dala torbo. Zastrmela se Je v kazalec na tehtnici ln z neprikrito ....................................... kl < * ‘aai IN Pr&J?, da so kradle bolj ia-uužnostl kot pa tz potrebe. nikjer... I Postojnske gospodarske organizacije in JLA gradijo na štirih grad- Takih ln podobnih primerov Je se biščih 15 stanovanjskih blokov s skupno 84 stanovanji. Nadaljnjih ^reikVerformPaVn°o.\k?naile^JlVdniJu“t LIP’ G"zdno gospodar- « .C«-” ™ ^rč™jaor“vojen.Z?jT,Ž,,rVeUz"n^: 8tvo OKAP fn Agraria v Postojni ter javor v Prestr'anku7a"io T? ^°Prstnp^ kra^ za črne P°s,e raznih zorstva, ali kako drugače nezavaro- gradnjo morali odložiti zaradi pozno izdelanih načrtov in druge ^•Jlvost „““anjivo Izkoriščajo ne- llko večji pazljivosti bo nedvomno, skl ljudski odbor se pripravlja na gradnjo stanovanjskega bloka z prodajalcev, znatno padlo tudi število tatvin. T. F. 1 12 stanovanji za prosvetne, zdravstvene in druge Javne delavce. Clanl hišnega sveta stanovanjske zgradbe v Dolenji vasi 40, v Zagorju, so me povabili, naj prisostvujem njihovemu sestanku. Vabilu sem se rad odzval, ker sem že večkrat slišal, da Je prav ta hišni svet med najboljšimi, kar Jih lsmajo v zagorski) občini. • Pogovor Je stekel. Predsednik hišnega sveta, tovariš Lado Kotar Je poročal. Precej so naredili, veliko s prostovoljnim delom, saj so razumeli, da Je denar potreben za druga, bolj važna popravila. Uspehi so lepk Lahko pa bi naredili še več, ko ne bi bilo — te stanovanjske uprave. Ne vem sicer, kaj Je uslužbencem do tega, da zavirajo delo družbenih samoupravnih organov. Naj navedem samo primer: Stavba je bila dograjena, oz prenovljena kmalu po vojni. Razumljivo Je, da Je zob časa precej najedel barvo na vseh lesenih predmetih — na vratih ln oknih. Cas terja svoje. Prepleskanje Je nujno. Na stanovanjski upravi pa pravijo, da ni denarja. Kakor pa so povedali člani sveta, pg morajo imeti denarja čez 200.000 din (po odbitku določenih odstotkov upravi). Zakaj rorej ne bi mogel hišni svet črpata denarja za popravilo, če ga ima ln če tje potrebno. Zaradi takega poslovanja ni nič čudno, če hišni svet zahteva, da se mu odpre tekoči račun pri Komunalni banki. Saj bo tako laže reševal probleme. Pa tudi v ostalem niso zadovoljni s poslovanjem stanovanjske uprave. Taka negodovanja pa se slišijo dan za dnem na vseh koncih ln krajih. Res Je. da Je križ in težava s stanovanji, ker Jih v Zagorju primanjkuje, res pa Je tudi, da bi bilo treba predvsem več razumevanja za potrebe — upravičene potrebe — stanovalcev. Ce torej hočemo, da bodo zavzeli hišni sveti vlogo, kj Jim Je v družbenem upravljanju določena; bo treba večkrat kontrolirati tudi delo stanovanjskih uprav, ker lete v nemajhni meri zavirajo upravljanje hišnih svetov. M. L. Pozor, dedek Mraz prihaja... Naše čltatelje obveščamo, da bo tudi letos dedek Mraz Ljubljanskega dnevnika obiskal naše najmlajše. Obljubil Je celo, da se bo potrudil v nekatera druga mesta. Kranj, Jesenice, Kočevje in morda Še kam. Vsi, kl želite, da vas obišče dedek Mraz Ljubljanskega dnevnika, sporočite na telefonsko številko 22-493 ali pa pismeno Upravi Ljubljanskega dnevnika. Fetkov-škovo nabrežje 24. (dedek Mraz) PRED TEKMOVANJEM EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV Žreb je bil naklonjen Mednarodna košarkarska zveza odobrila tudi tekmovanje balkanskih držav V soboto zvečer Je bil v Gautlngu v Munchnu sestanek med-narodne košarkarske zveze FIBA. Čeprav so na sestanku raz-pravljall o Številnih problemih evropske koSarke, pa Je bilo naj-zantmlveJSe vendarle, kako so določilu dokončno pravila za tekmovanje evropskih košarkarskih prvakov. Na sestanku Je zastopal Košarkarsko zvezo Jugoslavije njen sekretar Bora Stankovič, ki nam je posredoval nekaj zanimivih podatkov »Nobena prijavljena država — In teh Je 23 — se ni strinjala s turnirskim načinom tekmovanja,« nam je dejal Stankovič, ko Je govoril o evropskem košarkarskem pokalu. Nihče se nt namreč hotel odreči pravici, ki mu dovoljuje Igrati vsaj eno tekmo na svojem Igrišču. Zato so bili tudi vsi pripravljeni organizirati ta turnir za vsako ceno, kljub visokim stroškom za organizacijo. Zato so se naposled dogovorili za Izločilni sistem tekmovanja po teritorialni pripadnosti, v skupino, v kateri igrajo Bolgarija, Romunija, Grčija, Turčija in Jugoslavija, so vključili Tudi nogometaši na Pokljuki Beograd, 17. dec. - Nogometaši, kandidati za državno reprezentanco, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v Stockholmu, bodo Imeli le kratek oddih. Zvezni kapetan Aleksander Tlrnanlč je danes določil 25 nogometašev, ki se bodo od 10. do 19. Januarja pripravljali na skupnem treningu na Pokljuki, kjer se bodo poskušali predvsem telesno okrepiti. Ti nogometaši so: Beara, Vldinič, Krivokuča, Sijako-vič, Crnkovič. Nikolič, Belin, Krstič, Kaloperovlč, Boškov, LJubenovič, Zobec, Spajič, Milutinovič II, LipoSlno-vič, Rajkov, Pašlč, LJ. Ognjanovič, Pe-takovič, Jerkovič. Milutinovič I, Mujič, R. Ognjanovič, Vidoševič in Sekularac. Tehnično vodstvo sestavljajo: Tirna-nlč, Slavko Miloševič, Sergije Lukač in dr. Vale, ki bo opravljal dolžnost zdravnika in smučarskega inštruktorja naših reprezentantov. Tamkaj Je naihreč stanoval s svojimi starši. Njegov oče Je še vedno paznik na Mariborskem otoku. Ze kot deček se je seznanil z mokrim elementom in zato se ni čuditi, da Je s is leti osvojil prvenstvo Štajerske med člani. Marijan Clrer Je bil vsestranski športnik. Tako Je bili po osvoboditvi eden izmed najboljših mariborskih smučarjev in odbojkarjev. Sam Je dejal, da ga Je v odbojkarsko vrsto večkrat vabil beograjski Partizan. V Armadi Je — ko Je služil Vojaški rok — začel gojiti tudi košarko, ki ga je zlašti navdušila. Za košarkarsko moštvo »Maribor« Je doslej odigral več kot 150 prijateljskih, mednarodnih in prvenstvenih tekem. Toda na odbojko ni pozabil in Je med drugim tudi trikrat nastopil v mariborski odbojkarski reprezentanci. Sedaj Je predsednik košarkarskega kluba Maribor, trener ženske odbojkarske vrste tega društva in seveda aktivni igralec košarke. Ko smo ga povprašali, ali Ima kakšne načrte za bodoče udejstvovanje, je dejal, da bo aktivno nastopal kot košarkar še eno ali dve leti, nato pa se bo predvsem posvetil ženski odbojkarski vrsti »Maribora«, ki o njej pravi, da jo ob marljivem treningu čaka lepa bodočnost. Marijan Cirer je ob svojih 29 letih res lahko vzor vsem našim športnikom, saj je piarljiv društveni funkcionar, trener in igralec. še Sirijo, Libanon ln Izrael. Ta skupina Je tako postala ena izmed najmočnejših, saj Je znano, da sodijo Izraelci med najboljše v Evropi,. Kljub močni konkurenci pa Ima Jugoslovanski prvak Olimpija zaradi naklonjenosti žreba precejšnje možnosti, da se uvrsti v nadaljnje tekmovanje V prvem kolu se bo pomerila Olimpija s turškim prvakom. Igrala bosta dve tekmi, eno v Ljubljani, eno pa v Carigradu, vendar še ni določeno, kje bo prva. To je v Izločilnem tekmovanju še posebej pomembno, ker bodo igrali v primeru istega števila točk m košev še tretjo tekmo na igrišču, kjer Je bila druga. V prvem kolu te skupine se bodo pomerili še med seboj romunski in grški prvak ter Akademik iz Sofije z zmagovalcem dvoboja Slrlja-Litoanon. Prvo kolo mora biti odigrano od 1. do 15. aprila. Olimpija bo imela bržkone precejšnje težave s prostorom za tekmo. Kot je pa znano, staro igrišče ni več uporabno, novo pa bo le težko dograjeno vazne,5a Alv, uima »r-i> juguaiavuji«, ; M- aprila. Zato bo skoraj edini kl bo potekala po ozemlju Sloveni-izhod velika dvorana na Gospodar- !e jn Hrvatske. skem razstavišču, za katero pa ni. za organizacijo te velike prlre- gotovo, če bo v tem času na razpo- oitve Je bil pn Kolesarski zvezd, Ju-l!\8o. Sodimo, da bi morali za to goslavlje izvoljen petčlanski pri-odgovorm forUmi že zdaj ^urediti pravijalni odbor, ki ga sestavljajo vprašanje igrišča, sicer ne bo moč predsednik Lojze Savom ln člani igrati za pokal evropskih prvakov. ; Peter Lamsa, predsednik KZJ, Lju- Na sestanku Mednarodne košar- bič ln Reščič, člana upravnega od-karske zveze so med drugim za- j bora KZJ ter Jovanovič, sekretar upali organizacijo prihodnjega ev- -KZJ, ropskega prvenstva Turčiji, tako da ] Organizacijski odbor, kl Je že bo prihodnje prvenstvo leta 1959 v začel z delom in ima redne seje Carigradu. V mednarodni koledar so vsak mesec, Je sklenil, da bo XIV. sprejeli še tekmovanje moških re-1 dirka »Po Jugoslaviji« v dneh med prezentanc za balkanski pokal, ki! 3. in 9. avgustom. Start in cilj bo-bo postalo, kot so sedaj balkanske sta v Ljubljani. Proga bo razdelje-atletske igre, tradicionalno. M. K. 1 na na osem etap, ki Jih bodo morali Kug spet športnik leta V anketi agencije United Press je ta sovjetski športnik spet osvojil prvo mesto Agencija United Press Je izvedla anketo, kdo Je najboljši športnik leta, v kateri Je sodelovalo 51 športnih urednikov iz 19 držav. Tako kot lani Je tudi letos zmagal sovjetski tekač Vladimir Kuc, ki Je dosegel mnogo več točk kot njegovi tekmeci'. Rang lista po tej anketi Je tale: slednji cilj Je osvojitev prvih mest Jubileja Va Jutri praznuje med nami v Ljub- Rabar-Fuderer v Zagrebu. Pred olinv ljani 50-letnico rojstva mednarodni ša- piado v Dubrovniku je odigral neotu hovski velemojster Vasja Pirc. Vele- Ceno 5:5 z bivšim svetovnim prvoko mojster Vasja Pirc se je rodil 19. de- dr. Euwejem. V letu 1950 je delil čeu1" cembra 1907 v družini direktorja gim- I nazije Matije Pirca v Idriji. Z 20 leti Je dosegel na državnem amaterskem turnirju v Karlovcu moj-1 strski naslov. Tako hkrati s 50-letnico rojstva praznuje tudi 30-letnlco mojstrstva. Od tedaj naprej se vrstijo njegovi številni uspehi. Med Pirčeve najlepše predvojne uspehe sodijo prvo mesto v Harzburgu in Lodzu ter drugo mesto v Ujpestu 1931 med takrat najmočnejšimi mojstri na svetovni lestvici. Pred vojno Je trikrat osvojil državno prvenstvo. Po osvoboditvi Je na prvenstvih Jugoslavije enkrat delil prvo mesto z Gltgoričem in postal sam prvak z zmago v znanem troboju Plrc- PRIPRAVE ZA KOLESARSKO DIRKO »PO JUGOSLAVIJI« Po starih poteh Na minuli skupščini Kolesarske prevoziti v sedmih dneh. Najtežja zveze so sprejeli tudi okvirni kole- bo vsekakor zadnja etapa čez Vršič dar za prihodnjo sezono. Med števil- s končnim ciljem v Ljubljani. Po-niml prireditvam* bo vsekakor naj- sebnost dirke bo posamezni start na važnejša XIV. dirka »Po Jugoslaviji«, ; progi Reka—Crlkvenlca. Najtežji problem, kl stoji pred organizacijskim komitejem bo zbrati dovolj gmotnih sredstev za Izvedbo dirke. Predračun kaže, da bo potrebnih okoli 8 milijonov dinarjev, kl Jih bodo prispevali KZJ in po svojih močeh SZS in SZJ, ostala sredstva pa organizatorji sami. Organizacijski komite, katerega predsedstvo Je v Ljubljani, sekretariat pa v Zagrebu sta prepričana, da bo prireditev po organizacij skl, strani uspela, vprašanje pa je le, če bo uspelo zbrati dovolj sredstev. M. Z. —I—Brzojavke— • LONDON, 17. dec. (Reuter). -Češkoslovaška hokejska reprezentanca Je na Otoku odigrala dve tekmi z angleškimi profesionalnimi moštvi. Češkoslovaški hokejisti so premagali Harringay Racers z 8:3, Izgubili pa so z Wembley Lions 2:4 (1:3, 0:1, 1:0). • MILANO, 17. dec. - Zaradi pomanjkanja snega se na več kot 3000 m visoki Cervinll v italijanskih Alpah zbirajo smučarji iz mnogih držav. Tako tamkaj trenirajo za svetovno prvenstvo tudi avstrijski alpski smučarji. Trening vodita Toni Splss (moške) in Fritz Hubert (ženske). • LEIPZIG. 17. dec. (UP). - V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo so Cehoslovaki igrali z B reprezentanco proti Vzhodni Nemčiji v Leipzigu. Zmagali so z 1:0 (1:0). Edini strelec Je bil Mravec v 29. minuti. • MOSKVA, 17. dec. (TASS). -Sovjetska prvakinja v telovadbi Je postala Sofija Muratova. Olimpijska zmagovalka Larisa Latinlna pa je bila druga. • BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). -Hokejsko moštvo Partizana Je v prijateljski tekmi premagalo Ferenzvaroša Iz Budimpešte s 3:1 (0:1, 2:0, 1:0). • SYDNEY, 17. dec. (Reuter). -Češkoslovaški atlet Jungvvlrth Je na turneji po Avstraliji startal že drugič, vzllc temu, da Je komaj okreval po gripi. Zmagal Je v teku na eno miljo v času 4:12,2 pred Avstralcem Thomasom. Naši smučarji na skupnih treningih Priprave naših smučarjev za bližajoče se svetovno prvenstvo so bile odvisne od snežnih razmer doma. Smučarska zveza Je že dlje časa pripravljala tečaje, ki pa jih ni mogla Izvesti, ker nikjer v Sloveniji ni bilo dovolj snega. V zadnjih dneh pa Je le zapadlo nekaj snega in zato so na Smučarski zvezd, sklenili, da se danes začno zvezni tečaj* za skakalce in alpske tekmovalce. Na zveznem tečaju za skakalce, kl bo od danes dalje na Pokljuki so se sinoči zbrali tile skakalci: Zidar, Langus, Rogelj, Gorišek, Krznarič, Gorjanc, Adlešlč, Oman, RoJIma in Jemc. Tečajniki bodo pod vodstvom trenerja Franca Prtboška trenirali nekaj dni na Pokljuki In če se bodo snežne razmere v Planici izboljšale bodo cdšll na večjo skakalnico v Planico. Na zveznem tečaju za alpske tekmovalce, kl ga bosta vodila trenerja Janko KrtpolJ in Marjan Magušar od 17. do 22. decembra na Češki koči nad Jezerskem so se zbrali tile alpski tekmovalci in tekmovalke: Stefe, Mulej. M. Lukane, Illja, Pogačnik, Sumi, Janc, Lakota, Stritih, Lunežnik, Rozman, Lebe, Katnlk, Fanedl, Cop (Blejska dobrava), Cop (Jesenice) Klinar ter Slava Zupančič in Meri Kerštajn. Tekači, okoli 30 pa trenirajo pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Knifica na Pohorju pri Ribniški koči. To sta pravzaprav dva združena tečaja — zvezni in republiški. 1. Vladimir Kuc (SZ) 551 (26 glasov za prvo mesto), 2. Bob Guttowskl (ZDA) skakalec s palico 298 (9), 3. Juan Manuel Fangio (Argen) avtomobilist 177 (3), 4. Derek Ibbotsofl (Angl) atlet 143 (1), 5. Alfredo dl Btefano (Span) nogometaš 123 (1), 8. Stanislav Jungwirth (CSR) 122 (3), atlet, tekač, 7. Jacues Anquetll (Franc) kolesar, 106 (0), 8. Roger Riviere (Franc) kolesar 103 (2), 9. Jurij Stepanov (SZ), skakalec v višino 9« (0), 10. Floyd Patterson (ZDA) boksar 92 (1). Prvi Kucov komentar k njegovi drugi zmagi v anketi omenjene agencije Je bii tale: »Iskreno se zahvaljujem športnim urednikom, toda po mojem mnenju b* morala ta čast doleteti' Stanislava Jungwlrtha«. Kuc Je še med drugim dejal, da bržkone ne bo več dolgo trajalo njegovo prvenstvo, češ, da je star 30 let ln da so sedaj na vrsti mlajši. Za kandidate, ki naj M dosegli nova rekorda na teku 10.000 m. Je Kuc naštel sledeča imena: PJotr Bo-lotnikov (SZ), Gordon Pirie in Derek Ibbotson (Anglija). Toda Kuc ne namerava prepustiti svoj naslov brez boja. Ta šampion trenira dalje vsak drugi dan po dve uri v dvorani ali pa v parku blizu svojega stanovanja na Leningrajski cesti v Moskvi, kl Je blizu stadiona Dinama. Njegovemu treningu skoraj vedno prisostvujeta soproga Raisa Andrejevna, ki je športni novinar, in njegov devetletni sin, kl ga spremlja na smučeh. Tako bo Kuc obdržal svojo formo za Silvestrov tek v Sao Paolu. Njegov na- mesto na močno zasedenem turnih v Mar de Plati ln na velikem rodnem turnirju v Amsterdamu. izre* i Sta“' den uspeh je dosegel leta 1951 na 4 tonovem turnirju, z delitvijo dru-iTn do četrtega mesta. Preveč Je lep* Recknagel šele tretji INNSBRUCK, 17. dec. - Na prvem tekmovanju v smučarskih skokih v tej sezoni na skakalnici v Seegrube je prvo mesto osvojil Lesser (V. Nemč.) pred svojima rojakoma Glassom in Reck-naglom. Zmagovalec Je dosegel 222,8 točk, Recknagel pa 219,2 točk, četrti Je bil Avstrijec Stelnegger. uspehov, da bi vse naštevali, YeSove Je treba še posebno poudariti nlePJ številne uspele nastope za našo no reprezentanco in olimpijsko stvo. _,0 Prav gotovo pripada Pircu PJL mesto v razvijanju šahovske te°njt med jugoslovanskimi mojstri. Re,„hfe tega dela so mnoge šahovske in razprave v strokovnih časopisih' f IJa kar Je zanj napisal naš Pretnfalk: -Tenkočuten In vsestr sko razgledan strateg je, kl od«r in ! najdrobnejše pozicijske P°sebn2„!en* sistemizira zlasti moderne otvoritv sisteme po enotnih načelih, zanje načelno bori na turnirjih in v * e(j gah. Taka objektivnost ga uvršča n najboljše teoretične pisce na svetu, Ji. pa mimo nezanesljive borbene ko^jj cije ne dovoljuje zmerom turnirskih uspehov.* -Ob petdesetletnici rojstva ln ni« mojstrstva se pridružujemo ce» kam naših šahistov ln prijateljev =-j da bi nam v prihodnjih * |n BEOGRAD, 17. dec. - Naš poznani odbojkarski trener in mednarodni sodnik Sirotanovlč Je prejel od bolgarske odbojkarske zveze vabilo, naj vodi finalna srečanja njihovega pokala, kl bodo od 23. do 25. decembra v Sofiji. Sirotanovlč se je vabilu odzval. BEOGRAD, 17. dec. - Kolesarska | z željo, I vzgojil ln ... dvignil številne mlade obetajoče šahovske talente v vrste goslovanske šahovske elite. Lepo priznanje Vse dosedanje delo AMD je bilo res uspešno. Društvo Je §S» v teku na 10.000 metrov na moškem zveza Jugoslavije Je sprejela uradno že lepo število članov za šoferje-'1*,0 državnem prvenstvu SZ, kl bo v vabilo svetovne kolesarske federacije terje. Za vse dosedanje delo Je dru» aprilu. I za udeležbo naše reprezentance na prejelo res lepo priznanje od ae ic- »Vzlic temu bosta moja rekorda svetovnem prvenstvu v tako imenova- nega kolektiva elektro Kočevje.,, na 5000 in 19.000 metrov v Stock- nem clklo erosu. Jugoslovaski kolesar- ta Je podaril avto-moto društvu iu* j0 holmu v veliki nevarnosti, Na 5000 Ji pa se tega tekmovanja ne bodo mo- ni avtomobil znamke BMVza "V metrov bo verjetno dosežen rezul- g» udeležiti, ker me dnjlmi ni kvall- novih kadrov. Vsi člani AMD se tat 13:30.« O olimpijskih igrah v , tetnlh vozačev za to disciplino. lektivu lepo zahvaljujejo. Riimu 1980 Kuc ne govori' rad in pravi: »Kdo ve, kaj. se bo do takrat ii!i|||||!|||||i||||j|||in||imil|l!ll||||||||l!l||||l!IUII!l|||inilllllllllllH zgodilo.« Š9 OBVESTILO Občni zbor košarkarskega kluba -Ljubljane« bo nocoj ob 19 na stadionu v Šiški. Aktivni tekmovalci in prijatelji kluba vljudno vabljeni. PRAVICA Vr. 4 Na številna vprašanja, ki jih prejemamo, dajemo nekaj po v zvezi z našim razpisom nagradnega žrebanja # Pri žrebanju bodo prišli v poštev samo naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika«. Tisti, ki kupujejo list pri prodajalcih, trafikah in drugod, ne bodo upoštevani. # Pri nagradnem žrebanju pridejo v poštev vsi naročniki »Ljudske pravice« ln -Ljubljanskega dnevnika«, ki so vsaj tri mesece naročeni na enega teh dveh listov. Naročnina mora biti poravnana. # Kot naročnik se smatra vsak, ki prejema list P° pošti ali po raznašalcu. 9 2rebanje nagrad bo javno. Kdor bo izžreban, bo lahko svojo nagrado takoj prevzel oziroma odpeljal. Torej, če ste naročnik »Ljudske pravice« ali »Ljubljanskega dnevnika« in če v redu plačujete naročnino, poten1 lahko z upanjem pričakujete 15. marec 1958, dan žrebanja- Ce pa še niste naročeni, potem takoj naročite »Ljudsko pravico« ali -Ljubljanski dnevnik«. Skoda bi namreč bil® zamuditi tako lepo priložnost — nagrade so: # mopedi • kolesa * pralni stroji * hladilniki # električni štedilnik itd. JAMES A MICHENER Sajonara ROMAN »Z njim? Edino tedaj verujem v boga, kadar pomislim na tega debelega cepca. Edino bog lahko vzdržuje četo teh pankrtov.« »Spomni se, Joe,« sem rekel, -tl si mi obljubil, da ne boš delal zavoljo...« Iskal sem primerno besedo in iznenada so mi Joejeve tegobe postale povsem jasne. Kri mi je udarila v obraz in začel sem psovati Crafforda. Preklinjal sem tudi svojega očeta in generala Websterja, gospo Webster-jevo in vse, ki so mi branili poroko s Hana-Ogi. Kmalu sem nehal, toda še vedno sem drgetal od nakopičene togote. Joe me je.pogledal in rekel: »Hvala, major. Mislil sem si, da tako čutiš.« Se vedno tresoč se od jeze, sem rekel: -Toda kljub temu sem prepričan, da se bodo stvari uredile.« »Jaz pa ne mislim tako,« mi je odvrnil. Nisem mu imel več kaj reči. Vedel je, kako čutim in vedel, da sem na njegovi strani. Morda sem ga edinole odvrnil od tega, da bi v nagli jezi napravil kako napako. In to je bilo vse, kar sem mogel storiti. Zatem sem odšel v Itami, da bi pregledal tekoče posle in si izposodil od Mika Baileya avtomobil. Ko pa sem zapuščal letalsko oporišče in se vozil proti gledališču, v katerem sem nameraval gledati zadnjo predstavo »Swing Butterfly«, me je obšla trpkost, ki je obetala tragedijo. Od glavnega izhoda letalskega oporišča v Itamiju je držala več kot pol milje daleč široka cesta. Obakraj nje so stale poceni dvorane za ples, vinotoči in javne hiše. Pred vsako hišo je stala skupina mladih deklet in temu delu ceste so vzdeli ime -tek na tisoč jardov«. Rečeno je bilo, da bo sleherni uniformirani Amerikaneč, ki se mu bo posrečilo, da bo cel in nemoteno prišel mimo vseh teh lokalov, dobil tisoč dolarjev za izkazano junaštvo. Ko sem se zadnjič vozil iz letalskega oporišča, sem videl neštevilne napise: »Vaški bar«, »Klub preprostega človeka«, »Leteči bik«, »Letalski raj«. Tedaj pa je motor iznenada ugasnil in v hipu so me obkolile tri dekleta. Ena je skočila v avtomobil in rekla: »Dobro, general, kam greva?« Prišel je vojni policaj, odgnal dekleta in mi bratovsko svetoval: »Varujte se je, major. Ta ni dobra.« Pozdravil me je in mi pokazal neki bar, rekoč: »Major, če se želite res dobro zabavati, ne pozabite na dekleta iz .Srebrnega dolarja'.« Ko se mi je posrečilo vžgati motor, sem iznenada videl, da mi prihaja iz bližnje četrti Tone-jama Visova, v kateri so stanovali sami ugledni meščani, naproti Paccard in v njem ženi dveh polkovnikov, ki sta me poznali. Prezirljivo sta ošvrknili s pogledom vztrajne dekline, ki so skušale spet zlesti v moj avtomobil, kakor hitro je policaj odšel. V tem, ko sem jih odganjal, sem pomislil, da se bom nekega dne spomnil Hane-Ogi in komu povedal njeno ime in če bo ta eden izmed tistih, ki so bili v Itami, se bo spomnil »teka na tisoč jardov« in cip, mi pomežiknil in rekel: »Hej, fant, saj ti poznaš tista japonska dekleta, ne?« Sklonil sem se nad volan in zamrmral: »Vse to bi se moralo dogoditi šele čez petdeset let. Morda bi tedaj bilo nekaj možnosti. Zdaj pa prav nič ne kaže, da bi bil takšen zakon možen.« Videl sem, kaj bo z mano prihodnja leta. Mlajši častniki se bodo smejali: »Pravite, da je general Groower mrk in uraden, toda ali veste, da je letal za neko gejšo, ko je služil na Japonskem? Ja, izvlekel jo je naravnost iz javne hiše.« Ne, nikoli ne bodo zvedeli resnice. Toda ta neprijetni občutek je izginil, ko sem opazoval izredno Hana-Ogino predstavo. Ko sem jo prvikrat videl, sem bil užaljen, ker so smešili Amerikance in tedaj nisem mogel presoditi njenega daru. Toda sedanji vtis je bil drugačen, ker sem uvidel, da se moram celo proti svoji volji smejati njenim šalam na račun Amerikancev. Razlog je bil čisto preprost: pazljivo je opazovala moje obnašanje in zdaj ga je kratko malo karikirala. Kadar si je na odru prižgala cigareto, me je spretno posnemala, ko pa se je skušala približati madame Butterfly, je storila natanko tako, kot sem jo skušal jaz poljubiti na Biči-bašiju. Tako sem tokrat bolj kot kdorkoli izmed gledalcev užival v njenih šalah na račun Amerikancev. Cim bolj se je bližala točka, v kateri je imela ona nastopiti, tem bolj pazljivo sem spremljal igro, ker se mi je zdelo, da bo zbadanje Amerikancev zasenčilo njeno japonsko igro. Toda motil sem se, zakaj njen ples samurajev je bil zdaj bolj sproščen in razbrzdan. Plesala je, kakor ne bi mogla plesati nobena maiko dekle, kot j® Hana-Ogi imenovala deviške plesalke. Hana-OS' je bila umetnica. Bolj kot ljubica ali žena je bil0 umetnica in zdaj je še veseleje brila norce lZ Amerikancev zato, ker je imela priložnost Pf°" učiti Amerikanca iz neposredne bližine. Nien japonski klasični ples pa je bil izrazitejši zato. ker je spoznala tega Amerikanca, vendar zanj® ni bil predmet proučevanja, marveč ljubimec, k1 se je obupno želel z njo oženiti. Doumel sem, k?r mi je rekla prejšnjo noč. Zdaj je postala boljs0 Japonka. Med odmorom sem hotel iti k njej, da bi j® objel in ji povedal, da bom, pa če bo milijon let zaprta v Takarazuki, ob njej pri slehernem plesU — vendar nikakor nisem mogel prodreti do g0r' derobe. Kaplar Sharkey: »Tl, preklet0 Budova glava, pa ostani kar zunaj-* Tako je ta zanos ugasnil. Ta velika in gl°' boka vznesenost, ki me je prevzemala ob Hana-Oginem plesu, vznesenost, o kateri ni ona ničesar vedela, zakaj ko sem pred začetkom drugeg® dejanja sedel na svoje mesto, je stopil k meni vojni policaj in vprašal: »Major Grooiver?« »Da.« »Prosim vas, pojdite ven.« , ' Zastor se še ni bil dvigpil in tako Hana-Og ni videla, kdaj sem odšel, meni pa je bilo ljubo, ker sem drhtel. Pomislil sem, da me namerava podpolkovnik Crafford poslati dom® prej, kot je bilo prvotno rečeno, ko pa sem prj“® ven in zagledal še dva vojna policaja s pušk na rami, sem vprašal: »Kaj se je zgodilo?« i ► i i i i i i i • i i i i i i i \ SREDA, 13. DECEMBRA 195? TELESNA KULTURA ------------------------------ DNEVNE NOVICE znano* a ° društvo, odsek za aet."rtyeno delo, priredi v sredo, 18. VeiC1131'3 ob 1930 uri diskusijski Geo„ J geografidl mest, ki bo v hotS0111501- P|afaS - toliko dobIS! Ce tem , Prvovrstno mastno kremo, po-^moaht6VaJ *ultrAGIN« - šport ta. '!?.aHn drogerija, Špecerija, zadru-ka ‘rgovlna, kj prodaja milo 2a fi^dlnjstvo, prodaja tud« »FLEX«. MSCenje madežev samo •FLEX«. fainu pove{anJe in boiJSo rast tre-in« i, , “Porabljajte priznani »Rlm-oboii , in kremo na kartonih, kar J toiajo vse drogerijel predavanja u«V. »redo, dne 18. decembra ob 12. skeoa Predaval v okviru Ekonom-VSjig?. Instituta LRS tov. dr. Ivo tiomS,’ ^anstvenl sodelavec Eko-ŽagrPhga Inštituta LR Hrvatske lz boga,Pa' »O proračunu nacionalnega v klMvS Jugoslavije«. Predavanje bo flarsi/i dvorani Zavoda za gospo-28, Planiranje LRS, Gregorčičeva ^ajo ^ 86 za predavanje zaniha el z'as tl pa ekonomiste, vabdmo, ^ Predavanja udeleže. ttflt.f^S^ko društvo ter društva 5reani.u ‘n profesorjev srednjih ln ^eda,, , strokovnJh šol priredijo 5ow VffV na I- gimnaziji v Ve-Deteir i?1 *< prvo nadstropje v flf. ji. f°- t. m. ob 20. uri. Predava fcforn, a Bregant o temi: Solsko-»ben,„ a stremljenja v svetu med na vojnama. društvo vabi na eiadn„?nJe J' Kregarja o dalijah ln °b 2n ’ M bo v četrtek, 18. dec-vet?„',u^t v Balkonski dvorani Unl-^Vam- 0(1 8 Trga revolucije). Pre-njo spremljajo sklop tl čn e silite. ClSTOfiA V HIŠI S STALNO UPORABO GLEDALIŠČA DRAMA Sreda, 18. decembra, ob 19.30: Vlž-nJevskl-Kreft: Optimistična tragedija«. Abonma A. (Sedeži so tudi v prodaji.) Četrtek, 19. decembra, ob 19.30: Vlš-nJevski-Kreft: »Optimistična tra- gedija«. Abonma B. (Sedeži so še v prodaji.) Petek, 20. decembra, ob 15. uri: Golla: »Jurček«, — Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo »Tone Tomšič«. Sobota, 21. decembra, ob 15: Golla: »Jurček«. — Nastop Dedka Mraza. Delno zaključena predstava za osnovno šolo Sostro in Izven. Ob 19.30: Goodrtch-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Abonma C. (Sedeži so še v prodaji.) Nedelja, 22. dec. ob 11 dop.: Golla: »Jurček«. — Nastop Dedka Mraza. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: Goodrich-Hackett: Dnevnik Ane Frank izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Premiera Shakespearove »Ukročene trmoglavke« je preložena zaradi obolelosti tov. Borisa Kralja. Statisti pr( »Optimistični tragedi^ Ji« imajo predstavo danes 18. dec. lin v četrtek, 19. dec. zvečer. J I SOI ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO; OPERA Sreda, 18. decembra, ob 19:30: Giordano: »Andre Chenier«. Abonma red H. (Madelelne — Hilda H61z-lova, Charles Gerard — S. Car) Četrtek, 19. decembra, ob 19:30: Ba-, letni večer: Chopin: »Sllflde«, von Eitaem: Rondo o zlatem teletu, l Rossinl-Resplghi: Fantastična prodajalna. Abonma red K. (Sedeži tudi v prodaji.) Petek, 20. decembra, ob 19,30: M. Kogoj: »Črne maske« Abonma red G. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sobota, 21. decembra, ob 19:30; Gior-, dano: »Andre Chenier« Abonma red U (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 22. decembra, ob 15: Lind-palnter: »Danina«, Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 18 dec. od 17. ure dalje.) Obvestilo opernim abonentom reda Petek popoldanski in reda G. Iz tehničnih razlogov bo v petek. 20. dec. uprizorjena opera »Crne maske« zvečer ob 19.30 za abonente reda G in ne popoldne za petkov popoldanski abonma, kakor Je bilo prvotno določeno. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Sreda, 18. dec. ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Abonma red sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 20. dec. ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Abonma red Petek I. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 21, dec. ob 20: Nušlč: »Dr«. Izven. ZAHVALA Presunjeni od tako številnih izrazov sočustvovanja in zaskrbljenosti med boleznijo dr. FERDA KOZAKA ob njegovi prerani smrti zahvaljujemo vsem, ki so reSe-a'i dragoceno življenje in mu lajšali trpljenje. Globoko ^hvalo dolgujemo predstojniku Interne klinike prof. dr. gorju Tavčarju, akademiku prof. dr. Božidarju Lavriču, Predstojniku Onkološkega zavoda prof. dr. Leu Savniku, di-ektorju dr. Tomažu Furlanu, rentgenologoma dr. Mirku Do-‘trovidu in dr. Gojmiru Klanjščku ter vsem zdravnikom, 1 so sodelovali na posvetovanjih. Besede ne morejo izraziti ^Se zahvale za požrtvovalno prizadevanje prof. dr. Branku oiavšku. Posebno hvaležnost izrekamo docentu dr. Stanku lahkoti in dr. Josipu Benigarju, predsedniku Sveta za zdrav-iv° OLO Ljubljana, hišnemu zdravniku sanatorija »Emone««, estram Vidi, Minki in Jelki in vsemu strežnemu osebju za Zorno pozornost. Zahvaljujemo se predsedniku Mihi Marinku za prisrčne r°s'ovilne besede pred hišo Ljudske skupščine. Hvaležni r . dr. Heliju Modicu, predsedniku Sveta za kulturo OLO Jubljana, dr. Francetu Koblarju, rektorju AIU, Miletu Klop-. Cu. predsedniku Društva slovenskih književnikov, za.ob-utene govore in Josipu Vidmarju, predsedniku Akademije a Znanost in umetnost, za toplo slovo ob grobu. ... !zrekamo vsem pevcem in godbam zahvalo za pretresov^6 žalostinke in JLA za spoštljivo počastitev pokojnega, j,, tolažbo nam je bila pieteta vseh, ki so ga spremili v to-KSnem številu na zadnji poti, pokrili grob s prekrasnimi enci in izrekli tako številne izraze sočutja. NADA, žena; PRIMOŽ in GREGOR, sinova; JUS in VLADO, brata. Nedelja, 22. dec. ob 18: K. Brenkova: Čarobna paličica. Izven. Mladinska predstava. Ob 20: Evreinov: Komedija o sreči. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 21. decembra ob 20. uri: A. Medved: »Za pravdo to srce«, Red D. zadnjič, vstopnice so tudi v prodgjli. Nedelja, 22. decembra ob 16. urfc Schelnpflugova: »Okence«. (Zgodba profesorja Johaneka) popoldanska predstava, Izven. Nedelja, 22. decembra ob 20. uri: Ne-stroy: »Nič ni tako skrito, da ne hi postalo oftlto«, veseloigra z godbo to petjem, večerna predstava, Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Četrtek, 19. dec. 1957 ob 20. uri: Četrtkovi kulturni razgovori. Gustav Krklec: »O svojem delu«. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od 10,—12. ure ln 2 uri pred pričetkom razgovorov. Rezervacije na telefon 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 19. dec. ob 17. uri: L. Novy-V. Taufer: »Mojca ln živali«. Prodaja vstopnic na upravt Resljeva cesta 36, tel. 32-020 od 10,—12. ure to pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. VESTI n KRANJA KINO »STOR2IC«: amer, barv. cinemasco-pe film »Deslree«. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. »SVOBODA«: franc, film »Frizer za dame«. Predstava ob 19. url, Z BI.EDA KINO1 Italijanski film »V znamenju Venere«. Predstavi ob 17 ta 20. uri1. VFST1 Z JESENIH Zdravniško dežurno službo uma na Jesenicah od 13 dec do 20. dec. dr Mihael Sajovec. VESTI 17 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: mehJSki fgm »Prepovedan sad« CELJSKE VESTI KINO »UNION« amer. barvm clnemascope film »Vzhodno od raja«. »METROPOL«: ameriški barvni Ulm »Nismo ml angeli«. Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju od 20. novembra do 7. decembra 1957: Rodilo se Je 29 dečkov in 34 deklic. Poročili so se: Leopold Karnlčnik, nameščenec in Marta Obreza, name-ščenka, oba lz Celja. Janez Strmole, delavec in Karolina Kramer, trg. pomočnica, oba iz Celja. Maksimiljan Plevnik, brusilec ln Ana Rojin, elek-trovarllka, oba lz Celja. Jožef Bobnič, rudar ln Štefanija Jezernik, delavka, oba lz Celja. Franc Tkalec, železničarski kretnlk lz Tratne ln Marija Šešerko, delavka lz Celja. Karol Kosem, poštni uslužbenec ln Marija Vrabič, otroška negovalka oba iz Celja. Konrad Rojc, mizarski pomočnik iz Celja ln Marija Bogatin, šiviljska pomočnica iz Bodreža. Umrli so: Ivan Tajnšek, poljedelec lz Podvrha, star 38 let. Franc 2nidar, delavec lz Celja, star 78 let. Marija Mimik, gospodinja lz Vel. Pire-šlce, stara 79 let. Ana Kobale, poljska delavka lz Donačke gore, stara 58 let. Štefka Imenšek, otrok lz Zg. Kostrivnice, stara 18 dni. Ferdinand Uršič, soc. podpiranec lz Celja, star 75 let. Katarina BelaJ, soc. podplranka lz Prčden-ce.' stara 73 let. V mestu Celju se Je v času od 7. do 14. decembra rodilo 31 dečkov ln 27 deklic. Poročili so se: Miroslav Maček, strojni ključavničar lz Celja in Ana Drame, uslužbenka lz Pustik; Robert Sardini, šofer in Ana Ahačič, nameščenka, oba iz Celja: Stanislav Pesan, mizarski pomočnik ln Milena Kadllnlk, delavka, oba lz Celja; Anton Vuzem, poljski delavec iz Polč to Marija Pajmon, kuh. pomočnica te Ljubljane: Franc Dlmec, pastizer iz Ostrožnega prt Ponikvi ln Uršula Zorin, šivilja lz Celja. Stanislav Sket, mizar pomočnik in Ivanka Mavrovlč, pletilja, oba lz Celja: Maksimiljan Redjko elektrotehnik ln Magda Lečnik, profesorica, oba iz Maribora: Karel Kramer, gradbeni tehnik in Silva Gajšek, nameščenka, oba iz Celja; Alojz Šekoranja, priučeni klepar in Vida Grobin, poljska delavka, oba lz Bukovžlaka. Umrl! so: Rupert Kumpler, upokojenec1 iz Zg Zreč. star 58 let; Jakob Rebou, kmetovalec iz Celja, star 85 let; Franc Voga, poštni upokojenec Iz Celja star 63 let; Alojzija Wohlmuth, učiteljica glasbe iz Celja, stara 88 let; Ivan Fljavž, podpiranec soc. skrbstva iz Slov. Konjic, star S5 Čestitka Na kemičnem oddelku TehniSke fakultete Je bil z odličnim uspehom diplomiran za Inženirja kemije Ivan Llmpel. — Prisrčno čestitajo Vlado, Danica, Milica. lbt; Erika Cvikl, otrok lz Brdc nad Dobrno, stara 4 mesece, Ignac Gornjak, otrok iz Brezna, star 8 mesecev; Mihael Fijavž, posestnik Iz Polene pri Sl. Konjicah, star 53 let; Alojz Stoplniek, upokojenec lz Lončarjevega dola, star 60 let; Antonija Žagar, šolarka iz Blatnega vrha, stara 11 let. IZ 2ALCA KINO Italijanski tUn »Njihove zablode« MAKlBUKSKfc VESTI Dežurna lekarna: Sieda, 18. dec. 1957, lekarna »Studenci« Gorkega ulica 18- Četrtek, 19. dec. 1957, lekarna »Center«, Gosposka ulica 12 SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 18. dec. ob 19.30 url: Kreft: »Celjski grofje«. Premiera «n za premierski abonma. Četrtek, 19. dec. ob 19.30 url: Venili: »Alda«. Red LMS-I — Amnerls: Dragica Sadmkova, Amonasro: Miiro Gregorin. KINO »UNION«; amer. barvni cinemascop-skl film »Trije novčiči v vodnjaku« »PARTIZAN«: amer. film »Obsojen« »UDARNIK«: angleški barvni film »Semenj želja« IZ PTUJA KINO »UNION- PREMIERA AMERIŠKEGA CinimaScOPE BARVNEGA FILMA »PRINC VALIANT« »15. SEPTEMBER« TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO vabi na SKLEPANJE POGODB za dobavo PORTLAND CEMENTA v letu 1958 Sklepanje pogodb bo v Anhovem, za gradbena podjetja od 23. do 28. decembra 1957, vse ostale kupce pa od 30. decembra 1957 do 10. januarja 1958. t 4185 OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 18. decembra ob 16. url: K. Caiule: »Veja v vetru«. Red LMS I; ob 20. uri: K. CaSule: »Veja v vetru«. Red Sreda in Izven. Četrtek, 19. decembra ob 16. uri: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red LMS 11 Sobota, 21. decembra ob 20. uri: E. Frelih: »Vrnil se Je«, izven Nedelja, 22. decembra, ob 16. url: L. Vemeuiill: »Potovanje v Benetke«. Abonma in Izven (gostovanje v Majšperku). Okrajno gledal liče Ptuj pripravlja v okviru tedna dedka Mraza mladinsko Igro v štirih dejanjih »Pastirček Peter in kralj Briljantln«. Premiera Je predvidena za 23. dec. Igro režira Mirko Cegnar kot gost iz Kranja. Nastopajo Miro Cegnar, Marika Solrtšl, Lojze MatjaSlč, Dani>-jel Šugman Danica Senkmčeva, Vera Videčnikova, Mirko Cegnar ln Marjan Radon. Obveščamo šole, društva prijateljev mladine, da lahko naroče zaključene predstave pri upravi Okrajnega gledallišča' v Ptuju — telefon 71. i KINO I Jugoslovansko čmo-bell film »Svet na Kajžarju« IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Italijanski Mm »Skoda, da Je taka« IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: bolgarski film »Pod Jar- mom«. Predstavi ob 17.30 in 20. uri. RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, dne 18. decembra 1 8.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.30—6.40 Reklame — 8.40—8.46 Nai jedilnik — 8.03 Pisana paleta (Spored operne ln solistične glasbe) — 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev) — 9.15 1"*' 30 minut za ljubitelje narodnih ln ! domačih napevov — 9.45 Hitri prsti — 10.10 Cherubini In Wlenlawski — 11.00 »Ob Sredozemskem morju« (franc, italijanske ln španske pesmi ln popevke) — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Pavel Kunaver: V prepadu Marj anščica — 12.05 Mali koncert solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: Obrezovanje mladega sadnega drevja — 12.40 Skladbe Benjamina Ipavca — 13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Med trboveljskimi rudarji — 14.35 NaSi poslušalci čestitajo1 in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Pri klasičnih mojstrih — E. L. Mol-di: Brodolom — 18.00 Koncert po »e-ljah — 1710 Sestanek ob petih — 17.30 Trije pevci — tri popevke — 17.40 »Zgodba o Eddyu Duchinu« (glasba istoimenskega filma) — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 2 skladbi za harfo — 18.30 »Glasba narodov sveta« — Po grškem polotoku — 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Glacomo Puccini: Sestra Angelika — Giannt Schlchl — 22.15 Zabavni pele-mele - 23 00—23.15 ln 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda) II. program 14.00 Odlomki lz simfonij ln koncertov — 15.00 Napoved časa, poročila In vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25—16.00 Lahka glasba • 22.15—23.00 Nočni komorni koncert DROBNI OGLASI PODJETJE »VIBA-FILM. išče za potrebe umetniškega filma »Kala« mlajšega moškega (od 20—25 let). Pogoji: svež, oopit, po mi/2no«ti svetel tip, srednje visoke postave. Zaželena Je vsaj relativna Igralska Izkušnja: sodelovanje na amaterskih odrih ln podobno Re-flektanti naj se zglase na Zrinjskega ulici St. S, soba 68. vsak dan od 18—20. ure. 4182 SPREJMEMO ADMINISTRATIVNE MOČI za razna dela v računovodstvu ln na drugih delovnih .mestih. Pogoj — srednja šola ln praksa ter po možnosti znanje stenografije in strojepisja. Plača po dogovoru Ponudbe poslati pod šifro »Dogovor — Ljubljana«. 4187 Tednik F. N. 50. Predstave ob 15, 17. 19 ln 21. url. Ob 10. uri Je matineja Istega filma. V glavni vlogi James Mason, Janet Lelgh — Prodaja vstopnic od 9. do u. ure ln od 14. ure dalje. KINO »KOMUNA«: poljski film »Kanal«. Tednik. Dinar na dinar. Predstave ob 15, 17 19 ln 21 uri. KINO »SLOGA«: mehiški film »Ne zanikam svoje preteklosti« Tednik F N 50 Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. uri. KINO »VIC«: franc, zabavni film »Julietta«. Tednik F. N 50. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. url. Prodaja vstopnic v v»eh ktaemar-tografih od 9.30—11 in od 14. ure dalje. KINO »SOČA«: zaprto! MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 8, brazilski film »Slnha Moča«. Predstavi dnevno ob 10 in 18. uri. KINO »LITOSTROJ«: amer. barvni film »Nocoj bomo peli«, F. N. 49. Predstava ob 20. uri. KINO »TRIGLAV« Ameriški film »STRAH« Tednik. V glavni vlogi: Joan Crawford, Jack Palance, Glorla Grahame. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje KINO »SISKA- Italljanskt film »V ZNAMENJU VENERE« V -glavni vlogi Sophla Loren, Vlt-torto de Slca. Predstave ob 1«, 18 ta 20. uri. Prodaja vstopnic od 14, ure dalje. j Pavlihova pratika 1958 je že naprodaj. Zahtevajte jo v trafikah in pri kolporterjih! UDELEŽITE SE XVIII. MEDNARODNEGA VZORČNEGA SEJMA V PLOVDIVU-BOLGARIJA OD 14. DO 28. SEPTEMBRA 1958 e Važno trgovsko središče • Sejmski prostor 380.000 m' NA ZADNJEM SEJMU: • 28 udeleženih držav 750.000 obiskovalcev POJASNILA: e UPRAVA SEJMA PLOVDIV • BOLGARSKA TRGOVINSKA ZBORNICA — Sofija, Bulevar Al. Stamboliski tla • VSA TRGOVINSKA PREDSTAVNIŠTVA LR BOLGARIJE 3943 Na podlagi Temeljnega zakona o Štipendijah in Pravil sklada za Štipendije ObLO Ljubljana-Bežigrad razpisujemo 3 (tr») štipendije za študentke Višje šole fea medicinske sestre Prošnje Je treba vložiti v 14 dneh po razpisu. Komisija ca štipendije pri ObLO Ljubljana-Bežigrad 8°sP«dar t l,ska Cas°P,sn0 založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6. telefon 39-181. — Notranjepolitična 24 * i rubrika Nazorjeva 12'11, telefon 20-507 In 22 621 — Kulturna rubrika Kopitarjeva 6/III, telefon 81-857 — Uprava Trubarjeva efon iti Jefon 22'491 in 22-492 — Naročnin.iki oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, 1-358 — Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo 10 dir Uprava »LJUDSKE PRAVICE« LiiihUana Petkovškovo nabrežje 25 PoStni predal 42 Odrežite In nam ooSlllte Drobne ZANIMIVOSTI LE STO METROV STARTNE STEZE V zahodnonemškem Frankfurtu so pokazali majhno letalo, ki ga je Izdelala neka škotska letalska tovarna. Za vzlet ln pristanek-potrebuje ta aparat komaj 100 m dolgo stezo. V njem je prostora za petnajst potnikov ali 2850 kg tovora, v sanitetni službi pa za devet bolnikov na nosilih in za Štiri, bolničarje. Letalo lahko pristane tudi na vodi, zaradi teh lastnosti pa Je prikladno za vzdrževanje prometa na težko dostopnih krajih. POTRES »NEKJE NA KITAJSKEM« Seizmografi kalifornijske univerze so sporočili, da je bil pred dnevi »nekje na Kitajskem« hud potres, k* Je trajal cele šttel ure. Po moči je bil enak katastrofalnemu potresu, ki Je leta 1906 popolnoma porušil milijonsko mesto San Frančiško. Ta potres so zaznamovali tudi! aparati italijanskega Inštituta v Pratu, kjer so bllli) sunki tako hudi, da je fine instrumente vrglo lz tečajev. ROTACIJA ZA BRAILLOVO ABECEDO Neka angleška tovarna Je izdelala rotacijski stroj, ki bo tiskal knjige za slepe. Znano Je, da so doslej tiskali take knjige s posebnimi matricami, kar Je šlo zelo počasi od rok. Nova rotacija tiska tekst po sistemu pičic hkrati na obeh straneh, zmore pa 12.000 pol na uro, torej dela trikrat hitreje kot dosedanji tiskarski stroj)] za Braillovo pisavo. DREVO, ki potuje Mangrove rasiejo na vseh obalah tropskih morij Vzdolž floridske obale in na številnih otokih med Florido in Kubo raste eno najbolj čudnih dreves: niangrova. Gozdovi man-grov so kaj nenavadni. Sleherno drevo obkrožajo gosto prepletene korenine, ki rastejo z debla ali z najnižjih vej naravnost v zemljo in na ta način trdno priklepajo drevo k tlom. Korenine teh dreves redno obliva plima, zato se nabere na njih precej ostrig. V mnogih krajih pravijo domačini, da »nabirajo ostrige z drevja«. Mangrove rastejo na vseh tropskih obalah od Antilov do Afrike ter v Indijskem in Tihem oceanu. Med drugo svetovno vojno so imele ameriške čete zaradi teh Radarska zaščita Zahodnonemški inštitut za varnost v zračnem prometu je planiral že v začetku letošnjega leta varnostne pasove za letalski promet s tremi radarskimi krogi, ki so povezani med seboj. Gradbeno tehnična dela so se že začela, za severno področje gradijo južno - .. . . j , . , . , ,, , . . . . „ od Hannovra veliko radarsko po- Sestdeset centimetrov dolg in skoraj osem kilogramov težak je bil staio „Deisterhoehe«. S nolmorom dojenček, ki se je pred dnevi rodil v kladenski porodnišnici blizu Prage. Otrok in mamica Marija Novotna sta zdrava. Na sliki: mali velikan v primerjavi z normalnim novorojenčkom, ki tehta okoli 3 in pol kilograma Orgle i Britanski mornariški kapitan Otočani ne pobijajo teh koz in' naselili na njem uporniki z Bo-Jones, ki že nad trideset let plo- ne jedo njihovega mesa. Seveda untyja. Navzlic modernemu času ve po morju med Britanskim jih tudi ne molzejo. Jones trdi, otočjem in Novo Zelandijo, uči da bi se otočani iznebili raznih zdaj prebivalce tihomorskega nevšečnosti, če bi se rešili koz. otoka Pitcairn, kako bodo rešili Dolgo jih je prepričeval, navse-svoj otok, da se ne bo potopil, zadnje pa jih je le pridobil za Pitcairn je eno izmed številnih svoj načrt. pristanišč, kjer se kapitan Jones Pred petimi leti je pripeljal s redno ustavlja na svoji poti čez svojo ladjo na otok nekaj tisoč ocean. Ze pred leti je opazil ti- drevesnih sadik. Otočani so jih sto, kar je povsem ušlo očem posadili, Jones pa je potlej vsa-otočanov: otok je začel zlasti na kikrat pripeljal nove gozdne sa-vzhodni strani drseti v morje. dike. Sčasoma je ugotovil, da ra-Kapitan Jones meni, da je ste drevje na tem otoku trikrat prišlo do te erozije zato, ker ho- hitreje kot na Novi Zelandiji, dijo po otoku na pol divje koze, ( Drevje je zavarovano pred koki uničujejo mlado rastlinje, zami, vsak mladi prebivalec otoka pa je ’ vzel po eno drevesce v osebno varstvo. Pitcairn je osamljen otok sredi Tihega oceana. Proti koncu osemnajstega stoletja so se prvi stajo »Deisterhoehe«. S polmerom 220 km in akcijsko višino 15.000 metrov bo ta postaja obsegala ves prostor do severne državne meje. Središče srednjega kroga je radarska postaja jugozahodno od Frankfurta. Ta pas obsega pokrajine do belgijske, francoske in luksemburške meje. Južna radarska postaja je pri Munchenu in sega do Švice in Avstrije. Vse te radarske postaje so zgrajene na 19 m visokih železo-betonskih stebrih. Radarska ko-imajo otočani le skromne zveze šara je visoka 7, široka pa 4,5 m z zunanjim svetom. | in tehta 27 ton. mn in n ULIL A korenin precej težav pri izkrcavanju na tihomorskih otokih, ker z amfibijskimi čolni pogosto niso mogle do obale. Prav kot vse rastline iz te družine imajo tudi mangrove to prednost, da ostanejo žive, čeprav jih oplakuie morska voda. Tega druge rastline ne prenesejo, saj jih uniči celo dolgotrajnejša poplava sladke voae. Poplavljene mangrove so podobne mornarjem sredi gladine, ki navzlic obilici vode trpijo najhujšo žejo. Tudi mangrove so namreč vedno žejne sladke vode, ki jo potrebujejo za življenje. Morske vode zaradi soli ne morejo vsrkavati, zato se to čudno drevje ščiti pred sušo podobno kot puščavske rastline. Lepo zeleno listje pokriva vosku podobna plast. Razen tega imajo mangrove še drugo lastnost. Namesto plodov s semenom, ki ohranja vrsto, tako rekoč »rodijo« žive rastline, in sicer po 300 na leto. Iz lepega rumenega cveta se razvije hruški podoben plod, v katerem vzklije seme. Medtem ko seme klije, ostane plod na drevesu. Nova rastlina se oblikuje na vejah svoje »matere«. Ko je dolga kakih 30 cm ter ima že korenine in debelce. se loči od »rojstnega drevesa«. Nekatere rastline poženejo korenine v bližini matere, večino pa jih odnesejo valovi drugam. V vetru in tokovih plavajo te rastline, dokler ne pridejo na plitko mesto, kjer začno naglo rasti. Na zahodno- afriških obalah so ugotovili, male mangrove zrastejo v 24 uran tudi za 60 cm. Zaradi nagle rasti so s* rastline udomačile malone “ vseh obalah toplih morij. Man” grove so koristne, ker imajo skorji mnogo tanina. Po ste**® izročilu so Arabci že v trinajste® stoletju strojili s to skorjo živ«;' ske kože. Zdaj pridobivajo J mangrov tanin na MadagaskatJ in Borneu ter v Indiji in Pana® Promet v moskovskem metroju Podatki o potniškem prevozu v moskovski podzemeljski železnici ^kažejo, da je to najprometnejši* metro v svetovnem merilu. Samo na progi Komsomolskaja— Kolcevaja so prepeljali v letu dni 194 milijonov potnikov. V istem obdobju je imela najbolj prometna londonska postaja podze-I meljske železnice 45 milijonov j potnikov, pariška St. Nazaire pa j 19 milijonov. Vlaki podzemeljske i železnice vozijo v Moskvi s hitrostjo 60 milj na uro. Madžarski motorni vlaki Iz Madžarske uvaža motorne vlake več evropskih, azijskih in južnoameriških dežel. Nedavno je prejela madžarska tovarna takšno naročilo tudi iz Burme. Vsi motorji bodo v tem vlaJcu pod tlemi, ] kar je tehnična novost pri konstrukciji vagonov. Kompozicijo bodo sestavljali po štirje vagoni skupno 214 sedeži za potnike. Predvidena je tudi posebna izolacija, ki bo preprečevala vdor vlažne tropske vročine v vagone. V okviru perutninske razstav« . londonski »01ympijl« so prircd' v propagandne namene tudi te* movanje v skubenju kokoši > rac. Posnetek kaže 21-letno govalko, okoli katere je PeJ, kar frčalo, tako naglo ji je * delo od rok PREIZKUSILI SO U/HETNC Ali bo opičji mladič že znal jesti banano?’ — Posnetek kaže eno izmed mladih opic, ki jih Imajo Američani v laboratoriju, kjer ugotavljajo vpliv »vsemirskih« razmer na živalske organizme, kar naj bi jim dalo približno predstavo o tem, kaj čaka prvega človeškega potnika po vesolju. Električne orgle, ki jih kaže desna slika, spreminjajo sledove zvočnih valov in oddajajo glasbo skoraj na isti način, kot aparati reproducirajo melodije in glasove zvočnega filmskega traku. V zadnjem delu teh orgel je dvanajst skupin zvočnih generatorjev, ki jih pokrivajo aluminijasti klobuki. Sestavne dele enega teh zvočnih generatorjev kaže levi posnetek. — In kako deluje ta novost? Ko igralec pritisne' na eno izmed orgelskih tipk, pošlje električna ampula svetlobni žarek skozi Skupino leč. Vsaka izmed teh leč proizvaja. posebni orgelski ton. Svetlobni žarek nadaljuje pot skozi posnetek motiva, sestavljenega iz zvočnih valov, in končno doseže fotoelektrično celico, ki spremeni motiv v ustrezni ton. Nekaj teh »zvočnih« slik je razporejenih na steni (leva slika) za sestavnimi deli zvočnega generatorja Po poročilih moskovskega radia so pri operaciji 11-letnega dečka uspešno uporabili umetno srce. Direktor znanstveno-raziskovalne-ga inštituta za proučevanje kirurških aparatov dr. Ananev je izjavil, da so to umetno srce izdelali v njegovem inštitutu. Aparat so dvakrat uporabili na istem pacientu, dečka s prirojeno srčno napako je operiral DEKLICA JE IZGINILA Skrivnostni mož jo je odnesel štuporamo Eskadra osmih izvidniških letal ter množica prostovoljcev in številni detektivi krajevne in zvezne policije iščejo sedemletno Marie Ridolph, ki1 je pred dnevi izginila iz Sycomora v chicaški okolici. Zgodilo se je takole: Deklica Marie se je igrala z NAROČILNICA Podpisani ulica pošta naročam »Ljudsko pravico«, »Ljubljanski dnevnik«, ln prosim, da ml )o začnete z _______________________ redno poSHjati (neustrezno prečrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Številki, oziroma Jo bom plačal po lnkasantu. Datum Podpis OdreUt« to oam eo&Ult« vrstnico Kathie Sigmund v parku blizu domače hiše. V njuni bližini je bilo več skupin dečkov, ki so se lovili po grmovju. Nicky Donnovan, ki mu je enajst let, je policijskemu predstojniku opisal, kako je izginila mala Marie. >K punčkama je prišel lepo oblečeft moški. Slišal sem ga, kako jima je rekel, da ima otroke zelo rad in da upa, da bo tudi njegova žena kmalu dobila lepega otročička. Mali Marie je prigovarjal, naj mu sede na ramena, da jo bo nosil.< Kmalu potem je Nicky videl dekletce na ramenih neznanega mladega moža. Smejala se je in bila vsa srečna. Njena prijateljica Kathie je stekla domov po celu-loidno punčko, ker je mladi gospod obljubil, da bo nesel na ramenih tudi njo, če mu bo pokazala svojo igračo. Potem je za Marie izginila sleherna sled. Dekletce je bilo baje Aparat za gluhe pse V Ameriki so ljubitelji psov iznašli poseben aparat proti pasji gluhosti. Aparat vstavijo naglušnemu psu v ušesa, vendar ga težko prenese. Kar naprej se praska in stresa z glavo, hkrati pa postane živčen in popadljiv. zelo lepo. Ko se je začelo mračiti, je mati klicala svojo Marie, pa so drugi otroci povedali, da je odšla z nekim gospodom. Mati je takoj poklicala policijo, ker je slutila, da gre ali za ugrabitev ali pa za sadistični zločin. Policija je napela vse sile, vendar njeno prizadevanje navzlic podpori številnih prostovorj-cev še ni dalo rezultata. Detektivi zveznega preiskovalnega urada se bojijo, da bodo prej ali slej našli le iznakaženo trupelce nesrečne sedemletne deklice. Hrabri učenci l Štirje učenci četrtega razreda osnovne šole v angleškem Laun-cestonu so opazili na poti domov, da se vali skozi okno neke' hiše dim in da vmes sikajo plameni. Eden izmed dečkov je stopil na sedež svojega kolesa in odprl okno. Dečki so slišali, da nekdo v sobi joka. Vdrli so v hišo in našli dvoje otrok. Takoj so ju spravili ven, ker so plameni že oblizovali posteljo, potem so obvestili gasilce, ki so pogasili požar. Naslednjega dne so prišli učenci v šolo kot po navadi. Njihov učitelj je zvedel za junaško dejanja šele od nekega novinarja, ki je prišel vprašat, kako se je vse skupaj zgodilo, ker je želel javno pohvaliti njihovo dejanje. kirurg Višnjevski. Dr. AnaneV J izjavil, da aparat dejansko pos*> nia kontrakcije pravega srca deluje avtomatično, prav tako P ga je mogoče poganjati z *olj[| Po operaciji so aparat upora*5 .j tudi za to, da so dečka vrn v življenje. Smola V prodajalni nekega skega urarja in zlatarja je polno ljudi. Tat je izmakni' . vitrine žepno uro. Pa ni Pr‘* daleč, zakaj nenadoma je ura 1 zvonila. V naglici je bil tat P grabil navito žepno budilko. V angleškem Newmarketu je bila pred dnevi dražba konj Ali Kana, sina nedavno umrlega Age Kana. Ali Kan je prodal iz svojih hlevov 110 konj, v glavnem zato, da bi poravnal stroške \ zvezi s pogrebom svojega očeta. Slika kaže Ali Kana na dražbi s katalogom v roki Pošta je bila polna V norveškem Oslu je bila glav na pošta pred dnevi naravno--! zasuta s pismi in raznimi pošt-j nimi pošiljkami. Vzrok: poštni nameščenci so sklenili delati po-| časi, vse dokler bi ne ugodili nji-ihovi zahtevi po 10 do 15 odstot | kov višjih plačah. Sindikalna po družnica poštnih nameščencev je ; prepovedala svojim članom de-! lati čez uro. Tako se je nabralo (v enem samem dnevu 150.000 pisem, ki so morala počakati. Okoli 1000 poštnih vrečk iz ZDA je ob-■ ležalo v pristaniščih, ker se »pošti 'ni mudilo«. HLADNOKRVNOST Angleški politik Lloyd Gf°rfo je stopil v tramvajski voz. *eT:\e, se mu šipe na naočnikih or0> 0 je snel očala, jih obrisal ‘n * položil na sedež nasproti. , ggl Prav takrat se je tramvaj ^j ustavil. Medtem ko si je “ George brisal oči, je obilna L* naglo sedla z vso težo na H*'1 'et dež. Skoraj isti trenutek je ^ skočila in zavpila. . .e. »Pomirite se, gospa,< ji ie. M kel Lloud Georges. »Moji na°c so videli že večje reči...« >MOJ CAS JE MIMO< Kmalu po prvi svetooni 0 A.. j< flora Stankovič, ki je v ni% ovekovečil svoje hrepen ^ po mladosti, neodločno ^ uličnem vogalu. Mimo je P (i prijatelj in ga povprašal, kako kaj ima. . j. »Zanič. postaral sem se,* le govoril Pora. .jJi *Kako postaral? Saj si Dl. jjj mlajši kot kdajkoli, ga je prijatelj. J iZanič, ti pravim,« je P°n }to Bora. tGlej, o žepu imam Pe1 dinarjev, ki žena ne ve zanje, ( ie sedem zvečer, kavarne so P ljudi, godba igra vsepovsod pet^m odmeva, jaz bi pa naI šel domov Moj čas ie mimo.