Leto liT Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa; Pismenim vprašanjem naj'se priloži znamka za odgpvor. Račun pri postnem ček. uradu št. 13.633. x Neodvisen ■---------<&£ Iziia|a vsak da« »poldne. ; Mesečna oaročatag^-. V* 50,pošti Din inoi&n&tvp $5n 25. J' j* j-* * s#.* 'H#'- - v - j»*- _, 2** _ jjpi Posnmui v IT LJi#^IS&td, -v ponedeljek !©. raovemfes^a 1933.4« ■•* '» ■ ' " ' .' M MM 'dffiWo upravnfštv^ : Wolfov?« altca št. Telefon 213. ,-. J.-:-.. ..; „P?v&bOr!teUica napredna misli*** Tfci&f.fe'.vCerŠj »azvalo »Jutro v fj^bjem uvodniku mladinsko stranko, 0' ^ 'vedrfo slepomiši z naslovom Ju-S&Iovferiske .demokratske stranke in ki se še vfe^o * srai?j«:e imena samosvoji; flift demokratov, 0 Čeprav so ji ti dali ' ' ‘ .'■ . :'Mla'dihska Stranka — in prvobori-teliica nafiredhe;misli. Resnično! Dokaz za potrpežljivost papirja je s to trditvijo doprinešen! Ni kmalu stranke, ki bi, tako grešila ria. tfa&in napredne misli," kakor to dela dosledno mladinska stranka, ki je gle^e napredne misli do* segla samo to, da fr ye v očeh naspiot-nikpv in pristašev do skrajnosti kom*- ■ Momi tirala.•' ' ' y Pa si oglejmo malo pobližje dejanja •Branke, ki se cinično naziva prvobori-teijico napredne ' misli. Brez vsakega (jtvonfa je, da je parta-mehtarizbm' osnova zahteva napredne misli, saj je ravno v tem historična zasluga liberalizma, očeta' napredne 'misli Z demisijo ’ vojnega ministra je bilo v naši državi razgrnjeno vprašanje Parlamentarizma in v tem znamenju se fe tudi vodila zadnja kriza. Kdo pa is tifl, ki je' najbolj odločno nastopila proti parlamentarni rešitvi krize? Ali niso ®ar bili to' samostojni demokrati? Kdo Pa 3e bil, ki je v Ljubljani zasmehljivo Pkal o'zahtevi, da bodi parlamentarec fojni minister?’ Ali ni bil to »Slovenski glasilo mladinske stranke? In strartka;; kp parlamentarno načelo; stranka s^jipa nazivati sebe prvo« botitpljico^napr&dne misli. Kaj mislite, aa je napredna mis-el identična z reak-'Socarn ostjo? Med ošnoytia načela napredne ml-50 spada tudi demokratični princip. Ka* led pa goji samostojna demokratska ftranka to: načelo, smo videli ravno te ini posebno jasno. Slovenski mladini so vstopjli v vlado in da bi bil omiljen sainosrbski značaj nove vlade, so dobili;: tudi slovenski mladini svojega minica. Mladini tma{o le enega poslanca &V zato le naravno, da bi moral ta biti fninister. V nasprotnem slučaju bi se kršila parlamentarna praksa in sicer čisto po nepotrebnem. Vsaka res demokratična 'stranka bi zato najprej vprašala sv6je"pi-istaše, kako mislijo o stvari in nikakor ne hi pustila, da bi jih zadela vest o novem neparlamentarnem ^tfhlstru ko strela iz jasnega neba. Ali jS mar poslanec Reisner premalo dober za ministra? Ali je sedaj nakrat preslabo kvalificiran? AH pa se gospodje boje, da bi bil premalo vnet za politiko bde,roke? Na vsak način ima stranka mladinov silovito čudne pojme o demokraciji Naprednjak je vedno svobodomiseln. zato ^'naprednjak vedno za svobodo mišljenja. Naši mladini pa kažejo svoje »svobodomiselstvo« s tem, da premeščajo uradnike in jih upokojujejo, če ne trobijo v vsem v njihov rog. Iz-goVor, dia šo' to delali klerikalci tudi, ne drži, kjer ponos svobodomiselca je v e«n, da je boliši. ne pa, da je enak kle-rik&icu. Vrhu tega pa je res. da so nastavil klerikalci za velika župana dva neklerikalca, dočim so mladini upoko-Sili korektna, objektivna in napredna velika ž^aua. in politika trde roke? Valitve s pomočjo vladnega aparata? Menda vendar ne boste trdili, da je to »vobodomiselno? Svoboda znanosti je bila vedno ponosna točka v programu naprednjakov. Odposlancem n^§e univerze pa je dejal general mladinske stranke, da ne more biti vnet za ljubljansko univerzo, ker da se na njej izpoveduje njemu nasproten političen nazor. In stališče mladinov v manjšinskem vprašanju, njihovo PodpiTanie Trboveljske premogokopne družbe, njihov boj proti Jadranski banki, ali bi mogel pravi naprednjak delati vse to? Gospodje, povejte vendar, v čem ste se izkazali za naprednjake, v kateri stvari ste zastopali res napredno stališče! V boju proti klerikalizmu, boste odgovorili nemara. Res je, tako kričav ni bil Proti klerikalizmu nihče ko vL Toda s ktiSanjem se je samp enkrat, y zgodovini zavzelo jnasta-in Se to Mo- Sela vlade. Premeščanja in odpuščanja uradnikov v masi. w Beograd, 10. novembr3. Včeraj ob 11. se ,ic vršila seja ministrskega sveta. Poleg obširne diskusije o volitvah in čisto političnih vprašanjih je min. svet razpravljal o resornih vprašanjih, Finančni minister je poročal o ^invalidskem vprašanju. Na današnji seji vlade bo lin, minister podal Lždelan načrt o dokladah invalidov hi vojnih si- rot. Notranji minister fe poročal o spremembi uradništva .^politični službi. Jutri bp podpisan se ukaz o Imeno*#*-n ju velikih županovj pojutrišnjem ukaz o postavijanju/ vpokojitvi In pr& mešeenju 400 srezi#. luičehiiko^.. Ministrski svet je sklenil ’da‘ se vrši skupna seja -radikalnega in samostojno denjpi* kratekega kluba. / Z: ’ ' ' j»: -v*. Volitve bodo S. februaria. Včeraj popoldne te predsednrs^p skupščine dbjavfiš sejo skupšč&^ Bt o g f a d. 10. novembra. Danes ob 10. se vrši seja Narodne skupščine, na kateri bo prečitan ukaz o razpustu skupščine in e> razpisu novih volitev za 8. februar. V političnih krogih trdijo, da bo seja zelo burna, ker bo opozicija poskušala s svojimi demonstracijami, Ako pa poslanci HRSS "2 pridejo v Beograd, bodo ostale vse demonstracije ■ opozicija bfez pomena. Na današnji seji skupščfne, k$ bo trajala le pol ure, bo v Pašičevera imenu Marko Trifkovič prečita! ukaz o razpustu skupščine. ki se vrši danes ob 10-. uri z diievi®!* redom: volitev finančnega odbora. Os dnevnega reda pa sploh ne bo ker bo prvi dobil besedo Marko TsSš~ kbyič. Če pa radičevcev ne bo v ščini, potem bo vlada skušala kvosU volitve finančnega odbora. V tem psfr meni bi moglo prijff de viharnih p rise* rov. Radii bo aretiran — Je m ušel. prišel?, volilna ^gjta$& Beograd, 10, novembra, Danes .^ho razpuščena skupščina ia razpisane ’ volitve za februar. Situacija At? tprej za nekaj časa razčiščena. Volilna kampanja se bo pričela šele v drugi' polovici tega niesica. Vlada vztraja odločno na stališču, dia mora biti Radič aretiral}, ako se nahaja v državi.; Dose.daj še hi vlada ukrenila glede Radiči, : d'katerem krožiio najrazličnejše vesti, nobenih • odločnih mer, ker se bavi sedaj s spremembo vsega državnega aparata. Čez OSTRE ODREDE^TROTI^iSsS Sb SE PRIČELE. Beograd, 10. novemttsa. Notranji minister je brzojavno naročil policijskim organom v Metkoviču, da naj najstrožje pazijo na zborovanje HRSS, ki je bilo včeraj sklicano v Metkoviču. Zapreti se morajo vsi govorniki in zastopništvo tamkajšnje organizacije, ako se bo na zboru rovarilo proti državi in , državnemu edinstvu. — Nacijonalni blok je z veseljem pozdravil to odredbo notr. ministra. VOLILNI BOJ V VOJVODINI. Novi S a d , 10. nov. Vojvodinski nezavisnl radikali so v, zvezi z nastopom nove vlade sklenili na svoji konferenci, da pri bodočih volitvah ne bodo pdstavili svojih kandidatnih list, ampak da bodo podpirali sedanje vladne stranke pri volitvah. Definitivna odločitev pa bo padla pozneje. Veliki Bečkerek, 10. nov. Včeraj bi se moralo tukaj vršiti veliko zborovanje Madžarske stranke, ki ga pa je vluda prepovedala. Novi Sad, 10. nov. V novosadskem volilnem okrožju, kjer je 50.000 volilnih upravičencev, so vse stranke pričete z volilno agitacijo. Nemci in Madžari so zelo razbuiieni radi tega, ker bo nova vlada prepovedala delovanje nemške in madžarske stranke.« KRALJ ODPOTOVAL V ŠTIP., Beograd, 10. septembra. Sinoči ob 10. uri ie odpotoval nenadoma iz Beograda Njegovo Veličanstvo kralj v /spremstvu 2iko Laziča, načelnika za i.lavno varnost. Kralj potuje v Južno Srbijo. V prvi, vrsti bo obiskal železniško progo Veles—Štip. Nato se bo ■.zopet vrnil v Beograd. 10 dni se Bo vlade. KJE JE RADIČ? Zagreb, 10. novembra. Kje se na? baja Radič, še ni ugotovljeno. Poslanci HRSS podajajo najkontradiktornejše izjave. Oni trdijo, da S8 Radič nahaja š« v državi in da je v soboto dr. Maček z njim govoril, drugi trde zopet, da is Radič v Švici, odkoder je poslal brzojavke, tretji pa iščejo Radiča celo v Tuzli , ...... NOVA AFERA. Beograd, 10. novehtbra. »Podtika« poroča iz Pariza o neki Gavrtto-vičevi aferi glede nabave 500.000 pušk »Manser« ža našo vdjsko. Afera 'datira še iz 1. 1923. _ ^ _ KONFERENCA RAD. VODITELJEV. Beograd, 10. no.v. Včeraj se je vršila pri Pašiču konferenca Pašiča, Trifkoviča, Jovanoviča in Srskiča. Razpravljali so o situaciji in delu nove vlade. URADNO POJASNILO. Beograd, 10. novembra. Oddelek za tisk je izdal sledeči komunike: Povodom tendencijoznega pisanja opozici-jonahiih listov o vzrokih, ki so preprečili vstop radičevcev v vlado in dalje o .^preiemU predsednika Mačeka v dvoru, smo pooblaščeni, da pravilno obvestimo javnost o tej zadevi. Bivši predsednik vlade je predlagal kralju, da štirje radičeve! vstopijo v vlado. Kralj je pristal na njegov predlog, vendar pa z motivacijo, da se predhodno razčistijo odnošaji med Radičevo stran ko in tretjo mternacijonaio v Moskvi Davidovič je pristal na to zahtevo, ker jo je smatral popolnoma upravičeno. Odgovor na to zahtevo je prišel najprej od Radiča samega, ki je izjavil, da bo Še nadalje ostal v zvezi z boljševiki, češ, da mu je Čičerin obljubil moralno in gmotno pomoč v boju proti Beogradu. Dalje je takoj nate Davidovič poročal kraiju, da mu je Maček osebnp priznal, da je tekom septembra in oktobra t 1. bil dvakrat na Dunaju v prvi vrsti radi poseta tamošnjega boljše viškega poslaništva. Na podlagi tega ocš-vidno ni moglo priti do sporazuma glede vstopa radičevcev v vlado ip sprejema Mačeka v dvoru. ’ dilo v sv. pismu, danes pa se s kričanjem ne žanje uspeha. In slovenska politična zgodovina to dokazuje, čim več ste kričali proti klerikalcem, tem bolj so oiil rasli, ker vi ste kričali, oni pa so delali. Koliko zadrug ste ustanovili vi,in koliko oni? Kaj je bila vam Zveza slov. zadrug in kaj klerikalcem Zadružna zveza? Z dolgotrajnim delom so si ustvarili oni močno gospodarsko pozicijo, vi pa ste z bojem proti Jadranski banki omajali gospodarsko moč naprednjakov do temelja. In ta moč je bila te-daj, vko ste yi nastopili,, y javnem 2iv-Jianik absolutno Razvaline na vseh koncih In krajih, to je plod »vašega principielnega, nesebičnega in neumornega« dela, kakor pravi »Jutro«. Nikjer pa niso razvaline tako velike, kakor v politični organizaciji naprednjakov v stališču napredne misli. In po vsem tem si upate še govoriti da je vaša stranka prvoboriteljica napredne mišji? V prvi vrsti boja proH napredni misli ste vi in zato smo proti vam in zato ne odnehamo v boju proti vam! Tako zahteva interes nrav« aapred-a» mUW V postavilo na Hrvattkem svoie kandidate. Z a g e e, 10. novembra. Volilna v Zagrebh zavzema vse večje konture. V Zagrebu se mudi zemljorad-niški poslanec Djakovlič. Zemljorad-niki nameravajo postaviti v vseh volilnih okrožjih na hrvatskem ozemlju svoje liste; Tudi HRSS se pridno udeležuje volilne akcije in je imela včeraj veliko zborovanj. Stranke bloka so sklenile, da se bodo med seboj podpirale, vendar pa o skupni listi federalističnega bloka še ni nobenega zaključka, marveč se bodo v tem smislu vršila pogajanja. V nekaterih županijah, kjer so pn prošlih volitvah dobile druge stranke mandat Ojp količniku, namerava postaviti HRS| sedaj dvojne liste, tako da bi ji pripadli vsi mandati To so vo- lilna okrožja Zagreb, Bjelovar in ,Va> raždin. IZJAVA VOJE LAZIČA. Beograd, 10. novembra. Vodja zemljoradnikov g. Voja Lazič je poda! izjavo kot odgovor »Slobodnemu domu«, ki piše, da se nahajajo v zemljo* radniški stranki samo Srbi. G. Lazič to najodločnejše demantira in izjavlja, da so v zemljoradniški stranki organizira* ni slovenski napredni kmetje, mnoge Hrvatov in preko 150.000 Srbov. Zem-ljoradniška stranka bo nadaljevala svo« jo politiko proti Pribičeviču, Radiču, Korošcu in Pašiču za pravilno poju^o« vanje narodne in državne politike. Politika novega finančnega ministra, ‘B eo gtr ao finančnem budžetu, česar pa vlada Davidoviča ni hotela storiti. Nedavno smo se vsi zložili v tem vprašanju na intervencijo krone !fl smo takoj pričeli z delom. Končno pa bo šla finančna politika nove vlade za povzdigo domače industrije in trgovine ter za zboljšanje pridobitnega stanja |V državi. ZAROTA PROTI ŠPANSKEMU KRALJU. Pariš, 9. novembra. — Na obmejni železniški postaji med Francijo in Španijo je policija aretirala štiri sumljive osebe, pri katerih so našli bombe in samokrese. Na policiji so priznaHi da so prišli iz Pariza in da so nameravali oditi v Španijo. Pri njih so našli dokumente, iz katerih se vidi, da je\ bila ta četvorica na čelu zarote protf Primi de Rivera. Na podlagi teh dokumentov je izvedla francoska policija obširno preiskavo in aretirala 18 sumljivih oseb. Tudi je odkrila policija večjo za« logo razstreliva. Izgleda, da je ta 5e< tvorica pripravljala atentat tudi na španskega kralja. O vsem je bila obveščena španska policija. DINARSKI DAN JUGOSLOVENSK&1 MATICE. O končnem rezultatu včerajšnjega Dinarskega dne Še nismo mogli dobiti' definitivnih podatkov, ker se sedaj še prispevki štejejo. Po dosedanjih rezultatih pa je Dinarski dan zelo lepo-uspel. Nabralo se je'vsega okoli 15.000 Din. Pri Dinarskem dnevu so sodelovale članice Kola jujfosl. sester, Splošno žensko društvo, Klub Primork, Klub Soča, dalje gojenke liceja, gojenke Krištofovega zavoda ir. »ZoraŠi«. (Klub srednješolcev iz zasedenega ozemlja). Jugoslovanska Matica, ki je vodilh organizacijo Dinarskega due, je to pot vse mesto razdelila v posamezne ■ abi-ralne rajone, tako, da je vsak par nabiralcev imel svoj odrejen delokrog. Na ta pačin so se odzvali tudi tisti meščani, ki ob prejšnjih prilikah niso mogli biti pozvani k prispevanju. Kot nabiral, ci šo se zlasti obnesli naši akademiki; ki so se prostovoljno javili k sodelovanju. Prav tako gre čast iu zahvala vsem navedenim društvom, ki so s pof žrtvpvalno vnemo vršili narodno dolžnost za brate tam preko, čast in priznanje pa Ljubljančanom, ki so prjspej« vali vsak po svoji moči za na {nesreč« nejše Slovence, ki zdihujejo pod tuj? čevo peto. Ljubljana je v vsakem oz!r.|i pokazala včeraj, da iskreno* sočustvuj^ •z brati tam preko, ki naj žive v prej, pričanju, da nas za enkrat loči samd državna meja, meje med njimi in našo1 ljubeznijo pa ne more nihče potegniti Opozarjamo na nocojšnji kogflMI gg. Pavl4 Lovittov*. nNova Doba" proti dr. TrumbUu. Splitska »Nova Doba« je staro demokratsko glasilo in danes je odločno |» strani Davidoviča. Zato ni brez interesa, kako sodi »Nova Doba« o zadnjem govoru dr. Trumbiča, id je imel *yoje dni ravno v »Novi Dobi« zanesljivo in odkritosrčno podporo. Na drugi strani pa je tudi vprašanje, ki ga je »prožil v svojem zadnjem govoru dr. Trumbič tako važno, da je dobro, če te vedno in vedno pokličejo Jugoslo-renom v spomin veliki dogodki našega ujedinjenja, ki morajo biti podnet za tporazum, za skupno delo. »Nova Doba« piše med drugim: dpetovano je nazval Radič delegate Narodnega sveta, ki so se udeležili historičnega dejanja dne 1. decembra 1918. leta, izdajalce hrvatskega naroda in »magarce«. Ni prizanesel niti Jr. Trurnbiču in njegovo delo in delo Jugoslovenskega odbora je označil kot gosposko izdajstvo hrvatskega naroda. Glasom »Hrvatske Riječi« pa je dejal dr. Trumbič na nedeljskem solinskem shodu med drugim sledeče: »Hrvaiska inteligenca se je izgubila v navdušenju, hrvatski sabor pa, ki sicer ni bil hrvatski, ker je bil izbran z omejeno volilno pravico, je razpuščen in, zaprt. Ta sabor, ki je deloval tekom ptoletij, ni deloval za čas našega osvo-bojenja. V njegovem imenu je nastopal nekak odbor, ki je bli svojevoljno Izbran. Ta odbor je, kar je nezaslišano, deloval v imenu hrvatskega sabora, ta odbor je šel preko Drine in izročil oblast nad hrvatskim narodom Beogradu in beograjskim cincarjem.« Dr. Trumbič je torej popolnoma usvojil nazor Radiča glede našega ujedinjenja. Nazor gospoda Trumbiča pa je napačen. Hrvatski sabor je na svoji seji z dne 29. oktobra soglasno sprejel pred-iog, po katerem se je priznavala vrhovna oblast Narodnemu svetu Slovencev. Hrvatov in Srbov. Ta predlog so podpisali predstavitelji vseh strank, med njimi tudi dr. Lorkovič, Ivan Peršič, Ivica Kovačevič in Ivan Krnič, ki so danes Člani Hrvatske Zajednice, v ka-lero je te dni vstopil dr. Trumbič. Narodni svet* pa je bil tedaj resnični in popolni predstavitelj celokupnega našega naroda, ker so bile v njem zastopane vse stranke. Za Narodnim svetom je stal tedaj ves narod in nikdar ni bil naš * Narodno veče le bilo sestavljeno iz sledečih strank in narodnih skupin: 1. Hr-vaško-srbska koalicija, 2. Starčev ičcva stranka prava, 3. Hrvaška ljudska kmečka stranka, 4. Srbska narodno - radikalna Stranka, 5. Socijakleiriokratična stranka, 6. Skupina okrog »Glasa SHS«, 7. Skupina »Malih Novin«, 8. Skupina »Novine«, 9. Zastopstvo Reke, 10. Zastopstvo Medjimurja, 11. Narodna organizacija za Dalmacijo, 12. Politično društvo za Hrvate Ju Sloven-:e v Istri, 13. Zastopstvo vseh strank iz 3osne in Hercegovine, 14. Vseslovenska ljudska stranka, 15. Jugosl. demokratska stranka, 16. Jugosl. socijaldemokr. stranka, 17. Politično društvo »Edinost« za Trst 18. Zastopniki bosenskega sabora, 19. Jugosl. klub Iz avstrijskega cesarskega sveta. 20. Odposlanci deželnih zborov: kranjskega. Itaierskega, koroškega, gorlškega, lstrske-ta in dalmatinskega. narod tako složen, kakor v Narodnem svetu. In ta Narodni svet je izbral delegacijo, ki je šla v Beograd in obenem z regentom Aleksandrom stvorila akt ujedinjenja. Ali je tedaj mogoče govoriti, da je bil to nek svojevoljno izbran odbor? Ni brez interesa, da je baš Starče-vičeva stranka prava, (to je isti ljudje, ki danes tvorijo Hrvatsko Zajednico) na seji z dne 12. decembra in po debati, katere so se udeležili Kerubin Še-gvič, Ivica Kovačevič in dr. Krnič sprejela resolucijo, katere prva točka se glasi: Starčevičeva stranka 1. odobrava delovanje svojih delegatov v Narodnem svetu in izreka svojemu predsedniku dr. Paveliču priznanje, 2. dosledno temu ustvaja adreso Narodnega sveta od 1. decembra 1918 in pozdravlja odgovor regenta kraljeviča Aleksandra. Še bolj zanimivo pa je, da je dr. Trumbič sam nekoč govoril o našem ujedinjenju. Na sejah ustavotvorne skupščine z dne 23. in 25. aprila je govoril dr. Trumbič v generalni debati, že kot oster nasprotnik vidovdanske ustave, glede našega ujedinjenja sledeče: Nato je sledil poslednj akt v procesu našega ujedinjenja in to akt z dne 1, decembra 1918 leta, s katerim je po pooblaščenih predstaviteljih našega naroda izvršeno in proklamirano naše narodno ujedinjenje, ustvarjanje naše uje-dinjene domovine. Ona je s tem pričela svoje življenje, ki ga sedaj nadaljuje in ki bo trajal brez omejitve časa.« Ker je v medklicu dejal Pribičevič, da je bil ta akt manifestacija, je dejal dr. Trumbič dalje: »Akt od prvega decembra ni samo manifestacija našega naroda, izvršena po tedanjih njegovih zastopnikih, temveč je istočasno tudi konstitutivni akt naše države.« Prvi december 1918 leta pomeni pričetek naše nove zgodovine, narodne in državne in mi moramo na tem konstitutivnem aktu trdno stati, ker je to izhodna točka našega novega življenja, ker je najbolj čvrsti temelj, na katerem je sezidano to, kar danes imamo. Najkrepkejši temelj pa je zato, ker je stvor jen z voljo celokupnega našega naroda. Ko citira »Nova Doba« še par odlomkov iz Trumbičevega govora, končuje svoja izvajanja sledeče: »Težke so za nas te konštatacje, tem težje in bolestnejše, ker pomenijo eno veliko razočaranje za vse borce prave Tn iskrene jugoslovenske misli, ki so pričakovali od dr. Trumbiča v vseh odločilnih trenutkih čisto drugo stališče od sedanjega, stališče, ki bi odgovarjalo njegovemu delu pred vojno, med vojno in tudi po vojni.« Naj si »Novo Dobo« prečita »Slov. Narod« in morda bo razumel, da je še dosti patriotov in rodoljubov, ki niso pozabili na ideale leta 1918-, ki pa vseeno nočejo ničesar slišati o politiki, ki jo mora zastopati on! Tržaško pismo. Sv. Zmaga letos ni bila naklonjena Mussoliniju in njegovi stranki. Praznovanje obletnice zmag* le spremljala cela vrsta krvavih spopadov In incidentov, ki so lih Izzvali fašisti toliko v Rimu, kolikor skoraj po vseh drugih središčih Italije. Povsod so uprizarjali napade na skupine bojevnikov In pohabljencev In druge organizacije, ki ne odobravajo fašistovskega absolutizma. V Trstu. 7. novembra 1924. Posebno huda pa Je fašistovska jeza na bojevnike in pohabljence. 2« v zadnjem pismu sem omenil, da so se organizacije bojevnikov in pohabljencev demonstrativno vzdržale proslave obletnice pohoda na Rim (28. oktobra) in da so proglasili za svoj praznik obletnico zmage (4. novembra). Za proslavo tega državnega praznika So se pripravljali bojevniki letos s poseb- no vnemo, in sicer tudi demonstrativno, ker so hoteli poleg drugega manifestirati tudi dejstvo, da so oni tisti, ki so priborili Italiji zmago in ki se edini imajo pravico ponašati z njo kot s svolim delom. Na dan obletnice zmage so bili izdani proglasi, v katerih se je izrecno naglašalo, da nim.;jo fašisti nikake pravice do zmage, da bojevniki ne bodo dopustili, da bi fašisti izrabljali zasluge bojevnikov in pohabljencev v svoje strankarske namene. Tako zadržanje bojevnikov je fašiste silno razjezilo in ker so videli, da se proslava zmage vsled agitacije bojevnikov lahko spremeni v odločno protifašistovsko manifestacijo, so sklenili reagirati in tako je prišlo po raznih mestih Italije do krvavih incidentov. V Rimu so napadli v sprevodu najprej skupino »ItalM Llbero«. ki jo je vodil Garibaldijev potomec general Peppino Garibaldi. Sledil je krvav spopad, ki je povzročil splošno paniko. Druge skupine fašistov so napadle bojevnike z gorjačami in revolverji. V znak protesta so bojevniki razpustili sprevod in se podali v svoj društveni sedež, ne da bi bili mogli položiti venec na grob neznanega vojaka, kakor so nameravali. Fašisti so napadali in pretepali tudi posamezne bojevnike in pohabljence. Našim tovarišem — pripoveduje poslanec Ponzio di San Sebastiano, eden izmed voditeljev italijanskih bojevnikov — so fašisti trgali odličja. Najprej so začeli streljati na množico. Vojne pohabljence so metali na tla, bojevnike so preganjali po ulicah z revolverji in ročnimi bombami. Na Korzu in trgu Venezia so fašisti vpili: »Doli Ponzio in Viola!« (Ta poslednji je glavni tajnik udTuženja bojevnikov.) Na trgu Venezia so mene in Violo obkolili naju psovali in nama grozllL Krič \ so nama: »Gnus!« Matere v vojni padlih so pokleknile pred napadalci, jih prosile in jokale. Toda mf bojevniki in pohabljenci, ki smo oboroženi samo z našim prepričanjem, pravimo prav na glas tistemu, ki naj sliši, da tako ne pojde dalje. Mera je polna.« V tem zadnjem stavku je izraženo v vsem svojem pomenu globoko nerazpolo-ženje bojevnikov in pohabljencev proti fašizmu. Ker so se enaki incidenti dogajali, kakor rečeno, skoraj po vseh mostih Italije, se lahko reče. da Je to nasprotno splošno in da je zajelo nerazpoloženje napram fašizmu vse bojevnike in pohabljence od enega konca Italije do drugega. To nerazpoloženje se bo spremenilo po zadnjih rimskih izgredih v politično sovraštvo in s tem postanejo bojevniki in pohabljenci najvažnejši protifašistovski politični činlteli. Ako se pomisli, da štejejo udruženja bojevnikov in pohabljencev nad en milijon vpisanih članov in da se njih število v zadnjem času naglo množi, si ni težko predstavljati, kako silnega zaveznika bo imela v njih opozicija in kako nevarnega nasprotnika fašizem in njegov režim. Bojevniki in pohabljenci so za fašizem tem nevarnejši, ker uživajo v javnem mnenju splošne simpatije kot organizacija onih Italijanov, ki so se v zadnji vojni borili po rovih, oziroma bili v vojni rameni in pohabljeni. Ako nastopijo oni odkrito proti fašizmu, ni nobenega dvoma več. da bo simpatizirala vsa javnost z njimi in Mussolini bi prišel v skrajno kritičen položaj. Ali naj bi ukazal svojim fašistom, nai nastopijo proti bojevnikom in pohabljencem na isti način, kakor nekdaj proti socijalistom in komunistom? V tem slučaju bi prišlo do državljanske vojne, v kateri bi fašisti gotovo podlegli. Armada bi gotovo ne gledala nevtralno, kakor ob času fašistovskega pohoda na Rim. temveč bi se zavzela za svoje veterane iz svetovne vojne. Fašizem ne sme torej niti misliti na kako nasilno akcijo proti bojevnikom in pohabljencem in v tem je ogromna moralna moč teh poslednjih. In to veliko silo si je fašizem povodom letošnje proslave zmage končno odtujil. Se ta teden se bo vršila seja vodstev obeh udruženj, na kateri se bo sklepalo o nadaljnjem zadržaftju napram fašizmu z ozirom na zadnje izgrede. Predvideva se, da ne bodo ti sklepi nikakor prijetni za Mussolinija, temveč da bodo prišli bojevniki v odločimo opozicijo proti vladi in fašizmu. Tako je prinesel praznik sv. Zmage sedanjemu nasilnemu režimu v Italiji nov občuten moralni udarec. Politična in moralna izolacija fašizma je napravila ogromen korak naprej. Ta udarec je za Mussolinija tem hujši in občutnejši, ker je prišel tik pred otvoritvijo rimskega parlamenta, ki je napovedana za 12. t. m. Ni dvoma namreč, da bodo imeli dogodki zadnjih dni silen odmev tudi v vladni večini. Patrijotično norenje preteklih dni je povzročilo tu v Trstu občutno krizo v pristanišču. Delavci, ki so po sili včlanjeni v fašistovskem sindikatu, dne 3. in 4. niso delali, ker so morali po naredbi fašistov-skih voditeljev praznovati zmago. Vsled tega se je nakupičilo v pristanišču ogromno robe. tako da je vse prenapolnjeno. Osem do deset dni se bo moralo — po poročilih tukajšnjih listov — delati noč in dan, da se spravi pristanišče zopet v red. Prvi dnevi novembra pa so važna obletnica tudi za naše tukajšnje barte. Dne 3. novembra 1918 so prišli Italijani v Trst in zasedli sedanjo Julijsko Krajino, s čimer se je začela za primorske Slovane nova žalostna doba njihove zgodovine — zgodovine njihovega suženjstva. Tukajšnja »Edinost je objavila včerai tem povodom zanimiv članek pod naslovom »Šest let naše politične zgodovine«. V članku se obravnavajo pregledno dogodki zadnjih šestih let v domačem slovanskem taboru, dogodki, ki so dov.dli vsled klerikalne propagande do znane cepitve prejšnje enotne politične organizacije primorskih Slovanov in do razkola. Veliko šuma je napravil tu polom »Banca Adriatica«. Odkrile so se ogromne sleparije in nekateri člani upravnega sveta so bili aretirani. Med njimi se nahaja tudi Ciro Kamenarovič, ki je sedaj zaprt v tukajšnjih zaoorih. Upniki so se obrnili do vlade s prošnjo za pomoč. Zelo se je kompromitiral pri tej zadevi tudi tržaški župan senator Pitacco, katerega napada en del tukajšnjega časopisja, češ, da bi ne bil smel odstopiti, temveč da je bila njegova naioga povsem drugačna, ko je kot predsednik upravnega sveta sprevidel, da stvari v banki niso v redu. V zvezi s. tem so se pojavile te dni govorice, da bo tržaški občinski svet razpuščen in imenovan vladni komisar. A. Z. Kako so Izvedeli Nem«? «» ©©iteirarslss Kftdienerla. Bivši carski žandarmerijsk! general Komisarov, ki je sedaj v sovjetski službi in ki se nahaja v New-Yorkn, pripoveduje v »New-York Times-*, kako mu je bilo svoie-časno naročeno, da dožene, na kak način da so Nemci zvedeli o potovanju lorda Kit-chenerja v Rusijo. Začetkom juliia 1916 >e dobi’ Komisarov od policijskega ravnatelja Bjellckega povelje, da odide k dvorni dami Vlrubovi. Od Virubove je dobil ob tej pri!'ki Vomi-urov gornje povelje. Komisarovu pa to povelje ni zadostovalo In ie šel k carju v avdienco, da mu on povelje ponovL Car pa le molčal in je samo pomembno bobnal s prsti po mizi Komisarov se ie nato obrnil v i en-don, kjer so mu zagotovili, da se je v Londonu o potovanju Kitchenerja strogo molčalo in celo kapitan ladje ni vedel, da je na ladji Kitcbener. Povelje za pot v Rusijo ie dobil šele na odprtem morju- Komisarov je zato znal, da se more uganka razrešiti samo v Petrogradu. Komisarov je naročil svojim agentom, ki so opazovali Rasoutina. da ga vprašajo, ko bo Rasputin vsled vina zgovoren, kaj da ve o smrti Kitchenerja. Po štirinajstih dnevih se je to posrečilo in Rasputin je dejal, da se je pri njemu carica pritožila, ker da car zopet silno pije. Daite se >e carica pritožila, ker se ni tudi njej povedalo o potovanju Kitchenerja. Končno je dejala carica, da car v pijanem stanju veliko preveč govori v navzočnosti admirala Nilova in generala Toiejkova... Komisarova agentura je dalje ugotovila, da ie obiskal Vojej-kov po nekem silnem pijančevanju carja kneza Andronikova. Dobra prijatelja kneza pa sta bila Grothus in baron Freynatti. O obeh se je pozneje dokazalo, da sta bila nemška špiona In je bil Grotbus obešen, Frejmatti pa obsojen na dosmrtno ječo. Dve uri za Veiejkovim ja obiskal Andronikova neki Švedov, ki je takoj nato odpotoval na Švedsko in obiskal nemškega poslanika v. Luziusa. Temu je tedaj sporočil podatke o Kitchenerjevemu potovanju. Po povratku iz Švedske je bil Švedov aretiran, obsojen in obešen. Acdronikovu pa se ni ničesar zgodilo. Pozneje je Komisarov o vsem poročal carici, ki pa ie poročilo poslušala zelo nejevoljno in izjavila, da je'Že vsa stvar urejena. Zato da naj o stvari molči. Tako je sedaj tajna Kitchenerjeve smrti odkrita. Poi£fi!n@ uesIS. — Vojvodinski radikali proti samostojnim demokratom, »Obzor« poroča, da so se vojvodinski radikali najenergičnejše izrekli proti vsakim skupnim listam s samostojni demokrati. Vojvodina da je radi. kalska in nimajo v njej samostojni demokrati ničesar iskati. — Preganjanja zemljoradnlkov 90 9« pričela. Nacijonalni blok napel vse sile, da zruši v Bosni zemlloradnike. Zlasti pa bo nastopila vlada proti Jocl Jovanoviču in proti Cedu Kokanoviču. Pravijo, da bodo tudi proti bosenskim zerolloradnikom uporabili zakon o zaščiti države, če ne bi druga sredstva pomagala. Ravno tako se misli navaliti nacijonalni biok na zemljoradnike v Vojvodini. = Bivši Stambolijskijevi ministri obtoženi. V Sobranju so bili predloženi neki zakonski načrti finančnega ministra. Glasom teh načrtov se stavljajo pod obtožbo člani bivšega Stambolijskljevega kabineta, ki so obdolženi, da so v svojo korist oškodovali državo. Zadeva je bila izročena pravnemu odboru v preiskavo. = Herriotovi nasprotniki. Nacijonalna republikanska liga, katere predsednik je Millerand, a člani izvršnega odbora Maršal, Le Trocquer Maginot in ReibeL objavlja oklic na francoski narod, kjer pravi: Posledice delovanja levega kartela se že občutijo. Vidi se, kam vodi zveza onih, ki se nazivajo može reda in ki se izdajajo za imernacijonalce in revolucijonarje. Na londonski konferenci smo se odrekli Poru-hrja in vseh ugodnosti, ki smo jih imeli V rokah. V Ženevi smo brez potrebnih garancij prevzeli nase obveznosti, ki našo gotovost lahko ogroze. Levemu bloku se ni posrečila niti stabilizacija franka, niti Izboljšanje finančnega položaja v državi. — Slednji se francoski narod poziva, da pošlje svoje moči v službo stremljenjem na-cijcnalne republikanske lige, yyfe!iai?s3ii Sokol. Dne 1, decembra 1924 obhajamo šesto obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom sivih sokolov junaškega rodu Karagjorgje-vičev, naših prvih borcev za »krst častni i slobodu zlatnu«. Pred šestimi jeti so se poklonili zastopniki Slovencev in Hrvatov iz »Narodnega veča v Zagrebu* predstavi* telju Kraljevine Srbije, tedanjemu regentu in sedanjemu našemu kralju Nj, Veličanstvu Aleksandru s prošnjo, da svečano proklamira ujedinjenje Srbov, Hrvatov In Slovencev v enotni državi To se je izvršilo dne 1- decembra 1918. Presekane so bile vezi našega robstva, končano naše mu-čeništvo in ovenčano s krono svobode. Dan L decembra ie torej naš narodno-zgo-dovinski praznik, je ■praznik vsega jugo-' slovenskega Sokolstva, ki ga je svečano proslaviti vsako leto. — V ta namen priredi Ljubljanski Sokol v svoji telovadnici v Narodnem domu v soboto, dne 29. novembra t. 1. ob 20- url sve-čanestno telovadno akademijo, ki jo otvorj brat društveni starosta z nagovorom, vsebujočim zgodovinsko važnost 1. decembra za naš narod in Sokolstvo še posebej. Na to si slede izbrane telovadne In pevske točke. Iz posebne prijaznosti sodelujejo; gospa Lovšetova, g. Juli! Betetto in g. M. Skrbinšek. Telovadne točke Izvajajo izbrani telovadci in telovadke Ljubljanskega Sokola. Akademija bo vsestransko ugodila željam ia pričakovanju naklonjenega nam občinstva. V pondeljek, dne 1. decembra t. 1. pa se vrši v društveni telovadnici ob 11. url »svečana zaobljuba« novosprejetih članov in članic. {premog $ Trboveljski i Ltbojjskt Ormož ki ........— & Ib visoko kalortfial 9 Trobnodolskl (spec. xo centralne kurjave) dobavlja po nalnižiih cenah 1 j DOM. ČEBIN trgovina • premogom | Ljubljana, Cvetiš Aharoneau: Usoda. V izbi je bilo toplo. Snežena burja je vršala zunaj. Divji ribar Je tulil In renčal, ko ranjena zver. »Taka noč je dohitela tudi bednega nesrečnika; no seveda«, je dejal starosta, »kako naj bi se potem rešil?« Govorili so o kmetu, ki ga je v gorah zasul snežni vihar. »Kolikokrat smo mu dejali, da naj ne hodi venkaj v vihri in snegu. Saj je imel vendar ženo in otroke,« je pripomnil drugi. »Kaj govoriš tako bedasto, ko ie bl-‘o itak vse zapisano v knjigi usode tega noža,« je dejal Melik. »Moral je iti iu po-tlni. Kdo more uiti svoji usodi?« »Prav tako, Melik,« so prikimali ne-Kateri. »kar je napisano v usodi, se ne da Izbrisati.« Usoda, vsemogočna usoda! V tej strašni. nočni uri v poltemnl v skalo nad breznom zasekani izbi pri peklenskem tulenju Viharja, ki je pel svojo grozno pesem o tej ilepi moči, bi se težko našel pripravnejši predmet za razgovor. Vsak ie imel sicer ivoje lastne nazore, toda vsi so prišli do taključka. da je človek le Igračka vsemo-točne usode, proti kateri so zaman vsa sredstva, ves razum ln ves trud in delo. »Jaz pa v usodo ne verujem,« se Je Mdasil glas Iz kota. Val pogledi so ju obrnili v ono stran, tačudenje je bUo splošno. »Kdo pa je tak Junak?« je posmehljivo Melik »Tvoj sluga, jaz sem, Melik. Ne veru-v usodo,« je trdovratno ponovil isti Z: Možje niso vedeli, ali naj se smejo ali ese. Oni. ki ni veroval v usodo, je bil ibogi Chaj, »Najbolj zanikam« koza bi se lahko razjezila, prav zares,« je mrmral Melik, hutol posmehljivo, napol jezno Vsi so bili razdražeaš. im luko Mi bi na bi- li? Melik, boga« tn slini Melik je veroval v usodo in se je bal. In starosta župnik, vsi so se bali usode. Samo ta bedni ničevi Chaj naj bi se ne bal usode?!« »Ne verujem v to vašo usodo,« je ponavljal Chaj, »in dokazal bi Vam takoj, da Imam prav, toda žalibog moram obiti vas.« »Ostani, ostani,« je vzkliknilo nekaj radovednežev. »Daj, reci mu starešina, naj ostane, saj v tem vremenu itak ne bo nik-do ničesar ukradel« Na željo starešine se je Chaj usedel in pripovedoval: »Bilo nas je deset, ko deset blaznežev. Vseh nas deset je nosilo v prsih ogenj in žar, isti ogenj, užgan od istega plamena ln ta ogenj ie gorel in nas vezal drugega na drugega. Vsi smo imeli svobodno srce in kakšno srce! To je bilo morje, prekipevajoče od bolesti, zatemnjeno od sramote, to je bila drvarnica zažgana po maščevanju. Mesece dolgo smo potovali od polja do polja, od sozda do gozda, od prepada do prepada. Z gadi smo pili vodo, počivali smo v kameniti postelji. Kaj smo hoteli? Dolgo smo prenašali sramoto, naša potrpežljivost je bila velika, toda brezboinost našega sovražnika ln njegova brezčutna nesramnost je bila večja. Pustili smo vse, dom, rodbino In imetje, vzeli puške In pobegnili v gore... Kadar človek trpi tako, kot smo trpeli ml kadar mu posilijo sestro In mater, kadar mu ubijejo det« in onečaste očeta, potem ni na svetu ničesar, kar bi ga potolažilo. V prsih vre in ližejo plameni; solze ga ne okrepe, tolažilne besede sq posmeh ln sramotenje. Toda kadar pritisne trdno, trdno toplo cev svoje pušk« na prsa, kadar vidi, da je zrušil smrt na glavo svojega smrtnega sovražnika, potem, oh samo potem se ohladi srce človeško, duša se pomiri ne za-rudeva več v sramoti, čuti, da Je tudi človek, da je mož in da Ima čast v telesu. Pred nami ie šel strah, za nami ie ležala smrt. Kolikim Turkom ln Kurdom smo udušili v telesu njihove ogabne strast!. Mi in orli smo ostali gospodarji gora. Najti nas i le bilo težko, srečati nas strašno. Taki srno bili in čakali smo na svojo usodo, ker verovali smo nanjo. Nekoč nam je zmanjkalo živil. Vrsta je padla name. In tako sem šel, neoborožen, ker sem upal, da ne srečam sovražnika. Ce pa bi ga srečal, je morda bolje, da ne najel jo pri meni orožja. Dolgo nisem srečal nikogar. Nenadoma pa je stopil izza neke pečine predme od nog do glave oborožen Kurd, turški vojak. Na desno stena, na levo prepad — nisem se mogel ogniti. »Dober dan, prijatelj,« sem ga pozdravil navidezno brezskrbno, »Dober dan, Armenče,« je odvrnil Kurd in se ustavil. Sel sem mimo njega, toda čutil sem, da Kurd še vedno stoji na svojem mestu in mi sledi s pogledom. Nisem hitel da bi ne vzbudil njegove sunmje. »Hej, Armenec, počakaj, počakaj!« je nenadoma zavpil za menoj. Usoda sem dejal in se ustavil. Približal se mi je. »Te dni in na tem mestu bi se ne upal pokazati noben Armenec,« Je dejal. »Ne zdiš se mi jabolko z dobrega drevesa, kdo si hi kam greš?« »Grem v Derdane nakupit kruha za dečo. Ti veš, da je pri nas v Hutah lakota,« sem odvrnil. »Ne. Armenče, men« ne ogoljufaš tako hitro. Stopa) naprej, peljem te k policijskemu načelniku.« K policijskemu načelniku! To je bilo strašno, ker 90 nas Se dolgo iskali! To le moja usoda, sem sl mislil in šel s sklonjeno glavo pred Kurdom. Kaj sem tudi hotel? On je imel moč! Puško na rami, bodalo » pasom, sabljo po boku. Kaj sem hotel z golimi rokami? Bila je moja usoda. Sli smo dalje. Gori, visoko v zraku, Je svobodno in drzno plul jastreb.* Nenadoma se je naglo ko pšlca spustil na skalo blizu nas. Tam se je plazil gad. ki ga le Jastreb opazil. Živa! se ie pri dotiku ptičjih kril zvila v svitek ln skrila glavo pod kolobarje svojega telesa. Pričel se ie.kntt boi. Qbada». m obstala. »Vidiš,« je dejal Kurd, »Armenec je ko kača, ki Jo ie treba uničiti.« Nisem odgovoril, samo gledal sem. Jastreb se je spustil na tla, vsekal s kljunom po gadu in se zopet dvignil Gad Je skušal zbežati, toda komaj se je ganil, že mu Je bil grozni neprijatelj zopet nad glavo. Gad se ie zopet zvil in skril glavo. Kurd je imel prav. Med mojo in gadova usodo je bila velika sličnost. Gada je tudi doletela nlegova usoda in ?anj ni več rešitve, sem si mislil- Ta misel me je celo nekoliko potolažila. Počasi se je jastreb osmelil, njegovo sekanje s kljunom je postajalo gosteje in nevarnejše. Končno je smatral gada za oslabljenega, stopil je z njega in hodeč okoli njega mu je zadajal s svojim dolgim kljunom zadnje udarce. Gad je imel glavo stalno skrito in zdelo se je, da se brani le še slabo. Jastreb je bil sedaj čisto poleg njega. Nenadoma pa se Je zgodilo nekai nepričakovanega. Polmrtva kača je zbrfla vse svoje sile, dvignila glavo, se razvila, vspe-la se na repu, se zravnala ko trs in s svojimi smrtonosnimi zavoji objela dolgi latrebov vrat. Zaman je bil ves trud ptiča, da hi oprostil vrat iz smrtonosnih zavojev. Mahal je s krili tri kljun ob zemljo, kljuval se v lastno telo, dvignil se nekoliko v zrak, valjal se po zemlji, trudil se zopet vstati, vzleteti in pobegniti — ves napor zaman. Obupni bes gadov je bil strašen, njegovi zavoji so se vedno bolj tesnili in končno se Je ptič stegn'1 mrtev na parobku. Gad se je razvil In odplazil. Kurd je tedaj molčal. Pogledal je name, naše oči so se srečale. Ni bilo dvoma, da so misli ki so se nama obema porajale v mozgu, bile strašne. To sva si čitala v očeh. Razumel sem, da me ta zver, razjarjena vsled nenadne gadove zmage, namerava ubiti. Toda tudi jaz sem premišljal. Gadov boj z jastrebom je povzročil v meni preobrat. Saj je vendar znano, da ie jastreb zaklet sovražnik gadov, njihova utelešena usoda. Kako se je zgodilo, da se danes usoda ni izpolnila. N« usoda je sorta- sam pomislih Moram miti izhod- Iskal sem sredstvo, toda kaj naj bi? Niti noža nisem imel. V tem trenotku je obstal moj pogled na krasnem Kurdovem bodalu, ki mu je tičalo za pasom. Oh, če bi bilo vsaj to v mojih rokah, vsaj tol »Naprej.« je vpil Kurd, »kaj se ustav* ljaš?* Torkljal sem naprej. Prišla sva med pečine, puste pečine, nikjer človeka. Kurd se je pričel ogledovati, njegovi gibi so bili nemirni. Podoba Je, da se tudi zločinec prične v usodnem trenotku tresti pred svojo žrtvijo. Cesto je vzel puško z rame in jo zopet položil nazaj. Čutil sem, da se bliža konec. Ce ima gad pravico živeti, ima to Pravico tudi človek, krščanski Armenec. Pričel sem hoditi počasneje. Na noben način nisem smel biti pred Kurdom, ker to bi bila skorajšnja smrt. »Brzo, brzo, naprej!« Je priganjal Kura. Stalno je hotel, da sem pred njim. To je bilo gotovo. Toda jaz sem se zopet trudil da bi mu pstal ob strani. Zdelo se je, da se oba razumeva. Bojevala sva molče boj na življenje in smrt, boj, ki je bil strašen, ker je bila njegov* tajnost i2dana. . „ ____ Hitro sem se ustavil, 9em * ^ ral popraviti jermen svojih sandalov. Kura se je vstopil poleg mene. Ogledaval sem. ne da bi dvignil gtevo, njegov pMožM. otal ie zraven na moU desni strani In ročaj njegovega bodala mu je lesketal za pasom. »Olei. si brž gotov,« je vzkliknil, ko Je opazil, d* so obotavMam. Naglo sem dvignil glavo, v trenotku te-trgal Kurdovo bodalo Izza pasa to predno se je otresel osuplosti ln strahu In Poskusil braniti se, sem trni »M*5® n^!i4S4e jeklo s strašno silo do ročaja v prsa, Zatulil je in se prevrnil. Bil *e® rešen. In to je bodalo, ki me Je r»Šlto£ . Vsi so molče zrli na strašno orožje, U le v slabi človeški roki presekalo zapletem vozel usode, ... - »Ne verujem v usodo!« je ponovD Cbaj in sedaj njwovto beeedam * mi sledil ..»smeh., Dnevne vesti. — Novi ljublj. veliki župan dr. Viiko Baltič je prevzel svoje posle. — Če »Slovenski Narod* polemizira. V notici, ki naj bi bila odgovor na našo beležko, je napisal »Slovenski Narod* sledečo 'Konstatacijo: »Slovenski Narod« je Izšel po Imenovanju Pašič-Pribičevičeve vlade samo na štirih straneh, »Slovenec« pa po Imeno-yan]u Davidovičeve na osmih. »Slovenskemu Narodu« tore! ne pomaga nobena »žav-ba« več. ker mora reducirati svoj obseg Ci j v ko je nastopila njegova vlada. Oh, ata in polemika, to sta v resnici - dva! — Od stopnje do stopnje. V svojem sobotnem uvodniku smo dejali, da pravega naprednjaka ne more navdušiti proglas širšega bloka in to v glavnem iz dveh vzrokov: 1. ker je v njem prezrt svobodomiselni kulturni program in 2. ker je podpisan tudi od zastopnika HRSS. — »Slovenski Narod« pa Piše z ozirom na naš uvodnik, da smo POStall glasilo širšega bloka. — Koncem svojega sobotnega uvodnika pa smo dejali izrecno, da bi bilo prezgodaj, če bi se naprednjak že danes konkretno odločil. — »Slovenski Narod« pa piše, da smo »med vrstami (aha!) dejali, da mora vsak naprednjak glasovati za kandidata klerikalno-radičevsko-davidovičevega bloka. Čestitamo »Slovenskemu Narodu« k njegovi zadnji lazi, ker tako laže samo tisti, ki ie že na 'konji stopnji. — V naši notici glede prodaje »Narodne tiskarne« Je bila izpuščena ena vrstica. Pravilno se mora glasiti (7 vrsta): Kupna vsota za tiskamo in hišo Narodne tiskarne, ker za »Slovenski Narod« in nje-80V deficit itak nihče ničesar ne da, je znašala 3,500.000 Din od katerih je bilo plačljivih 1,700.000 tako*, za 1,800.000 Din Pa naj bi se obremenila hiša Narodne «-»k*™ s hipoteko. . — Napačno! Glasom odloka generalne direkcije neposrednih davkov, so v zmislu člena 127 uradniškega zakona oproščeni vsi državni uradniki samo od onih občinskih m Samoupravnih doklad, ki so določene neposredno na plačo. Vse ostale doklade motajo plačati. Razbojnik! ta orožnik!. V gozdu med platino in Čeralijami na Hrvaškem je bil t® dni napaden od razbojnikov neki eostil-uicar,^ po imenu Milan Borovac. Od treh razbojnikov sta bila dva oborožena s puškami, Borovac jim je moral izročiti ves uenar. V trenutku, ko jim je hotel dati še stepno uro, je zapazil v grmovju bajonete neke orožniške patrulje, ki le slučajno prihajala mima Razbojniki so pričeli bežati in tožniki so oddali za njimi par strelov. Eden Od razbojnikov je med begom vrgel puško * t?ebe- Borovac jo je pograbil, stekel za razbojnikom, ga viel in mu s puškinim kopitom razbil glavo. Ubiti rozbolnik ie bil z« letni kmet Štefan Dosan. Ostala dva njegova tovariša sta zbežala, ,Vaška tragedija. Nedavno se le v »i- «as,' Sarajeva odigral krvav zlo-«i; Hankija Breza, 40 letna žena, se Je po 7 ,*akonskem življemu še vedno ta niL ado> Omožila se ie še napol otrok »■! * vembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 410 000 kg sena in 245.000 kg slame X Dobave. Vršili se bosta naslediti) ofertalni licitaciji: Dne 19. novembra t, 1 pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave pltSa in rtpsa. — D n« 26. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbenega materijala (cementa, eternitnih plošč, apna, opeke, žlebov. Samotne moke in opeke Itd.) — Predmetna oglasa z na-tančneišfmi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. .4» Izpred sodtiža. SOBE, OREHE, rufavl, zeleni In beli fiiol kupuje »GLIVA", Ljubljana, Gosposvetska c. 3 Wolfova ulica 12. MESTO ŽENSKE IN URE - ZAPOR ALI § 171 K. Z. I. Keršič, rojen 1900 v Kovoriu, pekovski pomočnic, je obdolžen, da le ukradel dne 18. oktobra gostilničarju Jožetu Perkotu zlato uro i verižico, pozlačeno iglo in kranjsko klobasa v skupni vrednosti 2500 Din. Predsednik: »Keršič, kaj je bilo rieba toliko prič sem vlačiti? Samo še več stroškov bo... Saj je vse dokazano... V takem slučaju je najbolje, da človek prizna. Potem je tudi kazen milejša. — Ali priznate, da ste krivi?« Obtoženec: »Ne morem priznati, če nisem kriv.« Predsednik: »Kako Je bilo z uto?« Obtoženec: »Uro je brezdvotnno kdo podtakni...« Predsednik: »Kaj pa igla?« Obtoženec: »Ravno tistega dne sem jo kupil od nekega Dalmatinca.« Predsednik (ironično): »Hm, b.ra — ali Je tisti Dalmatinec tu?« Obtoženec: »Ne. ga ni.« Predsednik (Ironično): »Pa ste ga še kedaj videli... AH ga poznate?« Obtoženec: »Ne.« Predsednik: »No —ta kaj pa klobasa?« Obtoženec: »Sem jo tudi kupil, samo — ne vem, ali pri Pcrkotu, ali na trgu.« Predsednik: »Torej obtožnica pravi takole: Gostilničar Perko se je umiva! v pralnici. V kuhinji ie pustil telovnik z zlato uro In verižico. Vi ste prišli v kuhinjo k natakarici. Ker ste hotel! biti preveč ta-t-mni, Vam Je ušla po stopnicah v prvo nadstropje. To priliko ste Izkoristili za to, da ste ukradli uro, iglo ta klobaso. Ravno v trenutku, ko ste položili telovnik zopet na stol, kjer Je bil preje, se je natakarica obrnila ter je zavpila: Keršič, kaj st pa ukradel?!... Obtoženec: »Zavpila ie res — ta drug pa vse skp ni nč res.« — Priča, brhka natakarica: »Veste gospod, tkole je blo. Policijska ura le bla. Zato sm mogla vse Idi vu spravt. K sm že use ta druge vn spTaula je pršov Keršič u kuhno za mano. Pol sm pa jest zacvilila,« Predsednik: »Zakaj?« Priča: »! kaj — tnal me S« pr jev pa nlsm pstila...« Predsednik: »No. ta kaj je bilo potem?« Priča: »Hitr sm prjela eno skledo vode. pa sm mu Jo ke u ksiht zlila, pol sm pa stekla po stopnicah. K sm pršla nazaj, Je pa raun telovnk na stou nazaj djav, zato sm zauplla: .Keršič, kal s’ pa ukTadu?!’ — Pol sm ga tla prešlatat. pa se ni pustu — kar od sebe me Je sumi pa je reku: A!en oa bo noben po varieth llatov,’ — No. sm rekla: ,Ce se men na pstiš, te bojo pa gospod,’ pa sm stekla po gospoda. Keršič Je pa steku na cesto. .Jezes,’ sm rekla, .gospod, Keršič vam je mende dozno ukradu. Gospod so šli hitr u kuhno pa »o rekli: ,0 Marija, uro m’ je ukradu.’ Pol »o tek! za nim na cesto pa so ga nazaj prgnal. n« sva ga prešlatala, pa sva najdla sam Iglo pa klobaso pr nem Uro so pa še tlst večer pmesle dve pnnčke, k’ so »o najdle rev* tam, k’ so gospod Kerš'ča pr jel.« Predsednic: »Ali poznate iglo?« Priča: »Da.« Predsednik: »AH poznate tudi Klo- baso?« Priča: »Poznam, poznam, naša je... Sploh se p« on tko čudn zagovarja...« Predsednik: »On pravi, da Je vse to neresnično...« Priča: »1 kai na bo res?l« — Priča gostilničar Perko Izpove kou-formno z Marijo Balohovo. Obtoženec: »Tako! ko se mene prijeli, so šli z lučjo gledat, pa niso ničesar našli.« Marija Balohova: »SUšte gospod, ml smo najprej nega preSlatal. pol smo šl) šele ven gledat.« — Proti obtožencu: »Kai boi tajil In lagal« — (Marija Balohova se razhudi nad obtožencem In mu .bere levite tako hitro, da bi ji najspretnejši stenograf ne mogel slediti.) — Obe priči potrdita, da ie gospodinja opetovano rekla, da se je Keršiča treba varovati. — Ko je gostilničar Keršiča na cesti prijel, se je nahajal ta v družbi nekega prijatelja, zato ie mogoče, da je Keršič uro skrivoma dal njemu ta jo je fant nato vrgel proč — če ni Keršič tega že preje sam storil. — , . , Predsednik: »Alt ste bili že kdaj kaznovani?« Obtoženec: »Da, po § 523. Dobil sem 1 mesec zapora.« Predsednik: »Kal ste pa naredili?« Obtoženec: »Pijan sem bfl« Predsednik: »Pa kaj ste naredil!?* Obtoženec: »Pijan sem bil ter sem pobil neke šipe.« — Predsednik: »Keršič, priznajte, saj vidite, da nič ne pomaga — vse Je dokazano. Vidite — po čudnem naključju ste prišli na zatožno klop: Ce bi se Vam bila tt-le male udala, bi ne bilo prišlo do tega, tako pa ste sl mislili: Ker se ta ne pusti prijeti. 99 l>o pa ura pustila...« Obtoženec: »Na morm prznat...« Sodba: Kriv hudodelstva tatvine po §§ 171 ta 173 k, z. Kazen: Dva meseca ječe, zabellene z dvema samotnima zaporoma v temnici, postom in trdim ležiščem. Predsednik: »AH ste zadovoljni?« Francoske knlige. Parls, v novembru. Povojno francosko literarno produkcijo odlikuje velika raznovrstnost in pa nje-aa Intenzivnost v primeru z letom 1914. V splošnem se ie produkcija pomnožila za i in pol odstotka * vsaki panogi. Po posameznih panogah o^-adejo francoske knjige v odstotkih na: 40 % 2.6% 8 % 2.5% 1.3% 10 % 6.7% 1.3% 5.3% 12.8% 9.5% roman, povest in novelo spomine in potno literaturo pesmi dramo tu}o literaturo kritiko in zgodovino književnosti zgodovinska dela glasbo Mozofijc in verstvo gospodarstvo in financ* Wpo umetnost Ta statistika je bila sestavljena na »odlagi vseh v prvi polovici leta 1924 iz-fšlih knjig. Mesečno Je Izšlo v tem času 300 del. Prava strokovna literatura se pri tem ni upoštevala Statistika Dotrjuje. da dominira roman, ki doživlja sedaj tako vi- soko konjunkturo, kakor še nikoli. Kateri roman je najbolj priljubljen? Odgovor: Vsak dobro p:san ta napet. Doživeli smo Po vrsti velikanske naklade potopisov, športnih romanov in tudi filozofičnih povesti. , Zanimanje velikih mas je univerzalno. Reči bi se tudi moglo: velike mase se morejo vsemu prilagoditi. Značilno je za sedanjo resno dobo, da ima humoristični roman velik odjem. VauteL Bčraud (Muče-ništvo debeluharja), Arnavc itd. pomagajo s svojim humorjem in svoio satiro preko vsakodnevnih skrbi. Silno pa je padlo zanimanje za tako-zvane bodočnostne romane. Po kratki pijanosti je publika zopet realistična in kritična. Iluzijo prenese samo pod pogojem, da avtor pokaže, da sam vanjo ne verjame. To nikakor ne izključuje idealizma, kar se vidi tudi iz tega, da so mladi med pisatelji bolj ko kedaj priljubljeni. Samo pomisliti je treba na velikanski uspeh komaj dvajsetletnega liadigueta. Ce bi se hotelo odšteti dela najmanj trideset let starih, potem bi v vsakem oziru manjkala vsaj polovica. To razmerje je čisto novo in razveseljivo. Vsak roman doživlja sedaj visoko konjunkturo z edino izjemo romanov z laž- nivim sentrmeutalizmom. Pa tudi romani, ki bi hoteli samo pridigovati moralo, niso priljubljeni. Na drugi strani pa se more tudi reči, da imajo vse ekstravagance, bodisi v političnem, socialnem ali umetniškem oziru prav malo izgleda na uspeh. Večji odjem knjig pa ni povzročen samo od duševnih faktorjev, temveč tudi od velike pocenitve knjig. Za večino del velja draginski koeficient samo 25 do 45 odstotkov v primeri z živili in 6.25 odstotkov v primeri z oblačili. Preje ni bilo mogoče dobiti za denar, ki je veljal priprost obed, dobro opremljene knjige, danes je to mogoče. Luksuzne izdaje knjig predstavljajo danes najbolj varno naložitev denarja. Cesar se mnogi pridno poslužujejo. Vse luksuzne izdaje so takoj Tazprodane. Splošno daje vse prednost pred dvomljivimi ruskimi, mehikanskimi in drugimi sličnimi vrednostnimi papirji dobri knjižnici. V formalnem oziru je treba reči, da razumejo založniki svoj posel sedaj veliko bolje, kakor pa pred vojno. Za razširjanje kake knjige se dostikrat ne izda nič manj, ko za propagand« podpetnikov. Nekateri založniki natisnejo po 250 knjig v posebni izdaji, ki k) odpošljejo potem znanim literatom in znanstvenikom, da se o delu izjavijo. Iz njih odgovorov se potem sestavi uspešna reklama. Zopet drug založnik natisne 250.000 izvodov prve pole knjige in potem se razdaja ta pola brezplačno po vsem Parizu. Kdor Je prebral prvih 16 strani, ta hoče čitati tudi ostale in knjiga ie v publiko uvedena. Tuja literatura prodre v francosko publiko ie v neznatni meri. Fritz v. Unmli, Thomas, Heinrich Mann. Angennayer se prevajajo le s srednjim uspehom. Od Angležev se čitajo zlasti Conrad, VVells, Jack London: Špane! in Italijani se čitajo le malo. V tem oziru se je le malo Spremenilo. Kakor Francoz malo potuje, tako tudi malo čita tuje literature. Najmanj pa v originalnem jeziku. Od nemških se prav za prav prodajo samo umetniške knjige, kjer so slike važnejše ko tekst. V zadregi pa je Francoz vsled cene nemške knjige, ker nikakor ne more razumeti, kako da stoji zlata marka tako dobro in da je treba šteti toliko frankov za nemško marko, ko so bili Nemci vendar premagani. To !n ono. : Ime Lloyd. Bralci časopisov neredko srečavajo ime Lloyd, ne da bi vedeli njegov pravi pomen. Enkrat Je Lloyd paro-brodno društvo, drugič fene časopisa, po- tem zopet pomeni zavarovalno drušbo Ji končno se piše tudi vodja angleških liberalcev L!oyd Georges. Odkod torej to !mer Za časa vladanja kraljice Elizabete Je inv v znameniti ulici stolpa nek znani Lloy< svojo kavarno. Kavarno so obiskovali predj vsem mornarji. Zato je imel Lioyd vednC vesti iz vseh delov sveta. Podjeten. k*ko# je bil, je pričel izdajati Lloyd s svofcaS prijatelji lepega dne časopis, ki se je int«^ noval »Lloyds York«, ki je danes po Lcr .donski Gazzeti najstarejši angleški časo: Toda Lloyd se ni zadovoljil samo s časi pisom. Skoraj nato je ustanovil tudi zaw ro valno družbo, ki je dobila tudi po njemi svoje ime. Ta družba se je v kratkem čaši tako razvila, da je štela preko 2000 ushiŽ* bencev. Nato je Lloyd osnoval še paro* brodno društvo, ki je zopet dobilo po nje««« ime. Tako se je ime Lloyd razširilo po vsesd svetu in dobilo svoj sedanji pomecw -*>• Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnita% Glavni ta odgovorni urednik: Železnikar Aieksauder. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Edgar Biče movE ŽIVALI »Kaj želi Tambudza od opice Tarzana?« je vprašal opičji človek. »Bil si dober z menoj, kakor nihče tu. V zahvalo te hočem svariti,* je odvrnila stara čarovnica. »Mene, svariti? Pred kom pa?« »Maganvazam je že določil može, ki bodo spali s teboj v koči. Cula sem, ko je govoril ž njimi in kaj jim je ukazal. Proti jutru bodo prišli od plesa k tebL Ce bi bil zbujen, bi hlinili, kakor da hočejo leči k počitku. Toda oni bi le počakali, dokler bi znova ne zaspal, da bi padli vsi po tebi in te ubili. Ce bi pa spal, ko bi stopili v kočo, potem jim je naročeno, da te takoj umore. Maganvazam hoče na vsak način dobiti nagrado, ki jo je obljubil beli mož.« »Ah, to sem popolnoma pozabil,« je tiho mrmral Tarzan predse. Potem je pristavil tako, da ga je starka lahko čula: »Kako pač misli Maganvazam dobiti nagrado; moji sovražniki, oni beli možje, so že davno zapustili to deželo in odšli bog-vekam...« »O, ti niso daleč odtod,« ga je hitro prekinila Tambudza. »Maganvazam že ve, kje tiče. Njegovi »eli so urni in belokožci gredo le počasi naprej. »Kje so?« je napeto poizvedoval Tarzan. »Hočeš k njim?« je začudeno vprašala Tambudza. Tarzan je le prikimal. »Tako natančno seveda ne znain opisati njihovega taborišča, da bi našel sam tja. Toda hočem ti pokazati, bvana.« Oba sta bila v ta razgovor tako zatopljena, da nista v tej veliki temi opazila, kako se je nekdo splazil v kočo in kmalu zopet izginil. Bil je mali Bualaso, sin poglavarja in ene njegovih prejšnjih žena, sicer škodoželjen in zloben pobič, ki je imel posebno na Tambudzo piko in je tožil svojemu očetu najmanjše starkine prestopke... »Pojdi,« je d$jal Tarzan naglo, »greva takoj...« Bualaso tega ni več slišal. Bil je že zopet na vaški cesti in poročal svojemu polpijanemu očetu, kaj je zopet izvohunil. Ostali so se še zmirom sukali in skakali v divjem plesu kakor obsedeni v slavnostnem krogu. Tako se je zgodilo, da sta skoro istočasno, ko sta Tarzan in Tambudza vtonila v temni noči džungle za vasjo, odšla v isto smer tudi že dva brca sela, k sreči po drugi gozdni poti... Kmalu je bila vas tako daleč, da je bilo mogoče vsaj potihoma zopet govoriti. Tarzan je tudi takoj vprašal starko, če je opazila med belokožci tudi belo ženo z malim otrokom. Tambudza je pritrdila in pristavila: »Majceno dete. Toda v naši vasi je umrlo za mrzlico in bilo tam tudi pokopano...« Od vseh zapuščena. Ko se je Jane zopet zavedla, je stal Andersen z malim otrokom v naročju pred njo. Bolečina in strah sta se takoj zopet pojavila v njenih pote-eah. V njenih očeh je sijala brezmejno globoka galost. »Kako vam je zdaj?« je sočutno vprašal Andersen. »Ste bolni?« »Kje je moj otrok... moj otrok?« je zakričala in preslišala njegova vprašanja. Andersen ji je molel grdo dete nasproti. Ona je stresla z glavo. »To ni moje dete,« je hlastno odvrnila. »Saj to vi dobro veste, saj ste ravnotak lopov, kakor oni Rus!« Andersenove modre oči so se razširil^. Zares mu je bilo, kakor bi padel z oblakov. »To ni vaš otrok...? Saj ste mi pravili, da je bilo vaše dete tudi na krovu »Kincaide«?« »To tukaj? Ne, nikdar.« Odgovor je zvenel bolj trudno. »Kje je drugi otrok... moj otrok? Potem sta morala biti pač dva na ladji. Ta otrok mi je popolnoma tuj.« »Drugega otroka ni bilo na ladji. Mislim, da je to-le tu vendarle vaš otrok. Čudno...« Andersen se je v zadregi prestopal z ene na drugo nogo in pričel potem nemirno hoditi sem in tam. Jane je končno čutila, da je njegovo začudenje pristno. On zares ni vedel, da ji je »rešil« tujega otroka. Malo bitje je pričelo kričati, brcalo v Švedovem naročju, se sklanjalo spredaj navzdol in skoro proseče prožilo svoje ročice mladi ženi. Bila je ginjena; skočila je z rahlim krikom pokonci in pritisnila malega k prsim. Par minut je tiho jokala vase. Njen obraz je skoro izginil v umazani otroški oblekici. Potem se je zdelo, da je novo upanje pregnalo prvo ostro bolečino. Gotovo, bila je razočarana, da je imela pri sebi namesto svojega ljubljenega Jacka tega grdega otroka... Toda kaj ni mogoče, da je bil mali Jack na naravnost čudežen način v zadnjem hipu pred odhodom »Kincaide« iz Anglije iztrgan Rokovu iz rok...? Potem so jo zaposlile zopet proseče in hrepeneče oči in ročice malega otroka, ki je bil tako sam in daleč od ljubečega srca lastne matere izročen grozotam divje džungle. Tako je dala ubogemu, nedolžnemu otroku vse, kar le more dati čuteče materinsko srce, dasi je bolestno fr razočaranje tiho in zmirom znova pretresalo njeno notranjost. »Kaj nimate pojma, čigav je ta otrok?« se je obrnila k Andersenu. Ta je odkimal in zamišljeno menil: »Ce ni to vaš otrok, ne vem nobenega sveta. Rokov mi je dejal, da je to vaš otrok la le bil tudi sam o tem prepričan. Kaj naj storimo z otrokom? Jaz nikakor ne morem nazaj na »Kincaido«. Rokov bi me takoj ustrelil. Pojdite vi nazaj! Popeljem vas k morju in par črncev vas bo potem spravilo k ladji...« Ce bog hoče, bomo rešeni tako ali tako.« »Nikdar...« je kričala Jane. »Nikdar... niti za vse na svetu. Rajši umrem, kakor da bi prišla še enkrat temu lopovu v roke. Ne, midva pojdeva dalje in vzameva s seboj to ubogo, malo stvarico. Če bog hoče, bomo rešeni tako ali tako. Za mlado ženo so prišli mukapolni dnevi in noči in zdelo se ji je, kakor bi jo težilo težko in strašno breme bolečine in srčne tuge. Sama ni vedela, sta-li hodila s Švedom več dni skozi džunglo, ali cele tedne, leto dni... En sam žarek je dobrotno razsvetlil ta prepad bojazni in skrbi. To je bilo malo dete, ki se je s svojimi ročicami nad njenim srcem tako trdno oklepalo njenih mehko božajočih materinskih rok. Počasi se je zdelo, kakor bi ji moglo to malo bitje Izpolniti vrzel, ki je zijala v njenem srcu, odkar so ji ugrabili malega Jacka. Razume se, da ne popolno, toda njena materinska ljubezen je obkrožala od dne do dne zmirom jačje to tuje malo bitje z varujočimi ln pozornimi rokami. Da, če je včasih zaprla oči, in so ji sladke sanje pričarale v spomin prve dneve njene materinske sreče, se ji je skoro zdelo, da je to bitje v njenem naročju res njeno lastno dete,«.. Nekaj Časa ste le počasi prodirala skozi džunglo. Tu in tam sta izvedela od divjakov, ki so prihajali od obale v notranjost dežele na lov, da jima Rokov še ni prišel na sled. To razveseljujoče dejstvo in posebno oziri na vsekakor nežno, mlado P. n. šivilje in gospodiinje opo zarjamo, da sozopet dospeli najboljši šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji „Adler“ (Flachštef). cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila fn nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri: JOSIP PETELINE Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku! f#«ŽS 9JM hožičn^Mh ženo so Andersena pripravili do tega, da ni pretS raval hitrico njunega pohoda in je počival, kadaF koli je bilo mogoče. Šved je vztrajal pri tem, da mu je spotom| izročila otroka, da ga je nosil in tudi sicer ji ji pomagal, kakor je vedel in znal, če je bilo le trebd[ prizanašati njenim silam. Odkritje zamenjave otroka ga je vsekakor notranje zelo potrlo in nikakor ni mogel skriti žalosti nad svojo zmoto. Toda ko je bila mlada žena enkrat uverjena o njegovem odkritosrčnem značaju redke plemenitosti,' ni mogla več trpeti njegovega neprestanega obto* ževanja samega sebe. Skušala ga je pomiriti s tem< da mu je prigovarjala, da on pač ni mogel drugaSt storiti pri danem položaju stvari. Zvečer je Andersen zmirom na ganljiv načirt skrbel za kolikor mogoče udobno prenočišče. Razpel je šotor na ugodno izbranem kraju in Mozuli sq obdali taborišče krog in krog s kolikor mogoče močnim, neprodirnim plotom iz trnja. Pri kosilu je nudil Šved kar najboljše stvžf^i ki so jih omogočale ne posebno bogate zaloge in’ pa lov. Najbolj so jo pa ganili plemeniti oziri tv vljudnost, s katero je ta mož občeval ž njo. Zdelo se ji je naravnost čudežno in je padala iz enega začudenja v drugega, ko se ji je očitoval pod to odvratno zunanjostjo vsak dan znova redka plemenit značaj. Da, končno se ji je zdelo, da jd zabrisala prirojena plemenitost in njegova nikdai} utrujena skrb in dobrota vso neprijetno zunanjost. Kakor bi se sedaj zrcalila vsa ljubeznjivost njego* vega bitja tudi v potezah. — Baš sta napredovala malo hitrejše, ko sta naenkrat čula, da jima Je! Rokov že tesno za petami ln da pozna smer njuj nega bega. Andersen je takoj dobil v neki vasi olf stranskem dotoku reke Ucambi čoln in zbežal $ svojo malo drufbo po reto navzgor. Veslali so tako hitro, da niso nikjer ničes&t več čuli o svojih zasledovalcih. Toda nekega dne je bilo treba čoln zapustiti! ker je ostri tok zmirom ožje reke onemogočil vsa« ko nadaljno vožnjo. Potonili so zopet v džunglo. (Dalje prihodnjič.) AVTO VOZI BREZ BENCINA KURI Z OGUEM ZAHTEVAJ PROSPEKTE JUGO-HAG LJUBU ANA BOHORIČEVA ul. 24. TEL 560 Prvorazredni moderni brzopisalni stroj StneiMcr-Becord Vrhunec finomehanikel Zastopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1. TTF3T1 U. SKAL1CKY : ,,Kletai*SitVO“, strokovna knjiga za vinske trgovce, gostilničarje, vinogradnike i. t. d. Strani 200. —■ Ve*, celo platno Din 72'—, broi. Din 60'— (s 85 ilustraoijami). ')r. A. ŠERKO: »»Anatomija živčevja", za zdravnike in medlcince. Strani 304 (s 100 Ilustraoijami). Ve*. Din 160’—, broš Din 150 —. >i. PLEČNIK: „Repetltori| Anatomije**, 1. del: Skelet. Vademeoum za kolegije in rigoroze. Strani 80, broš. Din 24'—, \LUST-DOKLER; „Vojna Z Juflurto**. Strani I -3. Bros. pin 16’—, ve*. Din 22'—. Zahtevajte cenik! BURROUGHS: ,,Tarzan, vin op!ce“, roman. Strani 304. Broš. Din 30'-, ve*. Din 86‘—. BURROUGHS: ,,Tarzan in svet“, roman. Strani 300. Broš. Din 30—, vez. Din 86'—. MEŠKO KS : novele Strani 144. Bros. Din 18'—, vez. Din 24'—. FE1GEL; ,,Domače živali**, humorističen spU Strani 72. Broš. Din 10'—, ve*. Din 15'—. LIPOVEC: ,,Spodobni ljudje**, petero enode-iank. (I., II., 1IL, IV. In epilog skupaj,) Broi. Din HO'—, vez. Din 36'—' Zahtevajte cenik! Speciialist za sorske čevlje in Jahalne škornje P. LUKAS. Ljubljane, Sv. Petra c. 7. DRVA trboveljski PREMOG H. PETRIČ UUBL3ANA Gosposvetska c. 8 Telefon 343 KUPUJTE pri onili trgovcih ki oglašujejo v Narodnem Dnevnika MAL! OGLASI za gospode in dame K EL C, Maribor, Stolna ul. 5, fsdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. MK nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000•. se Deteljno seme, fižol In sobe kupuje Sever * Komp.. & J7* Ljubljana, fflj Wolfova ui. 12. velika prazna soba ali 2 majhni, svetli z električno razsvetljavo, če mogoče s separatnim vhodom od juž. kolodv. do Rimske ceste. Ponudbe je poslati na upravo Usta pod: »Zračno 17«. Mm odd*|iilcev in odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in premičnin dobite proti mali odškodnini pri »Posredovalcu« Ljubljana, Sv. Petra c. 23 vee oseb na boljšo brano. Natančneje s< v upravi lista. domačo poizve Jesenski gonit moški tn žaket s telovnikom, VjM dobro ohranjeno »e ugodno proda. Karier ver« uprava lista. znamke »National« (hebel) dobro ohranjena, *e po ugodni ceni proda. — Natančneje s« poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani. kako malo te stane mali oglas, izračunaš lahko sam, do 20 besedi 5 din, vsaka nadaljna beseda pa 30 para. Kajie lo? naprnm uspehu, katerega tem potoni dosežeš, ako imaš kaj prodati at* kupiti, posoditi ali izposoditi, poduče-vati, dopisovati ali ženiti Re, ne premišljuj, zdrami se in ne čakaj ter oglasi se, da vsakdo v*, kaj hočeš ali iščeš. Ib se dobro vpeljan potnik papirne trgovine, ki bi bil pripravljen it prevzeti dobro idoče 3 mesečno Msijsko blago proti previsi^. Jiaelov oti «o*a?l Mitu Pano eeUiiie vse vrste gumijaste robe, kafcoi tudi popravila galoš sprejem« po najkulantnejših cenah Pete* Škafar, Ljubljana, Rimska c. lij, ieeo soiio srednjo z dvema posteljam* M dva solidna gospoda sa isii za takoj Ponudbe na uprtvf Usta pod j »Takoj*. mala preprosta »°bica v Srt-dini mesta. Ponudbe na uprav/ lista pod »Sob»». IMii c 150 do 200.000 Din kapital* se išče *a trgovino simo na veltko (2 dobro vpeljana predmeta) v Ljubljani s sodelovanjem v pisarni. CenJ. naslov^ pod šifro „Dober predmet" n« Aloma Companv, Ljubljana, _ Prazne stenice od »Juhana« kupuje družbi »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13j se I9j v sredini mesta Maribora n< novo renovirana kavarna z el« aantnlm separejem «11 »Antej rlcan bar« r. velikim p&rkotf in ■ stanovanlem 4 »ob * | tiklinami «» takojšnjo Vseli ca ceno 225.000 Din. Cen ji ponudbe n« kavarno i f- , ir