Janko Sicherl
Kje so tiste stezice...
VroČega dne sredi poletja so sopihali iz doline o planinski breg gospodje pla-ninskega drustoa ter se trudili, da bi čim bolje markirsli planin&k& pofa in sieze. V  primernih  razdaljah  so  mazali   iivo-rdeča  znamenja   (markacije)   na  debla, poslopja, plotooe in na druga vidna me-sta. Sredi rdečega  obroča  pa se     ^^ je belila okrogla Hsa, ki je oidna   ^^^ deloma tudi ponoči. 7Va razpotjih   ^^J pa so postaoili kažipotne tablice, Na teh rdečih lesenih tablicah je bilo napisano z belo baroo ime kraja ali planinske koče, do katere uodi pot ali steza. Bele puščice so kazale smer, pa tudi čas lioje je bil označen na tabli.
Turisti, čtani markacijskega. odseka, so po tnid&polnem delu, zadovoljni odsli zopet domoo ier spotoma z oelikim veseljem srečaoali žvua znamenja, ki kažejo tujcu pravo pot.
VršičnikoD Toinaž, ki je pasel žioino nad potjo v gorski jasi, pa je zoiška gledal te nove *farbce* ter rentacil: >Kaj pa je treba teh komedij! jaz ze oem za pot.t Vzel je nož ier si preganjal dotgčas s tem, da je izre-zaoal kolobarčke, z oeliko gorjačo pa je klestil in sklaiil marsikatero tablo ter jo skuril na pasi.
Jeseni so nenadoma opoklicali k vojakom Tomažeoega oceta. Tomaž je moral poprijeti za marsikatero težko delo doma in v gozdu.
Nekega dne se je pri delu v gozdu mocno poškodoval na glaoi, da ao mora/i posluti po zdraonika o dolino.
Gospod doktor, Ijubitelj planin, je rade oolje odsel na pomoc o hribe. V dobri oeri, da gre prao, je stopal brez skrbi za markacijami, Češ: »Bo že prao, saj so mi v dolini dejali, da so markacije prenooljene, razpotne tablice na rnestu in tako bom ze nasel k VrŠičniku, čeprao še nisetn bil tam.* Toda ztnotil se je dobri mož.
Ko je srecal ženico, ki se je oračala s planine, kjer je nabirala gorski mak, jo je oprasal: >No, mama, ali je še daleč do Vršičnika?<
»Gospod, po tej poti ne boste prisli tja, zasli ste previ&oko, na razpotju bi morali na desno. Ako se Vam mudi, Vam pokaiem bližnjico.t
>Pro&im, bodite tako dobri. Res, rnudi se mi, ker moram k ranjencu na. Vr&ič.<
MraČUo se je že, ko je stopil gospod doktor v Vršičnikouo hiso. iOpro-stite,< je dejal *zaka$nil sern se. Nisem mogel prej priti, ker sem Šele po-poldne prisel iz me$ta. Takoj sem odšel k Vam, pa sem žal zgrešil pot, sicer
135
bi bil že daono tu. Neki nepridiprao je razbil razpotne table. Mu born ie pornagal. Naznanil bom oblasti.*
Tomaž je ob teh besedah pozabil irenutno na v&e bolečine. Nekaj ga je zapeklo pri srcu in molče je prenašal svojo bol ob zdraoniški ponioči, pa tudi pozneje je odano čakal okreoanja. Večkrat se rnu je sicer Še sternnilo pred očmi, oidel je same rdeče kolobarje, a trdna naraoa je premagala ose — zdraoje se je kmalu ornito.
Zdravnik je res naznanil orožnikom. tia je nekdo uničil markadje in tablice in prosil, naj občina razglusi, da je to kaznioo.
Z oeseljem se je Tomaž napoiil proič po.okreoanju zopet z doma med soet — d cerkeo k maŠi. Po maŠi je občinski mož razgtasil:
Naredba o markacijah.
§  t.
Poti, steze in smuške smeri, ki služijo iuristooskemu prometu in smu-Čarstou, se zaznamujejo takole:
Za orientacijo se postaoljajo barona znamenja (markacije), kaiipotne tablice, tablice za slepe poti in smerna znamenja.
§ 2.
Prepooedano je uničeDanje, odstruniteo, poškodooanje in neupravičeno po&tavljanje ali nupraofjanje u§l. popisanih orientacij&kik naprao, fcafcor tudi postauljanje drugačnih znamenj za iuristične in druge narnene.
Koncno je naoedel mož tudi kazni, ki jih določa zakon za tistega, ki se pregresi, da unicuje markacijske napraoe: denarna kazen od 10—1000 din ali zapor od 1—20 dni,
Tomažu je kar sapa zaslajala, ko je poslušal to naredbo. Zdelo se mu je, da gleda občinski mož prao njega, zulo se je skriuoma izmuznil ler se izgubil domov. Skrbelo ga je, da ne bi njegoot gre/ii pri&li na dan. Trdno je sklenil, da bo odsiej pustit o miru *farbce<. Pokora je bila itak dooolj oelika, lahko pa bi izgubil žiotjenje. ako ne bi takrat, ko se je ponesrečil, g. zdraonik še prisel praoočasno na pomoč.
ie
Pozno jeseni so zopet prišli gospodje iz doline. Tokrat so iskali fantiča ki bi jim pomagal pri markiranju zimskih potou. Oglasili so se tudi na Vrsiču. Tomaž je bil takoj pripravljen, da bo zaznamooal smuške steze. Nosil je trikotne tablice, smerna znunienja, ki kažejo smer smucarjem. Prao Dseč so mu bile tične tab- h*««^^ lice. Spodnja in zgornja tretjina je rdeče baroe, o sredini pa so I "^^ iablice bele. Stnerne tablice so pričor-stdi d oišini 2 do 3 m na \0^*00'^ dreoesa ali na kole, da jih sneg ne zakrije. Tomaž je plezat urno kakor oeoerica. Vsi gospodje m ga hoalili. V zahoalo so mu daii dobro malico in g. načelnik markacijskega odseka mu je sfisnil &e par dinarjčD d rofco refcoč:
tNo, ti si že fant od fare, ker se zanimaš za planinska pota. Vem, da boš spostooal in oarooal znamenja, ki si jih sam postavil, saj so markacije važna in koristna napraua za pospeŠeoanje turizma in smučarstoa.<
Tomaža so ganile te besede in skoraj ihte se je zahoalil dobremu gospodu in tnu obljubil, da bo tudi on postal pravi turist, zrnoen pa si je mislil: >Ej, gospod, če bi vedeli, kdo Vam je razbil proe table, bi goiovo izbrali kakega drugega fantiča za marfciranje.< No, pa to so bite le hipne mi&li, zakaj Tomaž je ze z dejanjem pokazal, da stopa po praoi poti poboljsunja.
136