163. itev. Pavialnl Vranko v drZavi SHS. V Uubllani, v torek 20. Julija 1920. raxen Po^tietjka ■ oneva po prazniku *k *lan opolrcn. Uredništvo je v Ljubljani, fwnciskanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. nwe frankirati in pod-Rnt61-86 jih ne pri' • nokopise se ne vrača. %iasi; Prostor 1 mm X K 1-20. Uradni pspr- posamezna štev. 1 krsno. Leto KV. razglasi ^ n 1 ur tir« • a’ Polano ter no-p j ,si' prostor K 1’60. mik m ab HHfck. laMJI ■ J® F g. v flHHB? aHHB H iBiBriii Bb yjSk BmImP Vecjem naročilu popust. srr, -Ht-vaaBagB Nevarni klerikalizem! M, , . K,erikalcl !!beralcl in komunisti — politični bratci! eiikalizem in n.epova diktatura!) službe, brez kruha. Liberalci ploska- iygoii@v. secliaino - damoltrsišiiia stranka Narodno predstavništvo in vlada. Telefonska St. 312. Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poitnine proste. Upravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiica št.6/1., Učiteljska tiskarna. pa vse v aktih. ie zad' 'e deloma zrcali to !- xm Se na srjegna Anasa skrita n na^or)icenesra miiiuie™ kakoh "liznifah? v sn°-»» orer.h-a„, ,° dn'- kmalu kn!ej kar‘ ukradli eosuodie kleri-rekoč 7a'tn •* ktrarno in io tako-T0 ie \a^oni godali svoiim lmdein. ,e b’'0 v Kranjski gori. To ni s.ucai. ki ie Drisel na dan e* ko ie vse delalo zn p^atnlien Iz tiste d *narod«. _p'edno so se klerikalci polastili so silno »Večernem Liso dolžili soci-iih grehot. — 'Oliševiki«. — ,n nemrCr^ u"»lMWvaH vse mogoče °et Hn je d?brote. če orideio vse v. “‘C‘maici polastili natolcevar n”1 v Sloveniii. so silno V »Večernemu '»'iste hLk ,.°Ven.CUa so dolžili soci Kriea,i ’a b,01! zaničevanih grehot. -* 3,1 so kakor naši »boliševiki« ! lUfiof »»M »r W nem~ S? obliubovali Det do S! dMbJote- če oriaeio zo-ra*mere ade\.Nase neresne politične ^i,e- Dol'i««**l1fn nanosIed onemoeo-Vs«komnr • SC vse oblasti- dasi ie več veaLL ; da, že davno niso ^°če volitve8!.• v deželi- Bo- vedn b S, 'll1 fvlačuiek) kakor Vsak nni;^x - odo D0trdile to. — j ve- vedo !n ^-aib,ecedar nri nas t0 * d? z rtasJL1 ,klerika!ci sami. To-viti. kar So ’ ^skufai°.Z0Det nr;Dra~ ^fre^fl} i iradn* mJ” *?ed voin° ; v; "k.^ore danes poki stati le se oni. ki Drodaia za revnohsk!edi>StaS' C' danie leče V državnih 00/sak' mečo?«k t • arzavnih oodietiih 21 brezobzirno na cesto zaun-JRe ;sociialno demokratične stranke. Suh avTlini. denarjem podpiralo in • vencifoniralo svoie organizacijo. ^*®rika!na diktatura ie na Dohodn. liber^rf-f '! mo.re 0ui^eti z uspehom ? delana št??*?*®' ,°.mHe čist<> raz-iem n: vt r' pralci z dr. Tavčar- Jiadar kWik rSkak) vsi navdušenl. 'iudslco dS i]'ZCT^ nasiIno fePta “ Klerikalni ienie libeS S° v veliko d™ada-^vd. nfflS,•SrOS0r t<-|ni Pošteno ime zavrgli in list pre-Jedinjenje«. Po tem »Ujedinje-slovenščino Petrič, girani in no-. -'epeiu, 1 “komunist«. Pod nadpisotn ^ 5apiSa,OVo m°drovanje« je v 4. števil- ?' feU de vem ali Petrič a,i Urbaii-repa Polcniično zmašilo brez glave in l’®* Iti ip V katerem zagovarja nesrečni 11 in v Spravil tol>ko poltenih ljudi cb s^aj tuc] nesrečo. Dosti teh ljudi zrihaja ,Ve^uiej0 ' , lnen'> nai Jim pomagam. Pripc-a!wstVo’ so Pr>^i v železničarsko 0(j*0 ^er n‘so dobili nobenega poziv- 5 SegamVOra’ kier saino maici° z slavami vSe . 10 v L H . as1o . so »komunisti vam l haJajo ftSr- de2niearska V 1 Iezničariih ie pokazala 2e-m*16 iuln \on^erenca v Zidanem mostu J j^vaio Z 92°’ k]er je od 59 dcleKatov i,h 6 mož , ' niim 53 in le 6 za nie- Ti- " ■ e’ * so krivci usodnega zla, ki m . Prenašati slovenski že-°li se upirajo ti Petričevci tudi brez okrepčila . . . ljudje, ki sitnih nadlego- ,Ie ^etrigj JKakšno zaupanje vživajo reviziji blagajne. Ce se revizija izrede, bo bruhnil smrad do neba! Takrat se bo »modrovalo«, gg. komunisi, ki ste že danes znani kot nepreposljivgvl lažnjivci denuncl-Jantje in obrekovalci. Mislite, da ne poznamo tistih tajnih brošur Vaše komunistične centrale, pisanih v nemščini, ki dajejo navodilo za vašo agitacijo. Tani stoji črno na belem, da je laž in pa obrekovanje posameznikov izborno sredstvo komunistične agitacije. Pa pišejo »o ujedinjenju«! Kakšna ironija jc to pri teli ljudeh Na Vukovarskem kongresu so se komunisti stepli med seboj.. Hrvatske in Hrvaške »delegate« so izrinili. Belgrad je diktiral. Berite zagrebško »Novo Justino«, ki je komunistična, kako sodi o bclgrajskih prenapetežih! Pravili so ml, da so srbski komunisti z brahijalno silo razgnali ponočni sestanek hrvaških in slovenskih komunistov v Vukovaru ter jim pretili celo z noži! To je krasna bratovščina! In tem ljudem naj še kaj verjame pošteni slovenski delavec in železničar? Lepe uspehe bo žel, če bodo tl ljudje sejali po njegovi njivi! Železničarji, čas je, da pomedete z ljudmi, ki so Vaši Škodljivci in ki so jin Vaše koristi — lanski sneg! — Abdltus. (Vesti L Dl1) VOJNE M PD IUOOSLAVFJO IN ITALIJO NE BO. Praga. 16. Glasilo liudske stranke »Čech« se nadeja, da bo konferenca v Snaii nvaževala oravlčne zahteve lugoslaviie. Ni notreba. da bi se iz teh konfliktov nrlčela vojna. »Narodni Politika«, zastopajoča narodnodemo-kratske interese, ie ttveriena. da navzlic razburjenosti ne ho voine med Tucoslgvito In ltaH!o Bilo bi nrestraš-no In nerverzno. kar naibolle čutHf) sinovi čefioslovaškesra naroda do oboroženem konfliktu na Slovaškem. SPOPADOV PRI RAKEKU NI BILO. Liubliana. 17. Liublianski dopisni urad le od merodajne strani pooblaščen k izjavi, da so vse vesti listov o snonedn inposlovenskih in italijanskih obmejnih straž nri Rakeku neresnične. NADAL.INI IZGREDI ITALIJANSKIH NACIJONALISTICNIH HUJSKAČEV. Spit. 16. Potniki, ki prihaiaio iz Zadra in Šbiebnka. prpoveduieio o vandalskih in nemožnili činih, ki so iih snoči tamkai izvrševali italiianaši. Italianske tolpe v Zadru so najprej napadle na Stari obali več Jugoslovanov. hudo so poškodovale uradnika Karumana. uradnika Ivatiča, Zagrebčana. bančnega uradnika Schvarza. Potem ie tolpa opustošila m oplenila Srpsko štedionico. Jadransko, banko, knjigarno in več jugoslovanskih trgovin. Ponoči so napadli lopo vesllja-škega kluba Lopo in čolne le požar popolnoma uničil. — ^ Šibeniku ie italijanska tolpa snoči provocirala. Nocoj so aretirali kakih 50 naših ljudi, katere so potem v zaporu Dreteoali. NACIJONALISTICNIJZGREDMKi V PULJU PROTI SOCIJALISTOM. Trst. 16. Listi poročalo iz Pulia z i dne 16. t. m. Preteklo noč so napadli prostore Cirkola giovaniie socialista di Mome Grande (društvo socialistične mladine). Napadalci so bili isti, ki so prelšnii večer sežgali Narodni dom v Puliu. Razbili so okna, razmetali vse akte. uničili sliko Lienina In izvršili razna druga vaudalistična deiania. Med delavci vlada vsled tega veliko razburjenje. 15. t. m. so se demonstraciie v Puliu nadaljevale. — Narodni dom ie še vedno gorel. Zvečer je prišlo do novih demonstracij Italijanov ored stanovanj Jugoslovanov. Ponoči od 15. na 16. ie močna skupina mladeničev napadla sedež hrvatskih društev na Monte Grande. Ob dveh ziutrai ie odšla pred hišo odvetnika Zuccona. kier so s silo odprli vrata. Mladeuiči so opustošili stanovanje in pisarno. BOLJŠEVIKI ZASEDLI VILNO. Kovno. 16. Litvanska brzojavna agentura noreča: Boliševiki so zasedli Vilno in so crodrli do okolice Landvarova. koder strelailo na litvansko voisko. Poliaki se umikalo proti Voronovu in Grodnu, Od pristojne diplomatske strani so uvedeni koraki za osvoboditev mesta Vilne. PREVRAT V BOLIVIJI. Iz San Tiaga de Chile prihajajo vesti, da ie Izbruhnila v Boliviji usta-la. Revoluciionarii. na čelu iim član republikanske stranke. Batist Saavč' dra. so zaieli ministre in predsednika. BIVŠI OGRSKI SOVJFTSKI KOMISARJI GREDO V RUSIJO. Dunaj, 16. Kakor poročajo listi, le uporabil dovoljenje za odootovanle na Rusko razen Bele Kuna samo še bivši liudski komisar dr. Varda. — Vožnja se bo vršila skozi Čehoslova-ško in Nemčijo in nrve dni Drihodnie-ga tedna se izvrši oddaia Rušiti. ITALIJANI U VI DEV A JO. Belgrad. 17. Današnja Politika" piše: Italijanski opravnik g. Galanti je danes posetil namestnika ministra za zunanje stvari g. dr. Ninčiča. Trdi se. da le bil ta pot g. Galanti mnogo ljubeznivejši in pomirljiveiši. Po poročilih iz Rima se sodi, da so od včeraj začeli v Italiji uvidevati, da za poslednje neljube dogodke ne pade krivda na Jugoslovane. UPOR V ITALIJANSKI VOJSKI. Belgrad. 17. Iz Rima poročajo: Batalion berzalierov v Mantovi se ie branil oditi v Albanijo, akoravno so jih niihovi častniki prosili in nazadnje obečal'. da iih ne bodo poslali v boi. temveč samo na kantoniranie. ' Vsi napori častnikov so bili brezuspešni in vojaki so ostali v svojih vojašnicah. Iz stranke. Vse zaupnike aoozariamo na sestanek. ki se bo vršil iutri (v torek), dne 20. t. m. ob 20. uri v mali dvrani »Mestnega doma«. V torek, dne 20. t. m. se bo vršila seia centralnega odbora »Svobode«, kakor tudi.vseh odsekov in podružnic Ljubljane, Šiške. Vodmata in Viča. Vsi odborniki nai se zanesljivo udeleže: Seia se vrši v društvenih prostorih ob K uri zvečer. Dogodki na Reki. Reka. IS. Po informacijah iz krogov reškega Consiglio Nazionale so adfntniSh ativne oblasti v Ponueliek soglasno z D’Annunziiem in z vojaškimi oblastmi začele preiskovati glede prvih sto Jugoslovanov, ki iih moraio izgnat;. Ta svoi kerak moti-v»aio s tem, da so niihovo 'oivanie na IvOiCi do danes dobrohotno toleri-lali. da pa niihovo delo za itnioslo-vensko propagando comenla veliko nevarnost. SO od te stotine ie že ob-veščenih o tem. da ie niihov izgon v teku. Za ene Jugoslovene. ki so pri-1 padniki mesta, in za druge, ureti ka- terim niso podvzeli nobenih korakov, sedai razmišliaio. na kak način da bi onemogočili niihovo bivanie na Reki. V četrtek ie bila ustanovna skupščina Domorskeea senata v prostorih pomorske vlade. Reški Consiglio Nazionale ie organiziral ta senat v svr-ho zaščite in pospeševanja reškega gospodarstva. Senat ie konstituiran pod oredsedništvom dr. Francesca Via. S te seie so odposlali brzoiavko pomorski oblasti v Trstu, drugo pa ministrstvu industrije in mornarice v Pimu. V četrtek se je vršila hišna preiskava v trgovini g. Prelca v Via Trieste. Pri preiskavi so našli avstrijsko vojaško čepico z jugoslo-vensko kokardo; razen tega so našli dve jugoslovenski zastavi in zastavico z napisom: „Reka, Zagreb", ki je gotovo še iz onega časa, ko so Rečani napravili izlet v Zagreb meseca julija 1914. En član obitelji gospoda Prelca ie bil odšel na fronto. Ko so D’Annunzievi vojaki to videli, so streljali nanj in ga na mes*u ubili. Da prikrijejo svoj zločin, so potisnili mrliču v roke puško in odšli, da to prijavijo, češ, da je nanje streljal s strehe. V času, ko so na Reki vladali zavezniki, so reški Italijanaši posebno mrzili to obitelj ter so njeni člani večkrat morali na policijo, d-f so jih zaslišali. Sedaj so končno našli priliko, da popolnoma spravijo s peta onega, o katerem so mislili, da je bil toliko na potu italijanstvu mesta Reke. Ako bodo stvar gonili tako dalje, bo Reka kmalu popolnoma italijanska. ker bo moral en del našega naroda zapustiti Reko. drugi del pa bo moral vsled terorja vlade zatajiti svojo narodnost. Pripominjamo, da Je brzojavko na Wilsona. s katero se zahteva pripojitev Reke k Jugoslaviji. podpisalo 20.000 reških meščanov. Naj delajo sedaj Italijanaši .ar hočejo, reško vprašanje še vedno ni rešeno. Pri njegovem reševanju se bodo morali ozirati na teh 20.000 podpisov, na reško organizacijo socialistov, na Gothardijevce in na pristaše Zanelle, od katerih niti eden noče, da se Reka pripoji Italiji. O DOGODKIH NA REKI. Praga 17. Julija. Božo Lovrič objavlja v ..Narodnih Listyh“ razgovor s splitskim županom dr. Tartagllo, ki se je o splitskem vprašanju izjavil takole: Ako odločilni faktorji prav razumevajo velike interese Jugoslavije, morajo takoj ukreniti potrebno, da spojijo Split po železnici s seve-rom in vzhodom države in da čim-prej zgradijo splitsko pristanišče. Jugoslavija potrebuje za uvoz in izvoz veliko pristanišče. Ali more biti to Reka, je danes težko povedati. Naj bi bilo kakorkoli, tudi ako bi Reka ostala Jugoslaviji, bi ne zadostovala za veliko jugoslovansko trgovino. V Beogradu so ljudje, ki so za to, da se zgradi pristanišče pri Neumu in Kleku. To bi bila blaznost, ker ima Split vse naravne pogoje, dočim bi se morala luka nri Neumu in Kleku graditi z velikimi troški in izgubo časa. Split pa bi bil lahko ne samo velik jugoslovenski emporij temveč s svojo okolico tudi indn-stnish cerurum. Da se to uresniči, je treba micijative in strokovnjakov. o je za Cehoslovake veliko polje sodelovanja. Split je to začel, ko je s pr?-,ko „Elektro“ ustanovil skupno zadrugo. ŠPORT IN TUP?ST!KA. Wiener Sporslub - Ilirija. Slavno občinstvo se opozarja na veleinteresantnl nogometni tekmi, ki se bosta vršili med . Wiener Sportklubora in Ilirijo jutri in v s’ sredo ob 19. uri na prostoru Ilirije. Vstop-' niua: c-edeži r.o 24 in 16 K, stojišča 10 K, za ! dijake in člane (!e v predprodaji na pro-! stom Ilirije) fi K. Pred tekmo oba dni promenadni koncert. Predprodaja vstopnic v drogerili Kunc, Židovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Tekme se b:;3o vršil® ob vsakem vremenu, Piran '2 « APRIi Stev. 163. Dniviie vesti. Dvignimo se nad vsakdanjosti! Socilalno-demokratični program zahteva sociializem. O tem srno vsi na rasnem. Sociializem ie cili delavskega eibama. ki se ca oklepalo široke mase razrednozavedneca oro-letariiata. Naš program pa obsega tudi minimalne zahteve, to ie izboll-šanie delavskega položaia v sociial-tiem pogledu, da se okrepi za razredni boi. Če bi mu pravili le o sociializmu. Da ca pustili, da propada, bi s tem uničevali ne kapitaliste, ne izkoriščanje. ampak delavski razred. Mi stojimo na stališču, da treba dvigniti delavstvo mu dati pomoč, zaslombo tn živliensko moč. da se uveliavi kot razred. Za temi cilli poidimo in pustimo klerikalne in komunstične laž-nike. da lažejo frazariio: zakal Dre« oir z niih osebami nam ni v čast, Mi hočemo delati, hinavske fieurante zavrnimo le z dokazi in njihovo neresnostjo. »Rdečemu nraDoru« v zadoščenje! Dalie časa sem bil že namenjen odgovoriti Rdečemu praporu zaradi nieeove posilienosti. oa sem mu še vedno prizanašal, ali zdai pa mora tudi temu biti enkrat konec. Samo nekai bi rad vprašal Rdeči prapor, iti sicer: kako se predrzne nam večini sodrueom socitalno demokratske stranke usiltevati svoie laži v roke. Ne maram se prepirati s ko- 1 munisti. ali sploh s tistimi, ki se zbirajo okolo Rdečega prapora, povem 1 iim pa samo to: Ako hoče buržoazit-ski Rdeči prapor med nami iskati naročnika, potem bo prekleto slabo zadel, kaiti tukai pri nas v Cellu tla niso zani. Tukai smo zvesti sodrugi. oziroma člani sociialno demokratske stranke, zavedajoč se svoieea položaja in pravične naše stranke ie se ii ne bomo nikdar izneverili, vedno pa bomo stremili po Doti. po kateri pridemo v resnici do cilia. Ali mogoče mislite, da se da tako hitro pozabiti. kar se ie godilo v času stavke? Ali Vam ie pa tudi znano, kdo ie bil kriv poloma stavke. Ali tudi mogoče veste, kdo ie začel razdor v stranki? Kdo 1e kriv vseh teh žrtev v tem času. — Kie ste. velikodušni in obrekljivi komunisti kova Večernega lista? Mi celjski kovinarji in tudi droge stroke oa kličemo živela J. S. D. S.! Edino tebi hočemo ostati zvesti. ker v tebi vidimo nepremagljivo moč in resnost, Rč. sestanek vseh Igralcev S. K. Svobode se bo vrtII v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pal T. url zveSer v društvenem lokala. Sestanek }e važen, zato ie dolžnost vsakega, da se ga udeležL — Kapetan. Pozivi Poživlja se, da se do 25. t. m. gotovo Javijo v svrho evidence Narodnemu .svetu v Velikovcu vs! oni, ki so bili primorani zapustiti glasovalno cono B (Celovec) ali blU iz nje Izgnani. Borovlje, dne 16. julija 1920. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem za pomoč v moji bolezni vsem sodrugoin elektrikarjem, ki so ml darovali vsoto 291 kron. Franc Slapšak, Loke 20 p. Trbovlje. Verižen]« s sadjem. V zadnjih dneh je na ljubljanskem trgu mnogo sadja na prodaj: hruške, jabolka, marelice, sliv«, češplje, breskve Ud. Sadje je večinoma Iz Banata, kjer ga je sedaj baje toliko, da se dela Iz njega gnoj, ker ga zgnije velike množine. V Ljubljani pa prodajajo letošnje sadje po silno visokih cenah od 17 do 18 K kilogram! Branjevci pokupijo večinoma vse sadje in seveda, da kaj zaslužijo, mu še primerno navijejo cene. Nerazumljivo nam je, kako morejo biti ravno pri nas cene sadja tako visoke, ko je vendar v Jugoslaviji zgodnja sadna letina tako Izvrstno uspela, dočim se n. pr. na Avstrijskem prodaja kilogram jabolk le po 5 do 7 nemškoavstrijskih kron! Na vsak način so cene sadju pri nas — kakor so bile pri črešnjah — visoko pretirane. Saj ie vendar kilogram moke vse kaj drugega kot kilogram hrušk. Tu je treba na vsak način oblastveno ceno regulirati! Dramatični odsek »Svobode* i* Ljubljane prosi sodruge in sodružice za rekvizite, ki bi se rabili pri dramatičnih predstavah in sicer: posoda. stare slike, skratka vse. kar se nri predstavah rabi. Gotovo imate sodrugi kai takega doma. Id ste že zavreli, na odru bi se Da lahko porabilo. V ta namen upamo, da nam bo naše delavstvo stalo ob strani ter nam nanrošene stvari darovalo ali po nizki ceni prodalo. Kdor ima kako stvar, nai se zglasi v društvenih prostorih, Selenburgova ulica štev. 6. !(. nadstropje. Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolezni in uboštva. Po zadnji statistiki se Je spilo na Kranjskem v enem letu 5 milijonov 500.0000 litrov žganja, 13 milijonov litrov piva in 15 milijonov 200.000 litrov vina. Za to množino alkoholnih pijač se je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo za opojne pijače vsako leto blizu 100 milijonov kron, a zemljiškega davka plačamo na leto kake 3 milijone kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako ieto 2500 milijonov kron. To je več kakor je leta 1913. Izdala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem in na morju. Alkohol slabi razum, valj« In spomin. Duša sprejema s pomočjo možganov slike zunanjega sveta. Če so možgani po alkoholu zastrupljeni in oslabljeni, tudi duša ne more razumno delovati, človek izgubi trdno voljo, postane omahljiv in nezanesljivega značaja, surov in velikokrat nasilen. Spomin polagoma rek* oslabi, velikokrat se tudi popolnoma Izgubi. IV. madsavezsdika koalereuca za proučevanje vprašani, tičočft se vojnih Invalidov, bo letos v Bruse!ju (Belgija) od 19. do 25. septembra. Kraljevina SHS ie na to konferenco oflcilelno vabljena. Predmet konference bodo razprave o 'invalidskih zadevah, zlasti odškodnine, nameščenja, razmerje med zdravimi In Invalidnimi delavci, invalidske organizacije, mednarodno varstvo invalidov In tuberkulozni Invalidi. Posebno važnost bo Imela razprava In razstava delavnft protez la mehaničnih i pripomočkov za delo. — Ministrstvo za' socialno politiko vabi na to konferenco vse, ki bi se hoteli te konference udeležit! morebiti s kako razpravo ali predlogom ali tamkaj razstaviti kak mehaničen pripomoček za Invalide. Priglasitev je potrebna do 24. julija t L Prlglase sprejema in vsa pojasnila daje za Slovenijo poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek v Ljubljani Kul Ilira. Razpis častnih nagrad. Matica slovenska je razpisala i. 1918. pot častnih nagrad in sicer: 3000 K za pripovedni spis ki mora biti po vsebini ta obliki dovršeno in vseskozi umetniško delo. Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol. 2000 K za Izvirno, vsem zahtevam dramatske umetnosti ustrezajočo dramo, kI Izpolni v gledališču en večer. 3090 K za najboljše Izvirno znanstveno delo, ki poglobi In razširi spoznavanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, naTodopiala. literatur«, umetnosti. geologije, favne, flore Ud. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih ped in bodi zamišljeno kot samostojna knjiga. 1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 6 tiskanih pol Prednost imajo spisi, U se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivimi problemi znanstvenimi 1500 K za poljudno znanstven spis lz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki obdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka. Delo Izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami. Ce Matica ne prejme pripovednega spisa ali drame, ki M ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma zadovoljujoč krajši pripovedni spis, prvo- : vrstno enodejanko ali dvodejanko, bo na- j gradila tako delo s sorazmerno manjšo na- I grado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en gledališki večer, na primer tri enodejanke, ali eno dvodejanko ta enodejanko. Matica utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurenčna dela ne prišli v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi ta vredni objave. Take spise bo Matica sprejela in nagradila z običajnim! honorarji. Pisatelji prejmejo za častno nagrajeno konkurenčne spise tudi običajne honorarje. Svoje spise naj opremijo z gesli ali psevdonimL. Te psevdonime oziroma gesla naj napišejo na zaprte kuverte. V zaprtih kuvertah naj bodo njihova prava imena. Rok za vladanje rokopisov poteče s koncem 1. 1920. Na ta razpis opozarjamo slovenske književnike vnovič. Vladimir Levstik: Višnjeva repatica. Levstik je s tem svojim delom stopil na polje politične in družabne satire ter nam podal v Repatici karikaturo, kakršne slovensko slovstvo doslej ni poznalo. Levstikov roman ni karikatura resničnih oseb in dogodkov v kakem določenem kraju, marveč on destilira naše dnevno in moralno stanje o predvojni dobi na ekstrakt ta ga oblikuje v nove, podeseterjeno tipične obraze, k! nastopajo na podiju realnosti. Osebe Iz »Višnjeve repatice« nas srečavajo povsodi in nikjer; one so predstavlteljl naših najočitnejših napak, razviti v nadnaravno popolne heroje smešnosti ta greha. In pozorlšče romana je simbol vesoljne naše »prelepe doline šentflorjanske«. Levstikova satira se ne ogiblje ne slojev, ne stanov, ne prepričanj in strank, ki jim je vsem enako malo naklonjena; brez usmiljenja biča mimo čitatelja nepregledno povorko omejenosti, hlapčevstva, nizkega častihlepja in hinavskega farizejstva. Da nam pokaže tudi rajno Avstrijo in njene oiicijelne reprezentante v primerni luči, se razume. Pred vojno bi bila domača javnost sežgala to »blasfemično« knjigo na grmadi, avstrijski sodniki pa bi bili nagradili pisatelja z dosmrtno ječo. Na meji med žalostno preteklostjo Ib upapolno bodočnostjo je zgradil pisatelj komičen nagrobni spomenik vsemu, kar Je bilo krivo, da smo bili nekdaj tako žalostna »podlaga tujčevi peti«; pokazal nam je plevel, ki ga je treba izruvati s koreninami iz našega javnega in zasebnega življenja, a hočemo biti kos svoji nalogi v lepših dneh. To so vzgojni smotri in miselne vrline Levstikovega romana. — Višnjevo repatico je založila ta Izdala »Zvezna tiskarna« in velja mehko v dva zvezka vezana 40 K, v polplatno vezana 59 kron. Strani 506. —... Dostojevskega roman »Idijot«. Slovenska Matica je kupila prevod Dostojevskega »Idijota« in ga namerava kmaiu izdati Opozarja na to vse gg. prevajalce. Gospodarstvo. — Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo In Cehoslovaško so se pričela v Belgradu. —Izvoz iz Italije dovoljen. Italijanska vlada Je dovolila izvoz vsakršnih volnenih tkanin iz Italije. — Tehnična direkcija Centralne uprave xa trgovski promet z Inozemstvom v Beogradu razpisuje dobavo 1000 vagonov pšenice. Kupuje se samo partije 30 do 40 vagonov franko šlep, toda ne dražje kakor po ceni din. ISO za 100 kg. Predvsem se bo kupovalo blago, katero se more takoj dobaviti. Oferte je treba predložiti navedeni direkciji v času od 15. do 20. Julija t 1. do 12. ure dopoldne. Podrobnejše Informacije glede kakovosti blaga ta sestave ofertov daje Ljubljanska podružnica Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom. — Žetev v Srbiji. Minister za trgovino in industrijo je dobil od okrožnih uprav iz Srbije, Macedonlje, Bačke in Banata podatke o Setvi, ki je zelo povoljna. V številkah kaže nastopen začasni rezultat: V Srbiji in Macedonlji ostane okoli 20.000 vagonov pšenice ta koruze za Izvoz. Bačka in Banat izkazujeta 22.000 vagonov pšenice in 44.000 vagonov koruze. Od tega Je potrebno 21 tisoč vagonov za pasivne kraje. Iz Hrvatske in Slavonije še m podatkov. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Crna gora so pasivni kraji. — Čehoslovaškl Izvoz. Od meseca julija do septembra lanskega leta je bil čeho- slovaškl izvoz (2187 milijonov) za 227 milijonov čehosl. kron manjši kot uvoz. iz Jugoslavije je Češka v tem času uvozila za 75 milijonov čehosl. kron blaga, predvsem živil. Iz Slovenile. Celje. (Iz se’je občinskega sosveta celjskega dne 8. t. m.) Sklenilo se je: Fijakarski tarif se za 80% zniža in se sestavi po kilometrih. Pri kolodvoru se napravi javno stranišče po predloženem proračunu. Palossove kleti pred grofijo se dajo v najem za 1200 din. na leto Zvez! alovenskih trgovcev v Celju. Cena plina se zviša na 8 K m3. Mestnemu oskrbniku se zviša plača od 1000 K na 1300 K mesečno. Izboljšala se je tudi plača nastavljencem mestne aprovizaclje, ki so bili in so še beraško plačani. Proti predlogu s. Korena, da se naj plače zvišajo za 100%, so glasovali vsi, razen socijalistov. Zmagal je predlog gospodarskega odseka, ki določa: Vodja aprovizacije od 1000 K na 1300 K, poslovodja, ki Ima 1% od prometa, od 500 K na 650 K, vsi drugi, ki so bili dosedaj plačani od 300 K do 650 K mesečno, so dobili za 150 K poviška. Deželna vlada je zahtevala, da se naj izvoli komisija, ki bi dognala, koliko alkoholnih pijač se je leta 1918 v zasebnih hišah izpilo, se je odklonilo, ker tega danes ni več mogoče ugotoviti. Gosp. Kolenc zahteva, naj bi se dala mestna hiša v Gaberju, kjer je bil prej nemški otroški vrtec, v najem društvu za varstvo otrok, katerih matere so podnevi zaposlene. Nastavili se bosta dve ženski, ki bosta otroke oskrbovali in nadzorovali. Na predlog g. Rebeka se sklene, da se takoj razpiše mesto vodje elektrarne. Gosp. Kolenc, pristaš I. D. S. bi rad delal na občinski račun klerikalno propagando. Predlagal je, da bi se naj gospodu opatu Ogradijo bb priliki : 60 letnice njegovega mašništva dalo kakih j 500 K. ki bi naj jih na dan svoje 601etnice razdelil med siromake. Za njegov predlog se njegovi pristaš!, kakor tudi drugih strank, niso ogrevali. (Svetujemo g. Kolencu. če mu namen ni samo sredstvo, naj on da iz svojih milijonov kakih tisoč kron, da siromaki ne bodo ob slovesnosti tega dneva prikrajšani.) To In ono. * Časi se tepremtajaje. Turške žene niso več one sramežljive zakrinkane kreature, ki so živele le v haremih ta niso nikdar prišle pred oči tujega človeka. Se vedno nosijo koprene, toda ulice v Carigradu in drugih večjih turških mestih so polne žensk, ki so vrgle svoje koprene nazaj preko glave in imajo obraze popolnoma nezakrite. V splošnem so vse zelo nališpane ta okrašene. V železniških vozovih in tramvajih se nahajajo posebni sedež’ za žensicc. toda zagrinjala, katerih namen je, da zakrijejo ženske pred zvedavimi pogledi mož, se navadno potegne na stran tn nič neobičajnega ni, če se vidi moškega, ki stoji ob vratih oddelka, kateri je namenjen samo ženskam. Vsekakor pa se samo zelo stari možje drznejo sesti poleg ženske. Turške žene gredo jako poredkoma v gledališče, v katerih se nahajajo moški. Določene so posebne ure po dnevu in zvečer, v katerih je dovoljen vstop v gledališče samo ženam. Danes se nahajajo po bolnišnicah, sirotnlš-! nlcah ta podobnih zavodih marljive turške ! ženske, ki pred vojno niso delale drugega, i nego čitale francoske novele In romane v svojih haremih. Žene, katere so bile Izšolane v raznih evropskih mestih, so sedaj v Turčiji voditeljice gibanja za večjo svobodo njihovega spola. * Človekoljuben učenjak. Nek učenjak v Londonu pripoveduje, da se bo v bodočifi vojnah uporabljalo komarje in hišne muhe, katere se bo usipalo na sovražnika iz zrakoplovov. Jako izborno orožje bodo predstavljale tudi uši. Ta učenjak, profesor Maxwell Lefroy, pripoveduje, da brazilski komarji razširjajo rumeno mrzlico, hišne muhe se lahko okuži z bacili kolere, uši pa z bacili tifusa. On je mnenja, da bi tako vo« jevanje bilo najbolj pogubonosno za sovražnika. Vsekakor ni še upanja na rnir, dokler »človekoljubne« osebe razpravljata o takih sredstvih za morjenje ljudi! * Je 11 pravično, da se daje lenuhom pravica, da so lastniki ogromnega -dela družabnega bogastva, dočim morajo stvarniki tega bogastva živeti v bedi ta pomanjkanju. izdajatelj: Ivan Mlifla*--Odgovorni urednik: -lak Vehovec- Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam lev Dravi Elza-fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravitnl Fellerjevimi Elza - krogljicami. ® škatliic 18 K. — Želodec okrepča-joča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, s najceneje. Engen V. Feiler. Stupica donfa, Elzafrg št. 252. (HrvatsfeoL —D— 930 11 inim niiSKil liLKA STEK. i *= EttSTMVtKI UBEtat Z #KE£M 2JSVE2C. ==* TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN* STVA IN URADE. NAJMODER- KOSE PLAKATE IN VABILA ,». 2R SHCBE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJIIG&iiLKEJSA UREDBA 2A TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTfiPIJA. Zalega nSTrivoK**«* j nalboljio pnevmatiko, pose®** plaSCo, zračna Čreva in v***® vrstni Sen sa dvokolesa la <’■*"* stroje. — Vzamejo se tudi stara dvo kolesa in stroji v račun. F. L tiuvina z mn LJUBLJANA, St-ri trg 28 nova z dobro pnevmatiko po K 2500'—. Plašči in zračne cevi po znižani ceni. F. UT1H, LJIUJNA Jfari trg». Zi- ZLATOROG nul najboljše in najcenejse se povsod dobi. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to- -II sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. J* Zahvala. Povodom smrti našega nad vse ljubljenega sina FRICA nam je došlo toliko izrazov blagega sočutja, da se ne moremo vsakemu posameznika posebej zahvaliti. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem kateri so mu v bolezni z obiskom in tolažbo lajšali trpljenje ter vsem onim mnogoštevilnim kateri so mu na zadnji pot dali častno spremstvo. Iskrena zahvala tudi vsem darilcem krasnega cvetja in zelenja. Rodbine Kto. Proda se posestvo ležeče v bližine postaje Dobrepolje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki obstoji iz pet sob, dveh kleti in pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo prikladno za kakega penzionista ali manjšega obrtnika. Od istega posestva se prodasta tudi dve lahki KoflJL ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljnja pojasnila daje iz prijaznosti Anton Gros, posestnik na Krki pri Stični. liio ilamašalko Zeleno Jamo. Uprava „NAPRUA“. □□ BSBSHErr^'2EE •3SSBa3&* iMi trni n isi in i na Brasu pri Ptuju je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po painižjih cenah« CTOBBBgBSOaHMa*3^ 'j