Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^ —^ —^ A.bbonamentl: Mete 12 Lir, ca inozem- G| ^^^^^^ ^Sk B ^H^1^^ 12 Lire; rae- »tvo 20 Lir — no- w 1 ir^ ik / deljska Izdaja ce- BBBH m^M BjHR ^^M M »Uh^ M^ 9 ISB&&BM^fe imKm anno 34 loletno 34 Lir, ca flHF Hf flH Hm B IIMf * * ^ffiSNkM bBBK UM Lire, Estero 50 Lire. inozemstvo 50 Lir. ^ ^MMl hUB fl«Wr JSjHf ^^ ■■ B ASE? C. C. Lubiana Cek. rač. Ljubljana W JHV ^ IHT AV J^V Jf ^HBg f9V _ ^HL 10.650 per gli «bbo- 10.650 ca naročnino aHuM^ mEKmmm^D W ^f namenti: per ln 10.349 za inaerata. 1« inserzioni. Podrninieai Izhaja vtak daa c|ntra| razen ponedeljka la dneva po praznika. Filiale! t «• 20 Lire, Edizione Novo mesto. Novo mesto. g Urednlllva In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. p Izključna pooblaSčenka za oglalevanje Italijanskega In tujega g Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. 5 Concessionaria esclnslva per la pubblleftS dl provenlenza italiana Izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A., Milano. | Telelon 4001—4005. | ed estera: Unione PuhhlicitA Italiana a A, Milano. Vojno poročilo st. 729: Bitka v Marmariki se nadaljuje Pomnoženo delovanje letalstva - mnogo sovražnih oklepnih vozil in avtomobilov uničenih - 9 angleških letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Bilk^ v Marmariki se nadaljuje z nespremenjeno srditostjo. Sovražnik nudi krčevit odpor zoper pritisk Osnih pehotnih in motoriziranih oddelkov, ki so zapleteni v trde boje. Letalstvo je pomnožilo svoje posege na bojno polje in v sovražnikovo zaledje: številni oklepni vozovi ter avtomobili so bili zažgani in uničeni, na stotine avtomobilskih vozil je zažganih ter onesposobljenih in z vidnim učinkom so bila ponovno bombardirana sovražna zbirališča ter letališča. Naši lovci so sestrelili 8 nasprotnih letal. Eno angleško letalo je moralo pristati južno od Bengazija: posadka je bila zajeta. Dve naši letali se nista vrnili. Zadnjo noč je angleško letalstvo bilo nad Ca-t a n i j o ter okolico, kjer je bilo nekaj lažje škode na nekaterih poslopjih v Nicolosi in Mi-sterbiancu; v zadnjem kraju je bilo tudi 6 mrtvih in 5 ranjenih. Rini, 30. maja. AS. Radijska postaja Ne\vyork je 29. maja ob 1 objavila naslednje s|M>ročilo: Argentinski parnik »Rio lguazuc je danes prispel v Refice. Pripeljal je preostale člane posadke severnoameriške oklepnice »Maryland«, ki je bila 17. maja potopljena. Člani posadke so izjavili, da se je ladja potopila 4 minute po torpediranju. Budimpešta, 30. maja. AS. Madžarski listi «1>-širno poročajo o že doseženih uspehih italijanskih in nemških čet v Severni Afriki. List »Pest« piše, da ima začetek ponovnih operacij proti egiptovski meji že lepo uspehe za Osne sile. V Sredozemlju je premoč angleške mornarice odpravljena, kar je zasluga stalnega, metodičnega in odločnega delovanja italijanskih mornarjev ter Osnih letalcev, ki so premagali vse ovire in omogočili redne okrepitve Osnemu vojaštvu v Libiji. Bukarešta, 30. maja. AS. Sinočišnji listi so z velikimi naslovi objavili italijansko-nemški napad v Marmariki, navajajoč besedilo vojnega poročila št. 728 Glavnega Stana Italijanskih Oboroženih Sil, ki pravi, da se operacije razvijajo v prid Osnih sil. Romunski vojaški krogi pripominjajo, da je Os spet začela 6 totalitarno ofenzivo proti Angležem in Sovjetom, dočim anglosaški zavezniki vedno le govore o [»trebi njihove ofenzive. Sofija, 30. maja. AS. Bolgarski dnevniki prinašajo z velikimi naslovi na prvih straneh jioročila o novi bitki v Marmariki. »Dnevnik« pravi, da je preteklo že 1000 dni od začetka sedanje vojne in da je neovrgljiva zgodovinska resnica, da so An-glosasi odgovorni za sedanjo vojno, ker so vedno sejali razpore in.vojne med narodom. List nato nadaljuje: Italijanski vstop v vojno je bil najvažnejši dogodek v sedanjem konfliktu. Angleški imperij je dobil najbolestnejše udarce v Sredozemlju in Severni Afriki. Tisoči 5an vojne nudi naslednjo sliko o položaju: uničevanje Timošenkovih armad, Osna ofenziva v Severni Afriki, razpad čungkinške Kitajske in skorajšnja osvoboditev Indije izpod angleškega jarma. Mussoiini italijanski vseučiliški mladini Ob obletnici vseučiliške milice je Mussoiini razdelil med borce vojaška odlikovanja Rim, 30. maja. AS. Pri včerajšnji 18* obletnici ustanovitve fanšistovske vseučiliške milice, je Duce~ v vseučiliškem mestu imel naslednji nagovor: »Prišel sem, tovariši vseučiliščniki, da bi med vami in z vami praznoval vaš dan. Od 29. maja 1948, ko so vseučiliški oddelki iz Toscane prvič stopili na bojišče zoper tujca, je preteklo 94 let, je preteklo stoletje. Iz tistega boja, ki so ga neustrašeno vzdržali, izvira junaško izročilo italijanskih vseučilišč. Zaradi tega vseučiliščniki zapuščajo učilnice in zgrabijo za puško ter so pripravljeni na žrtev, kadar pokliče domovina. Sijajni izraz tega izročila je danes črna srajca rimskega legionarja. Za nas, liktorske može, izročilo ni re-likvijarij dogodkov ali bivših stvari, temveč je resnično in vsakdanje dejanje vere, vere v Italijo, vere v zmago, vere, ki io morate vi v svojih srcih ohraniti nedotaknjeno, neomadeževano in nepodkupljivo.« Rim, 30. maja. s. Ob 18 letnici vseučiliške milice je načelnik glavnega stana milice poslal nadzorniku vseučiliške milice naslednjo brzojavko: »Vseučiliški milici, ki praznuje 18. obletnico v sposobnem in resnem delu, da bi iz prekipevajoče mladosti po uradnih vseučiliščih vzgojila častnike s skrbno pripravo in trdnimi fašistovskimi ter bojevniškim krepostmi, po-iilja tovariška voščila legionarska milica.« Rim. 30. maja. AS. Vseučiliška milica je včeraj slavila 18. obletnico svojega obstoja v navzočnosti Duceja. Večjega priznanja in odlike bi ji Duce ne mogel izkazati. S svojo navzočnostjo je dal poudarka hrabrosti, zvestobi in odločnosti študirajoče mladine, kj je zmerom stala na straži dolžnosti takrat, kadar je Italija potrebovala njihovo delo. Duco je prispel v univerzitetno mesto ob 9. Tam je bilo razvrščenih osem bataljonov vseučiliške mladini in dva bataljona vojske. Na slavnostnem odru so bili na eni strani častniki, na drugi pa ranjenci in pohabljenci. Pri sprejemu so bili tajnik stranke, prosvetni minister, minister za ljudsko omiko, podtajnika v vojnem in mornariškem ministrstvu, načelnik glavnega stana milice, guverner, prefekt, več poveljnikov, generalov, rektor in drugi. Duce je pregledal razvrščene oddelke, nakar je poveljujoči general Galbiati ukazal pozdrav. Nalo so bili izročeni spominski znaki za tiste vseučiliščnike, ki so se žrtvovali v tej vojni. Vsaka vseučiliška legija je dobila svoj znak, ki nosi ime po enem izmed padlih vseučiliščnikov, Potem je Duc,; pregledal tudi drugo oddelke, medtem ko je godba Igrala himni. Nato je Duce povzel besedo. Njegov govor je vzbudil viharno odobravanje in navdušenje. Potem je sledilo razdeljevanje vojaških odlikovanj. Imena odlikovanih je bral neki milič-niški častnik. Duce je sam pripel odlikovanja na prša živim junakom. Izročil jih je tudi staršem odnosno sorodnikom tistih, ki so padli. Ko je til ta obred končan, je bila parada razvrščenih oddelkov. V družbi Duceja je bil general Galbiati. V najlepšem redu so oddelki korakali mimo Duceja. Finančni minister se vrača j iz Budimpešte Budimpešta, 30. maja. AS. Finančni minister Thaon di Revel je v spremstvu madžarskega finančnega ministra Remenyi-Schnellerja odpotoval v Pa-nonhalmo, kamor je dospel kasno pof>oldne. Ogledal si je italijansko gimnazijo »Con6tanzo Ciano« in nalo krenil v Balatonfured, od koder bo danes odpotoval v Rim. Novo nemško odlikovanje Berlin, 30. maja. AS. Izvedelo se je, da je Hitler ustanovil novo vojaško odlikovanje, ki se imenuje »Kolajna vzhodnega bojišča«, ter ga 1*)-do dobili tisti liorci, ki so sc posdlino odlikovali na vzhodnem bojišču zadnjo zimo, zlasti med 15. novembrom in 15. decembrom. Heidrichovo stanje je resno Berlin, 30. maja. AS. Na pristojnem mestu so včeraj povedali, da je zdravstveno stanje nemškega podpokrovitelja nad Češko in Moravsko, Ileidricha, težko. Izjavili so potem tudi, du je bil poveljnik siplošne vojaške policije, Daluege, poklican, da začasno prevzame vodstvo policije v češko-moravskem protektoratu. Proizvodnja v Besarabiji, Bukovini in Transilvaniji Bukarešta, 30. maja. AS. Na seji romunske vlade o poročali guvernerji Besarabije, Bukovine In Transilvanije o podrobnem načrtu za izvedbo poljedelskega načrta, ki ga je izdelal maršal Antonescu za tri pokrajine, ki so jih Romuni iztrgali Sovjetom. Podpredsednik vlade Mihael Antonescu je dal navodila za povečanje jioljedelske ter industrijske proizvodnje v imenovanih pokrajinah. Bitka pri Harkovu končana Velika bitka pri Harkovu se je končala z zmago nemških, italijanskih, madžarskih in slovaških vojakov —Tri sovjetske armade so uničene — Sovjetske izgube: 240.000 ujetnikov, 1249 oklepnih vozil, 2026 topov in 538 letal Bose pri Hitlerju Hitlerjev glavni stan, 30. maja. AS. Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel voditelja indijskega narodnega gibanja Subhasa Šandra Boseja, ki ga je spremljal nemški zunanji minister von Ribbentrop. Hitler se je v z njim dalj časa raz-govarjal. Pred tem posvetom pa se je Bose pogovarjal z nemškim ministrom von Ribbentropom. Sovjetska industrija se seli v Sibirijo Stockholm, 30. maja. s. Britanski dopisniki I iz Samare pišejo,/da sovjetska vlada v naglici organizira premestitev večine vojne industrije lxilj proti notranjosti Sovjetske Rusije, zlasti jiroti Tomsku v zahodni Sibiriji, ki bo v kratkem postal največje sovjetsko industrijsko središče. Čeprav jc ta ukrep neizogiben, 1h> vendar povzročil velike trenutne težave, ker bo za nekaj tednov izdelovanje vojaških potrebščin v teli tovarnal pojx)lnoma prenehalo. Hitlerjev glavni stan, 30. maja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že v posebnem vojn' in poročilu objavljeno, je velika bitka pri Harkovu končana. Na odseku pri Harkovu so armade generala von Bockn, generala von K I c i' s t a in generala von P a u I u s a pretvorile obrambno borbo pred sovražnimi vel"-napadi v ponosno uničevalno zmago. Romunski armadni zbor pod vodstvom generala Cornelija Drngoliiia, kakor tudi neka italijanska, madžarska in slovaška skupina so se borile 7. ramo ob rami i. nemškimi četami in dosegle novo slavo. letalske skupine generala Ltira in letalskega generala F l u g p e i 1 a so podpirale z letalstvom kopno vojsko v obrambi ter so izločile sovražno letalstvo iz bojišča. Sovjetska 0., i) in 57. armada t 20 strelskimi divizijami, 7 konjeniškimi divizijami in 14 oklepnimi hragadami so bile uničene. Število ujetnikov je naraslo na 21(1.000. ^Krvave izgube nasprotnika so izredno velike. Število zajetega vojnega gradiva znaš« 1219 oklepnih vozil, 2020 topov, 538 letal in nešteto množine drugega orožja in vojnega materiala. Na sred nje in odseku vzhodnega bojišča potrka uničevanje obkoljenih sovražnih skupili. Na h e v e r n e m odseku se nadaljuje z uspehom krajevni napad nemških čet. Na obkoljenem bojišču pri Leningradu je letalstvo izvedlo težke napade na preskrbovalni promet Sovjetov preko L a d o š k e g a jezera. Pri nočnih napadih nemških bojnih letni proti tovarnam za orožje v mestu (j ork i j so bombe povzročile požare v tovarnah. V vodah visokega severa vojna mornarica in letalstvo navzlic slabemu vremenu nadaljujeta napade na ladijske spremljave, ki so namenjene v Sovjetsko Zvezo. Neka podmornica je potopila 5000 tonsko ladjo, dve drugi pa s torpedi poškodovala. Bojna letala so zažgala dva velika parnika. V Severni Afriki se bitka nadaljuje. V noči na 30. maj je letalstvo bombardiralo v vzhodni Angliji tovorno pristanišče Grimsby ob izlivu reke llumbcr, kakor tudi pristanišče v Great Yarmouthu. Angleški bombniki so zadnjo noč spet napadli Pariz, kjer so bile žrtve med civilnim prebivalstvom v predmestjih. Sest napadajočih letal je bilo sestreljenih. Nad Nemškim zalivom sla bila sestreljena dva nadaljna angleška bombnika. Stražne ladje so v zadnjih 24 urah sestrelile 10 sovražnih letal. lovska skupina Udet je dosegla 20. maja svojo 2CG0. zmago v zraku. Rim. 30. maja. AS. Z nezaslišano nesramnostjo Kremelj omalovažuje obupni poraz pri Harkovu, kjer so bile po|>olnoina uničene tri ruske najboljše armade, ki jih je z izredno skrbjo organiziral Ti-mošenko za odločilno olenzivo. Ruska uradna jx>-ročila te dni nočejo govoriti o bitki pri Harkovu ter jx>novno zatrjujejo, da so sovjetske čete utrdile zasedene f>ostojanke ter napredujejo v bilki s sovražnikom, da ga odbijajo v besnih napadih, da so sovjetske čete utrdile svoje položaje pri Harkovu, nikjer pa ni nili besedice o 165.000 ujetnikih, 1180 topovih, in o neizmernih količinah drugega vojnega gradiva, katerega so zaplenili Nemci in njihovi zavezniki. S tem sistemom Sovjeti, ki so rusko ljudstvo že pred 20 leti oropali vsakršne zveze z zunanjim 6velom, prikrivajo resnico svojemu ljudstvu, pa tudi 6vojim zaveznikom in nevtralnim državam. To neprekoračljivo zakrivanje resnice in dejstev v javni sovjetski poročevalski službi kaže na otroške metode in miselnost boljše-viških voditeljev. Berlin, 30. maja. AS. Nemški bombniki str-moglavci so uničili veliki most preko Donra južno od Harkova, ki so ga Sovjeti z velikimi človeškimi izgubami popravlili. Strmoglavvi so napadli in uničili tudi druge mostove, ki so jih Sovjeti v naglici zgradili preko Donca ter so bombardirali zbirališča sovražnih čet, ki so imele velikanske izgube. Masivni napadi so bili izvedeni na sovražna letališča in železniške proge. Neki vlak, f>oln municijc, je hil napaden, ko je pripeljal iz neke postaje, in je bil popolnoma pokončan. Pariz, 30. maja. AS. Pri napadu, ki ga je izvedlo angleško letalstvo zadnjo noč na pariško predmestje, je bilo med civilnim prebivalstvom 40 smrtnih žrtev. Našteli so tudi okoli 100 ranjencev. Možno je, da se mrtvi in ranjeni še nahajajo pČKl razvalinami. Bombni napad je trajal dvo uri in 6 angleških letal je bilo sestreljenih. Kako so bile zajete 3 armade pri Harkovu Vzhodno bojišče, 30. maja. AS. Bitka, ki 6e zadnje dni razvija južno od Harkova, je ena naj-večjh uničevalnih bitk v sedanji vojni. Treba je pomisliti le na veliko število nasproti si stoječih armad, na velikanske količine vojnega materiala in ljudi zgnetenih na razmeroma majhnem prostoru. Resnica je, da je sovjetska vojska zbrala in usmerila svoje sile v 6meri proti Dnjepropetrovsku, upajoč, da bo s tem odsekala celo južno bojišče na vzhodu. Rusi so imeli večje število tankov in 60 v resnici dosegli delne uspehe pri Krasnogradu ter z veliko 6ilo udarili na tiste nemške čete, ki 60 celo zimo prebile na fronti in ki dobro poznajo rusko taktiko. Sovjetske oklepne divizije 60 naletele na odpor nemškega topništva in letalstva. Ko je bil sovjetski žep dovolj velik, je nemško jpoveljstvo prešlo v protinapad. Nemške oklepne divizije so napadle proti jugovzhodu ter so pri Slavijansku krenile proti 6everu in iz bokov odsekale tri ruske armade od zaledja in jih zajele. Vse sovjetske armade so bile zajete v velik trikot, ki so ga začele nato od vseh 6trani 6ti6kati. 350.000 zajetih ljudi se je z obupnimi jxi6kusi skušalo rešiti iz železnega objema. limošenko je tudi začel napadati s štirimi oklepnimi divizijami, vendar zajetih tovarišev niso mogli rešiti. Dan'za dnem 6e je zanjka vedno bolj ožila in obkoljene armade so hotele razbiti obroč proti Petrov6kaji, kar jih je 6talo 6icer mnogo krvi, ni pa jim rodilo zaželjenega uspeha. Ko je jx>velj-nik ene izmed obkoljenih armad videl, v kakšnem položaju 6e nahaja, je storil samomor. Ko so se Sovjeti skušali prebiti proti Doncu, je nebo zatem-nelo od nemških bombnikov, ki so cel dan spuščali bombe na sovražnika. Tisoči bomb so uničili sovražnikovo odporno 6ilo in zdaj je bojišče velikanska planjava polna ljudi, topov, tankov, konj in vseh vrst vojnega gradiva, uničenega od bomb Druga »zračna fronta« Stockholm, 30. maja. AS. — Dopfsnik lista »Svenska Dagbladet« piše iz Neyworka: Ker so zagovorniki druge fronte vedno bolj nepotrpežlji-vi, skušajo v Združenih državah ohraniti visoko moralo prebivalstva s poročili, da bodo poskušali sprožiti vsaj drugo »zračno fronto«. Glede bodoče zavezniške strategije pa pišejo ameriški listi, da se bo omejila na proliofenzivo na vseh bojiščih, kjer bo napadala Os. Strogost nemških zakonov Dunaj, 30. maja. AS. Posebno sodišče je obsodilo na 6mrt 30 letnega Martina Herzoga ki je kot uradnik neke tovarne za lokomotive zlorabil okoli 1S00 ton železa in oškodoval državo za 15.Q00 mark. Sodišče v Gdansku pa je obsodilo na 6mrt Bruna Mietzeja, ravnatelja Prehranjevalnega urada v Gdanskem, ker je zlorabljal živilske nakaznice. USA nimajo vojaških izkušenj Rim, 30. maja. AS. Londonski list Daily Telegraf« takole odgovarja Amerikancem, ki očitajo Nadaljevanje bojev v Kitajski Tokio, 30. maja. AS. Japonske letalske sile z nezmanjšano silovitostjo znova napadajo Port Moresby. 26. maja so nad tem mestom uničili 4 sovražna letala ti|ia »B 1*7«, 5 tipa »P 37«, 27. maja pa 4 »Spitfire« in 7 tipa »P 39« tako, da so v treh dneh Jaj>onci uničili skupno 32 letal. Na japonski strani ni bilo nobene izgube. Tokio, 30. maja. AS. Japonske letalske skupine so smelo liombardirale važno železniško križišče Sian ob železniški progi v kitajski provinci Šansi, kakor tudi mesti Saniuan in Futun, severno od Siana. Letala so dobro opravila svoje delo in so omenjena mesta v celoti porušila, potem pa so se vaa nepoškodovana vrnila. Šanghaj, 30. maja. AS. Izvedelo se je, da so japonske sile nadaljevale z uničevanjem umikajočih se kitajsko-komunističnih oddelkov v Šansiju ter zasedle Čungkva, severno od Lingiakova, ki leži blizu moje med provincama Šansi iu Ilopei. Tokio, 30. maja. AS. JajKinske letalske sile so izvedle v času od 23.-28. maja celo vrsto učinkovitih |>oletov na zbirališča sovražnih čet na meji ined Birmo in Junanom ter zlasti na most preko reke Salveen v Hveitungu. Vseh 50 z orožjem natovorjenih avtomobilov je bilo uničenih. Pokončani so bili tudi manjši sovražni oddelki, ki so iskali prehod preko meja. Angležem, zakaj niso že sprožili ofenzive: Ti ne-potrpežljivi ljudje preveč pozabljajo na strašne napore, 6 katerimi morejo angleški državniki Angleže spreminjati v oborožen narod. Nato londonski list pri[>oroča Amerikancem, naj prepuste odgovornim osebnostim določitev dneva, ki se jim zdi primeren za sprožitev dfuge fronte. Teinu pripominja »Popolo di Roma«, da se Anglija in Združene države sicer lahko 6jxirazumevata na gospodarskem polju, da pa je med njima zelo težka, če že ne sploh nemogoča strateška zveza. To pa zato, ker Združene države nimajo nikakršne izkušnje v vojaških vprašanjih. Vstaja v Azerbeidžanu Ankara, 30. maja. AS. Po novicah iz Teherana zavzema vstaja v Azerbeidžanu vedno vzne-mirljivejši obseg. Radio Teheran poroča, da je bilo treba poslali okrepitve v kraje, v katerih so se sovjetske čete udeležile »čiščenja«. Vsak dan prihaja v Teheran mnogo ranjencev, kjer so morali v naglici organizirati nove bolnišnice. Gmotni položaj v Turčiji Ankara, 29. maja. AS. Predsednik turške vlade Rejlik Sajdan je na seji turške narodne skupščine izjavil, da je vlada trdno odločena zboljšati težki gmotni položaj prebivalstva z ustaljenjeni cen ter da bo z vsemi sredstvi ojačila redno in pravično razdeljevanje življenjsko važnega blaga vsem slojem turškega prebivalstva. Naglasil je, da se vlada v potrebi ne bo obotavljala uveljaviti 6trog 6istem osebnih izkaznic za vse predmete, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Na nekatera vprašanja glede gospodarskih izmenjav med Turčijo in inozemstvom jc predsednik vlade izjavil, da bo letošnji mednarodni velesejem v Smirni zaradi težavnega mednarodnega položaja odpadel. Tuje letalo nad Švedsko Stnekholm, 30. maja. AS. Neko neznano letalo — verjetno angleško — je zadnjo noč priletelo nad Haelsinborg na zahodni švedski obali. Takoj je začela delovati protiletalska obramba in tuje letalo se ie obrnilo. Služkinje pokojnemu profesorju dr. Ehrlichu Dvajset let bo kmalu, kar ste nam pred polno dvorano spregovorili svojo prvo besešdo. Niste ras šo poznali Vi, ne mo Vas. Povedali so nam, da ste učen gospod, da ste prolesor na univerzi. A ko ste prišli med nas služkinje, ste menda namenoma pustili doma vsak vide/, učenosti in prav v Vaši skromnosti smo tako zaslutile moža, ki ga nam je Bog poslal. Ko so drugi v Vas gledali znastvenika, smo me gledale v Vas skromnega duhovnika, ki hoče po zgledu svojega Uče-nika biti dober pastir nam preprostim, revnim, neueenim. Vsaka Vaša beseda, pa naj je nam bila izgovorjena v cerkvi ali v dvorani ali celo pri mizi, je bila kakor beseda Učenika, ki je rekel: »Množica se mi smili...« In res nas je bila že tedaj množica. Več tisoč samo v Ljubljani. Videli ste, g. doktor, v tej množici številne onemogle, ki so pustile v dolgoletnih službah svoje moči, videli zopet druge, ki jim je njih skromne, z žulji prigarane prihranke uničila zadnja svetovna vojna, nje same pa pahnila v bedo, videli ste prihajati dekleta z dežele v mesto mlada, neizkušena, izpostavljena nebroj nevarnostim, videli zopet druge, ki so iz Slovenije odhajalo za kruhom na jug v še večjo nevarnost, da se izgube v brezdomstvu. In tedaj ste zaživeli med nami kot resnični socialni delavec, ki ste ves v služln Kristusovi za nas posvečali delo in čas. Ko ste se potegovali za našo pravice, pa nam niste pozabili klicati v spomin naših dolžnosti, ki jih imamo do Boga in do družin, v katerih živimo, zlasti pa na dolžnost ljubezni, ki nas veže do lastnih tovarišic, zlasti tistih, ki so v bedi in pomanjkanju. Iz Vaših prizadevanj je zopet oživela misel na lasten dom, ki naj bi ga služkinje zgradile. A od od sredstev? S praznimi rokami ste pričeli. Ali Vaših rok se je držal božji blagoslov. Čez noč jo zraslo naše zavetišče za brezposelna in holehna dekleta tam v Marijinem domu. V tuji hiši sto nam izprosili prvo zatočišče. Podlaga je bila dana, a kje daleč je bil še cilj: lastna hiša. V najtežji preizkušnji naše organizacije, ko so nam bili celo ti prostori odpovedani, ste nam Vi zaklicali: Dekleta molite I To so bili časi, ko ste nas vodil k Mariji na Rrezjo, na bližnji Rožnik. Navduševali ste nas, zbirali prispevke; z vašim podpisom so romale prošnje po mestu, na županstva, na duhovnike in Marijine družbe po deželi: »Rešimo slovenska dekleta!« Danes vemo: prav ta Vaš poziv in Vaš podpis jo ganil marsikatero srce. A kaj, ko je bilo vse to, kar se je ^zbralo, še vse premalo. Pa Vaše zaupanje v božjo pomoč ni bilo najmanj omajano. Morda je bil prav uspeh Vaših molitev in žrtev v tistih dneh, da sle nam mogli čez malo časa nato naznaniti čisto nepričakovano novico: našel se je dobrotnik, ki je po ugodni ceni prodal svojo veliko hišo služkinjam. In v juniju leta 1931 smo po tolikih Vaših prizadevanjih v Križevniški ulici zamogle odpreti lepo opremljeno zavetišče, ki je do danes sprejelo že na tisoče in tisoče slovenskih deklet pod svojo streho v času njih brezposelnosti ali Mehnosti. In tiste onemogle služkinje, ki so tu našle svoje stanovanje, Vam, g. doktor, do smrti dolgujemo hvaležnost. Ta dom je samo zunanji vidni spomin na Vas, resničnega socialnega delavca med revnimi, koliko je pa dobrih del, izkazanih po Vaših rokah služkinjam, ki so zapisana samo v božji knjigi, vemo. Ali že amo ta nam kliče glasno, da v tistem zaupanju v Boga in na tiste temelje, na katero ste gradili Vi, gradimo me dalje. Danes so Vaše ustnice, ki so nam tolikokrat klicale: »Dekleta molite!« — onemele. Gospod Vas je poklical k sebi po plačilo za Vaša plemenita dela. Bodite priprošnjik pri Bogu kakor svojim študentom tudi nam — služkinjam. Ukinitev telefonskih razgovorov Po ministrski odredbi je s 1. junijem začasno ukinjen sprejem telefonskih naročil pri telefonskih uradih v Ljubljani in v pokrajini. Ukinitev navadnih brzojavk S 1. junijem (od polnoči naprej) t. 1. se ukinja sprejem navadnih privatnih brzojavk in navadnih brzojavnih nakaznic za notranjost države. Take brzojavke se lahko sprejemajo samo kot nujne s trikratno pristojbino. > Izjemoma se smejo sprejemati z navadno pristojbino: 1. privatne brzojavke »Milit« z določenim besedilom; 2. brzojavke, odposlane v interesu nacionalne fašistične stranke od nacionalnega direktorja in centralnih organizacij ter njim podrejenih ustanov. Nadalje se sprejemajo po sedanjih določilih za notranjost države brzojavke: državne, službene ali službene plačane, novinarske kakor tudi navadne brzojavke za inozemstvo za ital. kolonije in posesti in brzojavke »Oceano«. Za notranjost Ljubljanske pokrajine pa ta odredba ne velja ter ostanejo v naši pokrajini dosedanje določbe ncizpremenjene. Marijina cerkev in božja pot na Rakovniku Med novejšimi ljubljanskimi svetišči je cerkev na Rakovniku posvečena preblaženi Devici Mariji, pomočnici kristjanov. Leta 1641. je dal sezidati bogati ljubljanski odvetnik dr. Ivan Bučar na južnem vznožju Golovca grad, v katerem je gostil prijatelje in lovske tovariše. Pet let pozneje je fiostavil na desni 6trani gradu novo enonadstropno poslopje. Po smrti ustanovitelja in zgraditelja rakovniškega gradu leta 1654. so 6e lastniki hitro menjavali ter 60 bili du-hovskega in svetnega stanu. Meseca decembra leta 1900. je prešlo celotno rakovniško posestvo — graščina s sedemnajstimi orali zemljišča — po prizadevanju in zaslugi plemenitega dobrotnika, pokojnega opata Janeze Smrekarja, v last 6alezijancev, Tedaj 6e je pričela za Rakovnik docela nova doba, ker je postalo na tem kraju iz prejšnjega mrtvila živahno mladinsko vzgoievališče in priljubljena božja pot. Prvi salezijanci so se naselili na Rakovniku dne 23. novembra 1901. In kaj kmalu se jim je posrečilo, da so korenito popravili vse stare stavbe, sezidali obsežno moderno stanovanjsko po- slopje, šolo in cerkev ter sploh razumno uredili V6e gosjxxlarstvo na posestvu. Cerkev stoji na dobro izbranem prostoru. Izpred nje je najkrasnejši razgled na Ljubljansko barje in na gore in hribe, ki ga obkrožajo. Cerkev je bila blagoslovljena dne 20. decembra 1908, posvečena pa, ko je bila popolnoma dograjena, to je dne 8. septembra 1924. Načrt zanjo je napravil arhitekt Marij Ceradini, profesor na albertinski akademiji v Turinu. Zgradil jo je ljubljanski stavbenik Viljem Treo. Njeno zunanje zidovje je iz trde opeke, ki ni ometana, pročelje pa olepšava deloma umetni kamen. Med zvonikoma, visokima 35.5 m, je na cerkveni strehi lopica z Marijinim kipom. Zvonika sta na vrhu odrezana, tako da se končata 6 ploščado, ki ima na oglih lične stolpiče. Notranjost cerkve napravi na človeka že takoj pri vstopu vanjo prav ugoden vtis. Veliki oltar je iz italijanskega marmorja; nad njim se dviga lesen baldahin, ki sloni na štirih kamnitnih 6tebrih. Oltar krasi kip Device Marije, pomočnic* kristjanov, ki bo danes, v nedeljo, doživela 6voj veliki slavnostni dan. Pod cvetočimi akacijami je živahno trženje Jubilej velike dobrotnice Pretekli petek je doživela svojo 60 letnico gospa Gntnik Antonija, mesarica in poscstnica na Viču. Z veseljem se njenega rojstnega dne spominjajo in iskreno čestitajo njeni svojci in prijatelji, ki jim je slavljenka najboljša ter najplemenitejša žena, dobrotnica in prijateljica. Gospa Gutnikova je prava in zvesta Vičanka. Na Viču se je rodila v znani Marinkovi družini na Glincah, po domače pri Rutarju, in na Viču je ostala vse svoje življenje. Poročila se je z že pokojnim g. Gutnikom, s katerim je začela svoje poklicno življenje, mesarsko obrt, ki jo opravlja že 40 let. Delovna in pridna od svoje mladosti je bila zvesta sodelavka in močna opora svojemu možu in kljub številnim boleznim ni klonila težavam, ki jih nalaga včasih zelo težki mesarski stan. Že večl Po smrti svojega moža je svoj obrat celo razširila, izboljšala in ga modernizirala, tako da je postal eden največjih mesarskih obratov v Ljubljani. Poleg izredne delavnosti in podjetnosti, poleg kleneca značaja in tlrugih lepih lastnosti, ki jih ima, se odlikuje ga. Gutnikova posebno po močnem socialnem čutenju in dobrodelnosti. Neštevilna dobra dela so ji dala izpričevalo socialno nnrl vse koristnega člana človeške družbe. Posebno bolniki, reveži, študentje, cerkve in dobrodelne ustanove morejo o njej povedati mnogo pohvalnega in vzpodbudnega. Pri tem pa se je dosledno držala reka: »Naj ne ve levica, kaj daje desnica.« Kljub temu, da lahko našo gosipo označimo kot mod orno posilovno ženo, je vendar njena hiš« polna poštenja, globoke vere in molitve. Življenje ji je bilo včasih zelo neprizanesljivo, vendar je s silno vztrajnostjo, močno voljo in v po[Kilni vdanosti Bogu premagovala vse nadloge in bridkosti. Zato ji želimo ob 60 letnici, ki je obenem jubilej n jenega 40 letnega vztrajnega dela, še mnogo zdravja in moči, da bi v miru in zadovoljstvu dočakala še mnogo let. I Ljubljana, 30. maja. »Ko bi se časnikarski starina Valentin Vodnik mogel z obrazom obrniti na živilski trg, bi se pač lahko divil pomladanski krasoti, ki je prav konec maja objela živilski trg od spomenika tja do mesarskih stojnic,« tako je omenil star vpo-kojenec. Lepa je bila zamisel, da so pri olepša-vanju in urejevanju živilskega trga po odstranitvi razvalin starega gimnazijskega poslopja, ki je postala žrtev velike potresne katastrofe 1. 1895, pozneje zasadili akacije. Te so letos začele najbuj-neje cveteli, ker je bilo vreme ves majnik za nje najprijetnejše. Pogled z Gradu ali pa tudi samo iz Studentovskc ulice daje vsakemu opazovalcu najlepši užitek. Letošnje lepo vreme je dalo tudi živilskemu trgu neko posebno obeležje. V letošnjem majniku je deževje motilo tržno življenje le v devetih dneh. Največja ploha se je nad trgom vlila v času od 11. do 12. majnika zjutraj, ko je padlo do 35.6 mm dežja. V /sem maju pa je bilo letos le 62.7 mm dežja. Letos je bil trg obvarovan pred nalivi in se v tem pogledu ne morejo projadalci kdovekaj pritoževati in izgovarjati na vreme. Sobotni tržni dan je bil res izredno živahen. Močno je bil s kmečkimi prodajalkami zaseden tudi prvi otok, kjer so se navadno prodajale kokoši in jajca. Tam je bilo na izbiro mnogo domaie zelenjave. Danes so gospodinje hitele že zgodaj na trg, kajti bile so prepričane, da bo k vsem prodajalcem večji naval zaradi graha. V Ljublja- no je prispel prejšnji dan kak poldrugi vagon istri-janskega graha. Branjevci, ki so bili s tem grahom dobro založeni, so do 9. ure že poprodali vso svojo zalogo in marsikdo je pristavljal: »Ko bi danes imel še trikrat toliko graha, vse bi šlo v denar.« Uvoz gorizijske solate je sedaj nekoliko pojenjal. Na trgu se je pojavila že lepa domača glavnata solata, v prvi vrsti mehka. Trnovčanke in Krakovčanke so danes s to solato dobro založile ves trg. Tudi solata je šla dobro v promet in kup. Dobro je bila prodana tudi iz Triesteja uvožena nova rdeča in bela čebula. še nekaj novih zanimivostil Komaj pred nekaj dnevi se je pojavila na trgu uvožena kole-rabca. Danes so jo na trg prinesle tudi Trnovčanke. Bila je prav lepa in širokopernata. Na prodaj pa je bil že domač letošnji peteršilj z mladim korenom. Dovoz lepih češenj je bil danes nekoliko omejen. Na trg prihajajo vedno lepše in prvovrstne češnje iz Gorizije. Cene padajo, Najživahnejše tržno življenje pod cvetočimi' akacijami je vladalo tako-le od 9 do 10 dopoldne. Po tej uri so se že začele klopi prazniti in prodajalke so odhajale s praznimi košarami. Še vedno je na trgu veliko sadik na prodaj. Ljudje se v prvi vrsti zanimajo za paradižnike, ki jih bo po splošni cenitvi samo v Ljubljani in najbližji okolici zasajenih nad 25.000 komadov. Ljudje računajo, da bo letos za paradižnike prav ugodno vreme. Po hudih zimah je navadno dobra I letina. Gospodarstvo Vloge pri italijanskih poštnih hranilnicah so znašale s koncem lanskega leta 46 milijard lir, dočim so konec leta 1939 znašale samo 32 milijard lir. Znižanje vstopnine v italijanskih kinih in gledališčih. Narodni odbor kinematografov in slično v Romi je sklenil za letno dobo, t. j. od 8. junija do 15. septembra znižati ceno kinovstopnic za 20, gledaliških vstopnic pa za 10 odstotkov. Za kinematografe, ki v poletju zmanjšano obratujejo, bo znašalo znižanje cen samo 10%. Triestinska industrija olja izkazuje za lansko leto pri glavnici 2 milij. lir čistega dobička 296.000 lir. Železniška dela na Hrvatskem. Hrvatske državne železnice so obnovile doslej že promet z Italijo, Nemčijo, Madžareko, Srbijo in Švico. Odredile 6o vsoto 300 milijonov kun za zgradbo nekaterih železniških prog: Bihač—Knin, Karlovac— Bihač, Metkovič—Ploče in Banjaluka—Ukrina. Na vseh teh progah na veliko delajo. Dela se tudi že na načrtu proge Plitvice—Senj. Iz hrvatskega gospodarstva. V Dolnjem Mi-holjcu na Hrvatskem bodo zgradili tvornico za sušenje in konzerviranje zelenjave. Tvornica naj bi bila gotova še let06. — V Osjeku je bila ustanovljena zadruga Lago, ki bo prodajala izdelke nemških lesnih obrtnikov na Hrvatskem. — Zagrebška tvornica električnih žarnic izkazuje za lansko leto pri glavnici 2.5 milij. kun izgube 9S.609 kun, dočim je znašal prenos dobička iz 1940 221.304 kun. Velikobečkereška tvornica sladkorja je izkazala za leto 1940 12.8 milij. din čistega dobička pri glavnici 36 milij. din. Socialne zadruge v nemški trgovini. Nedavno je nemški organizacijski vodja izdal poziv za ustanavljanje socialnih zadrug trgovine in je predvsem s tem pozval k ustanovitvi obrate, ki do 90% zaposlujejo samo 1 do 3 uslužbence. Le malo število trgovin ima okoli 20 delovnih moči. Zato je na tem sektorju izredno težko izvrševati socialno načrtno gospodarstvo, kakor je to mogoče v velikih in srednjih obratih. V zadnjih 4 mesecih je bilo v Nemčiji ustanovljenih okoli 50 socialnih za- Ivu Peršuhu v slovo Ivo, ali kaj vidiš, koliko obiskovalcev imaš? Ves miren in spokojen ležiš tu v kapelici 6V. Andreja med zelenjem in cvetjem. Nič več ne vidim Tvojega vedno vedrega in nasmejanega obraza, e katerim si na6 vselej sprejemal. In tiho je tu, tako skrivnostno tiho! Kakor da prisluškuješ nečemu neznanemu, neskončno lepemu. Tudi jaz prisluškujem Tvojim jasnim naročilom, kako naj nadaljujemo Tvoj program kako naj neustrašeno izpričujemo 6Voja katoliška načela. Še izza Tvojih propagandnih predavanj in jx>tov za Slovensko dijaško zvezo, kjer sva 6e prvič srečala, 6e spominjam Tvojih jasnih in čistin katoliških nazorov, za katere si nas pridobil 6 6vojo prepričevalno besedo in z življenjskimi dokazi. Neštetokrat sva se še srečala v raznih organizacijah, tečajih, predavanjih... Vedno 6i bil enako vnet, nikoli nismo pogrešali vedrosti in veselega razpoloženja, četudi je bilo treba resno prijeti za delo. Spominjam se dni in noči ki 6i jih žrtvoval za to, fa je gigantska igra na velikanskem jiozorišču na-ega Stadiona o priliki evharističnega kongresa tako odlično uspela. Spominjam se mnogoterih velikih in odličnih sprejemov v naši Ljulbjani, kjer si imel vso organizacijo sprejema v svojih rokah. Koliko govorov in pozdravov 6i spregovoril v teku svojega javnega dela! In zdaj si ves molčeč in tih tu — na mrtvaškem odru! V času, ko se izmoli rožni venec, so Te obiskali tako številni Tvoji prijatelji, da jim itevila ne vem. Koliko je bilo duhovnikov, ki 6o Ti prekrižali krsto s svojo posvečeno roko! Koliko stanovskih tovarišev in prijateljev, ki 6e niso sramovali solz, ki so jim tekle jx> licih! In tovarišic iz pisarne, ki so vse solzne j>o!ožile šope cvetja k Tvoji krsti in se poslovile od Tebe. Pa Ti je položila h krsti šopek dehtečih šmarnic izpod Snežnika dekle, ki je rada poslušala Tvoja predavanja in sodelovala pri Tvojih igrah. In je dijakinja stala, .dolgo stala ob Tvojem mrtvaškem odru in 6e molče razgovarjala s Teboj in so ji solze tiho polzele po licih. Prinesla Ti je velik šop poljskih rož: marjet, maka, kokalja in plavic, kakor da Ti prinaša pozdrave slovenskih polj in domačih travnikov, pozdrave vseh prebivalcev, zadnje f>ozdrave. Pa so položili na Tvojo rakev venec Tvojih najdražjih in Tvojih najbližjih, katerim 6i v jutro 26. maja odšel zdoma, pa se nisi več vrnil k njim... Iz Tvoje piserne so Te ranjenega odpeljali v bolnišnico, kjer Ti kljub kratkemu upanju — ni bilo več pomoči. Tako si odšel, da Bogu Vsemogočnemu vrneš življenje, ki Ti ga je dal, da mu ga vrneš kot žrtev za svoj narod... Zahvaljen, Ivo! Neskončno dobri in usmiljeni Bog Ti bodi plačnik za Tvojo veliko, največjo žrtev! Dr. Lambert Ehrlich o svoji materi V svojem delu »Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji« je postavil Ehrlich lep spomenik svoji materi. Opisal jo ie na str. 301 do 303 v odstavku, ki govori o tem, kako se kaže svetost Cerkve v naši dobi. Odstavek o krščanski ženi in materi nosi toliko invidiual-nih potez, ki se nanašajo na vsakdanje življenje in — ki jih je človek vsaj deloma lahko opazoval na pokojnem Ehrlichu, da je pisec teh vrstic Ehrlicha vprašal, ali ni tu opisana njegova mati. Ehrlich je pritrdil. Za tiste, ki Ehrlichove knjige nimajo pri rokah, bomo tu ponatisnili nekaj stavkov, oz. odstavkov iz opisa, ki bi tudi v celoti zelo zanimal vse, ki so plemenitega pokojnika poznali. Marsikaj na pokojniku jim Ijo še liolj razumljivo, če bodo po-znali ženo, ki ga je vodila telesno in ki je tudi duševno nanj sdno vplivala. Ehrlichova mati je bila doma v revni hiši, reklo se je pri Tkavcu. »Tam za vasjo je tekla voda, ki je gnala mlin. Janez iz mlina je zasnubil Tktivčevo in ustvarila sta si lastno ognjišče. Začelo sc je srečno, a trudapolno življenje. Janez je bil osoren, a silno trezen in skrben gospodar. O njegovi ženi so pa veljale besede svetega pisma: ,Kdo najde mo-čno ženo? Njena cena je visoka... svojo roko izteguie po težkih stvareh.' Zares /o težkih stvareh. Mimo njunega doma, ki je bi'l tudi kirčma, je valovilo v onih dneh burno življenje. .Furmani' so vozili dan za dnem s parizarji les in različno blago na jug in se ustavljali pred hišo. Bili so pa furmani mogočni in bahavi in se šopiriili in repenčili po hiši. Vsem jc bilo treba postreči. Blaga in častitljiva žena je imela neko nevidno, ta.jinstveno moč. da so bili ljudje kot krotka japnjeta pred njo. Njej so vse popolnoma zaupali in jiotožiili svoje bolečine, ji dali v shrambo to in ono. Samo enkrat v življenju se ji je pripetilo, da se je je neki predrznež skušal 6amo v šali dotakniti; krepka klofuta, prva in zadnja v njenem življenju od njenih rok, ga je docela iztreznila... Boe jo je oblagodaril z otroki. Bilo jih je deset. Brez pravih šol, brez učenega vzgojnega pouka je mati vzgojila vse otroke zdrave in v strahu lx>žjem, tako da nobenen ni zašel na slaba pota. Otroci so imeli te in one napake, v vasi so videli mnogo pijančevanja in slišali mnogo kletve, tem bolj, ker je bila gostilna v hiši. Toda mati je obvarovala vse otroke kot angel pred slabim. Nikdar ni padla v tej družini psovka, nikdar se ni slišala kletev, nikdar niti najmanjša nespodobna beseda. Pri tej materi je bilo to nemogoče. Otroci so odhajali po svetu, se učili to in ono, a prihajali so neizrečeno radi domov in bili spet Kakor otroci pri materi... Pri hiši jc bilo mnogo poslov. Ostajali so v tej hiši po dolga leta, iz treh far so matere rade dajale svoja dekleta"T"to hišo služit... Iz Srbije Revežem, bolnikom in potnikom je bila prava mati. V vasi je bila navada, da so vse reveže in berače, ki so iskali prenočišča, pošiljali k .materi'. Ona je imela za vsakega topel kotiček in košček kruha. Mož je večkrat kaj pogodrnial zaradi tega, toda obveljala je končno vendarle beseda .matere'... Sv. Duh v izredni meri napolnjuje s svojimi darovi skromne, preproste ljudi. Tako je imela omenjena žena v posebni meri darove modrosti, moči, pobožnosti in strahu božjega. Ljubila je Boga tako preprosto in tako otroško, da je presojevala in precenjevala vse po tej ljubezni do Boga... Bog ji je dal srečno starost. Videla je okrog sebe svoje odrasle otroke; vsak ji je ku j prinesel, ko jo je obiskal... Bog ji je dni tudi presrečno snirt. Več let se je pripravljala nanjo. Umrla je sede na stolu, okrog nje otroci, pred n jo je klečal sin-duhovnik, ki jo je blagoslavljal še v zadnjem trenutku. To je slovenska mati, takih je na stotine po hribih in dolinah domovine. Mogoče je, da smo postali bolj napredni, bolj tlčeni, bolj izobraženi, kot je bila naša mati. Toda vsi brez izjeme bomo soglašali v tem: nnj ostanejo naše matere, kot so bile doslej; priznajmo, da svojih mater nismo vredni.« S to materjo je praznoval Ehrlich veselo svidenje na binkoštni torek. Čeprav meni, da je ni bil vreden, bomo vendar rekli, da jabolko ni padlo daleč od jablane. L D. Izvozna banka ▼ Belgradu je imenovala za svojega bančnega ravnatelja Djordja Mihajloviča iz Belgrada. Srbska monopolska uprava je najstrožje prepovedala prodajo monopolskih izdelkov po hotelih, gostilnah, restavracijah, kavarnah in slaščičarnah. Klic po načrtnem gospodarstva. Zboljšanje gospodarskega položaja sedanjega srbskega področja, jc glavno vprašanje, s katerim se pe-a sedanja srbska vlada. Zaradi prehrane ljudstva je vlada za to leto, kakor znano, že predpisala obvezen poljedelski načrt, po katerem so obdelali vso razpoložljivo zemljo. Zaradi go-sjiodarske osamosvojitve se pa srbski »rospodar-ski krogi že sedaj zavzemajo zo to, naj vlad« uvede sploh dirigirano gospodarstvo in se v tem jTo^ledu še bolj prilagodi državam, s katerimi je dežela v ostalih gospodaTških stikih pri izmenjavanju svojega blaca in pridelkov. V tem smislu objavlja uvodnik tudi belgrajsko »Novo Vreme«, ki poudarja, da si bo Srbija edino na ta način prihranila še nova razočaranja. Dosedanji način obdelave zemlje in sploh vse gospodarsko udejstvovanje je treba modernizirati, ker si je po zatrjevanju pisca članka v »Novem Virementu težko zamisliti, da bi srbski človek s svojo zaprego mogel dohiteti ljudi v ostalih državah z modernimi prevoznimi in obdelovalnimi pripravami. Politična in kulturna akcija med srbskim ljudstvom. Člani srbske vlade, razni kulturni in ostali javni delavci še nadalje zahajajo med ljudstvo ter mu na številnih sestankih in zborovanjih poročajo o tekočih političnih in vojaških dogodkih. Eno takšno zborovanje je bilo te dni v čačku. Na njem je nastopil kot glavni govornik bivši gradbeni minister v svoječasni Cvctkovičevi vladi Danilo Vulovič. V svojem govoru je ostro nastopil proti raznim propa-gandam. ki srbsko ljudstvo hnjska.jo na dogodke, ki bi ljudstvo spravili še v večjo nesrečo. Srbska monopolska uprava je rešila vprašanje razdelitve tobačnih izdelkov tako, da prodajalci cigaret in tobaka monopolskih predmetov ne smejo proda jati pred peto uro popoldne. Pirav tako ne smejo prodajati teh predmetov otrokoim im mladini pod 18. letom. drug trgovine, ki skrbe za skupno prehrano, nastavitev obratnih zdravnikov, sodelovanje pri vzgojnem delu itd., kar V6e že obstoja v velikih obratih. Proizvodnja piva v Nemčiji. S 1. julijem bo po pisanju Piccola prepovedana proizvodnja spe-cijalnih piv in piva z visoko alkoholno stopnjo. Na ta način nameravajo prihraniti velike količine ječmena. Specijalno pivo bo proizvajano samo za izvoz. Tipiziranje proizvodnje krtač v Nemčiji. Nemški minister za cehe je izdal naredbo o proizvodnji krtač, ščetk itd., j>o katerem 6e uvaja proizvodnja tipiziranih proizvodov, med njimi tudi zobnih krtač. 24. milij. delavcev v Nemčiji. Konec preteklega februarja je bilo v vsej Nemčiji zaposlenih 24 milij. delavcev, dočim je bilo pred letom dni 6amo 23 milijonov. Vkljub velikmu številu odstotnih delavcev se je število zaposlenih znatno jx>večalo, kar je pripisovati privedbi k delu 6totisočev inozemskih delavcev. Vojna proizvodnja je v zadnjih mesecih narasla za 50 do 100%. (Piccolo). Javna dela v Švici. Švicarska vlada namerava izvesti velik načrt javnih del, katerega izvedba bi 6tala okoli 4.680 milij. švic. frankov. Čungkinški dolar je zadnje tedne izgubil za okoli 40% svoje vrednosti, ker se ga hoče vse rešiti. V Šanghaju n. pr. izvršujejo svoja plačila vsa velika podjetja samo z nagkinškimi dolarji, odn. izdajajo čeke na ta dolar Pred rekvizicijo avtomobilov v Zedinjenih državah. Iz Washingtona poročajo, da je ravnatelj odseka za gumo urada za vojno proizvodnjo izjavil, da se najbrže ne bo mogoče izogniti rekvi-zicije avtomobilov zaradi pomanjkanja gume. Nemško-bolgarsko sodelovanje na industrijskem polju nameravajo okrepiti. I. G. Farben namerava ustanovili v Bolgariji večje podjetje kemične industrije, katerega glavnica bo znašata 100 milijonov levov, in katere bodo 51% podpisali Bolgari, 49% pa Nemci. . k Žalne slovesnosti za pokojni žrtvi Dijaška mladina je pospremila dr. Ehrlicha in V. Rojca zadnjič v stolnico u Iišla ]e 17. knjiga „SIoTen««re knjliniee" V zelenem polju roja ki jo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Lani umrli pisatelj Matija Malešič popisuje tragedijo našega kmečkega dekleta. ki se zanaša na fanta-dijaka, ki ga ie v tujini V!glo z.vlj.nje vse drugam - v svojo in tujo nesrečo. - Povest diha naše domače okolje in smo prepričani, da smo z njo ustregli našim naročnikom in kupovalcem. Z branjem knjig „SlovenČeve knjitnice" se boste najlepše razvedrili, ohen. m pa podprli številne tiskarske delavce in njihove druiine. Knjiga stane le o Lir. Za drugi letnik pripravlja „Slovenčeva knjižnica« 36 izbranih knjig, med njimi lepo število originalnih sp sov. V soboto ob devetih dopoldne je slovenska akademska in dijaška mladina pospremila svojega velikega prijatelja in dobrotnika dr. Ehrlicha in tovariša V. Rojca iz Akademskega doma v 6tolnico. Že zgodaj pred deveto se je začela zbirati mladina pred Akademskim domom, medtem ko 60 mnogi, ki so si kakor koli utrgali čas, pohiteli na Miklošičevo cesto in Marijin trg, da počastijo veliko žrtev obeh rajnih. Malo pred deveto je prispel prošt in gene-ralri vikar g. Ignacij Nadrah v spremstvu duhovščine in krenil v žalno dvorano. Tu je opravil med ntolitvami blagoslovitveni obred, nakar so zaprli krsti. Akademiki 60 dvignili obe žrtvi in na ramah ponesli na Miklošičevo ces*c. Medtem je že ženska dijaška mladina krenila množica akademikov in moških, kmalu za krsto pa sta korakala univerzitetni profesor, prelat dr. Luk-man in univ. prof., prelat dr. Grivec. Povsod po cestah, kjer je šel sprevod, je množica stala v gostem špalirju in spoštljivo pozdravljala žrtvi. Med zvonjenjem zvonov, petjem in pobožno molitvijo so prenesli obe krsti v stolnico. Cerkev se je medtem ze napolnila z najodličnejšimi predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja. Navzoči so bili med številnimi drugimi odličniki ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Kos, dekan teološke fakultete dr. Odar in številni univerzitetni profesorji. , Takoj nato 60 se začeli žalni obredi, ki jih je opravil generalni vikar, prošt g. Nadrah. Najprej ie bil oficij za mrtve, nato pa je generalni vikar Nadrah daroval slovesno mašo zadušnico, prav tako so bile istočasno maše po vseh drugih oltarjih v po Miklošičevi cesti za križem, ki 60 ga nesli na čelu sprevoda. Priključili 60 se ji srednješolci. Za bogoslovci, ki 60 glasno molili in prepevali in za ( duhovščino so nesli akademiki velik rdeč križ, ovit | stolnici. Po maši zadušnici so odpeli Libera, nakar s trnjevo krono. Akademiki so nesli obe krsti, ki je množica pospremila oba pokojnika pred stolni-sta imeli kot edini okras trnjeve vence, vštric dru- co do avtofurgona, ki je odpeljal na Žale, odkoder go poleg druge. Žalni 6prevod je zaključila velika 1 bo v nedeljo ob štirih popoldne pogreb. Zopet umor poštenega slovenskega fanta V sredo okrog polnoči so oboroženi komunisti nasilno odpeljali iz Male vasi pri Ježici vnetega člana del. Katoliške akcije Ivana Povšeta in njegovo mater. Vest o ugrabitvi se je hitro raznesla tudi v Ljubljani. Komunisti so obe žrtvi odpeljali do Save. Tu so s kamenjem pobili mater in jo nato vrgli v reko, odkoder pa se je re-f šila. Sina Ivana pa so na zverinski način ubili in ga nato ravno tako vrgli v Savo, kjer so ga v četrtek našli. Pokojni Ivan je bil sin revne delavske družine. Oče je vrtnar, sin pa je bil zaposlen kot fotografski pomočnik. Vso dobo učenja in tudi pozneje je trpel veliko pomanjkanje. Kakor je bil slednost in velika vztrajnost. Svojim tovarišem je bil vedno dober prijatelj in vodnik. Ves svoj prosti čas je posvetil delovanju pri delavski Katoliški akciji. Zaradi svojega odločnega nastopa in organizacijske sposobnosti je bil pri vseh spoštovan in upoštevan. Kot trden član delavske Katoliške akcije je kljuboval komunističnemu terorju. Ostal je pošten Slovenec in katoličan, čeprav ga je to stalo življenje. Padel je kot izrazita žrtev za idejo. Zverinski umor zavednega slovenskega fanta je nov dokaz o pravem namenu lažne »osvobodilne fronte«. Delavska katoliška akcija je dobila s tem svojega prvega mučenika. Izguba vnetega in sposobnega člana je Katoliško akcijo gotovo prizadela; toda zmeraj večje je upanje, da bodo te nedolžne mučeniške žrtve odprle zaslepljenim ljudem oči in da se bodo izpolnile besede: »Da bi slepi izprevideli in da bi gluhi slišali.« Prvi mučenik delavske Katoliške akcije naj pri Bogu izprosi, da bo naša delavska mladina hodila po poti resnice in se ne bo dala preslepiti od lažnih voditeljev. Ostala pa naj bo ta smrt spet resen opomin, kam vodi početje komunistov, ki Japljeva 2. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Erker Ferdinand, 34 let, dninar. Gorenje 27, Stara Cerkev pri Kočevju; Tolik Avgust, 66 let, delavec, Cesta dveh cesarjev 267; Gale Marija, 4*5 i|et, dninarica, Krakovska 7; Lohkar Ivan. del. Trb. prem. družbe v Kočevju; dr. Mente Maks, 67 let, profesor v p-- Vcrovškova 23; Iva-nič Marjeta roj. Ježek. 6+ let, prcužitkairica, Sncberje, občina Polje, Naznanila GLEDALIŠČE Drama: Nedelja. 31. nin.la oh 14: • Konto X< Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol -Oh 17 30: »Šola za »one«. Izven. Znižane cene od ii lir navzdol — Ponedeljek. 1. junija: Zaprto. Opera: Nedelja. 31. maj« oh 15: .Boccaeclo«. Opereta. Izven Ceno od 20 lir navzdol. - Ponedeljek. 1. Junija: Zaprto. RADIO. Nedelja, St. maja: 8.00 Nnpoved Cnsn. Poročila v ulovenftčinl. - 8.15 Porofila v italijanščini. — H..10 Orgelski koncert iz baziliko Carmlnc Miiggiore v Neaplu — 11.00 Prenos pete maSe v/, bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterreul). - 12.15 Razlaga evangeliju v slovenščini (O. Sekovanl«). 12.35 Koncert klasiinega trin — 1.1.00 Napoved Cnsa. Poroilla v ItaliJanSčlni. — 13.15 PoroCilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih bil v slovenščini — 13.20 Orkester postni, vodi dirigent Angelini 14.00 PoroCiln v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in koniorncgn zbora, vodi dirigent D. M fiijanee. Rlovenskn glnsba. — 14.45 PoroMla I v slovenščini. — 17.15 Inž. Ohlak Ivan: Dobro seno I podlag« uspešne živinoreje, predavanje v slovenščini. 1 luni iskn nnho/nost v cerkvi Srra Ii»7l|So- — 17..15 Puet hnrmonik Malgoj. — 19.30 PoroCiln v I junijska ponoznOM v eerKVi srca J*zl>ožnost k presv. Srcu Jezusovemu. Vsak dan glav, kostanjevih las in modrih oči. Po poizvedovanjih je bilo ugotovljeno, da se je pojavil nekje v okolici Vrhnike. Naproša se vsakdo, ki bi kaj vedel o njem, da sporoči na uredništvo »Slovenca«. Ljubljana Zdravstvena kolona na Rakovniku Visoki Komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v zavodu Rakovnik dne 1., 2., 3., 5., 6., 8., 0. in 10. junija; v zavodu Lichtenturn v dnevih: 11., 12., 13., 15., 16.. 17., 18., 19., 20., 22., 23., 24., 25., 26., 27. in 30. junija. Kakor je znano, ima zdravstvena avtokolona zobozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob določenih dneh od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30 v 6vrho brezplačnega zdravljenja ter eventuelne operacije. 1h> zjutraj ol> pol 7 sv. maša z blagoslovom. V dnevih od t. do 4. junija \w pripravljalna pobožnost za prvi ipetek. Po prvem petku l>o devetdnevnica za praznik Srca Jezusovega. Ob prazniku samem lx> slovesna tridnevnica. Od t. j unij iv naprej do praznika Srca Jezusovega Iki vsnk večer ob pol 8 pridiga in litanijc z blagoslovom. Častilci Ivožjega Srca prihajajte zadostovat! Pridite k Srcu Jezusovemu in mu izročite svoje družinske in osebne zadeve. Priložnost za sv. spoved lx> vsak dan od pol 6 zjutraj naprej in popoldne od 4 do 8. 1 Junijska pobožnost (vrtnice) v čast Srcu Jezusovemu se l»o obhajala v cerkvi sv. Jožefa ves ta mesec po načinu šmarnic. — Zjutraj lx> vsak dan ob 6 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s petjem, blagoslovom in sv. obhajilom pred in po maši. — Večerna pobožnost a bo vsak dan ob pol 8 s kratkim govorom -tanijami z blagoslovom in s petjem v časi Srcu Jezusovemu. Predmet letošnjih govorov bo Fi reven v gmotnem oziru, tako je bil bogat po du- I so napovedali boj poštenosti in verskemu prepri-hu. Odlikovala ga je stroga poštenost, načelna do- I čanju Slovencev. fUHoce If nlfilfar I budimi nalivi. V petek, 29. maja, je bilo prav tako Allieaar I jepo ;„ son{n0i ko se je drugače zjutraj začelo Nedelja, 31. maja: Sv. Trojica; Srednica nekam kisati. V petek je bila dosožena najvišja milosti; Angela Merici, devica in ustanovitelji- dnevna temperatura s 27.8 stop. C nad ničlo. V 1 T r___ • • ____5£______I t _ _' .1__i LM. in J! <,< X odaj je platnena obleka, ki jo krasijo 6amo žepni našitki. Pas je iz usnja. Jako praktična |e platnena obleka zgoraj na desni, ki 6e spredaj po vsej dolžini zapenja, prsih 60 robčki, dva velika žepa sta prišita vrhu, pas je iz ostanka pikičaste svile. Na na pridružile granatam, ki 60 točno obstreljevale vso obalo, še bombe raznih letal. Sleherni čoln in vsaka ladja je bila na milost in nemilost izročena izstrelkom. Ena teh, zadeta baš v 6redo, je brzela k bregu. Protiletalski top je bevskal 6kupno z obrežnimi baterijami. Vojaštvo v koloni 6e je vrglo na p>e6ek, toda od 6trahu, da ne bi kdo izgubil 6voj pro6tor, 6e ni noben vojak zganil z mesta. Kanadčani 60 izvršili protinapad. Sovražni lovci jih niso pustili do 6ebe in 60 krili povratek bombnikov. Ko teh ni bilo več videti, 60 6 točo krogel iz 6 brezglavem begu, katerega se kasneje ni 6koraj nihče več spominjal, kasneje na cementu pomolov. vse pravilno storimo, se razmerje oetove kisline spričo celote zmanjša in zavira in kruh obdrži le tisto stopnjo kisline, ki ga napravi tečnega in okusnega. Ko je testo že dobro pregneteno, ga pokrijemo in pustimo na toplem še 1—2 uri stati in shajati. Cim se naglo izgubi jamica v testu, če pritisnemo s prstom nanje, je kruh zrel za v peč. Ko je navadna peč s tem, da spravimo m pometemo iz nje kurivo, pripravljena za peko, je v njej 250—300 stopinj vročine. Ta vročina sili z vseh »trani na testo, ne da bi se njegova gmota bolj segrela kot do 100 stopinj, ker se pri tej točki voda spremeni v paro, in dokler utegne para prosto odhajati, se toplota ne zviša. Le zunanja plast lesta je izpostavljena vročini in se njena zunanjost spremeni, to je, da nastane skorja Zaradi vročine so v testu uničene snovi kipenja in s tem tudi pokončane vse nadaljnje kemične spremembe. Kruh je torej močnato testo, ki je zaradi nastalega alkohola, mlečne in oetove kisline dobilo poseben okus, ki je zaradi ogljikove kisline razrahljano in je zaradi nagle vročine osvobojeno vode in alkohola, po drugi strani pa ima kruh zaradi zmesi lepljivih snovi škrobovega gumija, ko so se prve beljakovi-nasto sesedle in se je drugi spražil, svoj poseben in prijeten okus. Peka kruha zahteva popolno in trajno pozornost, zakaj saj se lahko na vse strani pregrešimo i tem. da damo vani kaj preveč ali premalo, tako glede na toploto, na čas, na množino vode. na shajanje kvasa in še elede na marsikaj drugega. Kruh pa je hkrati naše najboljše in tako rekoč prisrčno živilo, ki je človeku brez njega ko ribi brez vode. Mravlje — straže v gozdu Rdeča gozdna mravlja, ki živi v velikih mravljiščih, je ena najbolj koristnih gozdnih živali. Povprečno veliko mravljišče skriva v svojih hodnikih in podzemskih votlinah do 75 000 mravelj. Mravlje iz tako velikega mravljišča preizkujejo in čistijo bližnjo in daljno okolico mravljišča v gozdu in obhodijo ter čistijo površino veliko približno en hektar. Po dosedanjih ugotovitvah pospravi eno samo mravljišče v enem letu do 100 tisoč najrazličnejših žuželk; gosenic in ličink. Prav posebno rade pa se lotijo mravlje največjih gozdnih škodljivcev in zajedalcev in so prav zato najbolj koristne gozdne živali. So prava straža za zdravje gozda. KUHINJA Omaka h šalotk. Nekaj bolj debelih šalotk olupim, jih prerežem na štiri dele, zalijem toliko, da |ih voda jsokriva, iridenem lavorov list in pustim vreti četrt ure. \jsebej napravim prežganje iz ma6ti ali surovega maela. V zarumenelo prežganje denem čebulo in kuham še četrt ure. Proti koncu kuhanja omake okisam z limonovim sokom ali s kisom. Omako dam na mizo s praženim krompirjem ali z zabe-Ijenimi makaroni. Zabeljeni makaroni. Makarone poparim 6 kropom in potem dobro operem v mrzli vodi. Perem makarone toliko časa, da je voda, v kateri jih perem, čista. Oprane makarone pristavim v 6lan krop in skuham do mehkega. Kuhane osvežim še z mrzlo vodo. V kožici razbelim malo 6urovega masla ali maeti ali žlico olja. V razbeljeno maet denem 6e6ekljano čebulo in žlico riževega zdroba. Ko 6ta čebula in zdrob zarumenela, 6tresem v zabelo makarone, jih dobro premešam in denem za 5 minut v pečico. Glede zabele z oljem je vedeti to, da mora biti olje zelo razbeljeno in odišavljeno 6 sesekljano čebulo. Pridatek čebule odvzame sedanjemu olju, neprijeten duh. dJuekUv 66 ______________________________ »Kaj še! Izvrstno je to!« je dobil za odgovor. »Slednjič sva vendar dobila nekaj poštenega v roko! Zdaj je konec tega trapastega iskanja tatov las! Zdaj greva na lov na ponarejevalce denarja!« »To pa vendar ne moreta prej, preden ne uženeta onih zlikovcev v kozji rog!« je vzkliknil Mišek. »Kdo ti je rekel, da ne moreva?« je zavpil Pokus. »Ali so že kdaj taki slavni detektivi, kot sva midva, izgubljali čas z ničvrednimi zadevicami? Lov na ponarejevalce denarja, to je pa že nekaj!« Rešitev križanke št. 36 Vodoravno: 1. afekt, 6. bard, 10. Mars, 14. Si-kora, 20. Megara, 21. gora, 22. Jere 23. rudar, 24. eno, 25. šoba, 26. Kurd, 27. Kant, 28. riba, 29. reža, 31. pila, 33. žaba, 35. mera, 37. Sam, 39. Ilin, 41. Loti, 43. telo, 45. govedo, 47. koleno, 48. kino, 49. dota, 50. vijak, 51. Ana, 5Z Sana, 53. rana, 54. Zale, 55. Kana. Navpično: 1. Amerika, 2. Fčnelon, 3. ego, 4. kaša, 5. tropina. 6. Babilon, 7. aga, 8. roka, 9. družina, 10, Maraton, 11. ajd. 12. reka, 15. sramota, 14. Senegal, 15. irt, 16, kura, 17. Odiseja, 18. Rabadan, 19 ara. 30. žila. 32. Loka, 34 beda, 36. Rove. 38. moka, 40. Res, 42. tir. 44. laž, 46. vik. MALI OGLASI V matih oglatih valj« pri ilkaoln tlufbe vsaka beseda L 0.30, pri ienUovan|»klh oglasih )• beseda po L l,—, pri vseh oitalib malih oglasih pa fc beseda po L 0.60. Davek »e računa posebej. Male oglu« |t treba plačati tako| pri naročila. 1 Dobe: Iščem dekle staro do 16 let, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3326 b Hlapca za kmetijo, sprejmo Za-vašnlk, Tomačevo 26. b Gospodinjsko pomočnico pošteno, urno, sprejmem k štiričlanski rodbini za 15. junij. Hrana ln plača dobri. Zglaslte se: Slomškova ul. 14-1. nadstropje levo. b Gospodinjska pomočnica mlajša, zanesljiva ln pripravna za vsako delo, ki zna tudi kuhati, se sprejmo takoj k maločlanskl družini. — Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Gospo-dlnjska pomočnica« 3360. Služkinja z znanjem kuhe, se sprejme k trem osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3375. b Služkinjo tšSe za takoj dvočlanska družina z dvo leti starim otrokom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena« 1359. b Postrežnico pošteno ln snažno, sprejmem takoj za pol ali celodnevno. Snežniška 12-1. (poleg Rimske cesto), b Natakarico T nekaj kavcije, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Natakarica« S352. b B Službe j jutio: Knjigovodja s 18 letno prakso, z zadostnim znanjem Italijanščine tor b perfektnlm znanjem nemščine, francoščino ln angleščine — Išče kakršno koli zaposlitve, ker Je zaradi opustitve firme brez vsakega zaslužka. Sprejme tudi lnstrukclje, sploh vsako delo, le da bt se preživel. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Vesten in sposoben« št. 3288. a Postreznica Išče službo, najraje jutranje pospravljanje pisarne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3343. tUnlcia j Mizarskega vajenca sprejmem. Zupan Gabrijel, Rožna ulica št. 35. Vajenko za. modistinjo sprejmem takoj. M. Slabina, Stari trg 3. | Kupimo | Zdravilna zelišča vseh vrst, večjo količine, kupi: Lekarna Mr. Baho-veo, LJubljana. (k Smrekovo čreslo lepo, zdravo, suho tn Ježlce — kupi vsako količino usnjarna J. Lavrlfi, 6t Vid pri Stični - LJubljana. En voz gozdnega listja ali trave za steljo, kupim. A. Ilmelak, Ljubljana, Tyrševa 35a. k Srnine in vse druge kože kupuje, Svinjske šettne ln Irhovlno prodaja. Zdravtč, trgovina, Stari trg, LJubljana. k Predivo vsako količino, kupim po najvišji dnevni ceni. Zima, Jager, Sv. Petra e. 7. Zavržen denar je če no prodate svojih nerabnih predmetov: steklenic, papirja, kartona, krp, vreč, kovin In želez-ja vseh vrst tvrdkl: Me-talla, Gosposvetska 16. Izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaško In šiviljsko odrezko ter vse stare cunje, ki vam najvišjo plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra costa 33, telefon 34-26. k Parni stroj s kotlom ln večji luščllnt stroj za Ječmen, rabljen, kupim. -Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Stroji« številka 3367. k I Scte B Oddalo: Soba za pisarno — svetla, v sredini mesta (prt pošti), se takoj odda. Vprašati v Društvu tlskarnarjev, Tyrševa l/a, IV. nadstr., med 11. ln 12. uro. s Jitclo: Stanovanje eno- aH dvosobno, s prl-tlkllnaml, Išče v sredini mesta mirna In Bolldna gospodična za mesec Junij ali Julij. Naslov v upravi »Slov.« št. 1968. Dvosobno stanovanje Iščem za takoj v središču mesta, najraje v bližini kolodvora. Zamenjam tudi za istotako v Šiški. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3296. č štirisobno stanovanje s kopalnico, Išče tričlanska ljubljanska družina. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Lepa nagrada« št. 3345. c |U nn|em| Parno pekarno vzamem takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3312. n Skladiščne prostore primerne za delavnico, v površini najmanj 60 m«, v bližini gorenjskega ko lodvora, iščemo. Ponudbe z opisom ln ceno poslati upravi »Slov.« pod »Skla dlšče« 3298. r Eno ali dve lopi iščemo v Ljubljani za skladiščenje premoga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lopa« 3331. Pozor! - Gostilna se odda takoj v. najem aH od litra. Prodam tudi 1 kravo pred telitvljo ln 2 konja. Kateri so zanima, naj pride takoj. — Skublc, Bervace, Grosuplje. m Senčnat vrt na razpolago lo za po čltek v popoldanskih urah, Iščem proti plačilu ev. vzamem v najem. — Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Bližina centra« št. 3358. r Kabinet oddam gospodični ali gospe, ki je ves dan odsotna. - Rupnlk, MUčln-skega št. 18. s Sobico opremljeno, z souporabo kopalnice, takoj oddam solidnemu gospodu. Vprašati : Medvedova cesta 10, parter levo. s Odda}o: Poštena postreznica za jutranje delo, dobi sobo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3295. s iflvto-motorg Avtovožnje z tovornim avtomobilom, vsako težo in smer prevzame Jakomln Stane, Ljubljana, Dunajska cesta 29-111 (hiša Gospodarske zveze). r Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro ln točno Obrnite se na i Rudolf Zore, Gledališka ul, 12 Telefon 88-10. Prodam! Vilo z dvojo trosobnlh ln enim enosobnlm stanova njem. Vilo dvojo dvosob nlh ln eno enosobno stanovanje. Vlso z šestimi sobami. Travnik v Izmeri 40.000 kvadr. metrov. — Parcele za Bežigradom, v Rožni dolini, In v drugih delih mesta. —Realt-tetna pisarna: Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, nova telef. št. 34-86. p Otroško posteljo prodam. Zlbertova ul. 26, Šiška. Šupa na pol odprta, kompletna z strešno opeko, Be proda. Polzve so: Opekarska 31, Ljubljana. 1 Flora umetno gnojilo za cvetlico In vso vrtno zelenjavo, karbolinej, katran, Creolln In deslnfektor za govejo In svinjsko hleve, Gravycld hladilno oljo za stroje, Cramolln olje ln mast za elektromotorje, vosek ln olje za jermena, najfinejši raflnlran benzol, »Smachiatore« — najboljšo sredstvo za čl ščenje madežev na oblekah stalno v zalogi. — »Petronafta«, LJubljana, Tyrševa cesta 35 a. (1 CEDESI IMPIANTO FORZA MOTRICE E LIKE composto di DUE MOTORI DIESEL IIP 10/11 cad., Dinamo, Pullegie ecc. R I v o 1 g e r s i : ODDAMO POGONSKO NAPRAVO Z RAZSVETLJAVO sestoječo iz 2 DIESEL-MOTORJtV po 10 in 11 KS, dinamo, jermenje itd. Vprašajte prt: FALEGNAMERIA OUAZZOTTI ■ ALESSANDRIA . CRISTO AMAR0 "1918" GRENAK "1918 ?y//7 VERMUT BIANC0 !'V..,\", '•' V'' '■'• ■•"' BELI VERMUT Vljudno naznanjava, da Sva otvorlle v prostorih prejšnje tvrdke Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ulica S TRGOVINO S PERILOM ki jo vodiva pod tvrdko julka Kavčič in se priporočava cenjenemu občinstvu s solidno postrežbo in nizkimi cenami. Julka Kavčič Sporn Roza Hladilno omarico majhno, praktično za go spodlnjstvo, prodam. Ivo Stembal, Vegova ulica 8 (pritličje, dvorišče, levo). Razno pohištvo poceni proda. ' ampetova ul. 13 (Trnovo). Trgovci, gostilničarji in kavarnarji - pozor! Mineralno vodo na debelo dobite v glavni zalogi S. Pellegrlno, LJubljana, Kolodvorska ulica 8. Bele otroške čevlje nizke. št. 31 In 22, najraje zamenjam za enako št. 34 alt prodam. Blago prvovrstno. Prodam tudi moški siv, nov dežni plašč za srednjo postavo ln črno blago za ženski plašč. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3320 Košnjo trave prodam. Predovič, Poljanska 73. 1 Štedilnik za vzldavo, vollk, s tremi kotllčl, prodam za 800 lir ln šivalni stroj znamke »Uranta«. Slomškova ul. št. 9, Mlekarna. 1 Kuhinjske opreme moderne, solidna Izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak Josip. Jenkova št. 7. t Globok voziček prodam. — Grudnovo nabrežje 21. 1 Kosilnico rabljeno, dobro ohranjeno, ugodno proda: Ivan Knez. Vič. 1 Bale za oglje staro In nove ter vsakovrstne druge vreče, dobite najceneje pri: Gre-beneu, Sv. Petra 33, telefon 34-26. 1 Kauči v različnih vzorcih, oto-mane, madraci, peresnice, fotelje, imamo na zalogi po najnižjih cenah, Sa-jovie, tapetništvo, Ljubljana, Start trg št. 6. I Križanka št. 37 1 2 3 4 5 0 7 ti IU 11 U 1j N 13 lo U 10 19 20 21 22 23 24 25 2b 27 2» 29 30 31 3 i. J3 14 35 30 31 • JB i* 4j 41 42 43 44 45 46 47 48 4^ iu 51 Vodoravno: 1. ropot, hreščanje, 6. rusko mesto, 10. žvižg, zvok, 14. nagota, razgaljeno«!, 20. stik (tujka), 21. slovenska boginja, 22. tekoča kamenina, 23. tokava, soteska. 24. leseno orožje, 25. severnoitalijansko mesto, 2ti. Ibsenova drama, 27. papirnato pokrivalo, 28. merilna priprava. 29. pritlikav konj, 30. lesena zgradba, 32. zemeljsko bogastvo, 33. nočna ptira, 34. slovenski pesnik, 3ti. Finžgarjeva oseba, 38. prevozno sredstvo. 30. del rastline, 40. starorimsko oblačilo, 42. svetopisemska oseha, 43. Finžgarjeva povest. 44. del voza, 4"). starogrško mesto, 40. vrsta kovine, 47. vojvodinski kraj, 48. vrednost, veljava, 49. preprosto ljudstvo, 50. leseno korito, 51. cunja. Navpično: 1. nekdanja balkanska pokrajina, 2. bolgarska gora, 3. žensko ime, 4. vrsta snega, 5. živilo (množina), fl. oblika vode, 7. žensko ime, 8. premišljen človek, 9. cep. poganjek, 10. Štajerska reka, 11. vrba žalujka, 12. nedovoljeno dejanje, 13. obrekovanje, sramotenje, 14. zemeljska vzpetina, 15. ruska reka, 16. evropski prebivalec, 17. okoliS, soseska, 18. večja utež, 19. turški naslov, 31. vrtna vrata. 32. del telesa, 33. dolenjski kraj, 34. pregib, nahor, 35. vzrok bolečine. 37 urejeno stanje, 38. poljska reka. 39. svelloba, sij, 40. hitro premikanje, 41. umetniški izdelek. Spori Nekaj drobnih spominov na strah pred vodo iiusrečo reševalcev Dolgo je ie od tega, ko so v hribih ob spodnjem toku Savinje še uspevali vinogradi. Stare ljudske pesmi pa, katere pojejo Tremerčani, Sent-jederčani in Šmarječini, potrjujejo, da je bilo tam nekdaj precej dobre trte. Župnijska kronika v Šmarjeti pripoveduje o hudi nesreči, ki se je zgodila v davnih čnsih kopačem, ki so se pozno ponoči vračali s čolnom s strenske strani na šmarješko. Narasla voda je prevrnila čoln in v hladnih valovih je našlo smrt sedem mož in mladeniSev. Mostu takrat še ni bilo Zgodbo o nesreči na Savinji smo slišali otroci v cerkvi, ko je pokojni župnik pripovedoval dogodke iz domače kronike. Tem bolj nas je bilo groza, kadar smo gledali naraslo reko, ki je drvela mimo bregov, pljuskala visoke valove in nosila 6eboj deske, hlode, cele kose splavov in včasih tudi drevesa s koreninami. Nekoč smo videli tudi spla-varja, ki sta izgubila oblatit nad svojim tovorom, klicala na pomoč in končala pri Zidanem mostu, kjer sta treščila ob joho. Od nekdaj smo iineli otroci našega kraja Savinjo s prodom in grmovjem na obrežju na po- Pohištvo Modroce patentne posteljne mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 18 Pohištvo so ugodno proda na Sv. Petra nasipu 27. š Gumi voz nov, pripraven za vsako vožnjo, nosilnost do 4000 kllogramdv, se proda. — Vprašati: Zidar Alojzij, kovaški mojster, Jegll-čeva št. 15. 1 Za »Saniokuhalnik« naj so zanimajo gospodinje, katere žele hraniti kurjavo In čas. Knostavno ln poceni. Dobi se : Franc Kernjak, Tržaška o. 92. Uglaševalec glasovirjev Jur&selc Ljubljana, Zrlnjskega 7/11 Telefon 89-23 Spalnica polltlrana na orehovo korenino, se proda. Mizarstvo Hafner, Ljubljana, Podutiška 59 (še v mestu) Lepo spalnico s tridelno omaro ln več dobro ohranjenega pohištva, ugodno proda: Tr- Kuhinjsko kredenco rabljeno, prodam. - Vič, Abramova ul. 7. 1 Spalnice plesknne ln polttlrane ln kuhinje, kupite najceneje pri tvrdkl: V en t url nI Ludvik, zaloga pohištva, Florjanska SI, sprejemajo se tudi naročila po lastnih In danih načrtih, telefon 48-12. t Ižiunltl 6 tednov starih prašičkov trt pare, lepih, prodajam prvo sredo v juniju na sejmu v LJubljani. Prus-nlk Anton, Zagradlšče 7. Usnjeni izdelki se barvajo le s specialno barvo za usnje Zaloga govina »Ogled«, Mestni barv acetona: Efaks. trg 3. š Napoleonov trg. r Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu Ljubljanske pokrajine z dne 27. maja 1942-XX v pr.logi h kosu 42 — mesto pogodbenega zdravnika specialista za očesne bolezni v Ljubljani pod pogoji Kolektivne pogodbe. Mesečni honorar znaša za dve uri dnevnega dela Lir 1.4(>6.13. Prošnje je vložiti do 20. junija t. 1. do 12. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne. Bleiwcisova (Tyršo-va) cesta 5/1. Samotne peči krušne in visoke ter ploščice za oblogo dobite še vedno pri M. MaiavailC, Vrhnika Vsemogočni Bog je v svoji nedoumljivi Rrevldnosjl dopustil, da je odšel .< jemu v boljše življenje naš sin, bral in stric, gospod Polše Janez Pogreb bo v nedeljo, dne 31. maja ob 18. url tz hiše žalosti v Mali vasi k Sv. Juriju v Stožicah. V Mali vasi, 30.'maja 1942. Družina Povictova seben način radi Rila je posest, s katere nas m nikdo preganjal. Prod oh reki je bil edini kraj, kjer smo počenjali, kar nam je prišlo na misel. O plavalnem športu nisno imeli pojma, pač pa smo tekmovali v tem kdo si bo upal bresti v valovih, ki so segali Čez kolena in do pasu. Kadar je bila huda suša, je ta ali oni prebredel na drugi breg, kar je pomenilo višek poguma. Pred globinami vode smo imeli tnk strah, da bi ga gotovo ne prestali, če bi nas zaneslo v dele, ki so bili za nas kraj grozote. V povodnega moža nismo verovali, v resnici pa so bili za nas vsi temni in zeleni deli vode kraj nedopovedljive skrivnosti. Prvi, ki je zabredel pregloboko v vodo, je bil bratranec Jožek. Na deski je splaval v zeleno vodo. deska se je obrnila, fant se je prestrašil in izginil na dno. Deska je plavala mirno naprej, fanta pa smo čez dva dni pokopali. Dolgo Časa potem nas niso pustili k vodi. Leto pozneje je bila vaSka druščina spet kuhana in pečena na svojem »posestvu«. Gradili smo velike ribnike, poglabljali vodo ob obrežju in zlagali težko kamenje za ograjo. Na vodi smo postajali vedno bolj srčni Ko sem se nekoč približal kraju nesreče, me je tok poteunil proti temnemu delu vode, kjer gre dno strmo navzdol. Takrat me je nepopisno stisnilo v grlu. V trenutku sem občutil skrivnost požrešnega dna in moč toka, ki me je brezobzirno, kakor grozna pošast, porival tja, kamor nikoli nisem hotel. To je hil strah v pravem pomenu besede. Strah, ki so ga mnogi doživeli, ki ga mnogi r.iso prestali. Uprl sem se z nogami, boril se z rokami in srečno odnesel zdravo kožo. Tisto leto si nisem več upal v globoko vodo. Čeprav sem se že v drugem razredu ljudske šole navadil za silo plavati, me je še večkrat stisnilo v grlu, čisto podobno kakor prvič. Kadar koli sem sližal krik na pomoč, kadar koli zagledal obupan obraz in krileče roke nad globino, se je zgodilo, da je srce skočilo v grlo. Take in podobne spomine ima vsakdo na tiste čase, ko se je prvič učil plavanja, ko ga je prvič zaneslo v pregloboko vodo. Kdo nima znanca ali prijatelja, katerega so za večno zagrnili hladni valovi? • Rilo je pred letom na ohrežiu Save. Poletna vročina je privabila množico kopalcev, ki so bredli vodo, plavali, počivali in uživali dobrote sonca, zraka in vode. Zeljni športa in razvedrila so prišli k vodi, kjer so potekale prijetne ure nedeljskega popoldneva. Zgodilo pa se je, da je nesreča vznemirila kopalce: neznani mladenič je izginil pod površino vode. Hiteli smo na kraj nesreče in iskali pogre-šanca. Voda je bila temna in globoka. Potapljali smo se nekaj minut, žokali 7 drogovi in končno našli nezavestnega fanta. Znakov življenja nismo mogli opaziti na njem. Prinesli smo ga na trato, mu izpraznili vodo. odprli usta in pričeli z umetnim dihanjem. Trudili smo se tako dolgo, da se je zdelo nevšečnim gledalcem vsako nadaljnje prizadevanje brezuspešno. Začeli so nas zbadati, ker nismo poslušali nasvetov, katerih je ob lakih prilikah navadno veliko preveč. Ko je bil mladenič že drugič moker — tokrat od znoja reševalcev — smo ugotovili, da diha. Precej časa je poteklo, da je uprl svoje oči v prijatelja, ki je sedel ob njem. Kako osrečujoč je bil ta pogled za nas vse, ki smo ohranili upanje in vztrajali z umetnim dihanjeml Nikoli ga ne bom pozabil. Kako hvaležni smo bili notranjemu glasu, ki je veleval reševati in vztrajati. Redki so dnevi v življenju, ki bi bili tako polni in lepi, kakor tisti večer, ko smo se vračali s Save. • Strah pred vodo je nekaj, kar je ostalo vsakomur v srcu še iz tistih let, ko je slišal prve zgodbe o nesrečah na vodi in ko.ga je prvič stisnilo v grlu, če je zabredel pregloboko. Tega strahu ne moremo iztrebiti z zasilnim plavanjem, pač pa s športnim obvladanjem globoke vode, z obvladanjem deročih voda in vrtincev, z varnim potapljanjem in končno še z obvladanjem reševalnega plavanja, ki ima neprimerno večjo vrednost od športnih prvenstev. Tudi med kopalci je neverjetno veliko takih. ki jih še vedno rado »stisne v grlu«-, malo pa takih, ki so v resnici sposobni za varno in uspešno reševanje potapljajočih. Današnji spored državn. nogometnega prvenstva je tale: Bologna: Bologna—Napoli, Torino: Juventus—Modena, Genova: Genova—Livorno, Itmna: Roma—Ambrosiana, Milano: Milano—Lazio, Bergamo: Atalanta—Torino, Venezia: Venezia—Torino, Trieste: Triestina—Fiorentina. V prvem razredu bodo igrali samo še dane. in prihodnji dve nedelji. V teniški tekmi za rimski pokal je stanje po nedeljskih izidih v Budimpešti in Zagrebu naslednje: Italija Madžarska Nemčija Hrvatska 2 1 1 0 3, 2 0 2 0 2, 1 0 1 0 1, 1 0 0 1 0. # 172. Mirko ni mogel verjeti Štefanovim besedam. Menil je, da se je sel v nočni temini motil. Zatorej mu je zagotovil, da Tresoglava ni bilo ne prejšnji ne ta teden doma. Štefan pa je Se dalje spraševal Mirka o Almiri. Ali Mirko mu ni povedal, kako mu je žugala ono noč z maščevanjem. Toda neka slutnja ga je vedno mučila, da se ni mogel znebiti strahu pred njenim maščevanjem. 173. »Almiro moramo dobro opazovati, če se utaborimo pred Turki,« opomni Štefan. »Z nami ne sme biti v enem in istem taboru, sicer bi utegnila koga preslepiti in ta bi potem za njene sladke besede nas in sebe izdal. Bojim se tudi, da bi se utegnila nad tabo in drugim' mladeniči, ki ao se kdaj pošalili z njo, maščevati in nam vsem delati sitnosti v taboru, če ne še kaj drugega!« Mirko se je globoko zamislil. Prepričan je bil, da lahko Almira Rožanoin zelo škoduje. Te skrivne slutnje si ni mogel izbiti iz glave, vendar pa je hotel zagovarjati tujko in njenega očeta pred takim sumničenjem. V tem hipu pa stopi v sobo Serajnikov oče. »Sedaj pa le kar na delo!« reče starček, ko je zvedel za vse. , Zahvala Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znanccm, ki so spremili na poslednji poti gospoda Pavla Steleta Posebno pa se šc zahvaljujemo g. dr. Francu Lokarju za prisrčno zadnjo slovo ob grobu, pevcem pevskih društev »Sava« in »Moste« za poslovilne pesmi, zavarovalnici »Anker«, tovarišem bojevnikom iz svetovne vojne, lovskim tovarišem in vsem drugim za poslovilne vence in cvetje. Maša zadušnica bo v torek, dne 2. juniju ob 7. uri v ccrkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 31. maja 1942. Žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgem, mučnem trpljenju za vedno zapustil, naš preljubi sin, brat, stric, gospod Franc Svigetj Pokopali ga bomo v ponedeljek, dne 1. junija 1942 ob 10. uri popoldne v Borovnici. Borovnica, Begunje pri Cerknici, Vel. Loka, Ljubljana, 30. maja 1942. Globoko žalujoči: mati, Ivanka por. Šušteršič, Mici, por. Otoničar, Pavla por. Turšič in ostalo sorodstvo. Kolesa Nove triciklje močno konstrukcije, razne velikosti. Izdeluje in predeluje kolesa v triciklje. — Mehanik S. Ambrož, BlelwelBOva (prej Tyrševa 71). Tricikelj In motorno kolo znamke BSA 350 ccm, naprodaj. Vprašati: Tržaška C. BO. Ljubljana. i B Žcnllte | Uradnica čedne zunanjosti. želi spoznati 28—35 letnega, primerno naobraženega gospoda v svrho ženltve. Samo resne ponudbe s sliko, ki se v negativnem primeru vrne, pošljite na upravo »Slovenca« pod »Bodočnost Je v nas« št. 3299. ft Prileten vdovec samostojen, poroči pošteno dekle ali vdovo z nekaj kapitalom, zaradi qd-stopltve JI trgovskega podjetja. Ponudbo na upr. »Slov.«f pod »ZadovolJ-nost« St. 8350. ž Filatelisti! Bivšim jugoslovanskim znamkam so cene zadnjo čase znatno poskočile. — Danes veljavne cene vseh bivših jugoslovanskih in najnovejših srbskih znamk prinaša SFIBov katalog za 1.1942. — Katalog, razne znamke ln albume dobite pri fl-latelijl Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30, Tel. 41-69. Lepo zbirko znamk prodam po ugodni cent. Naslov se dobi v upravi »Slov.« pod št. 3356. l| Nove slike i presv. Srca Jezusovega1 ▼ velikosti 47 x 68 cm boste lahko dobili že čez par dni. Slike so izredno uspelo bakrotiskno delo in se lahko kosajo z vsemi podobnimi tujimi izdelki. Ne odlikuje jih pa samo lepota in izdelava pač pa tudi cena saj bodo za čas obhajanja pobožnosti deveterih prvih petkov le po 20 Lir, kar je neverjetno nizka cena v primeri s tovrstnimi mnogokrat tudi slabšimi izdelki. Sliko naj si kupi vsak ne samo oni, ki opravljajo pobožnost 9 prvih petkov, ampak tudi drugi sai je slika lahko izredno lep okras vsakega stanovanja! Slike lahko tudi naročite v naprej pri Odboru 9 prvih petkov, Miklošičeva c, 7 (Pr. zv.) ali pri Ljud-ki knjigarni — pred škofijo ali pri podružnici knjigarne, Miklošičeva 5 v Ljubljani oziroma v Novem mestu v Ljudski knjigarni (preje Krajec) drugod pa pri vseh župnih uradih. COmi. ALFONSO CANAGNA Časa fondata nel 1900 Commissioni - Espor-tazioni - Rappresen lanze - Depositi - Tra-sporti - Assicurazioni Ustanovljeno i. 19C0 Poverjeništva- Izvoz-ništva - Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja NA P 011 - Via Arie della Lana 18 L3UBDANSKI INEMAT0GRAFI Predstave od delavnikih ob 16 tn 18.15, ob ne-detlah ln praznikih ab 10.30.14.30. 16.30 *p 1».3c Pustolovski doživljali brodolotrcev med mor«kimi roparji in na osamelem otoku v sredini krvoločnih divjih zveri VZHODNO JAVE Charles Bickford, Elisabeth Voung Kino si.ooa . tel. 27-30 film kavalirutva, viteStva, nanetih pustolovščin in IJubavnlh ipletk CAPITAN FR A CASSA V gl. vlogah: Elsa de Glorgl, Clara Calamal. O. Valonti in drugi kino union . tel. 22-21 Pretresljiva ljubezenska drama PIA TOLOMEJSKA Carlo Tambprlnn! — Hermana Paolleri — Nino Criman — Lauro tiazzolo! _kino matica - tel. 22-41_ kino kooeljevo, iel. 41-64 Umetnikova pot do slave in ljubezni v filmu Melodije sanji Marta Harrell - Kossnno Brazzi - Benlamlno Olgli AMADEO NAZZARI v zanimivem filmu Vitez brez Imena Predstave: delavnik 17.20, nedelja 14.30 in 17 url. Cenjenim prijateljem naznanjamo, da je dne 2.9. maja t. 1. umrl naš dolgoletni zvesti sodelavec, gospod Robert Wattand Pogreb bo v nedeljo, dne 31. maja ob 15. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah. Dragega pokojnika ohranimo zaradi njegovih velikih vrlin v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 29. maja 1942. E. J era s in drug Tovarna kisa »Astra« čestitamo gospodična Din! Marko Garresi se je sprehajal po ulicah; spominjal se je smešnega strahu, ki ga je obšel, ko. mu je iz ministrstva dospelo sporočilo, da je prestavljen: prestavljen iz majhnega mesteca na Siciliji v Benetke, v čudovito mesto na vodi, bajno prestolnico dožev, Velikega kanala, trga sv. Marka, v mesto gondol in golobov. Le domotožen zbogom mestecu, v katerem je živel od otročjih let dalje, le prisrčno slovo od maloštevilnih dijakov — in njegovo potovanje proti severu se je začelo. Mlad sicer po letih je Marko Garresi vendar imel lep položaj in še lepšo preteklost: saj je bil prvi pri izpitih, in je z odličnim uspehom položil zadnji izpit iz filozofije. V velikem mestu se ni mogel takoj znajti: nista ga mikali velemestno življenje in slučajno sklenjena prijateljstva; raje se je ves posvetil šoli (od-odelku B — v katerem so bila sama dekleta) in zasebnemu študiju. Z nastopom pomladi pa je »profesorČek« Marko, kot ga je imenoval ravnatelj, začutil v svoji notranjosti željo, da bi se nekomu razodei: bila je skromna želja po novem življenju, hrepenenje, da bi ves pripadal svetu. Zaman se je zaskrbljen spraševal, kaj naj bi bilo vzrok tej spremembi, ki je nenadoma zacvela v njegovem zaprtem srcu. Ni bilo to ne otožnost, niti ne domotožje in spomin na mladostna leta in na siiilske pokrajine. Ljubezen? Ni verjel, niti ni hotel verjeti. Toda »ona« je bila v srcu, bila mu je blizu in ga vznemirjala. Ko so se njegove misli mudile pri »njej«, Za ljudsko tiskarno v Ljubijani: Jože Kramar ii ga je neskončna sreča preprijemala, da je to res ljubezen, ki je prišla s pomladjo. Prišel je na Trg sv. Margarete. Po ulicah je koračil kakor avtomat, ki ga vodi množica. Obstal je pred kioskom, da bi nakupil nekaj časopisov. Doma je našel na mizi nekaj jutranje pošte: med pismi je bilo tudi sporočilo založnika Vanni, da je njegov rokopis romana sprejet in to pod zelo ugodnimi pogoji. Kosilo je pospravil v naglici. Z veselim srcem se je spomnil odobravanja, ki so mu ga izrekle dijakinje pri prvi uri; skušal je v mislih obnoviti zvok in odmev ploskanja,' ki je bilo resnično in odkrito potrdilo razumevanja, ki ga je s svojim izvajanjem našel pri dijakinjah. Dejal si je, da je prekosil samega sebe zaradi »nje«. Zaprl je oči in jo videl. Prva klop na desni nasproti umivalnika. Je velika, prijetnega obraza in lepe postave. To je »ona«, Ondina Vanzan. Vedel je, da jo sošolke kličejo Din: ljubka zmanjševalka — Din, Din. Velike kostanjeve oči ima; močni prameni črnih las ji obkrožajo popoln obraz, na katerem se odražajo majhna usta, vedno se nasmihajoča. Silna inteligenca, nadpovprečna nadarjenost in presunljiva globokost misli so njene odlike. Ona je bila njegova ljubezen, ona ga je nevede tako spremenila in ga priklicala v življenje. Spraševal se je, ali ni neumno, da se profesor zaljubi v svojo gojenko. Moral je z njo govoriti, in to že jutril Dekleta pripravljajo antologije, zvezke in pe-resnike. Profesor izza katedra opazuje učenke in se s prstom sprehaja med njimi Mora jo poklicati. »Pridite k tabli, gospodična Vanzan.« Rad bi rekel: »Pridi, Ondina...« ali pa: »Ti. Din, pridi...« Toda kruta resničnost mu tega ne dovoli »Preberite in razložite nam pesem, ki smo jo včeraj obravnavali.« Ondina bere, bere s primernim glasom in z občutkom podaja ločenost in pestrost misli, ki si v pesmi sledijo. Nato razpravlja o pesmi in jo presoja z estetskega stališča^ tako poda primerno, dovršeno kritiko, ki se ne ustavlja pri zunanjosti, ampak sega tudi v globino in razpred- malenkosti. Ko se vrača na svoje mesto, pazljivo motri profesorjev svinčnik, ki si v notes zabeleži najboljši red. Ob pol ene se je Marko zaradi »nje« ustavil na hodniku. Vsa dekleta so že odšla in kot zadnja stopa Ondina. Sama je. »Moram govoriti z vami, gospodična,,. Ne tukaj... Danes popoldne. Vam je prav?« »Ura izven urnika, gospod profesor?« »Morebiti... Ob petih vas bom čakal v kavarni Quadri...« »Pridem točno.« * Pet popoldne. Ondina vstane od mize in ga smejoč se pozdravi. »Ali nisem točna?« »Da ...« Sama sta. »Ali se vam ne zdi čudno moje povabilo? ,,. Čudno, ali vsaj nelogično?« »Logika je utopija, gospod profesor.« Marko je ves začuden in ne najde besed. »Oprostite vprašanju... Kako mislite glede ljubezni .. .?« No, torej: beseda je padla. »Moje gledanje? Ljubezen?... Ah,.! zakaj, gospod profesor?« »Povejte, prosim, povejte ...« »Večna ljubezen, ki je nadsnovna. Ljubezen: hiša, veselje z otrokom... Toda, vi morda veste ... Zdaj razumem vse: ta sestanek, taka vprašanja... Morebiti vam je »on« kaj rekel in...« »On«? Kdo je »on«?« »Hektor... Hektor Brandi, moj zaročenec. Poročila se bova julija, niti mature ne bom dobro naredila. To ni nobena tajnost.« Hektor Brandi. Marko ga spozna: njegov prijatelj je, ki poučuje italijanščino na višji komercialni šoli. Pri mnogih periodičnih listih sodeluje in prihodnje leto bo predložil svoj spis za vstop v univerzitetni profesorski zbor. Se mladenič je skoraj: mladenič, ki bo nekaj postal. In on da je zaročenec Ondine Vanzan »Nisem vedel, gospodična«... Po kratkem premoru je spet povzel: »Vidite ... toliko inštruk-cij imam, pa bi rad kakšno odstopil drugemu. Mislil sem, da bi me vi lahko nadomestili. ..« • Pozno je že bilo, ko sta se ločila. Ob slovesu je Marko znal poiskati primerne besede. »Čestitam, gospodična Din ...« je spregovoril s pridušenim glasom. Predstavljal si je, da bo ona razumela, zakaj jo je tako imenoval; da bo razumela vzrok tega prisrčnega Din, ljubke zmaniševanke ... (Sandro Delli Ponti.) Urednik: Viktor Cenili Izdajate!!: !r£ icžs Sodja «