Kinecka tfrgovina Naraščajoča izmenjava blaga med Jugoslavijo in lialijo Jugoalovansko-italijanska izmenjava blaga v prvem četrtletju 1940 znaša 444.8 milijonov din in izkazuje v iatem času lanskega leta (261.8 milijonov din) povišek za 233.2 milijona din ali za 89.5%. Izvoz v Italijo znaSa v prvih treh meaecih t. 1. 277.2 mllij. din, to se pravi 15% vrednostl celotnega izvoza, napram 107.4 milij. din (9.93% vrednostl celotnega izvoza v Istem čaau lani). Jugoslovanski izvoz se je dvignil napram istemu čaau lan^kega leta za 169.8 milij. din ali za 147.8%. Jugoslavija je izvozila v Italijo predvaem pšenioo, govejo živino, les, premog, karbid in še nekatere druge izdelke. Od celotnega izvoza pšenice v prvih treh meaeclh pripade Italijl 51.1 mtlij. din ali 90.92%, od izvoza živlne 18.8 milij. dln all 36.71%, od celotnega leanega izvoza za 108.9 milij. din ali 36.7%. Jugoslovanski uvoz iz Italije je dosegel v prvih treh mesecih letos vaoto 217.6 milij. din in izkazirje za isti čaa leta 1939. poviaek 63.4 milij. din ali 41%. Naša trgovaka bilanca napram Italiji ]e bila v prvlh treh mesecih 1940 aktivna za 59.6 milij. din, medtem ko je bila lani pasivna v istem čaau za 46.8 mllij. din. Iz teh podatkov je razvidno, da Je blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italljo kljub vaem inednarodnim težkočam v stalnem porastu. Kratfek pregleJ našega lanskega lesnega irga Na splošno je pomenilo leto 1939 za lesno trgovino zmatno izboljšanje, vendar je prišlo izboljšanje skoro čez noč in v najneugodnejšem čaau naše produkcije nismo mogli izrablti. Vodne žag-e, katerih ima Slovenija največ, nlso imele dovolj razpoložljivega okroglega leaa ln je v zadnjih mesecih pritisnil še mraz, ki je Izdelovanje Skoro popolnoma ohemogodil. 2e protl koncu larujkega prvega polletja ae je začelo povpraševanje po našem leanem blagii stalno večati in je bilo septembra na vrhuncu. Cene so se dvignile za mehki rezani ln tesani l«s, za trdega so ostale neizpremenjene. Lanski izvoa lesa iz naše države se je dvignll po količini za 28%, po vrednosti za 26% v primeri z izvozotn v prejšnjem letu. Cene so se znatno zboljšale radl vojnih zapletljajev in izpada konkurenčnih držav: Finflk€, Poljake tn Ceške. Cene pa ao naraale tudl zaradi Izredno dolge in oatre zlme, ko je počivalo delo v nafil gozdni produkciji in deloma tudi v leanl industrijl. Proti koncu lanskega leta ao bile atare zaloge skoro pova«m iz&rpane, medtem ko je blla dobava novega blaga tehnično nemogoča. Fovpraševanje pa je bilo vedno večje in tako ao se oene naglo dvigale ter so dosegle vlšino, kakršne nismo mogll doseči v prejSnjih letih. Iz Slovenije amo največ izvažali v Italijo, pa tudi v NemCijo, na Madžarsko in v Grčijo. Na Madžarsko je šlo blago predvsem iz Dravske, Savinjake in Mežiške doline. Zaradl velikega povtpraševanja italijanskih kupcev je prtšlo v navado plačevanje v naprej, kar je našim izvozntkom le Se bolj olajšalo kupčije. Seveda bi lahko v drugi polovici lanakega leta po ugodnlh cenah prodali še mnogo več blaga, če bi ga imeli. Producenti pa žal nlso imeli zaradi prejšnje negotovosti znatnejaih zalog, zato v novembru In decembru akoraj nl bllo mogofie dobitl primernega suhega blaga. Naš glavni lesmi izvozni proizvod iz Slovenije so bili trami, katorih smb največ izvozili v Italijo in njene kolonije, precej pa tudi na Madžarsko in v Grčljo. Precej tega blaga je šlo po splavih v Zagreb in južne dele naše države. Italijani, Madžari in Grki so nam tudi zelo mnogo Qdkupili rezanega lesa. Proti koncu lanskega leta je nastalo celo veliko pomanjkanje tega blaga. Zelo vellko rezanega bora in macesna je šlo iz Slovenlje v Sredozemlje na angleški otok Malta. Trgovina z rezano hrastovino ae ni napram prejšnjemu letu zboljšala. Mnogokrat so bile doaežene višje cene za smrekove kakor za hrastove hlode. Dasi ima Slovenija le majhne količine plemenitega lesa, prlmernega za izvoz, smo ga vendar lahko prodali po ugodnih cenah. Mnogo je bllo povpraševanja za fumirski lea (orehov, jesenov, javorjev itd.), predvaem za izvoz v Nemčijo, pa tudi za predelavo v domačih. tvornicah. Glede železiniških. pragov Slovenija radi alavonske in bosanske konkuren.ce ni prišla v poštev. Zelo ostra zima je dvignila cene drvam, katerih je primanjkovalo. V večjih količinah drv lani niamo Izvažali. Nekaj našib drv je bilo uvoženih v švico In na Madžarsko. Italija uporablja naša lepa bukova drva v tvornlcah umetne avile za Izdelovanje celuloze. Lani smo lzvozili tudi precej oglja in čreslovine. Lansko leto je prlneslo slovenski lesni trgovini znatno zboljšanje. Lesni blagovnl promet na blagovni borzi v Ljubijani je dos?>gel lani 468 vagonov naprarn 365 in 253 vagonom v prejšnjih dveh letih. Po vrednosti pa ae je dvignil promet na 5.5 milij. dtn napram 5.2 in 2.8 milij. din v dveh letih. Državna zveza kmetijskih iivinorejskih zadrug 2e 21. decembra 1938 je bila ustanovljena, a šele zadnje dni vplsana v zadružni register Drž. zveza kmetijskih živinorejskih zadrug (Zemaljski aavez poljoprivrednih atočarskih zadruga). Namen zveze je: propaganda in ustanavljanje živinorejskih zadrug za govejo živino, drobnico, perutnino, ribarakih in svilarekih zadrug, zadrug za gojltev malih živali in zadrug za predelavo in jprodajo živine in živinskih proizvodov, zlastl mleka, meaa in volne. Zveza bo skrbela za oplemenltev goveje živine, za selekcijo domačih plemen, za križanje zaradi zboljšanja plemen, za odbiranje plemenske žlvine, vodila bo matične knjige najboljše plemenske živine in nadzirala zadružne matiCne knjige, posredovala bo nakup plemenske živlne in prodajo žlvine, po potrebl se bo bavlla tudl s klanjem živine In predelavo m©sa. VrStla bo tudi za svoje članice denarne posle in pregled včlanjenih zadrug. Službeno poroiilo l|ubl{anske blagovne borze Les. Sinreka, jelka. Hlodi I., II. monte 240 do 300 dta, brzojavni drogovi 220—250 din, bordonali merkantilni 340—390 din, filerji 270—310 din, trami ostalih dimenzij 270—320 dtn, škorete: konlčne, od 16 cm dalje 590—630, paralelne, od 16 cm dalje 685—755, podmerne, od 10—15 cm 645—705 dtn, deske-plohi: kon., od 16 cm dalje 530—580, par. od 16 om dalje 560—640 dtn, kratice za 100 kg 75—85 dln. Bukev. Hlodl od 30 cm dalje, I., n. 125—165, za furnlr, od 40 om dalje 250—300 dln, deskeplohi: naravnl, neobrobljeni, monte 300—350 din, naravni, ostrorobi, I., II. 520—600, parjeni, neobrobljeni, monte 420—480, parjeni, ostrorobi, I., n. 590—700 din kub. meter. Hrast. Hlodi I., II., pretnera od 30 cm dalje 245—365 din, bordonali 800—900 din, deske-plohi, boulea 850—950 dln, deske-plohi, neobrobljeni I., II. 700—800 din kub. meter. Maeesen. Deske-plohi, obrobljeni ostrorobi 1020—1100 din kub. meter. OstaU les. Breat 700—760 din, javor 690 do 750 dln, jeaen 710—760 din, lipa 620—760 din. Parketl: hrastovi 60—75 din, bukovi 40—45 din kvadr. meter. Oglje bukovo, vilano, 100 kg 75—80 din. žito. Koruza čaau primerno suha, pariteta Indjija, franko nakladalna postaja 200—202.50 dln, pšenica južno banatska 248—250 din, gor. ba6ka 255—257.50 din, ječmen bački in sremski 215 do 217.50 din. oves ba6ki, sremski in slavonski 210—212.50 din, rž bačka 215—217.50 din, ajda 195—200 din 100 kg. Deželni pridolki. Flžol ribnifian 500—550 din, prepeličar 550—600 din, krompir oneida (kranjski) 155—160 din rožnik: pozni 155—160, isto rani in kresnik, industrijaki 110—115 din 100 kg. Krma. Seno 100 kg prešano v • bale 115—120 Krma. Seno, prešano v bale, sladko 115—120, polaladko 110—115 din, kislo 100—105 din, slama 55—65 din. Cene goveje živine po sejmih VoU. Laško I. 8.75 din, II. 7.50 din, III. 6.50 din; Zagorje ob Savl 6.50—9 din; krški okraj I. 7.50—8 din, II. 6.50—7.50 din, III. 5—6.50 din; Ljubljana I. 8—8.50 din, n. 7—7.50 dbi, III. 6.50 do 7 dln; Marlbor I. 7—8 din, II. 6.50—7 din, III. 6.50—8 din; celjski okraj I. 8 din, n. 7 din, III. 6—7 din kg žive teže. Biki. Zagorje ob Savi 5.50—8 din, Maribor 8 do 7.50 din kg žive teže. Krave. Laško I. 7 din, IL 5 din, III. 4 din; Zagorje ob Savi 4—6 din, krški okraj I 5—6 din, II. 4—5 din, III. 3-4 din; Ljubljana I. 6—6.50, II. 5—5.50, HI. 5 din; Maribor klavne debele krave 6—7 dln, plemenske 6—7 din, molzne 6 do 7 din, krave za klobasarje 5—7 din; celjski okraj I. 7 din, n. 6 din, III. 5 din kg žive teže. Tellce. Laško I. 8.50 din, II. 7 din, III. 6 din; Zagorje ob Savi 7—9 din; krški okraj I. 6—7 din, II. 5—6 din, m. 4.50—6 din; Ljubljana I. 8 do 8.50 din, n. 7—7.50 din, III. 6.50—7 din; Marlbor 6.50—7.50 din; celjaki okraj I. 7—8 din, II. 6—7 din, III. 5.50—6 din kg žive teže. Teleta. Laško I. 9 din, H. 8 din; krški okraj I. 7—8 din, n. 6—7 din; Ljubljana I. 8—9 din, II. 7—8 din; Maribor 6—8 din; celjsM okraj I. 10 din, II. 8—9 dln kg žive teže. Goveje kote. Laško 14 din. celjski okraj 18 do 18 din, Kranj 12—14 dln kg. Telečje kože. Laško 16 dtn, Ljubljana 20 din, celjski okraj 17—20 din, Kranj 20 din kg. Svinje Plemenske. Zagorje ob Savi: mladi pujski za pleme 300 din par; Ptuj 8—9.25 din kg žive teže. Pršutarjl (proleki). Laško 10 dln, Ljubljana 10 din; krški okraj 8—10 din, celjski okraj 11 do 13 din, Ptuj 9—10 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Laško 12 din, LjubIjana aremski 12.50—13 din, domači 10—11 din, krški okraj 10—12 din, celjeki okraj 15 din Ptuj 11 din kg žive teže. Svinjsko meso. Laško 16—18 din, Ljubljana 16—22 din, krški okraj 14—18 din, Maribor 14 do 18 din, celjslu okraj 19—20 din, Kranj 18 do 20 din, Trbovlje 14—18 din kg. Slanina. Laško 20 dln, Ljubljana 18—20 din, celjaki okraj 20 dln, Kranj 24 din kg. Svijijska mast. Laško 24 din, Ljubljana 21 dq 22 din, krski okraj 22 din, celjski okraj, KranJ in Trbovlje 22 din kg. Svinjske kože. Lasko 10 din, Ljubljana 5—10, krški okraj 7—8 din, oeljski okraj 10—12 din, KranJ 8—10 dfa kg. Tržne cene žito. Kranj: paenica 2.75 din, jefimen 2.50 din, rž 2.50, ovee 2.50, koruza 2.40 din; celjaki okraj: pSenica 2.80, ječmen 2.40, rž 2.40, ovea 2.30, koruza 2.50 din; Marlbor: pšenica 2.25—2.50 dln, rž 2, ječmen 1.50—2, koruza 1.50—2, oves 1.50, proso 2.25—2.50, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5 din. Flžol. Kranj 6—8 dtn, celjskl okraj 5—6 din. Maribor 4—8 din. Jabolka. Kranj II. 10—12 din, IH. 8 dtn; Marlbor 8—16 din. Kromplr. Kranj 2.25, celjakt okraj 2—2.25 din, Trbovlje 2.50 dta, Martbor 2—2.50 din. Seno. Kranj 1.25—1.50 din, celjaki okraj 1.20, Maribor 1.50—1.70 din kg. Detelja (lucerna). Kranj 1.60—1.76 din, celjski okraj 1.20, Maribor 1.50 din kg. Slama. Kranj 0.75 din, celjski okraj 0.60, Marfbor 0.70—0.80 din kg. Mleko. Kranj 2.25—2.50 din, Trbovlje 2.50 din, Maribor 1.50—2 din liter. Surovo maslo. Kranj 38—42 din, Maribor 28 do 32 din kg. Jajca. Kranj 1 din, celjski okraj 1 dln, TrbovIje 1 din, Maribor 0.60—1 din komad. Perutnina in kozllči. Maribor kokos 28—35 din, par piščancev 35—75 din, kozlič 55—90 dln. Trda drva. Kranj 115—125 din, celjski okraj 75 din kub. meter. Vino. V celjskem okraju plačujejo navadno mesano vino pri vinogradnikih 3.60—4 din, finejže aortirano po 6—6 din liter. Sejmi 10. junlja avinjski: Sredisče — 11. Junija živlnski in konj&ki: Maritoor — 12. junija svinjski: Celje, Ptuj; tržni dan s svinjami: Dol. Lendava; živinski in kramarski: TurnišCe — 13. junija kramarski, goveji in svinjski: Brežice (Antonov); živinski in kramarsiki: Kozje, Št. Janž pri Dravogradu, Žalec; živtneki: Mala Nedelja, Žigarski vrh nad Sevnico; tržni dan s svinjami: Turnišče — 15. junija živinski in kramarski: Dravograd, Mozlrje, Planina, okraj šmarje pri Jelšah; tržni dan za živila in praŠiče: Trbovlje.