SKUPŠČINSKA
DOLENJSKI L
Študijska knjižnica Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO
n e
LJ,
ovo
 *JICA
IN TREBNJE
Št. 17 Leto XXIV
'7-
CENA 50 DIN
24. september 1987
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
173. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju Lokve — Petrova vas
OBČINA NOVO MESTO
174. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta melioracije območja Radulja
175. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Radulje
176. Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Novo mesto
177. Odlok o določitvi dimnikarskih okolišev in opravljanju dimnikarske dejavnosti v občini Novo mesto
178. Odlok o prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto
179. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto
180. Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sesta-
vin osnutka sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (I. faza)
181. Popravki odlokov skupščine Novo mesto, objavljenih v SDL 87
OBČINA TREBNJE
182. Sklep o ugotovitvi, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane za zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje sklenjen
183. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
184. Statut samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
185. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
Občina Črnomelj
173.
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo, Ur. 1. SRS, št. 17/86) in pobude kmetijske zemljiške skupnosti občine Črnomelj ter Kmetijske zadruge Črnomelj in 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora zdrženega dela in zbora krajevnih skupnosti 13. 7. 1987 sprejela
Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju Lokve—Petrova vas
1. člen
S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del na območju Lokve— Petrova vas (po projektu št. 0-04-76/86) ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji.
2. člen
Melioracijsko območje zajema vse parcele v melioracijskem obodu, ki poteka od meje v k.o. Talčji vrh in k.o. Petrova vas od pare. št. 3735 po poti št. 4615 do južnega dela pare. št. 3720, nadalje po pare. meji pare. št. 3721, ter nato po južnem delu parcele št. 3719 do poti št. 4617/1, ter na to po tej poti severno do križišča, nato po poti 4618 proti vzhodu do parcele št. 3807, nato se meja obrne severovzhodno do parcelnega vogala parcele št. 3835, nadalje po poti proti severozahodu ter zajame vključno parcelo št. 3831/1, nato proti severu do poti št. 4626, tam, kjer se stika s Parcelo št. 3857, nato poteka ob zahodnem delu parcele št. 3916 do poti parcele št. 4627, ter zajame parcelo št. 4047 nato poteka meja ob vzhodnem delu parcele št. 4099, zajame parcelo št. 4098 ter se vrne na pot št. 4627 in po tej poti do poti pare. It. 4625, nadalje po vzhodnem delu pare. št. 4105, južnem delu 4106,4107, nato se meja obrne proti severu ob pare. št. 4123, gre po njenem severnem delu, nato po severozahodnem delu pare. št. 4122, seernem delu pare. št. 4125, nato v smeri jugovzhoda do križišč s potjo pare. št. 4617/2, nato po tej poti do železniške trase proti severu do pare. št. 1003/4, po poti št. 4647/1 vzhodno do pare. št. 49/2, nato po zahodnem delu pare. št. 46/2,37, do poti št. 4548/1, po zahodnem delu pare. št. 31, ^2/2,72/1, ter nato po poti pare. št. 4623, nato po južnem delu pare. št. 179/1 na Pot pare. št. 4649/1, do križišča s potjo 4629, nato po severozahodnih mejah parcel 201/2,202,205,206,207/1 do poti parcel, št. 4636, nato po zahodni meji pare. št. 5/1, pare. št. 3/9, pare. št. 261 do poti pare. št. 4560, po kateri gre tudi severno do Pare. št. 527, nato po zahodni meji pare. št. 529 do poti pare. št. 4649/1 in po tej poti do križišča s potjo pare. št. 4549/1 in po tej poti do južnega dela parcele št. 729, do Pare. št. 4562/1, meja se nato obrne severozahodno do severnega roba pare. št. '737, nato po severnem delu te parcele, kjer se meja obrne proti severozahodu do ^vernega dela pare. št. 1709/2, na južnem delu zajame parcelo št. 1734/1, 1713, '730, 1729/2, 1716/2, 1724,1723, nadalje po poti pare. št. 4553 do pare. št.
1686/2 se obrne severovzhodno ter gre po poti pare. št. 1455 do parcelne št. 1699/1, po njenem zahodnem delu in po zahodnem delu parcele št. 1699/2,1672, 1671,1670/2, nakar seka pare. št. 4562/4 v smeri severa do južnega dela pare. št. 1794, se obrne proti jugu pri zahodnem delu pare. št. 1779 ter poteka ob zahodnem delu pare. št. 1786/1,1780/1, se obrne proti vzhodu do parcele št. 1786/2,1761, 1754, 1753 po poti 4565 do južnega dela pare. št. 1868,1869,1877, se obrne nato proti jugovzhodu ter pri pare. št. 1901/2 seka cesto pare. št. 4640, nato ob južnem delu pare. št. 1881/1, 1882/1, do poti pare. št. 4567, kjer je stičišče katasterskih občin Petrova vas in Brezje in po katasterski meji proti vzhodu do pare. št. 2063, nato se meja obrne proti jugu in gre po zahodni meji parcele št. 2091, in 2090/4 do poti pare. št. 4569/2 kjer se obrne proti zahodu in gre po tej poti do njenega stičišča s potjo pare. št. 4569/1, gre nato po zahodnem robu pare. št. 2073/1 do poti pare. št. 4570, poteka po njej severozahodno do pare. št. 672/6, po njeni vzhodni meji do pare. št. 672/8, se obrne proti zahodu do pare. št. 671/1, nato po severnem delu te parcele do poti pare. št. 4574, in po tej poti proti jugu, tam se meja obrne proti zahodu in poteka ob severni meji pare. št. 670,680/1,669/1,682/1,668, se obrne proti jugu do pare. št. 607, jo zajame ter poteka proti zahodu do pare. št. 610, nato proti jugu do pare. št. 618/3, se obrne proti zahodu in poteka po južnem delu pare. št. 620/2, do pare. št. 628, nato ob vzhodnih mejah parcel št. 628,630, do poti pare. št. 4572, in po tej poti proti vzhodu do pare. št. 657/1, nato gre meja po zahodnem delu pare. št. 635,636, se pri pare. št. 651 obrne proti jugu in poteka po zahodnem delu pare. št. 652/1 do poti 4573 in po tej poti proti vzhodu do križišča s pare. št. 4148, nato poteka proti severovzhodu po parceli št. 4673, do križišča s potjo pare. št. 4575/1, nato gre po severnih mejah 371 /3,373/6,374/4., 376/2,377/2, ter ob zahodni meji 377 do pare. št. 390, ter nato vzhodno po južni meji pare. št. 390, 389/1, nato gre po zahod, meji pare. št. 380/4 2431 /1, 2431 /2, 2431 /3, severni meji pare. št. 2431/4, zahodni meji pare. št. 2429/3,2429/1, po južni meji pare. št. 2473,2492, proti vzhodu zajame vzhodni del parcele št. 2497 do poti pare. št. 4584 in po njej proti zahodu do severnega dela pare. št. 2538, nato po severnem delu te parcele do poti pare. št. 4583, nato se meja obrne proti jugu po poti pare. št. 4608 in gre po tej poti proti jugu do pare. št. 3235 ter nato ob njenem vzhodnem delu do poti pare. št. 4604 in po tej poti proti zahodu do severozahodnega dela pare. št. 3508, nato po zahodnem delu te parcele ter parcele št. 3552,3512 do poti pare. št. 4601 in po tej poti proti zahodu do pare. št. 3568, kjer se meja nato obrne proti severozahodu do križišča poti pare. št. 4619 se nato obrne proti jugu in gre nato po tej poti do ceste pare. št. 4562/1, poteka po njenem vzhodnem delu do pare. št. 3598, nato poteka meja ob vzhodnem delu te parcele do katastrske občine Talčji vrh ter nato preide v katastersko občino Talčji vrh. Nato poteka meja po severnem delu pare. št. 147.148,149/3, se nato obrne proti jugu in poteka ob zahodni meji pare. št. 149/2, se nato se meja obrne proti zahodu in poteka po severnem robu pare. št. 151, 150, 143 do cest? pare. št. 5353/1, po njenem vzhodnem delu do poti pare. št. 5374/2, gre po njej severovzhodno do pare. št. 29, nato po vzhodnem delu pare. št. 40/1, 40/3 40/4, do poti pare. št. 5375, nato poteka meja v smeri severovzhodno do parcele št. 49 in gre nato po severni meji pare. št. 52, kjer preide na pot pare. št. 5375/1, nato v smeri proti severu po zahodnih mejah parcel št. 230, 228, 227, 226 in po severni meji pare. št. 225 do parcele št. 218, tuše meja obrne proti severozahodu in poteka po zahodni meji pare. št. 215 in 206 do katastrske občine Petrova vas, meja
se tu obrne proti vzhodu in poteka po meji k.o. do pare. št. 330, nato po njenem zahodnem delu do poti pare. št. 5379, nato po tej poti proti vzhodu do pare. št. 344, nato po južnem delu pare. št. 228, nadalje po zahodni meji pare. št. 227,226, nato po zahodni meji pare. št. 280/2,281 /1, do severozahodnega dela pare. št. 245, nato poteka meja po vzhodni meji pare. št. 245/2,285,283, seka pot pare. št. 5375/1 in gre po zahodni meji pare. št. 317,497,498 do poti pare. št. 5382 ter se obme proti zahodu ter gre po gozdu, t.j. od pare. št. 520, do pare. št. 521 /2, kjer seka cesto pare. št. 5353/1, se nadaljuje proti zahodu do poti pare. št. 5346/1, nadalje do pare. št. 533/1, gre po njeni zahodni meji do pare. št. 532, po severni meji pare. št. 531/2, nato gre po zahodni meji pare. št. 527/1 do poti pare. št. 5352, preseka to pot in gre po severni meji pare. št. 2859/2, do severne meje pare. št. 2971, nato gre proti jugozahodu po poti pare. št. 5351 in do poti pare. št. 5350 ter po njej proti jugu do pare. št. 2939 ter po njenem vzhodnem delu do pare. št. 2935/3, tu se obrne proti zahodu in poteka po gozdni meji do poti pare. št. 5319/2, nato gre po vzhodni meji pare. št. 2744/2, do železniške proge pare. št. 5447/3 v smeri proti zahodu do pare. št. 2700 ter po njeni zahodni meji pare. št. 5342, nato zopet proti zahodu do poti pare. št. 5346/1 in po njej do pare. št. 2485 in po njenem južnem delu in po južnem delu pare. št. 2448, do parcele št. 2477/3, ter po njenem južnem delu do pare. št. 2477/1, nato gre ob zahodnih mejah parcele št. 2477/3, 2477/4, 2490, 2492/1, 2492/2, seka pot in gre po zahodnih mejah parcele št. 2496,2498, do parcele št. 838/2, proti severu do pare. št. 787, nadalje do poti pare. št. 5344, seka pare. št. 786/1, do poti pare. št. 5364/1, nato ob zahodnem delu pare. št. 784/2, do poti pare. št. 5362 ter v smeri severa po njej do pare. št. 704/4 in po njenem južnem delu ter po južnem delu pare. št. 700/3, do poti pare. št. 5385 in po poti v smeri severa do poti pare. št. 5370/2, ki jo seka ter se nadaljuje proti severu ob zahodnih mejah pare. št. 689,688, 687,687/1 do železniške proge pare. št. 5417/1 ter ob progi do pare. št. 1158/1 oz. do meje s k.o. Petrova vas, nato pa ob severni meji te parcele do pare. št. 681 v k.o. Talčji vrh, ki je hkrati tromeja tudi s pare. št. 3735 v k.o. Petrova vas.
... 3. člen
Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Črnomelj za obdobje 1985—1990, zemljišča pa so z družbenim planom občine Črnomelj za obdobje 1985—1990 trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
4. člen
Investitor melioracijskih del je Mercator—Kmetijska zadruga Črnomelj, TZO Kmetijstvo.
Investitorje dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracije.
5. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi rabo melioriranih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracij.
V skladu s 116. členom zakona o kmetijskih zemljiščih mora biti program usklajen z družbenim planom občine in proizvodnemu programu investitorja.
6. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni izvršiti naslednja dela:
— posek šibja z odvozom izven melioracijskega območja.
— posek dreves do 0 35 cm z odvozom izen melioracijskega območja,
— odkopavanje sklanih samic do globin 0,50 m in odstranjevanje le-teh po izvršenem ruvanju ali drobljenju na deponijo, ki jo določi investitor,
— globoko oranje njivskih površin in brananjetravniških površin ter odvoz in raztros mineralnih gnojil,
— razgrinjanje kamna po poljskih poteh.
7. člen
Roke za izvedbo del po prejšnjem členu določi investitor. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
8. člen
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije.
9. člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah.
Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje na meliriranih zemljiščih po končani melioraciji je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju.
10. člen
Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor.
11. člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastanejo posledice iz prvega in drugega odstavka 83. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-1/87 Datum: 13. 7. 1987
Predsednik Skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
Občina Novo mesto
174.
Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 23. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 11.9.1987 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA MELIORACIJA OBMOČJA
RADULJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt Melioracija območja Radulje (v nadaljevanju: ureditveni načrt), ki gaje izdelal Razvojno-raziskovalni center, tozd Urbanistični biro Novo mesto, pod številko UN-3602, marca 1987.
2. člen
Območje ureditvenega načrta se nanaša na prostor znotraj obodne parcelacije: k.o. Mršeča vas: 769,770/2,774/1,776/1,776/2,779,791 /5,791 /4,791 /3, 791/2, 791/1, 781/1, 768/1, 797, 799/1, 814/2, 1254/1, 802, 803, del 1092/117,675/7,675/6,675/5,675/4,675/4,675/2,675/1,673,670/1,667, 661/1, 658/27, 658/26, 658/25, 658/24, del 658/23, del 658/22, del 658/21, del 658/20, del 658/19, del 658/18, del 658/17, del 658/16, del 658/15, del 658/14, del 658/13, del 658/12, del 658/11, del 658/10, 656/5, 657/1, 656, 651/8, 598/3, 586/5, 568/1, 647/1, 601/2, 608, 694/1, 694/6, 604/5, 604/4, 604/1, 604/2, del 608, del 1690, 639, 634/2, 634, 633, 629/1, 628/3, 628/2, 628/1,617,32,617,613/4,612/3,592,617,618,98/1,97,108/2,111,112,19, 96/11,96/14,96/13,121,122,del 131,134,127/1,126,del 138,139,140,141, 143, 144, 148, 149, 155, del 156, 163, 164, 166, 168, 174, del 175, del 182/1, 182/2, del 184, del 185, del 188, del 190, 192/3, del 1700, 192/4;
k.o. Stara vas: del 1260/1, del 3111/1, 530, 527/1,527/2, 538, 378/2,379, 382, 383, 384, 385, 388, 389, 391, 387, del 3111/1, 299/4, 299/1, 267/2, 265, 264, del 4111/1, 1880/2, 1883, 1884, 1933/1, del 3110;
k.o. Dole: 400,3,4,5,10,350,160/5, del 3187,160/4,160/7,160/2,160/6, 160/1, 71, 77, 93, 100/2, del 3190/2, 100/1, 99, 121, 123/1, 122; k.o. Zagrad: 183/1, 2718, 187, del 166/4, 166/2, del 158; k.o. Zbure: 166/2, del 623, 610/1, 511, del 608/2, del 590, del 589, 511, 166/2, 612, del 2838, 628/2, 628/1, 629/3, 629/1, del 2734, 629/2, 580, 567, 569, 566, del 560, del 454, del 460, del 462, del 793, 445/4;
k.o.Zbure: del 468, del 784/3,445/2,443,442/1,441,440,2784/3,313/19, 313/27, del 313/83, 313/24, 374, 371/1, 371/2, 314, del 313/5, del 313/83, 313/3, del 313/56, del 313/55, del 313/2, 313/1, del 313/44, 2836/3, del 2784/1, 2842, 2772, del 2839/2, del 1234/3;
k.o. Gorenja vas: 2905/2, 2315, 2312, 2300, 2297, 2292, 2286, 2284, 2282, 2280,2279, del 2258,2225,2222, del 2921, del 2226, del 2220, del 2219, del 224, del 2921, 163, 154, 155;
k.o. Zbure: del 753, del 2839/2,748,747, 746,743,742, del 2792/2, del 672, 685, del 2839/4, 656, 720, del 2796, 643/2, del 2784/3; k.o. Stara vas: 3025/1, 1788, 1764;
k.o. Gorenja vas: del 2953/1, 1752, 1750, del 2953/1, 221/2, 212/2, 678; k.o. Stara vas: del 2955/3, 1746, 1747/2,1742/1, 1742/2,1748/1, 1748/2, 1821, 1824, 170, del 1708/15, 1708/6, del 1708/14, 1708/7, del 1708/16, 1708/2,1707/3, del 3075/1, del 3057,51,50,3111 /1, del 3075/2, del 3104,323, 333/1,334, del 3075/2;
k.o. Dobrava: del 1254/1,625/3, 734/2,734/1, del 737, del 742, del 746/1, del 748, del 751, 752, 753, 757/1, del 1254/1, del 1262, del 1254/1, 353/1, 352/10, del 1251, del 1254/1, del 1254/2, 203/1, del 1245/10;
k.o. Tomažja vas: 1129, del 1254/1, 1139/3, 1124, del 1234, 1112, 1113, 1112, 1059, 1068/2, 1068/3, del 1230, 1064/6, 1060/4, 1060/2, 1060/3, 1032/3, 1062/2, 1062/1, 1090, 1074, 1086, 1083, 1081;
k.o. Dobrava: 1, 2, 3,4, 5, 6, 7/1,7/2, 8,9,10,11,12,13,4/2,14/1,17,18, 21/3, 21/2, 21/1, 22/4,22/3, 22/2,22/1, 26, 29,113/1,113/2,125, 126,127, 128, 130, 132, 133/1, 133/2, 134, 135, 136, 139/1, 140, del 243/1, 115, del 243/1, 144, 48, 150, del 153, 154, 158/2, 163/1, del 1254/1, 317, 299/7, 278, 293/1, 282/1, 282/2, 281, 279/1, 265/1, 266/4, 266/5, del 1254/1; k.o. Mršeča vas: del 1260/1.
Obodna parcelacija površin, ki so izločene iz območja ureditvenega načrta: k.o. Dobrava: del 59, 50, 44, del 69/2, del 76, del 78, del 88, del 200/12, del 103/2, 200/11, 190/3, 305/36, 188, del 200/2, del 200/10, del 206/12, del 1254/1, del 1254/8, 206/23, 206/11, del 206/10, 206/24, del 209, del 211, del 213, del 212/2, del 1254/1, del 177, del 180 180, del 180, del 182, del 1254/1, del
1254/1, del 118/3, 118/6, 118/5, del 1254/5, 703;
k.o. Mršeča vas: 43/3, del 695, del 741/2, del 689/2, del 1689/3, del 675/2, del 682/1, 685/2, del 682/1, 739/2, 45, del 739/4, del 708, dpi 709, del 673. k.o. Mršeča vas: 636,
k.o. Zbure: 640, del 759, del 759/8, del 759, 775/2, del 759, 320/3 k.o. Dobrava: del 1262, del 352/6, del 352/8, del 352/2, del 718/2, del 724, del 726, del 723/1, del 729/1, del 1259;
k.o. Mršeča vas: del 729/2, del 730/2, del 664/1, del 654, del 663/2, del 651, 545, del 547,548, del 543, del 3111 /1, del 119, del 118/1, del 113, del 96/10, del 1698, del 1262, del 1259; k.o. Dobrava: del 352/1, del 134/4, del 1254/1
— območje LN AC Ljubljana — Zagreb (zadnji trije odstavki);
k.o. Dobrava: 348/5,348/6,348/13,348/14,348/15,348/11,348/5,348/2
— območje ZN romsko naselje Dobruška gmajna.
3.	člen
Vse grafične priloge in tekstualne obrazložitve v ureditvenem načrtu so osnova za določila tega odloka in so njegov sestavni del.
Ureditveni načrt sestavljata dva dela:
A. tekstualni del:
— prikaz iz prostorskih sestavin DP in SDP,
— prikaz prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
— prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih,
— načrt parcel,
— tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel,
— ocena stroškov za izvedbo načrta,
— etape izvajanja načrta;
B. grafični del:
1. izsek iz DP občine Novo mesto M 1: 25000,
2. ureditveno območje M 1 : 5000,
3. ureditvena situacija M 1 : 5000,
4. idejna rešitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja M 1 : 5000,
5.	idejna rešitev elektro in PTT omrežja	M	1	:	5000,
6.	idejna rešitev prometnega omrežja M	1	:	5000,
7. cesta R 332 M 1 : 1000,
8. detajli propustov M 1 : 50,
9. vodnogospodarske ureditve,
10. melioracijske ureditve M 1 : 100,1 : 5000,
11. ureditev poti M 1 : 50,
12. normalni profili cest, jarkov M 1 : 100,
13.	etape izvajanja načrta M 1 : 5000,
14.	detajl zasaditve brežin M 1 : 100.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
4. člen
Območje, ki ga obravnava ureditveni načrt, se nameni
1. za kmetijsko dejavnost:
— pridelovanje poljščin, z izjemo hmelja v 6,00 m koridorju ob magistralnem, primarnem in sekundarnem vodovodnem cevovodu,
— travništvo,
— pašništvo,
— vzrejo malih živali za ovrednotenje novih lastnosti proizvodov in kontrolo zdravil iz redne proizvodnje TZ Krka, na parcelah št. 450,451,452, in 453 k.o. Dobrava, za te potrebe je dovoljeno postaviti primerne objekte, kar se podrobno opredeli z lokacijskimi pogoji, določenimi na podlagi tega ureditvenega načrta;
2.za kmetijsko dejavnost s poudarkom na varovanju:
•— predel, ki sega v območje krajinskega parka Klevevž;
3. za varovanje:
— nekateri manjši predeli, prikazani v grafičnem delu, karta št. 3, razen gozd med melioracijskim jarkom MJ-10 in regulirano strugo ^fiinščice;
4. v območju ureditvenega načrta so tudi objekti, površine oz. komunalni koridorji, ki so namenjeni nekmetijski rabi, in sicer:
— gozdne površine,
— ceste, poti,
— vodotoki,
— melioracijski in drenažni jarki.
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
5. člen
Osnovna odvodnja
Ureditev osnovne odvodnje zajema vodotoke:
— Radulja (delno kot Mlinščica) kot glavni odvodnik območja od izliva v Krko do iznad Zaloga v dolžini 8.520 m in 2.280 m razbremenilnika v krajinskem parku Klevevž,
— desni krak Radulje (Mlaka) od kraka ceste Dobruška gmajna — Hudenje do Grmovlja v dolžini 1.850 m,
— Dolski potok v dolžini 750 m,
— Pijavnik v dolžini 1.355 m.
— Goriški potok v dolžini 550 m,
— Podbrežniški potok 575 m.
Vse regulacije omogočajo zmanjševanje pogostnosti poplav na 20-letne vode na kmetijskih površinah, oziroma 100-letne vode v naselju Škocjan. Pri izdelovanju tehnične dokumentacije za primarno odvodnjo je potrebno predvideti možnost odvajanja vod iz ureditvenih območij naselij ob ali znotraj ureditveneg aobmočja Radulje.
Objekti na vodotokih, kot so propusti, mostovi, pragovi, razdelilni objekti, pregrade, se izvajajo po pogojih, iz točke 2.2.5., 2.3.3.3., 2.5.4. in 2.5.5. Grafični prikazi teh objektov so na kartah št. 6, 10, 11, i2, 13,14, 15, 17 in 18.
Opisi posegov v vodotoke so navedeni v točki 2.3.3.2. in prikazni na kartah št. 3, 11,12, 13, 14, 15.
6. člen
Sekundarna odvodnja Sekundarno odvodnjo predstavljajo ureditve melioracijskih obrobnih in pobočnih jarkov, drenažnih jarkov, zbirnih drenov, drenaž — sesalcev ter krtic.
Sekundama odvodnja se izvaja različno glede na šest območij, skladno z opisom v točki 2.3.3. II. Sekundama odvodnja. Pri izdelovanju tehnične dokumentacije za sekundarno odvodnjo je potrebno predvideti možnost odvajanja vod iz ureditvenih območij naselij ob ali znotraj ureditvenega območja Radulje. Izvedba melioracijskih ureditev je prikazana na kartah št. 3 in 16.
7. člen
Površine za kmetijsko proizvodnjo se z melioracijskimi posegi usposobijo za njivsko in travniško proizvodnjo ter za pašništvo. Prepovedano je gojenje hmelja v 6,00 m koridorju ob magistralnem, primarnem in sekundarnem vodovodnem cevovodu.
8. člen
Varovalne površine so prikazane na karti št. 3. Med varovane površine spadajo:
— območje krajinskega parka Klevevž,
— odseki Radulje in Mlake,
— travniške površine na obrobju gozda med obema krakoma Radulje, kjer se ne izvajajo drenaže in se ohranja sedanja raba,
— meander ob M J 14,
— meander ob MJ 32 ob vstopu v Raduljo (v obeh primerih se ohranja predvsem vegetacija; kjer je to hidrotehnično izvedljivo, se v meandrih ohranja živa voda),
— vegetacija ob propustih, mostovih, pragovih, jezovih, mlinih,
— vegetacija v mrtvih kotih parcel, kjer je obdelovanje površin oteženo ali neizvedljivo,
— posamična drevesa oz. skupine dreves znotraj večjih parcel,
— obrežna vegetacija enostrnasko ob vodotokih.
V vseh primerih ohranjanja vegetacije zgoraj navedena določila ne veljajo za tista drevesa, ki jih je poitrebno odstraniti iz sanitarnih ali varstvenih vzrokov.
Z zasaditvenim načrtom, ki bo izdelan glede na parcelacijo po opravljeni komasaciji, se predvidi drevesna in grmovna vegetacija in se tudi rešuje primernost varovanja posameznih dreves in drevesnih skupin.
Novo zasajanje drevesne in grmovne vegetacije se izvaja na primernih mestih, predvsem na obrežjih vodotokov in ob poteh, tako da zasajene površine po izvedbenih melioracijskih delih ne bodo bistveno manjše od sedanjih.
IV.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
9. člen
Elektro-energetsko območje je prikazano na karti št. 5 ureditvenega načrta. Dela, ki tangirajo omrežje, se morajo izvajati po pogojih in na način, kot to določa točka 2.2.1. ureditvenega načrta.
10. člen
Vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 4 ureditvenega načrta. Dela, ki tangirajo omrežje, se morajo izvajati po pogojih, kijih določa točka 2.2.2. ureditvenega načrta.
11. člen
Kanalizacijsko omrežje je prikazano na karti št. 4 ureditvenega načrta. Dela, ki tangirajo kanalizacijsko omrežje, se morajo izvajati po pogojih in na način iz točke 2.2.3. ureditvenega načrta.
12. člen
Omrežje zvez je prikazano na karti št. 5 ureditvenega načrta. Dela, ki tangirajo to omrežje, se morajo izvajati po pogojih in na način iz točk 2.2.4. ureditvenega načrta.
13. člen
Prometno omrežje je prikazano na karti št. 6 ureditvenega načrta.
— Avtocesta Ljubljana-Zagreb se bo urejala z lokacijskim načrtom in ni predmet obdelave ureditvenega načrta. Območje lokacijskega načrta avto ceste Ljubljana-Zagreb je definirano, po pogojih združenih cestnih
podjetij, ki zahtevajo zagotovitev 25-m pasu kot rezervata za širitev avto ceste.
— Cesta R 332: izvajala se bo rekonstrukcija obstoječe trase med km 13.262 in km 13.820. Lokacijsko je rekonstrukcija prikazana na kartah št. 7, 8 in 9.
Ostale kategorizirne ceste: zaradi eventualnega širjenja cest se morajo zagotoviti 1 m široki odmiki jarkov od vseh cest. Odmiki 1 m se merijo od pete nasipa. Jarki vzdolž cest bodo služili kot odvodniki za meteorno vodo.
Ostale poti, ki se bodo izvajale ob predvidenih posegih:
— pot med Pijavnikom in prvim naslednjim pritokom Radulje,
— pot ob M J 14,
— pot vzdolž AC med reguliranima strugama Mlinščice in Mlake,
— odsek poti na trasi Dobruška gmajna — Hudenje,
— pot vzdolž regulirane struge Radulje od km 3.50 do km 0.35,
— pot vzdolž celotnega toka reke Krke v ureditvenem območju.
Vse nove poti so prikazane na kartah št. 3,4,5 in 6 in zanje veljajo pogoji, navedeni v točki 2.2.5. ureditvenega načrta.
V OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH POSEGOV V PRO-
STOR	14.	člen
Pri izvedbi osnovne odvodnje, sekundarne odvodnje in ostalih posegov v zvezi z melioracijo območja po ureditvenem načrtuje treba upoštevati še naslednje pogoje:
1. Vojaški pošti 2050, Ljubljana, št. 2550-2, je treba dostaviti celoten projekt regulacije Radulje, njenih pritokov in melioracije.
2. Pri izkopu kanalov je posebno treba paziti na ozemljitve elektroenergetskega omrežja, ki so položene okoli vsakega sstojnega mesta. Stroške za eventualna
popravila pretrganih ozemljilnih trakov v bližini stojnih mest daljnovoda nosi investitor melioracije, ki mora tudi obvestiti Savske elektrarne, tozd Elektro-prenos Ljubljana, Kleče 70, Šentvid pri Ljubljani.
3. Na področju, kjer potekajo elektro-energetski vodi v zemlji, se zahteva ročni izkop; pred pričetkom del je treba obvestiti Elektro Novo mesto, nadzomištvo v Šentjerneju, zaradi označitve naprav.
4. Sozdu Združena cestna podjetja Slovenija je treba za izdajo soglasja pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja predložiti PGD, iz katerega bo razvidna usklajenost melioracijskih in regulacijskih posegov v območju varovalnega pasu AC Ljubljana — Bregana, s projektom AC, ki gaje izdelal Dolenjski projektivni biro Novo mesto.
5. Za izdajo gradbenega dovoljenja k predvidenim posegom bo potrebno pridobiti soglasje lovske organizacije, ki upravlja s tem območjem.
6. Za škodo na vodnem življu vodotokov, kjer se bodo izvajali posegi, je odgovoren investitor.
7. Preprečiti je treba izcejanje cementnega mlek v strugo, ker smrtonosno vpliva na vodni živelj.
8. O pričetku gradnje je treba obvestiti Ribiško družino Novo mesto 30 dni pred pričetkom. Investitor nosi vse stroške gradnje, ki bodo posledica predvidenih poesgov.
9. Stroški nadomeščanja gozda med melioracijskim jarkom MJ-10 in regulirano Mlinščico gredo v breme investitorja ureditvenega načrta.
VI. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
15. člen
Vsebinsko se bo izvajanje ureditvenega načrta delilo v dve etapi, in sicer na: regulacijo in melioracijo, ki si bosta sledili v določenem časovnem zamiku.
16. člen
Po Ureditvenem načrtu je možnih šest prostorskih etap izvajanja, in sicer v naslednjem vrstnem redu:
1. etapa: ureditev območja med izlivom Radulje v Krko in AC Ljubljana-Zagreb,
2. etapa: ureditev območja med AC Ljubljana-Zagreb in Grmovljami,
3. etapa: čiščenje struge med Grmovljami in Škocjanom,
4. etapa: ureditev regulacije v območju Škocjana,
5. etapa: ureditev območja med Škocjanom in Zalogom,
6. etapa: ureditev območja gorvodno od Zaloga.
VII. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE UREJAJO V PRVI ETAPI
17. člen
Zemljiščem, ki se z začetkom melioracijskih del še ne bodo urejala, se sedanja raba oz. namembnost ne spremeni.
Vlil. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
18. člen
1. Pridobiti lokacijsko dovoljenje za posege v skladu z ureditvenim načrtom po določilih zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84).
2. Izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja in nanj pridobiti vsa predpisana soglasja.
3. Pridobiti gradbeno dovoljenje za izvedbo posegov v prostor, ki so predmet ureditvenega načrta v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84).
4. Med izvajanjem del upoštevati vse pogoje iz ureditvenega načrta, ki zadevajo način izvajanja del.
IX. TOLERANCE	19	člen
Situacija sekundarne odvodnje
Močne so tolerance glede na konkretne terenske razmere, vendar ne sme priti do bistvenih sprememb sekundarne odvodnje.
Novim trasam jarkov za sekundarno odvodnjo se prilagajajo tudi nove poti.
X. PREHODNE DOLOČBE 20 člen
Celotno urejanje melioracijskega območja Radulje izvajata Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto in Kmetijska zadruga Krka Novo mesto kot investitorja.
Na območju ureditvenega načrta se bo izvajala komasacija po odločbi o komasaciji.
XI. KONČNE DOLOČBE
21. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
22. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in pri Razvojno raziskovalnem centru, tozd Urbanistični biro Novo mesto.
23. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-02/87	Podpredsednik
Datum: 11.9. 1987	skupščine	občine	Novo	mesto
STANISLAV ŽUN1Č, l.r.
175.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1 /79, 11 /81 in 1 /86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Škupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 144/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 11.9. 1987 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Radulje
1. člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek na melioracijskem območju Radulje v delu k.o. Tomažja vas, k.o. Dobrava, k.o. Mršeča vas, k.o. Stranska vas, k.o. Dole, k.o. Zagrad, k.o. Zbure, ko.o. Gorenja vas.
Melioracija bo opravljena na območju, ki ga omejujejo parcele:	k.o.	Mršeča
vas:
769, 770/2, 774/1, 776/1, 776/2, 779, 791/5, 791/4, 791/3, 791/2, 791/1, 781/1, 768/1, 797, 799/1, 814/2, 1254/1, 802, 803, del 1092/117, 675/7, 675/6, 675/5, 675/4, 675/3, 675/2, 675/1, 673, 760/1, 667, 661/1, 658/27, 658/26, 658/25, 658/24, del 658/23, del 658/22, del 658/21, del 658/20, del 658/19, del 658/18, del 658/17, del 658/16, del 658/15, del 658/14, del 658/13, del 658/12, del 658/11, del 658/10, 656/5, 657/1, 656, 651/8, 598/3, 586/5, 586/1,647/1,601/2,608,694/1,694/6,604/5,604/4,604/1,604/2, del 608, del 1690, 639, 634/2, 634, 633, 629/1, 628/3, 628/2, 628/1, 617, 32, 613/4, 612/3,592,618,98/1,97,108/2,111,112,19,96/11,96/14,93/3, del 533. del 529, del 528, del 525/1, del 524,430/2,432,433/2,440,426/1.425,427.428/3, 428/5,428/1,428/2,400,401,402,339,496,395,392,388,387,386,385,384, 369, 370, 371, 374, 366, 365; k.o. Stara vas
476,475.472,461,2891 /2, del 3101,451 /2, del 3102,412, del 3107,406,407, 418, del 3108,398/1,283,274/1,249/2,249/1,248,2885/1,2885/2,237,236, 233/1, 228, 224, 2879/4, 2879/3, 2879/2, 2879/5, 2879/6, 2879/1, del 2879/30, 2875/36, del 2875/1, 2875/26, del 3048, 2877/5, 2038, 3056, 2044, 2059, 2060, 2061; 2062, 2064/1, 2064/3, 2064/2, del 3053, 1945, del 3022, 2067/2, del 3110; k.o. Dole:
405/2,418,427,428,432,435,700,711,701,720, del 3174,413,414,223, del 395/2, del 3186, 400. 3, 4, 5, 10, 350, 160/5, del 3187, 160/4, 160/7, 160/2, 160/6, 160/1, 71, 77. 93, 100/2, del 3190/2, 100/1, 99, 121, 123/1, 122; k.o. Zagrad:
183/1, 2718,187, del 166/4, 166/2, del 158/3; k.o. Zbure:
166/2, del 623, 610/1, 511, del 608/2, del 590, del 589, 511, 612, del 2838, 628/2, 628/1, 629/3, 629/1, del 2734, 629/2, 580, 567, 569, 566, del 560, del 454, del 460, del 462, del 793,445/4, del 468, del 784/3,445/2,443,442/1,441, 440, 2784/3, 313/19. 313/27, del 314/83,313/24, 374,371/1,371/2,314, del 313/5, del 313/83,313/3, del 313/56, del 313/55, del 313/2,313/1,del 313/44, 2836/3, del 2784/1, 2842, 2772, del 2839/2, del 1234/3; k.o. Gorenja vas:
2905/2, 2315, 2312, 2300, 2297, 2292, 2286, 2284, 22282, 2280, 2279, del 2258, 2225,2222, del 2921, del 2226, del 2220, del 2219, del 224, del 2921,163, 154, 155; k.o. Zbure:
del 753, del 2839/2, 748, 747, 746, 743, 742, del 2792/2, del 672, 685, del 2839/4, 656, 720, del 2796, 643/2, del 2784/3; k.o. Stara vas:
3025/1, 1788, 1764; k.o. Gorenja vas:
del 2953/1, 1752, 1750, del 2953/1, 221/2, 212/2, 678; k.o. Stara vas:
del 2955/3,1746,1747/2,1742/1,1742/2,1748/1,1748/2,1821,1824,170, del 1708/15, 1708/6, del 1708/14, 1708/7, del 1708/16, 1708/2, 1707/3, del 3075/1, del 3057, 51, 50, 3111/1, del 3075/2, del 3104, 323, 333/1, 334, del 3075/2; k.o. Dobrava:
del 1254/1,625/3,734/2,734/1, del 737, del 742, del 746/1, del 748, del 751, 752,753,757/1. del 1254/1, del 1262, del 1254/1,353/1,352/10, del 1251, del 1254/1, del 1254/2, 203/1, del 1245/10; k.o. Tomažja vas:
1129, del 1254/1,1139/3,1124, del 1243,1112,1113,1059,1068/2,1068/3, del 1230, 1064/6, 1060/4, 1060/2, 1060/3, 1032/3, 1062/2, 1062/1, 1090, 1074, 1086, 1083, 1081; k.o. Dobrava:
1,2, 3,4, 5, 6, 7/1, 7/2, 8, 9, 10,11,12, 13, 14/2,14/1,17, 18,21/3,21/2, 21/1,22/4,22/3,22/2,22/1,26,29,113/1,113/2,125,126,127,128,130,132, 133/1,133/2,134,135,136,139/1,140, del 243/1,115, del 243/1,144,48,150, del 153, 154, 158/2,163/1, del 1254/1,317, 299/7,278,293/1,282/1,282/2, 281, 279/1, 265/1, 266/4, 266/5, del 1254/1; k.o. Mršeča vas: del 1260/1.
Celotno območje meri 995 ha, od tega se 838,27 ha zemljišč ureja z ureditvenim načrtom »melioracija območja Radulje«.
2. člen
Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu
10.	člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v prvo območje razvrstitve kmetijskih zemljišč.
Melioracija je predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990 in v družbenem planu občine Novo mesto za obdobje 1986—1990.
3. člen
Melioracija kmetijskih zemljišč se izvede na območju, kije prikazano na kartografskem gradivu »agromelioracija širšega območja Radulje«, merilo 1:5.000, ki gaje pripravil RRC, TOZD UB Novo mesto.
Melioracija bo izvedena v fazah:
— območje Krka — Grmovlje v letih 1988—1989 (I. in II. etapa);
— območje Grmovlje — Zavinek — Hrastulje — Škocjan v letu 1989 (III. etapa);
— območje Škocjan — Zalog v letih 1989—1990 (IV. in V. etapa);
— območje Zalog — Radulja gorvodno po letu 1990 (VI. etapa).
(etapa pomeni faznost urejanja po ureditvenem načrtu).
Hkrati z melioracijo bo izvedena tudi komasacija kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju.
4. člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Mercator KZ Krka Novo mesto, TZO Agrooskrba Škocjan.
Investitor zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov ali civilno pravnih oseb, na podlagi pogodbe z lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov.
Lastniki oz. uporabniki zemljišč lahko poravnavajo svoje obeznosti tudi z odstopom ustreznega del svojega zemljišč, upoštevajoč vrednost zemljišča pred melioracijo.
Če ni mogoče skleniti pogodb, bodo izvedena dela na račun lastnika oz. uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ.
5. člen
Lastniki oz. drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, plačujejo investitorju uporabnino.
Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunanih po minimalni amortizacijski stopnji.
Investitor lahko določi plačevanje uorabnine za objekte in naprave za zemljišča njegovih članov oz. kooperantov iz dohodka investitorja.
6. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oz. upravljanju.
Znotraj meja ureditvenega načrta »melioracija — območje Radulje« pa je tak poseg možen le na podlagi tega dokumenta.
Roke za izvedbo del po poprejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Če lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča v roku ne izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oz. uporabnika kmetijskega zemljišča.
7. člen
Z uvedbo melioracijskega postopka je prepovedan promet z zemljišči, razen če postane zemljišče družbena lastnina, parceliranje zemljišč ter graditev objektov in spreminjanje kulture. Prepoved traja do zaključka melioracijskih del.
8. člen
Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno od-vodnjo, skrbi investitor melioracije.
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni.
Lastniki in uporabniki melioriranih zemljišč nosijo sorazmerni del stroškov, zato v ta namen združujejo sredstva, potrebna za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz drugega odstavka tega člena bodo določene s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če do sklenitve te pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog investitortja.
O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo teh del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri investitorju.
9. člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati proizvodno-tehnološkemu načrtu kmetijke pridelave na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji, ki je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Za racionalno opravljanje melioracijskih del v pomoč in za lažjo izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč in organizacijo kmetijske pridelave na melioracijskem območju lastniki zemljišč lahko ustanovijo melioracijsko skupnost. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema kmetijska pospeševalna služba investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi teh zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju.
Določbe iz 3. in 4. odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona.
10. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so za dobo 5 let oproščeni plačila davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od tistega dela, ki odpade na dohodek melioriranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov.
11. člen
Začetek melioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-04/86	Podpredsednik
Datum: 11 9 1987	skupščine	občine	Novo	mesto:
STANISLAV ŽUNIČ, 1. r.
176.
Na podlagi 2. odstavka 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 11.9.1987 ter družbenopolitičnega zbora 10. 9. 1987 sprejela
ODLOK
O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI NOVO MESTO
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občinskega štaba civilne zaščite (OŠCZ), občinskih specializiranih enot civilne zaščite, enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih.
2. člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih dejstvovanjih, ob naravnih in drugih množičnih nesrečah ter za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
3. člen
Civilno zaščito organizirajo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, hišni sveti in družbenopolitična skupnost.
4. člen
Civilna zaščita se aktivira in izvaja ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v skladu z načrti civilne zaščite in odločitvami pristojnih organov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih organizacij in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v času in obsegu, ki je potreben za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
Civilno zaščito aktivira poslovodni organ v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti, hišni svet v stanovanjski hiši, izvršni svet občinske skupščine ali pristojni štab civilne zaščite oziroma njegov poveljnik. Civilna zaščita se aktivira tudi na podlagi odločitve pristojnega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
5. člen
Organiziranost, delovanje in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih ali drugih samoupravnih aktih družbenopolitične skupnosti, krajevnih skupnostih, organizaciji združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti.
II. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
6. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje delovnih ljudi in občanov ter družbenega in zasebnega premoženja.
Pri uresničevanju osebne in vzajemne zaščite si morajo delovni ljudje in občani pomagati v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti.
Za osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi si delovni ljudje in občani zagotovijo osebna zaščitna sredstva sami, če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače.
7. člen
Ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani takoj izvajati potrebne zaščitne in reševalne ukrepe, pri katerih so si dolžni medsebojno pomagati. Ko so aktivirani štabi in enote civilne zaščite, delovni ljudje in občani izvajajo zaščitne in reševalne ukrepe po njihovih navodilih in nadzorom.
III. UKREPI CIVILNE ZAŠČITE
8. člen
Zaščita in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah se izvaja z ukrepi civilne
zaščite.
9. člen
V občini NOvo mesto se v skladu z zakonom razvijajo in izvajajo naslednji ukrepi civilne zaščite:
1. Zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte. Zato se že v miru zgradijo in vzdržujejo zaklonišča na podlagi odloka o zakloniščih v občini Novo mesto, načrta gradnje zaklonišč v občini Novo mesto in pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča v vseh stanovanjskih in proizvodnih objektih ter v drugih organizacijah združenega dela in ustanovah. Za uporabo in vzdrževanje zaklonišč skrbijo posebne enote, kijih ustanovijo OZD in hišni sveti, ki upravljajo z zaklonišči. Javna zaklonišča vzdržujejo ekipe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, kijih ustanovijo štabi za CZ tistih KS, kjer se ta zaklonišča nahajajo.
2. Zaščita in reševanje ob rušenjih
Za reševanje ob rušenjih se v občini ustanovi specializirana enota za tehnično reševanje pri OZD GIP Pionir in Gozdno gospodarstvo. Enota je pod neposrednim vovodstvom OŠCZ. Zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v primeru rušenj organizira in vodi OŠCZ v sodelovanju z delovnimi organizacijami: Komunala, Goijanci, Cestno podjetje, GIP Pionir ter ostalimi delovnimi organizacijami, gasilskimi in drugimi organizacijami in društvi in enotami civilne zaščite.
Za potrebe reševanja v OZD in KS ustanovijo tehnično-reševalne enote naslednje delovne organizacije: IMV, Novoles, Novoteks, Cestno podjetje, tovarna zdravil Krka, Iskra, tozd Hipot, in Iskra, tozd Keko.
3. Zaščita in reševanje ob poplavah
V primeru poplav se v zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin vključujejo predvsem OZD Komunala, Cestno podjetje, Vodnogospodarsko podjetje in poklicna gasilska enota, po potrebi pa tudi ostale delovne organizacije. Civilna zaščita sodeluje predvsem pri organizaciji nastanitve ogroženega in prizadetega prebivalstva.
4. Zaščita in reševanje ob požarih
Za učinkovito gašenje požarov se v občini ustanovi specializirana enota protipožarne zaščite (PPZ) pri poklicni gasilski enoti. Enota PPZ je namenjena za gašenje večjih požarov na celotnem območju občine pod vodstvom OŠCZ.
V vojni, ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter v izrednih razmerah se vsa obstoječa gasilska društva v KS in OZD vključijo v zaščitne in reševalne akcije, ki jih vodijo štabi za CZ in delujejo v skladu z načrti CZ.
5. Zaščita in reševanje ob eksplozijah
Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi predmeti organizira OŠCZ v sodelovanju z upravnim organom, pristojnim za zadeve ljudske obrambe.
6. Prva medicinska pomoč
Prvo medicinsko pomoč (PMP) prebivalstvu izvajajo delovni ljudje in občani z ukrepi osebne in vzajemne zaščite, zdravstvene organizacije. Rdeči križ, druge organizacije in skupnosti, ki so za to usposobljene, ter enote civilne zaščite.
V občini se za nudenje prve medicinske pomoči formira specializirana enota PMP pood vodstvom OŠCZ, iz obveznikov civilne zaščite, delovnih ljudi in občanov, in je namenjena za hitro in učinkovito izvajanje prve medicinske pomoči na območju občine.
Za učinkovito strokovno nudenje prve medicinske pomoči formira Zdravstveni dom Novo mesto postajo splošne medicinske pomoči, Splošna bolnišniča Novo mesto kirurško postajo in Zavod za socialno medicino in higieno laboratorijsko postajo.
Vse postaje morajo biti usposobljene in opremljene za nemoteno in samostojno delo na terenu. Strokovni kader jn opremo zagotavljajo OZD, ki postaje formirajo, pomožno osebje pa zagotovi OŠCZ iz vrst pripadnikov civilne zaščite.
Poleg občinske enote PMP se ustanovijo za izvajanje ukrepa PMP enote PMP tudi v vseh KS in OZD. Tako mora vsaka KS v občini do tisoč prebivalcev formirati eno ekipo PMP, večje in bolj ogrožene KS pa na vsakih naslednjih tisoč prebivalcev eno ekipo PMP, odvisno od ocene ogroženosti. V OZD se formirajo ekipe PMP povsod tam, kjer je več kot 150 zaposlenih v eni izmeni.
7. Zaščita in reševanje živali ter živil živalskega izvora
Zaščito in reševanje živali in živil živalskega izvora izvajajo delovni ljudje in občani, veterinarske, kmetijske in druge OZD in službe ter enote civilne zaščite. Za zaščito in reševanje živali formira Dolenjski veterinarski zavod občinsko specializirano enoto prve veterinarske pomoči (PVP).
Enote PVP formirajo naslednje KS: Škocjan, Šmarjeta, Šentjernej, Orehovica, Mirna peč, Hinje, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Otočec, Podgrad, Gabrje, Birčna vas, Ušna sela, Straža, Bela cerkev, Brusnice, in naslednje OZD: KZ Krka v vseh živinorejskih obratih ter Kmetijski šolski center za svoje potrebe.
8. Zaščita in reševanje rastlin ter živil rastlinskega izvora
Zaščito in reševanje rastlin in živil rastlinskega izvora izvajajo delovni ljudje in občani, kmetijske in druge OZD ter OŠCZ.
9. Radiacijska, kemijska in biološka zaščita (RKB)
Za preprečevanje in odpravljanje posledic delovanja radioloških, kemičnih in bioloških sredstev delovni ljudje in občani, OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo sredstva in izvajajo druge ukrepe za osebno in kolektivno zaščito. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto zagotavlja sredstva in skrbi za izvajanje ukrepov za kolektivno RKB zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki jih upravlja.
Odkrivanje in ugotavljanje nevarnosti pred RKB sredstvi organizira služba za opazovanje in obveščanje. Za organizacijo RKB zaščite ter odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov je odgovoren občinski štab za civilno zaščito.
Za izvajanje ukrepov RKB zaščite se za območje občine ustanovi občinska specializirana enota RKB zaščite. Enoto ustanovi delovna organizacija tovarna zdravil Krka, in je namenjena za ugotavljanje RKB nevarnosti, izvajanje dozimetrijske kontrole, ugotavljanje stopnje kontaminacije in označevanje kontaminiranega območ-
ja, ugotavljanje vrste uporabljenih strupov in agensov ter za izvajanje dekontaminacije ljudi, obleke, materialnih sredstev, zemljišča ter objektov. Enota je pod neposrednim vodstvom OŠCZ.
Za izvajanje RKB zaščite se na podlagi ocene ogroženosti občine ustanovijo enote RKB zaščite v naslednjih KS: Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, Mirna peč, Šentjernej, Škocjan, in v naslednjih OZD: IMV, Novoles, Novoteks, Iskra, tozd Hipot, Iskra, tozd Keko, Cestno podjetje in Iskra, tozd Tenel.
Poleg omenjenih enot morajo za potrebe RKB zaščite usposobiti in opremiti obstoječe laboratorije za RKB analize delovne organizacije Novoteks, tovarna zdravil Krka, Zdravstveni center Dolenjske ter Zavod za socialno medicino in higieno.
Za potrebe dekontaminacije obleke se uporabljajo vse obstoječe kemične čistilnice in pralnice, za dekontaminacijo materialnotehničnih sredstev pa avto pralnice in oprema gasilskih enot.
10. Evakuacija
V primeru nevarnosti odredi izvršni svet Socialistične republike Slovenije, v nujnih primerih pa tudi izvršni svet občinske skupščine, obvezno evakuacijo delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin na varnejša območja. V občini se planira evakuacija starejših in obolelih ljudi in mater z otroci do 14. leta starosti. Krajevne skupnosti, v katere se bo izvajala evakuacija, in krajevne skupnosti, ki se bodo evakuirale, določi izvršni svet s posebnim sklepom. Evakuacijo vodijo pristojni štabi za CZ v KS v sodelovanju z ustreznimi občinskimi organi in štabom za civilno zaščito občine Novo mesto.
11. Oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva
Za oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva se odredijo nujni ukrepi, da se prebivalcem preskrbijo začasna nastanitev, prehrana ter zdravstveno in socialno varstvo. Pri tem sodelujejo delovni ljudje in občani, OZD, zlasti s področja zdravstva, družbene prehrane, gostinstva, turizma in komunalnih storitev, občinski odbor Rdečega križa, taborniki in druge organizacije in skupnosti, ki lahko pripomorejo k oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva. Upravljalci, uporabniki in lastniki stavb (šol, hotelov, dijaških in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na začasno nastanitev prebivalce z ogroženega ali prizadetega območja, če tako odredi pristojni štab za civilno zaščito.
12. Asanacija terena
Asanacijo terena in ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in epidemij, odrejajo OŠCZ ter štabi za CZ v KS in OZD, izvajajo pa jo delovne organizacije Komunala, Vodnogospodarsko podjetje, Cestno podjetje, Zavod za socialno medicino in higieno dela, Zdravstveni dom in Splošna bolnišnica ter specializirana enota za identifikacijo, ki jo ustanovi OŠCZ in je sestavljena iz delavcev Uprave za notranje zadeve, Zdravstvenega doma, Splošne bolnice ter pripadnikov civilne zaščite.
13. Zatemnitev
Zatemnjevanje naselij, gospodarskih in drugih objektov ter prometnih sredstev se izvaja v skladu z načrti zatemnjevanja v občini, KS in OZD. Zatemnitev stanovanjskih hiš in drugih stavb, industrijskih in drugih gospodarskih objektov ter prometnih sredstev izvajajo uporabniki stanovanj in stavb, lastniki in vozniki prometnih sredstev, OZD ter druge organizacije in skupnosti ter se morajo za ta namen oskrbeti s sredstvi za zatemnitev.
Za dosledno izvajanje omenjenega ukrepa skrbe štabi za CZ v KS in OZD.
14. Maskiranje
Maskiranje se izvaja z namenom, da se sovražnika onemogoči ali ovira pri odkrivanju posebno pomembnih objektov. Način izvedbe maskiranja ter za to potrebna materialna sredstva in delovna sila se določijo v načrtih CZ.
Poleg navedenih ukrepov lahko izvršni svet skupščine občine Novo mesto določi še druge ukrepe civilne zaščite in določi izvajalce ukrepov.
IV.	OBČINSKE SPECIALIZIRANE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE IN OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
10. člen
Na podlagi ocene ogroženosti ter v skladu z 9. členom tega odloka se v občini ustanovijo naslednje specializirane enote civilne zaščite:
— tehnično-reševalna enota,
— enota za prvo medicinsko pomoč,
— gasilska enota,
— enota za RKB zaščito,
— enota za prvo veterinarsko pomoč,
— enota za indentifikacijo,
— enota za zveze.
11. člen
V dejavnost civilne zaščite se za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer vključujejo Komunala, Zdravstveni center Dolenjske, Zavod za socialno medicino in higieno, poklicna gasilska enota, Dolenjski veterinarski zavod, GIP Pionir, Vodnogospodarsko podjetje in druge organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Organizacije se s svojimi silami in sredstvi neposredno vključujejo v izvrševanje ukrepov in nalog civilne zaščite.
12. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva ter državni organi morajo dati po nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito na razpolago strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč ter ob izrednih razmerah.
13. člen
Za izvajanje nalog iz 2. člena odloka se ustanovi občinski žtab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet skupščine občine.
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ, ki po aktiviranju organizira in neposredno vodi akcije za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu, občinskemu komiteju za SLO in DS ter republiškemu štabu za civilno zaščito. Ima poveljnika, načelnika in ustrezno število članov. Občinski štab izdela načrt civilne zaščite v občini.
Občinski štab za civilno zaščito opravlja svoje naloge v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in odločbami tega odloka.
V. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
14. člen
Na podlagi ocene ogroženosti ustanovi svet krajevne skupnosti specializirane enote za gašenje požarov, za nudenje prve medicinske pomoči, za radiološko, kemično in biološko zaščito, za prvo veterinarsko pomoč, za socialno delo, za vzdrževanje zaklonišč, za organizacijo zvez v civilni zaščiti ter enote za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
15. člen
Poleg specializiranih enot ustanovi svet krajevne skupnosti v skupinah stanovanjskih hiš, v ulicah, vaseh in zaselkih splošne enote civilne zaščite. V stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo splošne enote civilne zaščite hišni sveti. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira splošne enote civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti. Splošna enota CZ se praviloma ustanovi na vsakih 25 stanovanjskih enot oziroma na vsakih 50 prebivalcev v strnjenih naseljih.
16. člen
Na podlagi ocene ogroženosti se število in materialno tehnično opremljenost specializiranih in splošnih enot civilne zaščite določi v načrtu civilne zaščite v krajevni skupnosti v soglasju z občinskim štabom za civilno zaščito.
17. člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti ustanovi svet krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti, komiteju za SLO in DS v KS in občinskemu štabu za civilno zaščito.
18. člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi zaščito in reševanje na celotnem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje štaba in enot civilne zaščite, za usposabljanje prebivalstva ter za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih izrednih razmerah.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje delo vseh štabov za civilno zaščito na področju krajevne skupnosti ter sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti, ob zaščitnih in reševalnih akcijah pa vodi delo vseh štabov za civilno zaščito v krajevni skupnosti ter sodeluje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi.
19. člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov. Število članov štaba se določi na podlagi ocene potreb izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
VI. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH
20. člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ustanovi delavski svet oziroma drug ustrezni organ upravljanja na podlagi ocene ogroženosti enote in štabe za civilno zaščito.
21. člen
V temeljnih organizacijah združenega dela, ki se povezujejo v delovno organizacijo, ustanovi praviloma delavski svet delovne organizacije specializirane enote za skupne potrebe, v vsaki temeljni organizaciji pa delavski svet temeljne organizacije na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno ekipo civilne zaščite.
22. člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih lahko delavski svet oziroma drugi ustrezni organ upravlja na podlagi ocene ogroženosti in predlog štaba ustanovi specializirane enote civilne zaščite za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko, kemično in biološko zaščito, za prvo veterinarsko pomoč, za vdzrževanje zaklonišč, za zveze v civilni zaščiti in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
23. člen
Delavski svet oziroma njemu ustrezen organ temeljne in druge organizacije združenega dela, organi upravljanja drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, zasebni delodajalci ter hišni sveti skrbijo za organiziranje in izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje delavcev, materialnih in drugih dobrin, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite v okviru objekta, kjer poslujejo. Način vodenja in organiziranja enot civilne zaščite se določi na podlagi ocene ogroženosti objekta. S samoupravnim sporazumom določijo nosilca or-
ganizacije civilne zaščite v objektu ter način financiranja civilne zaščite. Nosilec organizacije civilne zaščite je upravljalec objekta oziroma organizacija z največjim številom zaposlenih.
24. člen
Delavski svet oziroma drug organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki gaje ustanovil, komiteju za SLO in DS, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito in štabu za civilno zaščito v krajevni skupnosti.
25. člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov štaba. Število članov štaba se določi ob ustanovitvi glede na potrebo usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
V organizacijah, kjer se ustanovijo samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik te enote.
26. člen
Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela ter v drugi organizaciji in skupnosti vodi akcije zaščite in reševanja v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delavcev za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter skrbi za izvajanje drugih nalog, določenih z zakonskimi predpisi. Štab sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih organizacij, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito ter ob reševalnih akcijah izvršuje naloge štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti in OŠCZ. Štab izdela načrt civilne zaščite.
VIL MOBILIZACIJA LJUDI IN SREDSTEV ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
27. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah lahko izvršni svet skupščine občine odredi mobilizacijo delovnih ljudi in občanov ter njihovih sredstev, delavcev in sredstev organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij, društev in državnih organov ter štabov in enot civilne zaščite na območju občine.
VIII. FINANCIRANJE CIVILNE ZAŠČITE
28. člen
Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov civilne zaščite na način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih skupnih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma kot zagotavljanjo uresničevanje splošnih potreb družbenopolitične skupnosti.
29. člen
Temeljna in druga organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost ter zasebni delodajalec morajo zagotoviti sredstva in opremo za kolektivno zaščito in reševanje v delovnem okolju.
30. člen
Zaščitno in reševalno opremo za enote in štabe CZ v KS, občinske specializirane enote civilne zaščite in OŠCZ zagotavlja in nabavlja sekretariat za ljudsko obrambo v skladu z načrtom financiranja splošnih in skupnih nalog SLO občine Novo mesto, ostala potrebna materialna sredstva pa se zagotavljajo iz popisa.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja organizacije, usposabljanja in delovanja civilne zaščite.
Sekretariat za ljudsko obrambo občine Novo mesto skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja potrebna strokovna navodila.
32. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in določitvi odgovornih nasoilcev organizacije civilne zaščite v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/76).
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8-01/87 Datum: 11.9. 1987
Podpredsednik skupščine občine Novo mesto: STANISLAV ŽUNIČ, l.r.
177.
Na podlagi 223. člena statua občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) in 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni listSRS, št. 16/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnost občinske skupščine Novo mesto na sejah 11. 9.1987 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI DIMNIKARSKIH OKOLIŠEV IN OPRAVLJANJU DIMNIKARSKE DEJAVNOSTI V OBČINI NOVO MESTO
1. člen
S tem odlokom se območje občine Novo mesto razdeli na pet dimnikarskih okolišev, ki obsegajo:
— prvi okoliš: KS Šentjernej, KS Škocjan, KS Šmaijeta, KS Bela cerkev, KS Orehovica in KS Otočec;
— drugi okoliš: KS Stopiče, KS Brusnice, KS Gabije, KS Podgrad, KS Dolž, KS Birčna vas, KS Uršna sela, KS Mali Slatnik, KS Gotna vas, KS Žabja vas in KS Novo mesto — Center,
— tretji okoliš: KS Straža, KS Prečna, KS Mirna peč, KS Dolenjske Toplice, KS Žužemberk in KS Hinje;
— četrti okoliš: KS Drska, KS Kandija — Grm, KS Regrča vas, KS Šmihel in KS Majde Šilc;
— peti okoliš: KS Mestne njive, KS Ločna — Mačkovec, KS Bršljin in KS Bučna vas.
2. člen
Čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav lahko opravlja zasebni obrtnik ali za to pooblaščena strokovna organizacija. Dimnikarski okoliš dodeli zasebnemu obrtniku upravni organ hkrati z izdajo obrtnega dovoljenja.
Kolikor za posamezni dimnikarski okoliš ni nosilca izvajanja dimnikarske dejavnosti, se tak okoliš začasno z odločbo razdeli med zasebne obrtnike, ki izvajajo dimnikarsko dejavnost v občini Novo mesto. Kolikor z odločbo izvajanja dimnikarske dejavnosti v posameznem okolišu ni mogoče zagotoviti, opravlja dimnikarsko dejavnost v tem okolišu poklicna gasilska enota Novo mesto.
3. člen
Izvajalci dimnikarske dejavnosti morajo opravljati svoje delo redno in vestno, v skladu z določbami zakona o dimnikarski službi in pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 313-04/85 Datum: 11.9. 1987
Podpredsednik skupščine občine Novo mesto: STANISLAV ŽUNIČ, l.r.
178.
Na podlagi določil zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št.5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti 11. septembra 1987 sprejela
ODLOK
o prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto
1. člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki opravljajo gostinsko dejavnost, in občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ne smejo točili alkoholnih pijač v času od končanega normalnega obratovalnega časa do 8. ure zjutraj, razen ob nedeljah in praznikih, ko prepoved ne velja.
V času iz prvega odstavka tega člena je v prostorih, v katerih organizacije združenega dela, druge samoupravne skupnosti in občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, opravljajo gostinsko dejavnost, prepovedano piti alkoholne pijače.
2. člen
Določbe iz 1. člena tega odloka ne veljajo za hotele in druge enote, ki nudijo gostom prenočišča, glede njihovega internega poslovanja z gosti, ki pri njih prenočujejo.
3. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 din do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če toči alkoholne pijače v prepovedanem času.
Z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni gostinec ali drug posameznik, ki proti plačilu toči alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano.
Z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 dinaijev se kaznuje delavec-natakar, ki postreže z alkoholno pijačo v času, ko je to prepovedano.
Z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 dinaijev se kaznuje občan, ki pije alkoholne prijače v času, ko je to prepovedano, in v prostoru, v katerem je to prepovedano.
4. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št 17/83).
6. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 332-02/87 Datum: 11.9. 1987
Predsednik skupščine občine Novo mesto: STANISLAV ŽUNIČ, l.r.
179.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65,12/69,7/70 in 7/72), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti 11.9. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto
1. člen
Taksna tarifa, kije sestavni del odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 4/86, 3/87 in 15/87), se spremeni, in sicer:
1. v prvem odstavku tar. št. 3 se v točki 1 »150 din« nadomesti z »250 din«;
2. v prvem odstavku tar. št. 4 se v točki 3 nadomesti »3.000 din« s »6.000 din«;
3. v prvem odstavku tar. št. 4 se v točki 4 nadomesti »3.000 din« z »20.000 din«.
2. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-08/65 Datum: 11.9. 1987
Podpredsednik skupščine občine Novo mesto: STANISLAV ŽUNIČ, l.r.
180.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter
25.	in 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85) in 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na seji 15. 9. 1987 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (I. faza).
I.
Javno se razgrnejo grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (I. faza).
II.
Grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v kletni dvorani Razvojno raziskovalnega centra Novo mesto, Prešernov trg 8, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 8. do 16. ure oz. do 17. ure ob sredah.
Javna razgrnitev traja 30 dni od objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
III.
Javne obravnave prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo v krajevnih skupnostih v času od 21. septembra do 5. oktobra 1987.
IV
Razpored javnih obravnav v krajevnih skupnostih je sestavni del tega sklepa.
V.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pis-
mene pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo komiteju za družbeni razvoj občine Novo mesto.
VI.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave. Sklep se objavi tudi na sedežih krajevnih skupnosti.
Številka: 30-01/86
Datum: 15. 9. 1987
Predsednik
izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: IVO LONGAR, l.r.
181.
POPRAVKI OBJAVLJENIH ODLOKOV SKUPŠČINE OBČINE NOVO
MESTO
1. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o preimenovanju trgov in ulic v mestu Novo mesto (SDL, št. 16/86) se v 94. zaporedni številki 5. točke 1. člena za hišno številko 41/b d doda hišna številka »42/a« ter se v 5. točki pravilno glasi zaporedna številka Vidmarjeve ulice »96«, v njej pa se za hišno številko »170« doda hišna številka »179«.
2. V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno individualno stanovanjsko gradnjo na Selih pri Dolenjskih Toplicah (SDL, št. 21 /86), se v 5. vrsti 2. člena za parcelo »1938/15« doda besedilo »kjer se obme proti zahodu in poteka do ceste Dolenjske Toplice — Podturn«.
3. V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju predvidenem za kompleksno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš — Volčičeva ulica v Novem mestu (SDL, št. 21/86), se v 3. zaporedni številki 3. člena pri lastniku Derganc Marija, r. Judež, Novo mesto. Volčičeva 18 do 1/2, doda parcelna številka »1011/24« ter kultura »njiva«.
4. V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo Žabja vas — dopolnitev v Novem mestu (SDL, št. 26/86), se v
19.	vrsti 2. člena nadomesti beseda »in« z besedo »do«, v 3. zaporedni številki 3. člena pa se pravilno glasi parcelna številka »178/2 del«.
5. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto (SDL, št. 26/86) se v 2. odstavku 1. člena beseda »zavarovancem« nadomesti z besedo »zavezancem«, v 2. odstavku 6. člena pa se za besedami »umetniška dela« doda besedilo »in sicer: književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela«.
6. V odloku o priznavalninah udeležencem NOV v občini Novo mesto (SDL, št. 4/87) se v 7. členu pred naštevanjem priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči doda besedilo »Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:«.
7. V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno graditev Ragovo — terciarna cona (SDL, št. 14/87), se v 3. vrsti 4. odstavka 2. člena za besedo »jugozahodu« doda besedilo »po zahodni meji parcele 259/1, se obrne proti severovzhodu«, v 3. členu pa se v 2. zaporedni številki parcelna številka pravilno glasi »256/3«.
8. V odloku o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v občini Novo mesto (SDL, št. 13/87) se v 34. členu doda 2. odstavek, ki glasi: »Komunalna organizacija mora prevzeti vse lokalne vodovode v upravljanje, najkasneje do 31. 12.
Občina Trebnje
182.
Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje in 5. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86) je skupščina SIS za pospeševanje proaizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje na 1. seji dne 9. 6. 1987 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi SISza pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje sklenjen
1.
Samoupravni sporazum o usttanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje je sklenjen, ker gaje sprejela večina podpisnikov sporazuma.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 311-01/87-1 Datum: 19. 8. 1987
Predsednik ANTON RUGELJ, l.r.
183.
Na podlagi 60. člena Ustave SR Slovenije in 4. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86) sklenejo delavci, delovni ljudje in občani po temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter po krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE TREBNJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zaradi opravljanja zadev posebnega družbenega pomena na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2. člen
Člani skupnosti so temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini.
3. člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kijih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
4. člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje.
Sedež skupnosti je v Trebnjem, Goliev trg 5.
5. člen
Skupnost ima statut.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
6. člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine.
7. člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
V skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah posebnega družbenega pomena, ki se nanašajo na področje pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v občini, zagotavljanja nemotene osnovne preskrbe občanov in na področje blagovnih rezerv, pri čemer zlasti:
— sprejemajo planske akte,
— zagotavljajo sredstva za financiranje programov,
— upravljajo s sredstvi za izvajanje planskih aktov,
— pripravljajo planske akte v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe,
— sprejemajo ukrepe, določene s planskimi akti,
— skrbijo za napredek in boljše organiziranje proizvodnje hrane, predelave in trgovine,
— opravljajo druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, planskimi akti in samoupravnimi splošnimi akti.
ni. PLANIRANJE
9. člen
Planski akti občinske skupnosti so:
— samoupravni sporazum o temeljih plana,
— srednjeročni plan,
— letni planski akt.
10. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti:
— program za področje pospeševanja proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in blagovnih rezerv,
— pogoje za dodelitev sredstev po programih,
— obseg sredstev za izvajanje posameznih programov in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program,
— stopnjo prispevka za srednjeročno obdobje.
11. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejema skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti srednjeročni plan in letni planski akt.
12. člen
Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti:
— srednjeročne cilje v predelavi hrane, zagotavljanju nemotene preskrbe in oblikovanju blagovnih rezerv,
— naloge in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
— naloge, kijih prevzema skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje,
— organizacijske ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
13. člen
Na podlagi srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti se v skladu s planskimi akti družbenopolitične skupnosti v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti za programe za posamezno področje podrobneje določijo:
— ukrepi za izvajanje nalog iz programov,
— obseg sredstev, potrebnih za posamezne aktivnosti, in ukrepi za izvajanje posameznega programa,
— pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci programov, da se jim dodeli sredstva,
— obseg sredstev za izvedbo posameznega programa in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program.
14. člen
Skupščina skupnosti sprejme tudi program za opravljanje dejavnosti, s katerimi se določi načine financiranja za opravljanje dejavnosti skupnosti.
15. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti je enodomna in ima 25 delegatskih mest.
16. člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate delavci, delovni ljudje in občani iz organizacij združenega dela, iz drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, iz krajevnih skupnosti v občini ter organizirani potrošniki v občini.
V skupščini skupnosti imajo članice skupnosti delegatska mesta, kot sledi:
I.
1. TRIMO — Trebanjska industrija montažnih objektov — nosilec
2. KROJAŠKO PODJETJE Trebnje
3. LABOD Novo mesto, TOZD Temenica Trebnje	1	delegat
4. SUROVINA Maribor, TOZD Ljubljana
5. Mizarsko podjetje TRELES Trebnje
II.
1. NOVOLES — lesni kombinat, TOZD TAP Trebnje — nosilec
2. NOVOLES — TPE Račje selo
3. ŽTO Novo mesto, TOZD za promet, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto	l	delegat
4. PODJETJE ZA PTT PROMET Novo mesto, TOZD za PTT promet
III.
1. HP KOLINSKA LJUBLJANA, TOZD za predelavo krompiija Mirna — nosilec
2. MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, TOZD 1 delegat klavnica, Mesnica Mirna
IV.
1. DANA — Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna — nosilec
2. IMV Novo mesto, TOZD Tovarna opreme Mirna	1	delegat
3. KREMEN — Industrija in rudnik nekovin Novo mesto, DE Mirna
V.
1. TESNILA — Velika Loka — nosilec
2. ELMA Ljubljana, TOZD Proizvodnja elektromateriala Čatež
3. HRAST — Mizarsko podjetje Šentlovrenc	1	delegat
4. POLIKEM — TRGOVINA — TOZD Kemija — impex Obrat Veliki Gaber
VI.
1. AGROSTROJ Ljubljana, Obrat Milan Majcen Šentrupert — nosilec
2. STANOVANJSKA ZADRUGA Šentrupert	1	delegat
VII.
1. Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas — nosilec
2. KPD Dob pri Mirni	1	delegat
3. Industrijski obrat »Pohoije«
VIII.
1. GG BREŽICE — TOZD Gozdarstvo Puščava	—	nosilec
2. DES Ljubljana, TOZD Elektro Krško, Nadzorništvo	Mokronog 1	delegat
IX.
1. ISKRA — IEZE Ljubljana, TOZD Tovarna elektrolikotv Mokronog -nosilec
2. 1NDUPLATI Jarše, TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš, Obrat Mokronog	i	delegat
3. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ZMAGA Ljubljana, Proizvodnja Mokronog
X.
1. Vzgojno izobraževalna organizacija — VIO Trebnje — nosilec
2. TOZD Center za izobraževanje in kulturo — CIK Trebnje
3. TOZD Vzgojno varstvena organizacija — VVO Trebnje
4. TOZD Osnovna šola jože Slak — Silvo Trebnje	1	delegat
5. TOZD Osnovna šola ZDO Mirna
6. TOZD Osnovna šola dr. Petra Držaja Veliki Gaber
7. TOZD Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert
8. TOZD Osnovna šola Jančka Mevžlja Mokronog
XI.
1. Uprava občine Trebnje — nosilec
2. Temeljno sodišče Novo mesto, Enota Trebnje
3. RSNZ Ljubljana, Postaja milice Trebnje
4. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje
5. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Trebnje
6. SIS za varstvo pred požarom občine Trebnje
7. Občinska izobraževalna skupnost Trebnje
8. Občinska raziskovalna skupnost Trebnje
9. SIS za ceste občine Trebnje
10. Občinska kulturna skupnost Trebnje
11. Občinska telesno kulturna skupnost Trebnje
12. Občinska skupnost socialnega skrbstva Trebnje	1	delegat
13. Občinska skupnost socialnega varstva Trebnje
14. Občinska skupnost otroškega varstva Trebnje
15. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje
16. Kmetijska zemljiška skupnost občine Trebnje
17. Center za socialno delo Trebnje
18. Občinska skupnost za zaposlovanje Trebnje
19. Občinska konferenca ZKS Trebnje
20. Občinska konferenca SZDL Trebnje
21. Občinska konferenca ZSMS Trebnje
22. Občinski svet ZSS Trebnje
23. Občinski odbor ZZB NOV Trebnje
24. Občinski odbor RKS Trebnje
XII.
1. Zdravstveni center Dolenjske, TOZD Zdravstveni dom Trcbnjc — nosilec
2. Služba družbenega knjigovodstva Trebnje
3. Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto, PE Trebnje	1	delegat
4. Beogradska banka Ljubljana, PE Novo mesto, agencija Trebnje
5. Dolenjska lekarna Novo mesto, Enota Trebnje
6. TRIGLAV Dolenjska območna zavarovalna skupnost Novo mesto, predstavništvo Trebnje
XIII.
1. MERCATOR ROŽNIK Ljubljana, TOZD Gradišče Trebnje — nosilec
2. KIT KZ Metlika, Bife Mirna
3. PUTNIK Beograd, TOZD za turizem in gostinstvo Ljubljana, Penzion Trebnje
4. PETROL Trgovina Ljubljana, TOZD TRGOVINA NA DROBNO, PE Brežice, Bencinski servis Trebnje, Mokronog
5. TTL — TOZD Tobak Ljubljana, Prodajalna Trebnje, Mokronog 1 delegat
6. AGRAR1A Brežice, TOZD Flora, Blagovni promet Čatež ob Savi, Cvetličarna Trebnje, Mokronog
7. Državna založba Slovenije Ljubljana, Poslovalnica Trebnje
8. BOROVO — prodajalna Trebnje
9. NOVOTEHNA — Trgovsko podjetje Novo mesto, prodajalna Trebnje, Avtomobilski servis Trebnje
XIV.
1. Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, Veterinarska postaja Trebnje — nosilec
2. Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije Novo mesto, Delovodstvo Trebnje
3. DES Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, Nadzomištvo
Trebnje	1	delegat
4. Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje
5. Obrtna zadruga Trebnje
6. Obrtno združenje Trebnje
XV.
1. Kmetijska zadruga Trebnje — nosilec
2. GG Novo mesto, TOK Gozdarstvo Trebnje
3. Perutnina Zalog, Perutninska farma Martinja vas
4. ŽITO Ljubljana, TOZD Pekama in slaščičarna Dolenjske, Novo mesto, Pekarija Trebnje	1	delegat +
5. MERCATOR — Agrokombinat — TOZD Vinogradništvo — Kleti Krško, Maloprodaja Trebnje	+	5	združenih	kmetov
6. EMONA DOLENJKA Novo mesto, Prodajalne v občini Trebnje
7. EMONA — Mesna industrija Zalog, PE POSLOVALNICE: Trebnje, Mirna,
Šentrupert, Mokronog
8.	Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne, Zbiralnica Trebnje
XVI.
1. Krajevna skupnost^Trebnje — nosilec
2. Krajevna skupnost Štefan
3. Krajevna skupnost Dol. Nemška vas	1	delegat
4. Krajevna skupnost Račje selo
XVII.
1. Krajevna skupnost Mirna — nosilec
2. Krajevna skupnost Mokronog
3. Krajevna skupnost Šentrupert
4. Krajevna skupnost Trebelno
XVIII.
1. Krajevna skupnost Dobrnič — nosilec
2. Krajevna skupnost Knežja vas
3. Krajevna skupnost Svetinje
1 delegat
1 delegat
administrativno-tehnična, plansko-analitična, finančno-računovodska dela in druga potrebna dela,
— sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— sprejema ukrepe za celovito in stalno obveščanje javnosti o delu skupnosti,
— odloča o drugih zadevah, če tako sklenejo delegati skupščine.
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če so odločitve sprejete z večino glasov vseh delegatov.
19. člen
Skupščina skupnosti obvešča članice skupnosti o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine in o njihovem izvajanju.
20. člen
Podrobnejše določbe o obveščanju članic združenih v skupnost ter o neposredni odgovornosti skupščine skupnosti in delegatov v skupščini skupnosti določa statut skupnosti.
3.	SKUPNI SAMOUPRAVNI ORGANI
21. člen
Za izvajanje zadev posebnega družbenega pomena, za pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za ivajanje posameznih programov oblikuje skupščina skupnosti skupne samoupravne organe.
Skupščina skupnosti oblikuje naslednje skupne samoupravne organe:
— odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane,
— odbor za preskrbo (odbor za intervencijo v proizvodnji in porabi hrane),
— odbor za blagovne rezerve.
22. člen
Skupščina skupnosti lahko oblikuje stalna ali začasna delovna telesa za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
23.	člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij članic skupnosti za preskrbo. Člani imajo lahko namestnike.
Odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 5 članov. Odbor za preskrbo in odbor za blagovne rezerve sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 3 člani.
Delo samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, voli ju skupščina občinske skupnosti.
Predsednika, namestnika predsednika in člane samoupravnih organov se voli za 4 leta.
24.	člen
V skupnosti se oblikujeta:
— odbor za samoupravni nadzor,
— odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
XIX.
1. Krajevna skupnost Veliki Gaber — nosilec
2. Krajevna skupnost Sela Šumberk	1	delegat
XX.
1. Krajevna skupnost^ Velika Loka — nosilec
2. Krajevna skupnost Šentlovrenc
3. Krajevna skupnost Čatež	1	delegat
17.	člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine skupnosti.
V skupščino skupnosti je lahko delegiran vsakdo, ki je določen v delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
2.	DELOVNO PODROČJE TER NAČIN DELA IN ODLOČANJE V SKUPŠČINI SKUPNOSTI
18.	člen
Skupščina skupnosti odloča na seji zlasti o naslednjih zadevah:
— določa besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
— sprejema srednjeročni plan in letni planski akt,
— sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
— določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma,
— sprejme poslovnik skupnosti,
— določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
— voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
— voli in razrešuje predsednika in člane skupnih samoupravnih organov,
— imenuje in razrešuje predsednika in člane delovnih teles skupščine,
— odloča o sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo upravnih organov oziroma samoupravnih organizacij ali skupnosti, ki zanjo opravlja
25.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih kot tudi v odboru za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika, namestnika presednika in enega člana. Predsednika, namestnika in člana odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupnosti po postopku, ki ga določi statut skupnosti.
Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznost organov skupščine skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, ter da dajo na voljo podatke, kijih potrebujejo pri delu, določa statut skupnosti.
26.	člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
pripravlja samoupravne akte, kijih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti, in skrbi za izvajanje teh aktov,
— pripravlja predlog obrambnega načrta skupnosti,
neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 1 člana. Predsednika, namestnika in člana odbora imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine.
V. OPRAVLJANJE PLANSKO-ANALITIČNIH IN DRUGIH STROKOVNIH DEL, FINANČNO-RAČUNOVODSKIH DEL IN ORGANIZACIJSKO ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DEL
27. člen
Plansko-analitična in druga strokovna dela, fmančno-računovodska dela ter administrativno-tehnična dela opravlja za skupnost Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje oziroma organ, ki ga določi skupščina za posamezno strokovno delo.
28. člen
Gradiva za uresničevanje nalog skupnosti po tem sporazumu pripravlja upravni organ iz prejšnjega člena tega sporazuma. Po dogovoru v skupnosti lahko gradiva pripravljajo tudi ustrezne organizacije združenega dela in druge strokovne ter znanstveno-raziskovalne organizacije.
29. člen
Upravni organi opravljajo oziroma zagotavljajo:
— opravljanje strokovnih nalog ter administrativno-tehničnih opravil,
— pripravljanje analiz, poročil, informacij in drugih gradiv za delo skupščine skupnosti,
— pripravljanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
— nemoteno delovanje organov skupnosti,
— opravljanje drugih nalog, določenih s sporazumom med upravnim organom in skupnostjo.
30. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med občinsko skupnostjo in pristojnim upravnim organom ter način zagotavljanja sredstev se določi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Samoupravni splošni akti
31. člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
— statut skupnosti,
— samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
— srednjeročni plan in letni planski akt,
— poslovnik skupščine skupnosti,
— druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti.
32. člen
Statut skupnosti podrobneje ureja:
— ime in sedež skupnosti,
— delovno področje skupnosti,
— samoupravno organiziranost skupnosti,
— pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine,
— javnost dela skupnosti,
— opravljanje strokovnih del in drugih del za skupnost.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Ta samoupravni sporazum kot tudi njegove spremembe in dopolnitve se sprejema in sklepa po postopku, določenem v statutih članov skupnosti. Pravico do pobude za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma ima vsak član skupnosti.
34. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani skupnosti in ko ga podpišejo njihovi pooblaščeni podpisniki.
35. člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta skupščine občine Trebnje.
Številka: 311-01/87-1 Datum: 19. 8. 1987
Predsednik ANTON RUGELJ, 1. r.
184.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine je njena skupščina na seji dne 9. 6. 1987 sprejela
STATUT
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE TREBNJE
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
2. člen
Ta statut podrobneje ureja:
— ime in sedež skupnosti,
— delovno področje skupnosti,
— samoupravno organiziranost skupnosti,
— pristojnos; predsednika in podpredsednika skupščine terpredsedstva skupščine skupnosti,
— javnost dela skupnosti,
— opravljanje strokovnih del za skupnost,
— sredstva za delovanje skupnosti,
— reševanje sporov.
3. člen
Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, drugih samoupravnih splošnih aktih in tem statutom.
4. člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje.
Sedež skupnosti je v Trebnjem, Goliev trg 5.
5. člen
Skupnost ima žig, ki je pravokotne oblike z napisom: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje, v spodnjem delu pa je naveden sedež.
Skupnost ima kot uporabnik družbenih sredstev svoj žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
6. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine.
II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI
7. člen
V skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah, ki se nanašajo na področja:
— družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane,
— zagotavljanja nemotene osnovne preskrbe in
— blagovnih rezerv.
III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1.	Skupščina skupnosti
8. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti je enodomna in ima 25 delegatskih mest.
V skupščini skupnosti delegati enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju pospeševanja proizvodnje hrane, preskrbe in blagovnih rezerv ter sprejemajo programe dela in razvoja ter odločajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti.
9. člen
V skupnosti delegirajo delegate delavci, delovni ljudje in občani iz organizacij združenega dela, iz drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, iz krajevnih skupnosti ter organizirani potrošniki v občini.
Delegiranje delegatov v skupščino poteka v skladu z določili 16. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
10. člen
Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice in dolžnosti, kijih določajo zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti.
Delegati v skupščini skupnosti so pri delu in odločanju skupščine enakopravni.
Delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine, v katero je delegiran, ter v njej sodelovati pri obravnavanju in
odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
11.	člen
Delegati v skupščini skupnosti imajo pravico in dolžnost:
— udeleževati se sej samoupravnih organov in delovnih teles, v katere so delegirani oziroma izvoljeni, in sodelovati pri njihovem delu in odločanju,
— z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine,
— voliti in biti izvoljen v samoupravne organe skupnosti in delovna telesa,
— predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo skupščine in na izvrševanje sklepov skupščine,
— ob pogojih, določenih,s poslovnikom na seji skupščine, sprožiti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu,
— sodelovati pri delu skupščine ter redno spremljati delo skupnosti.
12.	člen
Delegat, ki je bil delegiran v skupščino skupnosti, je osebno odgovoren delegaciji, ki gaje delegirala.
Delegat, kije delegiran v skupščino skupnosti, je delegaciji, ki gaje delegirala, dolžan poročati o delu skupščine, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini.
Delegati so lahko razrešeni ali odpoklicani pred iztekom mandata, če ne izpolnju-jejo svojih obveznosti in če tako odloči članica skupnosti, ki je delegata volila.
2. Način odločanja v skupščini
13. člen
Skupščina sprejme svoje odločitve na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta ter glede na potrebe, vendar najmanj enkrat na leto.
14. člen
Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh delegatov.
V skupščini se sprejema odločitve s samoupravnim dogovorjanjem in sporazumevanjem oziroma z večino glasov vseh delegatov.
3. Način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini
15. člen
Predsednik skupščine lahko povabi predstavnike organov drugih organizacij in skupnosti, da stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine in njenih organov.
Udeleženci seje iz prvega odstavka tega člena imajo pravico razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
4.	Pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine ter predsedstva skupščine
16. člen
Predsednik skupščine skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
— predstavlja in zastopa skupnost,
-— sklicuje in vodi zasedanje skupščine,
— organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
— skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika,
— daje pobude in samoupravne splošne akte, kijih je sprejela skupščina skupnosti,
— skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti z drugimi skupnostmi in organizaci-jami,
— opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
17. člen
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
18. člen
Podpresednik skupščine lahko po pooblastilu predsednika skupščine trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine skupnosti.
19. člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik.
20. člen
Za opravljanje nalog, ki so povezane z vsklajevanjcm dela skupščine, se oblikuje predsedstvo skupščine skupnosti.
Predsedstvo sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki skupnih samoupravnih organov skupščine skupnosti.
Predsedstvo vodi predsednik skupščine skupnosti. Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik skupščine.
5.	Skupni samoupravni organi in delovna telesa skupščine
21. člen
Za izvajanje zadev posebnega družbenega pomena, pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih nalog oblikuje skupščina skupnosti skupne samoupravne organe.
22. člen
Skupščina skupnosti lahko oblikuje stalna ali začasna delovna telesa za zagotavljanje uresničevanja delegatskih odločitev.
23. člen
Skupščina skupnosti oblikuje naslednje samoupravne organe:
— odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane,
— odbor za preskrbo (odbor za intervencije v proizvodnji in porabi hrane),
— odbor za blagovne rezerve.
24. člen
Odbor za pospeševanje proizvodnje hrane opravlja zlasti naslednje naloge: obravnava program pospeševanja družbeno organizirane proizvodnje,
— skrbi za izvajanje programa pospeševanja prozvodnje hrane,
sprejema ukrepe in predlaga aktivnosti, določene v programu pospeševanja proizvodnje hrane,
— poroča skupščini o izvajanju programa,
valorizira višino sredstev za posamezen ukrep oziroma aktivnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in razpoložljivimi sredstvi,
— opravlja tekoče operativne naloge in sprejema ustrezne odločitve.
25. člen
Odbor za preskrbo (odbor za intervencije v proizvodnji in porabi hrane):
— obravnava program zagotavljanja nemotene osnovne preskrbe,
— poroča skupščini o izvajanju programa zagotavljanja nemotene osnovne preskrbe,
sprejema ukrepe in predlaga aktivnosti, določene v programu za zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe,
— valorizira višino sredstev za posamezen ukrep v skladu s planskimi akti in razpoložljivimi sredstvi,
— opravlja tekoče operativne naloge in sprejema usti c/ne odločitve.
26. člen
Odbor za blagovne rezerve:
obravnava enotni program občinskih blagovnih rezerv, poroča skupščini o izvajanju enotnega programa blagovnih rezerv,
— skrbi za izvajanje enotnega programa blagovnih rezerv,
sprejema ukrepe in predlaga aktivnosti, določene v enotnem programu blagovnih rezerv,
valorizira višino sredstev v skladu s planskimi akti in razpoložljivimi sredstvi, opravlja tekoče operativne naloge in sprejema ustrezne odločitve.
27. člen
Člane skupnih samoupravnih organov v skupščine skupnosti voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij. Člani imajo lahko namestnike.
Odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 5 članov. Odbor za preskrbo in odbor za blagovne rezerve sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 3 člani.
Delo skupnega samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik; voli ju skupščina skupnosti.
Predsednika, namestnika predsednika in člane skupnih samoupravnih organov se voli za 4 leta.
28. člen
Predsednika in člane delovnih teles imenuje skupščina izmed svojih delegatov oziroma posameznih strokovnjakov.
29. člen
Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa skupščine skupnosti lahko odločajo le v okviru planskih aktov skupnosti in sklepov skupščine.
Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa morajo pri obravnavi predlogov odločitev, kijih sprejema skupščina, ravnati po njenih smernicah in napotilih. Od drugih organov skupščine ter članic skupnosti lahko zahtevajo poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje in izvajanje samoupravnih splošnih aktov in odločitev skupščine skupnosti.
Skupni samoupravni organi in delovna telesa seznanjajo skupščino o tem, kako se izvaja posamezne planske akte, programe in druge splošne akte ali posamezno odločitev skupščine, v rokih, kijih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine.
30. člen
Predsedniki skupnih samoupravnih organov sklicujejo in vodijo seje ter predstavljajo skupne samoupravne organe v razmerjih s skupščino skupnosti in njenimi organi kot tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.
31. člen
Predsednik in vsak član skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa je osebno odgovoren za svoje delo, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa.
Predsednik in člani skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa so skupščini skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa, kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini skupnosti.
Upravni organi, ki za skupnost opravljajo administrativnotehnično plansko-analitična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, morajo dajati skupnim samoupravnim organom zahtevane podatke, pojasnila in mnenja v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katera so pooblaščeni.
32. člen
Podrobnejše določbe o načinu dela skupnih samoupravnih organov oziroma delovnega telesa ter o postopku sprejemanja odločitev v teh organih določa poslovnik skupščine skupnosti.
6.	Skupni samoupravni organi skupnosti
33. člen
Pri opravljanju nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnost, opravlja odbor za samoupravni nadzor naslednje naloge:
— nadzoruje izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
— nadzoruje izvajanje sklepov skupščine, predsedstva skupščine in skladnost teh sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članic združenih v skupnosti,
— nadzoruje smotrno uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost,
— obravnava druge zadeve, določene z zakonom.
34. člen
Skupščina skupnosti ter skupni samoupravni organi in delovna telesa morajo sproti obveščati odbor za samoupravni nadzor o sprejetih odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Skupščina skupnosti daje odboru za samoupravni nadzor zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom.
O posameznem vprašanju, kije pomembno za delo odbora za samoupravni nadzor, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka.
35. člen
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika, namestnika predsednika in enega člana.
Odbor za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo članice skupnosti iz enotne liste.
36. člen
Odbor za samoupravni nadzor mora vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini skupnosti s svojim delom.
37. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge v skladu s
26.	členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
38. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in enega člana. Odbor izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine oziroma ostalih strokovnih delavcev.
VI.	RAZPOLAGANJE S FINANČNIMI SREDSTVI SKUPNOSTI
39. člen
Sredstva za izvajanje programa pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane in programa zagotavlja osnovne preskrbe, ki sta skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini, ter za izvajanje enotnega programa občinskih blagovnih rezerv pa se zagotavlja s plačevanjem prispevkov na podlagi zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in osnovne preskrbe.
Za izvajanje programa skupnosti se lahko uporabi tudi sredstva, ki jih delavci namensko združujejo, in tudi sredstva iz drugih virov.
40. člen
Finančna sredstva, ki se v skupnosti zbirajo iz prispevka, in druge izredne prihodke je mogoče uporabiti le namensko v skladu s programi za posamezno področje in v mejah, ki jih določa letni plan skupnosti.
41. člen
Izplačila finančnih sredstev skupnosti temeljijo na letnem planskem aktu skupnosti. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele potem, ko je takšen akt veljavno sklenjen.
42. člen
Odredbodajalci za izplačila skupnosti so predsednik in namestnik predsednika skupščine ter predsedniki skupnih samoupravnih organov skupščine v okviru pooblastil, danih s tem statutom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
Za likvidacijo računov je pooblaščen vodilni delavec pristojnega upravnega organa, ki v skladu s tem statutom opravlja finančno računovodska dela za skupnost.
43. člen
Izplačila se izvrši na podlagi nalogov, kijih podpišejo s tem statutom pooblaščene osebe. Nalogi morajo biti vsklajeni s sklepi skupščine in ukrepi za izvajanje programov za posamezno področje.
Nalogodajalec je osebno odgovoren za skladnost naloga z zakonom, samoupravnimi akti in sklepi skupščine.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
44. člen
Delo skupnosti je javno.
Članice skupnosti imajo pravico do rednega informiranja o delu in poslovanju skupnosti, da bi s svojimi stališči lahko tvorno oblikovali stališča skupščine skupnosti, njeno politiko in odločitve in izvrševali nadzor nad delovanjem skupnosti.
45. člen
Skupščina skupnosti obvešča javnost o svojem delu, o doseganju rezultatov in izpolnjevanju planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v skupnosti.
Seje skupnih samoupravnih organov in delovnih teles so javne.
Pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine skupnosti, lahko skupščina oziroma njen organ sklene, da se ob obravnavi določenih vprašanj izključi javnost.
46. člen
Obveznost obveščanja članic združenih v skupnosti uresničujejo delegati skupščine skupnosti in predsedstvo skupščine skupnosti.
47. člen
Predsedstvo skupščine skupnosti organizira pretok informacij tako, da:
— organizira potrebno gradivo in zapisnike za razpravo in oblikovanje stališč v delegacijah,
— organizira redno obveščanje preko svojih in javnih informacijskih sredstev,
— organizira za skupščino skupnosti odgovore na ustna in pisna delegatska vprašanja.
48. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje skupščine skupnosti in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, razen če gre za vprašanja, ki se jih obravnava brez navzočnosti javnosti.
49. člen
Delegati morajo svojim delegacijam, ki sojih delegirale v skupščino skupnosti, redno posredovati vse informacije o politiki, problemih, stališčih in odločitvah skupščine skupnosti ter o izvrševanju sklepov.
50. člen
Javnost sej skupščine skupnosti ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izrečenih stališč se izključi zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, mora to na gradivu vidno označiti.
51. člen
O omejitvi javnosti na sejah skupščine, odločitvah oziroma v razpravi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odloča skupščina skupnosti na seji.
VIII.	OPRAVLJANJE PLANSKO-ANALITIČNIH, FINANČNO-RAČUNO-VODSKIH IN DRUGIH STROKOVNIH DEL IN ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH DEL
52. člen
Plansko-analitična in druga strokovna dela opravlja za potrebe skupnosti Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje.
Finančno-računovodska dela in administrativno-tehnična dela opravlja za potrebe skupnosti drug upravni organ občine Trebnje, organizacija ali posameznik, ki jih pooblasti skupščina skupnosti za posamezna dela.
53. člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje pri opravljanju strokovnih nalog:
— pripravlja gradiva za uresničevanje nalog skupnosti,
— pripravlja analize, poročila, informacije in druga gradiva za delo skupščine skupnosti,
— pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
— zagotavlja nemoteno delovanje organov skupnosti,
— organizira seje in izdelujejo zapisnike.
Gradiva za uresničevanje nalog skupnosti lahko po dogovoru v skupščini skupnosti pripravijo tudi ustrezne organizacije združenega dela oziroma njihove asociacije in druge strokovne ter znanstvene raziskovalne organizacije.
54. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in pristojnim upravnim organom, organizacijo ali posameznikom ter način zagotavljanja sredstev se določi s posebnim aktom.
55. člen
Sredstva za financiranje plansko-analitičnih in drugih strokovnih del, finančno-računovodskih ter administrativno-tehničnih del se zagotovi iz sredstev skupnosti.
Sredstva, potrebna za opravljanje del iz 1. odstavka tega člena, se zagotavlja vsako leto z letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
56. člen
Člani skupnosti so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja v organih skupnosti in skupnih delovnih telesih.
57. člen
Za reševanje sporov, kijih ne bo možno rešiti na sporazumni način v smislu prejšnjega odstavka v skupnosti, je pristojno Sodišče združenega dela v Novem mestu.
IX.	KONČNE DOLOČBE
58. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejme skupščina skupnosti po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.
59. člen
Za razlago oziroma tolmačenje določb tega statuta je pristojna skupščina skupnosti.
60. člen
Ta statut je sklenjen, ko ga sprejme skupščina skupnosti, in začne veljati osmi dan od njegove objave v občinskem glasilu, ko da poprej soglasje izvršni svet skupščine občine Trebnje.
Številka: 023-01/87-1 Datum: 19. 8. 1987
Predsednik skupščine ANTON RUGELJ, l.r.
185.
Na podlagi 4. odstavka 4. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in o zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86) in 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1 /82 in 3/86) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na svoji seji dne 10. 7. 1987 sprejel
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
L
Izvršni svet skupščine občine Trebnje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu in k statutu samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje.
II.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 311-01/87-1 Datum: 9. 9. 1987
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine T rebnje MAKS KURENT, l.r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
it o b d i n t ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije. delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjelSSRS (št 421 -1/72od 15.11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.