LETO I. LJUBLJANA, 1. ih.. J ARJA 1923. STEV.1. UU8UANJ ORJUNA NACIONA- Vi isti^ni npr.AN LISTIČNI ORGAN. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Karlovška cesta 24/L Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. W POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! “W Kdo smo in Po jedva sedemmesečnem organizatornem delovanju stopamo pred slovensko javnost z lastnim glasilom. Blatili in napadali so nas z vseh strani, dasi mnogi niso vedeli niti kdo smo, niti kaj hočemo- Nismo odgovarjali. Iskali smo somišljenikov med svojimi prijatelji in znanci, sejali smo nase ideje in danes stojimo trdno. Ne zadostuje nam več primitivna propaganda od osebe do osebe, nastopila je potreba lastnega glasila, ker nočemo biti pri izvrševanju svojih nalog od nikogar odvisni. Kdo smo torej? Člani smo mogočne »Organi-* zacije Jugoslovanskih Nacionalistov«, katera je rasprostrla svoja krila preko cele Jugoslavije. Ta organizacija ima svojo centralo, »Centralni upravni od6or« v Splitu, glavne podružnice, »Oblastne upravne odbore« pa v Ljubljani, Zagrebu. Novem : Sadu, Subotici, Beogradu. Spjitu, Sarajevu, Skop-lju in Cetinju. Kaj hočemo? Hočemo jeden integralno uje-dinjeni Jugoslovenski Narod. Odgojiti hočemo ta narod tako da se bode vsak pojedinec s ponosom zavedal, da je pripadnik tega naroda. Hočemo jedrio državo od Črnega morja do sinje Adrije, od Radgone in Celovca do Skadra in Soluna- Hočemo da bodo v tej državi srečni državljani, kateri se bodo točno zavedali, da imajo kot taki svoje Pravice, pa tudi svoje dolžnosti. Hočemo, da se bode v tej državi spoštoval zakon, v to svrho pa bodemo z vso silo pobijali korupcijo, katera se je razpasla do neverjetne višine. Kakor Kristus tempelj, hočemo očistiti sveto zgradbo naše domovine. pridobljene s toliko krvjo, od onih. kateri io z brezpr. aim zločinstvom uničujejo. — Od tujerodnih državljanov zahtevamo lojalnost in se bodemo z vsemi silami borili proti vsakemu iredentističnemu pojavu. Napram tujim inportirancem stojimo na stališču: — najprej naš človek — potem I '-Ujec- Do naših zasužnjenih bratov se v polni meri 1 zavedamo krvave dolžnosti, da jim pomagamo v njihovem neznosnem trpljenju. Zavedamo se pa tudi dejstva, da ta pomoč ne sme obstojati — samo v pevanju »Morja Adrijanskega« in »Tam čez iza-rov. pri narodnih veselicah. Pripravljali, organizirali in čvrstili bodemo naše zasužnjene brate za Velik dan osvobojenja. Vodili pa bodemo tudi točno račune o naših narodnih izdajicah, katere so v veliki meri krivi trpljenja tam čez mejo. Don Juraj Biankini — „Orjuni“. Z velikim veseljem sem prejel Vaše obvestilo, da začnete izdajati svoje lastno glasilo »Orjuno«. Bilo Vam. bratje, v sto dobrih časov! Resnično, mi rabimo mnogo in mnogo »Orjun«! Rabimo jih kot vsakdanji kruh, posebno na eksponi-ranih državnih mejah, da stojimo budno na straži »rotji vekovnim našim zatiralcem, ki š,e vedno sanjajo o starih časih našega suženjstva. Pri težkem delu narodne in državne konsolidacije si jugoslovanska nacionalna omladina ni mogla dostaviti plemenitejše naloge, kakor da z Arguso-vimi očrni zasleduje zunanje in domače sovražnike našega naroda, da z živo in pisano besedo ter z močno nacionalno akcijo budi zasDane. osveščuje nezavedne, iztrebljuje vse kar je trohnelo,'a zbira in kreni vse kar je z'dravo in čilo okolu 'svete zastave narodnega in državnega edinstva in da proglasi s kategoričnim imperativom, da moramo tej zastavi podvreči vse — nrav vse — ako hočemo biti vredni svobode, do katere smo končno prišli mi, najstarejši bivši sužnji v Evropi. Da! čvrsto in vsestransko narodno in državno edinstvo mora biti danes suprema lex vsakega Jugoslovana in nai on pripada katerikoli stranki in naj se on naziva s slovenskim, hrvatskim ali srbskim imenom, Ker v bitnosti je to eno in isto. Drugače ne bomo mi nikdar nravi, močni, ponosni narod, temveč navaden geografski pojem, slaba nlemenska skupina, izložena histeričnim željam .sosedov. To se nikdar in »od nobenim pogojem ne sme zgoditi, dokler ie zadnjemu zavednemu Jugoslovenu kaj hočemo? Zakaj se organiziramo? Organiziramo se, ker nam dejstva dokazujejo, da merodajni faktorji v štirih letih po |ojrmalnem ©rvobojenju niso napravili prav nič z ozirom na zgoraj navedene smernice našega delovanja. Ti faktorji so celo vseobči položaj v državi in izven nje poslabšali, deloma vsled tega, ker niso imeli pravega razumevanja za stvar, manjkala je deloma tudi dobra volja, v največji meri mislimo pa so gotiovo pogrešali oporo v nacijonalnem smislu prosvitljenega naroda. Vsled tega se kažejo vsepovsod žalostne posledice teh nedostatlkov. Verska in plemenska mržnja se je razpasla, korupcija slavi orgije, zakon se ne spoštuje, v gotovih delih I države vlada anarhija in iredenta vzdiga glavo. V očigled vsega neznosnega trpljenja naših zasužnjenih bratov, katero se odigrava takorekoč na pozornici cele Evrope, naši merodajni faktorji nimajo niti jednega oficijeln. protesta. Vsi obupni klici so glas vpijočega v puščavi. Propada nam cvet naroda, naši merodajni faktorji pa se koljejo in trgajo med seboj v brez-primerni partizanski mržnji. Zavladal je vseobči egoizem in pa vseobča brezbrižnost za dobrobit naroda in države. Ugled države na zunaj je padel. Narodni ugovori se ne spoštujejo. Z oficijelnih mest inozemstva se nas prezira, zasmehuje in zasramuje. Vsa ta dejstva nas kličejo na obrano, kličejo po odpomoči in zato se organiziramo, da damo kri in imetje narodu svojemu in ustvarimo boljšo bodočnost-. — Kaj nas druži? Idealizem, nesebičnost, mlada sila in pa zavest, da je zmaga naša. Sredstva v dosego clfia Nimamo bogastva, tradicij velikih partizanov, nismo stranka, zato tudi ne bodemo zasledovali strankinih in osebnih interesov, ne bodemo se spuščali v strankine prepire, Vsled tega bodemo lahko vso energijo porabili v dosego svojih ciljev. Rodila nas je potreba. Kapital nam je mučeniška kri naših prvoboriteljev in pa trpljenje naših neosvobojenih bratov. Vodila nas bode železna disciplina, vspodbu-jali pa nas bodejo grehi današnjih voditeljev naroda- Ta naš narod jugoslovenski je danes bolan, težko bolan. Mi pa smo prepričani, da bode ozdravel, treba mu le pomoči, treba mu le zdravilne injekcije. Ne strašimo se truda in žrtev, hočemo mu pomoči in bodemo tudi pomagali. Pridite vsi, kateri ste istega mišljenja, pridite in podprite nas pri velikem delu ozdravljenja in prerojenja. na ramah glava! Ker v tem slučaju bi zgodovina zabeležila veliko, neodpustljivo sramoto, da smo tudi mi doživeli vse kar kak narod more doživeti: velike. vedre, epohalne dneve, ki se redko pojavljajo, ali da so ti dnevi našli generacijo nedoraslih in ne-snasobnil ljudi, ali oa generacijo pravih blaznežev. Žalostna je resnica, da smo mi »prečani« prav hitro pozabili na našo žalostno preteklost in da smo v suženjstvu veliko bolje razumeli in cenili narodno edinstvo, kakor ga razumemo in cenimo daneis, ko nas greje zlato solnce slobode. Morda zato ker je, kakor pravijo nekateri socijologi, robski atavizem tako močan, da se še dolgo pojavlja pri osvobojenih narodih, morda Da zato, ker so narodne pridobitve — do besedah brata Poljaka Mickijeviča — take kot človekovo zdravje: ceni se jih, ko se jih izgubi. V takih mislih mi pada v pamet naša lepa Ljubljana. ko se ie v njei zbral cvet. Slovenije in lepega števila bratov Hrvatov — prisoten je bil tudi slavni Avgust Šenoa — da proslavi sedemdesetletnico svojega »očeta« Janeza Blejiweisa. Poteklo je od takrat več kot polovica veka! In vendar je takrat slavila misel narodnega edinstva pravi triumf, brez kakih avtonomističnih primesi, brez malenkostnih pridržkov in tesnogrudnih pogojev, ki hočejo danes potemniti veliki narodni prazniki Dunajska »Neue Freie Presse« je imenovala ono liublanisko proslavo ne samo kot jugoslovensko, temveč kot panslavistično manifestacijo. Radi par otrnjevitdi besedi, ki sem jih. tudi iaz pri tej priliki v mladeniškem zanosu izrekel v Ljubljani, je uvedlo državno pravdništvo proti meni preiskavo radi — veleizdaje. »Onda bilo. sad se spominjalo« — bi rekel naš ljudski pesnik Kačič. Bilo bi dobro, ako »Oriuna« omeni to ali ono iz onih časov, da ponatisne vsaj v izvlečku nekaj iz onih mnogoštevilnih govorov, da se današnji veliki otroci naučijo še kaj od očetov, ki so šli v grob v trdnem prepričanju, da bo Jugoslavija ujedinjena in velika. Tudi bi bilo priporočljivo, ako bi »Orjuna« priobčila to ali ono o jugoslovenskem sestanku v Ljubljani par let pred Blejvveisovo slavnostjo. Takrat sem ravno dokončal študije, ali spominjam se dobro, da je sestanek napravil na me silen utis. da je bila to velika jugoslovenska manifestacija. Vsa naša preteklost bi nam morala biti poučna za današnje čase. da vemo kako nam je čuvati sedanjost. Jugoslovenski nacionalisti! Vaš poklic je vzvišen, od Boga dan, v Sloveniji in v kateremlsibodi kraju naše krasne in velike domovine, posebno danes, ko vstaja proti nam vse. od Mussolinijevih do Friedrichovih krdel — od Hamburga do Bagdada. Ali naj se bojimo? Nikdar! Mi se bojimo samo Boga Pravičnika in starega slovanskega proklet-stva. domače nesloge, naše nezavednosti. To je edini naš resni sovražnik, ki ga moramo izgnati iz naše hiše, čeprav z ognjem in mečem. Jugoslovenska nacionalistična omladina! Izvr-šui iunaško to svojo sveto nalogo in naša Jugoslavija bo večno ujedinjena, slobodna in ponosna! Split, 21. decembra 1922- Juraj Biankmi. Somišljeniki; berite in širite „ORJUNO“, ko /o prečitate, jo dajte naprej! LJUBO D. JURKOVIČ: Nacionalizam i socializam. Sociaiistički teoretici i vode radničkih partija, da bj tobože bolje istakli postojanie klasa, neprestano tvrde i naglašavaju, po nekom receptu Karla Marksa, da Načije u opšte ne postoje, i da je radi toga svaki nacionalizam van mesta i protivsocialan! 1 i !se ljudi, koji Marksove ideje drže za nepo-grešivo Jevandjelje i koji ceo svet gledaju kroz njegove naučmčke naočale. nalaze i u ovoj tvrdnji, kao i u mnogim drugim stvar ima, u očitoj zabludi. Za postojanje klasa njije potrebita negacija Na-ciia, iednako kao što za postojanie želudca nije po*-trebita negacija glave. Mi nacionaliste tvrdimo ono što je svakome jasno, da postoje Nacije i da postoje klase. Nacije su organizmi, od kojih je sastavljen ceo ljudski rod. Pojedine Nacije sastoje se od ljudi koji se medusobno razumevaju: a razumevaju se jer govore jednim istim jezikom: jer žive u istim, ili ve-oma sličnim, prilikama života, na istom geografskem položaju: ier ih vežu zajednički dogadaji iz prošlostji itd.: u dve reči: Nacija je skup ljudi koji imadu jednu zajedničku dušu i koji, prama tome, imadu iste potrebe i ista traženja. Svaka se Nacija 'sastoji od prošlosti, sadašnjo-sti i budučnosti. Svaka Nacija vrši stanovitu funkciju u svetu, t-j. svaka imade svoj odreden zadatak. Prama tome svaka Nacija .imade i svoja posebna obeležja, koja iu odltkuju. Te odlike, koje dele iednu Naciju od druge, i koje joj daju poiseban karakter, u osnovi, ostaju uvek iste i nepromljenive. To. mislim, nije ni potrebito dokazivati, jer je to istina, koja je toliko puta utvrdjena, i koja se dade vrlo lako opipati. U ,sva;koj se, pak, Naciji nalaze razne klase društva, a odnošaji medu poiedinim klasama razli-čitj su kod raznih Nacija. To, u večini 'slučajeva, ovisi o kulturnom stanju dotične Nacije. Nesumljivo je da napredak kulture ide za tim da interese pojedinih klasa dovede, u koliko je to moguče, u Drimeran sklad. Razume se. da ie to oosao vrlo težak, jer su interesi pojedinih klasa u mnogome suprotni, pa su, radi toga. i njihovi odnošaji vrlo napeti, naostreni i nepomirljivi. Mi smatramo da ie naiteža. a u isto doba i prva, dnžnost svakog pravog nacionalizma uredenje od-nošaja medu postoječim klasama, jer o tom urede-niu ovisi naoredak i razv'tak Naciie Premda odnašaji izmedju pdjedinih klasa nisu svagda jednaki, ipak, kod svake Nacije naiči čemo, u glavnom. na dve klase: na buržoaziju kao izrab-ljivače i na proletariat koii je izrabljivan od prve. Da'kle, kod svake se Nacije nalaze dve fronte u bojnome stavu. S jedne strane stoji kapital, a s druge strane radne mase naroda. Boi izmedju t;h dvaju fronta velik je i nepomirljiv. On je dobio !svoju kulminaciju u prošlom svetskom ratu. Kapitalizam. osečajuč se prezasiičen i videvši da mu je >ma zalazu sunce«, upotrebio je sve svoje sile da učini poslednji pokušaj za -samoodržanje. U tom očajnom i krvavom boju. kapitalizam, Ijoji ue poznaje Nacija, latio se ie svih sredstava; na svoje ie bariake orilepio razne parole, pokrio ih ie bojama tobože »nacionalizma« i slično. 1 ako. na orvi pogled, izgleda da ie kapitalizam u prošlom ratu izneo pobedu. mi vrlo dobro ose-čarno da to ni;'e tako. Jasno ie. da u ovom kratkom članku mi ne mo-žemo da ispitamo ni najmanji deo onoga što bi tre-bali da podouno obradimo ovai predmet. To ie. u ostalom. za sada, dok se nalazinio u toku razvoja golemih dogad.'aja. skoro i nemoguče. Pr,e smo kazali, i sada ponovno naglašamo, da je kapitializam, u svrhu svojih grabežljivih namera, uzimao barjak nacionalizma. To, naravski, još ni-kako ne znači da je nacionalizam jednako što i kapitalizam, kako to. naprotiv, neobrazloženo tvrde socialiste. Pravi nacionalizem, koji vodi računa o Naciji kao celini, treba da otme nacionalni barjak iz ruku kapitalizma: on treba da skine tu krinku sa lica kapitalizma. ier ovaj živi kao gljiva na živom telu Nacija, . Vrednosti, koje daju Nacije, treba da budu u rukama same Nacije. Tim vrednostima treba da upravljaju same Nacije; da ih upotrebljavaju samo u svoju korist i napredak. Razume se. pri tome, svaka Nacija treba da vodi računa o celom ljudskom rodu, ier sreča ;edne Nacije ovisna je o sreči druge Nacije, i obratno. Organizovanje odnošaja ''izmedu pojedinih Nacija, te upravljanje nacionalnih flobara i vrednosti, izmenu tih dobara itd., treba da je posao svakog pravog nacionalizma. Taj težak i konplikovan posao treba da bude voden od cele Nacije, u interesu celine. Naglašamo. taj težak i golem posao moze pravilno da sprovede iedino Dravi nacionalizam, i to s razloga što on treba da vodi računa iednako o ekonomski kao i prosvetno-kulturnim prilikama svoje Nacije, i da. prama tome. razume svoj položaj i da reguliše svoje zahteve. Pravi nacionalizam treba i mora da bude so-cialan: on če jedini da pravilno reši socialni problem koli tisti ceo svet. O tom uredenju ovisi budučnost Človečanstva. Jedna Naoiia nesme da živi na račun druge Nacije,'jednako kao što je'dan čovek nesme da živi na račun drugog čoveka. Svak treba da bude/ svestan onoga što on može i što on daje, pa, prema tome, on treba da uredi i svoje zahteve i svoja traženja. Nacionalizam koii svoju Naciju vodi drugim pu-tein nije pravi nacionalizam, več je on u službi tudih interesa i tudih prohteva. PODLISTEK. Jugana, vila najmlajša. Dramska vizija v enem dejanju. Zložil Mirko Korolija,* prevel R. Peterlin-Petruška, Narodni ornladini, ki je že in ki še bo umirala, dajoča vse, ne prejemajoča ničesar, sveži cvet na grobove brez imena. Osebe : .Jugana, vila najmlajša. Ranjen komita. Drugi komita. Mornarji, komite, vojaki. Kraj brez imena je, na katerem se je naša siva kraševina s skalovjem in pečinami odprla pogledu divnega Morja, kakor se surova, trda duša odpre * Gospoda Mirko Korolija poznamo že izza predvojne dobe kot dobrega lirskega pesnika čigar stih je popolnoma »nov in svoboden « Njegove patrlotične pesmi odeva S pra- vim in nepretvorjenim nacijonalizmom. Do sedaj je izdal lepo uspelo zbirko >revelika je bila ta spr memba. Zato je bilo tudi nezaupljivo napnim vim razmeram in novi lastni državi. Vendar se J hotelo prepričati ali so vse to sanje ali je J hotelo je k solncu, hotelo je prerasti osat in P e, — Nemce in nemčurje — in sprva je tudi res dalo, da zmaga. Toda po tem prvem navdušenj je prišlo trpko razočaranje! . . , l0. l isti, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, ua morejo našemu prebujajočemu se narodu, ne le te svoje vzvišene naloge niso izpolnili, ampaK ^ se v boju za svoje osebne interese celo zV.ez-^Lijj našimi nasprotniki, z nešimi tisočletnimi tlao..^ Nemci in njihovimi podlimi priganjači nen|. a Naše stranke — razen par častnih izjem, ki vendar morale tudi svoje vrste še izčistiti -77 ^ šle med ljudstvo, da ga vzbude in pripravno novo življenje v novi državi, ampak da ga z la ^ in demagogijo še bolj zbegajo in oslabijo^ da potem lažje ribarile v kalnem. Mesto da bi s,e. deželo z apostolsko nalogo prebujevanja in Pfl ^ bivanja za novo jugoslovensko državo, so sle. zanesejo med preproste in nezavedne inase _ P ^ mensko mržnjo in sovraštvo do Jugoslavije, da1 J nahujskajo proti davkom, vojski, oblasti, da, Ranjeni komita: Počasi, drug! . . . Ker raJi me pečejo po skalah teh! . ker Drugi komita: Počijva! . . . Le še ni^10, tamle, glej livadico pod steno: tam ležeš! (Ust se in se oddihujeta.) . v Uh. Ranjeni komita (z zamolklim vzdihoiio-bole, peko, da duša celo od njih se zvija mi- ^ Drugi komita: Nikari! . . . Začetkom reS5e|0jn a se privadiš: zasipljejo z boljo se ko s PeP žerjavica, da niti jilu ne čutiš! ,nhmO: Ranjeni komita (škripaje od bolečine z z Da ... Da. Hu. Hu! ... , ii,,. Drugi komita: A zdaj naprej!... r'^ (Odpravita se počasi k livadici, kamor ni v^ ^ leč. Ko prideta tjakaj, tovariš spušča PoC~ za-zemljo ranjenca, ki nič več ne govori, a sa faZ. molklo stoka, mu nasloni glavo na kamen gali prsi, da pregleda rane.) ča^ai’ Drifgi komita: Prišla sva.-. Tukaj.-; j^je da spustim te!... Tako... A zdaj, poglej*1L’ejejo so rane in kakšne so? (Šteje rane, kakor se: tU zreli plodovi polja, ki je stalo mnogo triioa.;^, na sredi prsi hm! ... Ramo ta razdrla je kot ‘ j§jCo Iji orlice, ki zleteti hoče v večnost! -.. a-arjena je zgrizla, kost zdrobila kot v vigredi raJ po-volčiča!.., Olej. ta je čelo pordečila ^ nain ljub ... Preveč še mlada In pa neukrotljiva ‘ eSta! ta je Zmaga, pa se ne vda in grize kot 1 r Je še kje kakšna? (Ranjenec z muko i,l)... obe nogi ter seže z levo roko pod gr*0’- ... naj-Da ... Tu... In tu! •.. No, |)ovej katera v• jeSnO bolj te muči? (Ranjenec pokaže na zlomijo1., . ^ roko.) Desnica! (Ginjen.) Drug moj, moja^ ()r0iie ga!... (Tovariš vzdigne ranjenca, vl./'tnaprav! stran, potegne s sebe srajco, jo razpara 'H ,/avatl hitro iz nie ovitek ter mu začne z njim oD desno roko.) (DaJjf proti narodni dinastiji, proti narodnemu kralju. Mesto da bi jim vzbujale krepko in zdravo narodno zavest, da bi jim vcepljale vzvišeno jugoslo-yensko idejo, so jih pitale z jalovim internacijona-lizmom in s slovenskim separatizmom. Šle so celo tako daleč, da se niso sramovale prepričevati svoje vernike, da se jim je bolje godilo pod bičem Habsburških valpetov nego se jim godi v svobodni Jugoslaviji! Pa tudi naše državne oblasti same, ki bi bile Dač v nrvi vrsti poklicane čuvati državni prestiž in pomagati našemu Ljudstvu v boju s tujim, sovražnim elementom, so često grešile, često niso vršile svoje velike in odgovorne naloge tako, kakor bi jo morale. Tako je prišlo, da stojimo tu ob severni meji, na najbolj eksponirani točki naše mlade države po četrtem letu osvobojenja v narodnem in državnem oziru slabše nego smo stali prvo leto. Tako je prišlo, da maloštevilni privandrani Nemci zopet oholo dvigajo svoje glave in da se skupljajo krog njih in njihove politične stranke zopet tudi oni nemčurji. ki so 1. 1918. že spremenili svojo barvo in pod pritiskom razmer postali .lugosloveni. Po naših mestih in trgih se glasi zopet pretežno tuja govorica, Pojavljajo se zopet glasovi, ki Zahtevajo nazaj schulvereinske šole in »Siidmarko«. V takem času in v takih razmerah nas pozdravlja iz bele Ljubljane pivi svit mlade »Orju-ne«, našega prvega in edinega glasila v Sloveniji. V takih razmerah napravlja tu ob severni meji prve korake Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov; ona organizacija, ki si je edina nadela vzvišeno nalogo izruti iz naše njive brez usmiljenja osat in plevel, dvigniti naše zanemarjeno ljudstvo ter ga vzgojiti v duhu narodne zavesti in integralnega jugoslovenstva; da bo sposobno za velike naloge, ki pripadajo naši uaciii v bodoči vesoljni človeški družbi. Vzvišeni nad vsako stranko, vzvišeni nad vsak režim in nad vsak družabni razred bomo šli kakor apostoli, v desnici bič,, v levici evangelij naš h Idej. med naše ljudstvo, izganjajoč •z našega svetega doma tuje kramarje in pismarje ter oznanjajoč neomajno vero v naš jugoslovenski narod in našo jugoslovensko državo- Vemo, da naša pot ne bo vedno postlana s cvetjem, da bomo morali često krvavih nog gaziti Preko trnja, da bo naših sovražnikov in nasprotnikov veliko in da se bodo posluževali vseh sredstev, da nas zadrže in ugonobe; toda na to smo Pripravljeni. Vsaka vzyišena ideja zahteva žrtev, ker le preko žrtev in mučencev vodi pot k zmagi, v katero ne dvomimo, ker smo si svesti, da mora Prel aIf slej zmagati naš idealizem, naša mlada n*ou /,e danes lahko mirne duše zakličemo vsem našim nasprotnikom in sovražnikom: Ovirali nas boste lahko, toda zatrli nikoli! ^ tern znamenju pozdravljamo ini tu s severne meje naš prvi list v Sloveniji, našo »Orjuno«. Naj postane naša zvezda vodnica, naša glasnica in nasa zaščitnica v težavnem boju iti delu, ki nas čaka. Naj živi in procvita naše glasilo »Orjuna«; naj raste in se množi naša organizacija; naj živi naš ujedinjeni narod; naj živi naša enotna in močna Jugoslavija; naj živi naš kralj! R. Pobeda je naša! Splitski Oblasni Odbor Or. ju. na. poslal nam ]e sledeči pozdrav: Prigodom prvog izlaženja našeg novog organa »Orjuna« šaljemo najlepši jugoslavenski pozdrav onima, koji sada u ubavoj Sloveniji svesno i aktivno stupaju u borbu za svetle Ideale Jugosla-venskog Nacijonalizma^ LJUBO D. JURKOVIČ: Ivan MeŠtrokGvic kao nacionalni umetnik. . Sva naša prošlost, rekao je od prilike ovako Ivan Meštrovič, liči na tri velike grobnice; mi mladi treba da otvorimo te grobnice, da tu sa-krijemo kosti pradedova svojih, i da ih položimo u jedmi jedinstvenu veliku grobnicu na Kosovu Polju; tu treba da ispremešamo kosti pradedova svojih . . . Nad tom grobnicom užiči čemo jedno zajedničko kandilo, i tom čemo se kandilu svi skupa klanjati . . . , ^ša Nacija, koja se je tek sada pravo počela a budj, nije ioš dala onako velikih umetnika na * skupture kao druge Nacije. Moguče radi toga, ?f° ona n'ie kulturno razvijena tako da bi na nju ntetnost i nreko skulpture mogla da deluje onako ako če t0 ona da učini, kad se naša Nacija podjgne na viši kulturni stepen. Umetnost je dolazila u pomoč našoj Naciji na ruge načine, t. j. na takav način, da bi joj bila što ustupačnija. razumljivija i jasnija, i, prema torne, korisnija. Alj ipak. danas kada, da tako kažemo, naša Na-ua tek nastaje, kada počinja da dobija one predete, bez koiih ne može da se broji za kulturna Na-•>u. mi srno iz naše sredine dali, i mi još danals ima- lzlaženje »Orjune« znači novi jaki preduslov za pobedu Jugoslavenstva, jer ove sada diljem či-tave naše divne Otadžbine čuje se glas svesnih i zdravih sinova naše Nacije, koji če da sruše sve ono što sputava našu lepu Domovinu. Naš pokret, koji je začet u krugu nekolicine mladih ljudi u našem lepom Splitu, danas se poput silne reke ras-prostre po svim krajevima Jugoslavije tako, te miožemo več sada ponosito kazati: Da če u skoro vreme nositi na svojoj površini celi naš narodni život. Jer mi nosimo Istimi, Svetlo i Snagu; mi provadjamo u delo želje Onih, koji su mučke i pobožno umirali po snežnim brdiina Albanskih gora, Kajmakčalana i Črnog Vrha; onih koji su sa nekim zagonettnim dalekim pogledom mirno i smešeči se umirali pod vešalima- Pobeda je naša, jer u sebi imamo zdravlja, mladosti i čistih neoskrunjenih ideja; pobeda je naša, jer smo zgazili sve staračke predrasude, jer smo se ogradili od političke i mloralne sušice. Mi hočemo borbenost, revolucionarnost i rušenje, da nad ruševinama gnjilog defetizma stvorimo jaki, zdravi i tučni Život, da našoj ljubljenoj Otadžbini donesemo potpuno ujedinjenje, mir i sredjenost. Borili smo se i boričemo se jošte jače i oštrije, jer smo sada kompaktniji, jači i smeliji. Za nas postojc u ovoj državi samo dva tabora: tabor onih koji su za ovu Državu,.i onih koji su protiv Nje. Medju ovim dvama taborima nema kompromisa: ili mi ili oni! A dotle čemo voditi borbu do istrage i konač-na pobeda če biti naša, jer smo mladi i snažni. Sto-ga našim suboriocima u Sloveniji kličemo: Živili! Napred' Krčimo puteve, rušimo pregrade da Jii-goslavenstvo dode zaštičeno našim mladim prsi-ma! Krečimo k Suncu. jer je Svetlost cilj naših Borba! Mi. nacionalisti, se ne smemo angažirati za nobeno politiko, ker smo izven in iznad strank. Za nas obstoji samo narod, a vprašanje države je vprašanje samega naroda. Politični pregled. Notranp. Volitve v narodno skupšt no, ki bodo v drugi oolovici marca, močno razburjajo našo javnost. Nekatere stranke so že izdale svoie volilne proglalse, med njimi tudi radikalna stranka V tem komunikeju vlada obljublja prav lepe in simpatične reči in ako bo vse te obljube tudi izvršila — posebno svobodo volitev — se ji bo priznalo, da je izvršila svojo dolžnost, ker vlada mora za to skrbeti, da so .volitve svobodne, ona mora v prvi vrsti čuvati zakone in ti predpisujejo, da morajo biti volitve popolnoma svobodne, da Dosebno javni funkcionarji ne smejo čisto nič vplivati na volilce. Dr. Šušteršič v politiki. Te dni ie prispel v Beograd dr. Ivan Šušteršič, ki ima menda namen uveljavljati se aktivno v politiki. V Beogr-adu išče stikov z radikalno stranko, posreduje pa dr. Leopold Lenard, ki ie seznanil dr. Šušteršiča s tajnikom ra-kalne stranke dr. Janjičem, ta ga bo oa že seznanil dalje z merodajnimi osebami v stranki. Ni še znano, dali bo dr. Šušteršič kandidiral že pri skupštinskih volitvah v marcu in na kakem programu. Videlo se bo kmalu tudi to. , , —-— Neugnani Radič. Ker je znani demagog Stipica Radič izgubil radi svoie neumne politike na Hrvat-skem mnogo pristašev, se hoče odškodovati — v demo u svojoj sredini, jednog umetnika velike vrednosti — Imademo Ivana Meštroviča. Meštrovič je sin našeg prostog seljaka, iz dal-matinskog zagorja. Do petnaeste godine bio je prosti pastir,- Iza male stručne naobrazbe Meštrovič daje našoi Naciji kolosalna umetnička dela. Daje nam Miloša i Srdju. Kosovku Devojku i Ranjenike; daje nam Vidovdanski Hram sa tajnovi-tim Karijatidama: daje nam mnoštvo umetničkih dela. Ali najlepši njegov kap to je, brez sumnje. Kraljevič Marko. Meštrovič nam daje onakovog Marka, kakvog je naša duša trebala — jakog, mišičavog i snažnog; onakvoga Marka, koji je imao »u prkos nejunačkom vremenu«, u najtežim momentima našeg poslednjeg iskušenia. da dade snage i vere za život. Umetnost je preko Meštrovičevih skulptura, jednako kao i preko narodne pesme i javorovih gu-sala. podigla dušu našega. naroda, a osobito njegove inteligencije, koioi je najavila tim odličnim glasnikom vaskrs Kraljeviča Marka. Kraljevič je Marko vaistinu vaskrsnuo! Dalje. Još jedno veliko Meštrovičevo delo. Za vreme rata Meštrovič bega u Englesku. Sve oatnie i boli našega naroda, sva ona divna junaštva, sva ona sjlna noniženja i stradanja Meštrovičeva je duša duboko osetila. Meštrovič je video kako je naš narod prošao svoju Golgotu — Albaniiu, i kako je, razapet na križu, čekao da se oluja strašnoga rata stiša i umiril. Macedoniji. Tam ie dosti takih elementov, ki so dostopni za vsako demagogijo in so zadnjič glasovali za komuniste. Sedai za komuniste ne bodo mogli glasovati, ker ti ne smejo kandidirati iin Radič upa, da bodo sledili -njemu, ki je še večji demagog od vsakega komunista. S temi elementi je Radič baje že stopil v zvezo. Zunanji. Madžarski načrti. Madžari ne morejo živeti brez velikih načrtov, ker so vzgojeni v »Grossenvvannu«. Po svetovni vojni in posebno po podpisu mirovnih pogodb imajo ti »vitezi puste« velik načrt vzpostavitve nekdanjega Magvarorszaga v predvojni obsežnosti in da bi ta svoj cilj dosegli, se tajno oborožu-jeio, ker javno bi se morali razorožiti po določbah trianonske mirovne pogodbe. Državam male antante so madžarske vojne priprave znane in so opozorile na njih zapadne velesile, ki so nato ukrenile, da ostane medzavezniška razorožitvena komisija na Madžarskem še eno leto. Ako se do takrat Madžari ne spametujejo, se bo že našel način, da se jih ukroti. Rapallska pogodba. Naša vlada je že naročila svojemu zastopniku pri zvezi narodov, da registrira rapallsko pogodbo, ki bi postala na ta način mednarodni diplomatični akt. Ampak oredno se je to izvršilo, ie naša vlada svoi,sklep zopet preklicala, ker jo ie prosil za to novi italijanski poslanik v Beogradu, češ, da pride rapallska pogodba takointako v ianur arju pred italijanski parlament v svrho ratifikacije. Mislimo, da bi bilo naibolje ne ozirati se več na take 1 trike italijanske diplomacije, ki ie tako dolgo zavlačevala ratifikacijo, da ie to že pravi škandal, da se ie naša vlada pustila tako neusmiljeno vleči za nos. Prepričani smo, da Italija niti v januarju ne bo ratificirala rapallske pogodbe in Italijanom se ne sme nič, ampak čisto nič verjeti. Lausannska konferenca. Turško vprašanje rešujejo v švicarski LauLsanni evropski in turški državniki, ampak uspehov ni posebnih, ker se Turki krčevito branijo, velike sjle bi jim oa rade odščipnile čim več. Glavno besedo vodi, seveda, Anglija, ki ima povsod in tako tudi na turškem ozemlju svoje netroleiske ali kakršnelsibodi druge interese. Konferenca bo najbrže tako končala da ostane volk sit in koza cela. ker vsestranski in končni sporazum je nemogoč. Naš pokret. Svim Or. Ju. Nama. Vsem mestnim organiz. in poverjenikom javljamo, da je ministrstvo za n. z. odobrilo naš Statut za celo kraljevino z odlokom dne 28. nov. 1922, pod D. Z. št. 15.957. Vse one organiz., ki jih potrebujejo, naj se obrnejo ravno na blagajništvo Centralnega Odb. Or-ju-ne: Bonači Krunoslav, Split, Dolžnost vsake organizacije in poverjeništva je priložiti državni oblasti 5 izvodov. Prispeli so znaki. Vsaka organizacija naj javi koliko znakov potrebuje, da ji iste pošljemo po poštnem povzetju. Dolžnost vsakega člana je, da si ga preskrbi. Dobiio se v tajništvu Oblasnega Odbora Or-ju-na. Poziv našim organizacijam in članstvu! V zadnjem času se večkrat dogaja, da nečlani organizacije ob raznih prilikam zlorabljaio naše ime. Zaraditega pozivamo vse organizirane nacijonaliste, da strogo pazijo na te sumljive elemente in da jih, če treba, predajo varnostnim organom. Če se pa ugotovi, da so naši člani s svojim obnašapjem kratili ugled naše organizacije, nareiujemo vsem našim organizacijam, da proti njim najstrožje postopajo in jih eksemplar-no kaznujejo. — Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Meštrovič je, moguče i nesvesno. religirao svu svoju dušu Umetnosti, 1 od nje je tražio melern, ko-iim če da vida krvave rane duši svoga naroda i svo-ioi duši. Umetnolst ie razumela Meštrovičevu iskrenu inolbu. pa nam je, preko njegove duše, a iz njegovih ruku. dala jedno kolosalno skulbtorsko delo — dala nam je Hristov kip. Meštrovičev Hrist je ogledalo, u koje se ogleda natnička duša našega naroda za vreme strašnoga rata. Na licu tog Hrista čitamo sve patnje J boli mu-čeničke duše našega naroda, ali, u isto doba, čitamo i svu veličinu i lepotu njegove duše. To nas delo ispunia verom u vaskresenje; ve-rom u snagu i život našeea naroda. Slepi Junak. Ljudje so zaprli oči za domovino. Zacelile so se rane zlomljenih udov. popila je zemlja izjokane solze, nastopila je ravnodušnost napram pretrpljeni preteklosti in tudi prezirljivi nasmeški so se razpršili nad njo. Napočila je borba malenkostnih dogodkov; zadevice, razmetavanja, predbacivanje se je razpaslo; vse je laž, vse se odeva z ničevostjo — samo pot, ki jo mnogi napravijo, ko gredo čez slepega junaka, spaja vez z Najmilostivejšim med milostivimi,- da odnaša tužni domovini pozdrave in poročilo, naj se ne očuti osamljena, Draga Milojevič. Iz Ljubljane. Dolžnost vseh članov ljubljanske Orjune je, da brezpogojno prisostvujejo rednemu občnemu zboru, ki se vrši 13. januarja 1923. Prostor ter čas javimo pozneje. Nacionalisti! .Pripravljajte se na borbo do končne zmage in izpolnjevanja našega Drograma. Pokažite vedno in na vsakem mestu slogo in disciplino! Vsi na skupščino!! — Mestni odbor Or-ju-ne, Ljubljana. Polagaite članarino! Opozarjajo se vsi člani Mestne Organizacije Ljubljana, da plačajo predpisano članarino za leto 1923. in to najkasneje do konca januarja. Proti onim. ki se ne odzovejo temu pozivu, oostoDalo se bo v smislu našega štatuta. Vedite, da je najmanjša žrtev velik korak k zmagi. Člani n članice Orjuna Ljubljana VII. Mestni odbor Vas poživlja, da izvolite obnoviti članarino, ki znaša od 1. t. m. dalje 2 Din mesečno. Da omogočite lažje poslovanie. bi bilo priporočljivo, da poravnate članarino celo ali pa vsaj oolletno. — Blagajnik. Mestn odbor Organizacije Jugoslovanskih Nacionalistov Ljubljana VII. naznanja vsem interesentom. da sprejema stranke, daje poja'snila članom in vpisne nove člane in članice v Ljubljani dnevno od 5. do pol 7.ure zvečer v Wolfovi ulici št. 12 (dvorišče) pri g. Škerlavaju, v Šiški, Maurerjeva ulica štev. 277, 1. nadstropje, dnevno od pol 6. do pol 8-zvečer. Tajnik. Mestni odbor Orjune Ljubljana VII. poživlja vse člane, ki še do sedai niso nlačali članarine, da isto najkasneje do 6. t m. poravnajo. V nasprotnem slu-čaiu bo odbor prisiljen, da dotične v prihodnji številki našega glasila imenoma pozove na izpolnitev dolžnosti. Ker bo to zadnii opomin, se bo odbor pozneje proti dotičirm brezpogojno posluževal S 7. našega štatuta ter bo predlagal Oblastnemu odboru dotične v izključitev, ki se bo javno objavila. Kdor noče žrvovat1 za našo prepotrebno organizacijo niti teh par dinarjev, ta ni nravi nacionalist in ni vreden, da bo član tako vzvišene organizacije. — Mestni Odbor Or. Ju. Na. Šiška, Št. Vid in okolica- Naš index: Vsak nacionalist mora z vsemi si-sami pobijati defetistični tisk. Vsak naj zahteva od svojega prijatelja, da pobia in preprečuje širenje defetističkega tiska. Komunistični, plačani od nepri-iateljev, defetistični in separatistični listi so: »Hrvat« — Zagreb: »Slobodni Dom« — Zagreb: »Naša Pravda« — Sarajevo: »Straža« — Maribor: »Hrvatski List« — Osjek: »Hrvatska Sloga« — Sarajevo; »Avtonomist« — Ljubljana. Naša organizacija v Mariborski oblasti. Radi lažjega dela smo poverili delo za osnovanje naših organizacij v Mariborski oblasti našim tovarišem ozir. našemu poverjeniku v Mariboru. Kakor nam snoroča, delo iako dobro napreduje. Razen v Mariboru se snujejo krajevne Orjune tudi že v Prevaljah, v Dravogradu, v Rušah, v Ptuju, v Ormožu, v Št. Lenartu v Slov. goricah, v Gornji Radgoni ter v Ko~ njicah. Poskrbeli pa bomo v kratkem, da stopimo v ! stike tudi z našimi somišljeniki v Slovenjgradcu. Slovenski Bistrici, Marenberku, Celju, Murski Soboti, Dolnji Lendavi. Središču itd. Kakor izgleda, bo do spomladi razširjena naša organizacija že po vseh večjih na tudi številnih manjših krajih Mariborske oblasti. Ko bo ta organizacija izvedena, se bo naj-brže v Mariboru osnoval Oblastni Odbor za Mariborsko oblast, ki bo. ako bo šlo po sreči, pričel izdajati tudi la'stno glasilo. Mi irremo z jadrnim korakom dalje, ne oziraje se ne na levo ne na desno! Priprave za osnovanje naše organizacije v Mariboru. Ze dolgo smo hoteli pridobiti tal naši organizaciji tudi v Mariboru, sai je ravno to obmejno mesto, ki je bilo vse do osvobojenja še najstrupenejše gnezdo naših sovražnikov, najbolj potrebno organizacije, ki bi razčistila tamkajšnje narodne in državne razmere ter dvignila med nezavednimi masami ju-goslovensko narodno in državno misel. V ta namen smo stopili v stike s tamkajšnjimi našimi somišljeniki ter Jim poverili naloeo ustvaritve naše organizacije Tekom druge polovice meseca decembra se i,e vršilo nato v Mariboru par informativnih sestankov. Na prvem sestanku 16. decembra, katerega se je udeležilo preko 50 zavednih Jugoslovanov, so delegati Oblasnega Odbora Orjune-v Ljubljani razložili pomen, namen in cilje naše organizacije. Na drugem ‘sestanku, ki se Je vršil 21. decembra, se je formiral pripravljalni odbor, ki naj uripravi vse potrebno za ustanovno skupščino', ki se bo vršila v prvi polovici januarja in na kateri se bo osnovala mestna organizacija Orjune za Maribor. Število priglašenih nacionalistov v Mariboru, ki hočejo sodelovati in postati nieni člani, znaša že doslej preko 150. Pozdravljamo te naše uspehe v našem obmejnem Mariboru ter kličemo našim tamkajšnjm somišljenikom: Krepko in vztrajno na delo. da se organizacija čim-preje osnuie in prične delovati! Živel jugoslovenski Maribor! Naš tisk. Nacionalisti! Čitajte službene organe našega po-kreta: »Pobeda«. glavni nac. organ — Split; »Orjuna« — Ljubljana; »Vidovdan« — Novi Sad; »Princip« — Subotica: »Budučnost« — Osjek; »Pred-straža« — Vršeč: »Soča« — Šibenik: »Novi Pokret« — Vukovar: te nam naklonjene liste: »Preporod« — Beograd: »Pokret« — Zagreb: »Jug« — Osjek. Razite vesti. Koroščevo »jugoslovanstvo«. Ko j(e pred par dnevi vprašal sotrudnik beograjskih »Novosti« g. Korošca za kako izjavo, mu je ta ni hotel dati. — »Zakai bi dajal izjave srbiianskemu listu, ko med Srbijanci nimam valilcev«. je bil kratek odgovor g Korošca. »Mi, Hrvati in Slovenci, smo sami za se, pa nima smisla, da obveščamo srbijansko publiko v cirilskih časopisih.« Poslaniški klub. v katerem ]e ta duhovnik, se imenuje, če se ne motimo... jugoslovenski. Izjava prvaka teh Jugoslovenov zado- ’ stuje. da karakterizira njihovo jugoslovenstvo, ki^ prekinja vse odnošaje s »srbijansko publiko«, ko še celo sam Radič išče vezi s srbskim narodom. V ostalem je dobro novedal, da ga zanimajo samo kra-ii, kjer ima volilce. Tout nour la trippe. (»Pobeda« št. 67.) Liubllanika kronika. Za Or-;u-no ie nabral e. Zadnik Ivan. točaj, član ljubljanske organizacije. 165 Din. Za mariborsko organizacijo na neimenovani črkostavecv ožjem društvu 145 Din. Čestitamo! — Nacionalisti! Ved;te. Ja se edino z žrtvami nride do zmage. Sledite jim!! Iz administracije. Onu g., kojima šaljemo list na I oded. a koU žele da se nredplate. molimo da nam jodmah pošalju predplatu; ili, pak. u protivnorri slučaiu. da nam novrate list. Prejeli smo in priobčujemo: Nemško-avstdjski konzulat v Ljubljani še vedno, danes 1. 1922. opremlja vizume s štampiljko »Laibach«. Ker to že ni več malomarnost, temveč izzivanje, prosimo, da stopi na plan »Oriuna« s svoio misijo. — Koroški do-brovoljec. — Brez komentarja! Op. uredništva. — Najnovejše vesti. BRAČA ČETNICI — »ORJUNI«. Beograd. 28. decembra 1922. Srdačno pozdravljamo pokretanje lista. Budite vazda oduševlieni i dostojni apostoli naše zajedničke ideje vodilie. velike po srcu i duhu. Sa vama su ne-ustrašive legije četnika za čast i jedinstvo otadžbine. Udruženje četnika. ZAGREB — LJUBLJANI! Zagreb, 28. decembra 1922. Vaš istuo: ioš jedna pretnja onima, koji noče da čuju našu reč, još jedna psovka starome krvniku, koji ne če da ih strelom smrvi, još jedna svetla zraka na krvavo srce ranjena lava! U svakom gradu, u svakom domu. na svakoi staži treba da se čuje naš glas. treba da se vidi naša pest. 1 kad srce naroda jugoslovenskog zatreperi od istine i svetla, kad bura raznese krpe olemenskih barjaka: pronet čemo ovaj ‘narod kroz kisu strela, kroz crne oblake srdžbe i besa, kroz šumne vijavice krikova i jauka: pronet čemo ga na vedru tratinu sunčanih bregova naših. »Orjuna.« mora pobediti! ________' Oblasni odbor. IZ UREDNIŠTVA. Radi preobilega gradiva smo morali več dopisov in člankov odložiti za prihodnjo številko. y Članom in čitateljem želimo C% O * ^ srečno novo leto! ~ ^ EsspzsaBsaBsas NAZNANILO. Tvrdka PETER KOZINA & Ko. tovarna čevljev - Trž*č. Gorenjsko je otvorila 20. dec. 1922 svoio drugo lastno prodajalno čevljev na drobno (en detiiil) na Aleksandrovi cesti 1 Autogaraia AUTODELAVNICA A. Thaler LJUBLJANA GLINCE 37. Manufaktura - Moda - Konfekcija DRAGO SCHWAB UMI, Dvorni tig iv. 3 v zalogi specjelno angleško i deško sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju PEKTO kateri sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto-manufaktura B. Čvančara, Ljubljana. Priporočamo za nakup ' ralih In šolskih pofreiin tv M. TI ČAR Ljubljana, 1-2 Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta. □h Izdelava oblek v lastnem modernem Halonu. I je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure iu knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. 1-3 s 6J1 !U|S3H maa i HUNaa 'A eu|AOBi| VNvnann JlAUJiVNuaa \J m eiisrpHaiuo)! Odgovorni urednik: Inž. R. KRANJEC. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.