Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it 48. lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za ino zemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. $T. 465 TRST, ČETRTEK 12. SEPTEMBRA 1963, GORICA LET. XI. ITALIJANSKO - AVSTRIJSKI ODNOSI SO SE ZAOSTRILI DVE ODPRTI MANJŠINSKI VPRAŠANJI Izjava dunajske vlade in ministra Kreiskega ter odgovor italijanske vlade - Kreisky priznava, da je vprašanje koroških Slovencev nerešeno - Škodljivo odlašanje na obeh straneh Po znanem procesu v Trentu, na katerem je sodišče oprostilo deset karabinjerov, obloženih, da so med zasliševanji pretepali južnotirolske politične pripornike, so sc odnosi med Italijo in Avstrijo ponovno zaostrili in doslej ni nobenega znaka, ki bi kazal, da se bo ozračje kmalu zboljšalo. K poslabšanju teh odnosov niso pripomogli samo novi atentati južnolirolskih skrajnežev, temveč tudi izjave dunajske zvezne vlade in zlasti govor, ki ga je prejšnjo soboto imel avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky. Ta je med drugim dejal, kako je trentinski proces neovržno dokazal, da so bili južnotirolski priporniki nečloveško mučeni. »Ne bi hotel kritizirati razsodbe tujega sodišča — je pristavil Kreisky — toda mučno je, da je javni tožilec, se pravi zastopnik države in vlade, na razpravi nekako zagovarjal mučitelje, namesto da bi jih obtoževal, in to kljub neovržnim dokazom krivde. Mi, ki smo v preteklosti sami bili politični jetniki, vemo, kaj pomeni takšno stališče v prid policijskih organov. Gre za metode, ki ne delajo časti demokraciji.« Avstrijski zunanji minister je v tej zvezi napovedal, da bo njegova vlada vso zadevo proučila s stališča evropske konvencije o pravicah človeka. PREDLOG ZA SESTANEK Kreiskv ie tudi obžaloval, da po krivdi italijanske vlade še ni prišlo do sestanka med zunanjima ministroma obeh držav. Z italijanske strani sc v opravičilo navaja — je dodal minister — da se teroristični napadi v Južnem Tirolu nadaljujejo in da nvstriiske oblasti^ nočejo sodelovati z italijanskimi v boju proti teroristom. V tej zvezi pa je treba reči, da so pristojna avstrijska oblastva takoj uvedla kazenske postopke, kakor hitro so zvedela za teroristično dejavnost na svojem ozemlju. Pri tem pa niso nikomur gledala v obraz.« Avstrijska vlada je nato pred nekaj dnevi uradno predlagala Rimu, naj se oba zunanja ministra končno sestaneta sredi oktobra. S tem je bila posredno potrjena izjava Kreiskega, češ da bi morebitno srečanje v New Yorku (ob zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, za kar so se zavzemali Italijani) bilo brezpredmetno. Avstrijci nadalje menijo, da bi vsako na-dalinie odlašan ie pomenilo popuščan je pred teroristi, ki bi tako imeli še večjo moč. Na hude izjave in obtožbe avstrijskega zunanjega ministra je ostro odgovoril ta- korekoč ves italijanski tisk. Tudi najresnejši italijanski listi posvečajo te dni mnogo prostora zaostritvi odnosov z Avstrijo ter južnotirolskemu vprašanju. »Poostrena teroristična dejavnost, intervencija Dunaja in neumestni govor Kreiskega — piše torinska ,La Stampa’ — bi sami po sebi ne bili zaskrbljivi. Zaskrbljivi pa postanejo, če upoštevamo ozadje, iz katerega izhajajo.« PISANJE TISKA »Predvsem je treba ugotoviti — nadaljuje ,La Stampa’ — da se terorizem v Južnem Tirolu razplamti vsakokrat, kadar se zdi, da se bo sporno vprašanje rešilo z miroljubnimi sredstvi. To se je ponovilo 'sedaj, ko se komisija devetnajstih pripravlja, da po dyeh letih skrbnega dela izroči vladi svoje zaključke, pri čemer so sodelovali tudi odgovorni predstavniki nemške jezikovne skupine. To pomeni, da teroristom in skrajnežem na sploh niso v resnici pri srcu koristi njihovih sorojakov, koristi, ki so v polnem obsegu zapopadene v predlogih komisije. Skrajneži nasprotno želijo, da ostane vprašanje odprto in da bo tako trajen vir nesporazumov in neredov«. »Skrajneži sc bojijo, da bi z dokončno ureditvijo vprašanja zgubili dragocen element v svojo korist; edino točko namreč, v kateri je nemški nacionalizem v tej povojni dobi prešel od besedi k dejanjem«. BESEDA VLADE Z južnotirolskim vprašanjem sc je v sredo bavil tudi ministrski svet, ki je v prvi vrsti zavzel stališče do izjav dunajske vlade in njenega zunanjega ministra. Svet je o- menjene izjave označil za nesprejemljive in žaljive za italijansko sodstvo. Ponovno je tudi obtožil avstrijsko vlado, da noče sodelovati pri iskanju teroristov ter pristavil, da je njeno zadržanje zelo škodljivo, ker podžiga teroriste in skrajneže. Na koncu je ministrski svet sklenil, da v sedanjih okoliščinah ne more sprejeti avstrijskega predloga o sestanku dveh zunanjih ministrov, a je hkrati poudaril, da se bo vlada še vedno trudila, da se najde rešitev južnoti-rolskega vprašanja. Kar v teh dneh piše italijanski tisk, je gotovo pretirano, kajti n,e moremo verjeti, da bi bila ogromna večina južnotirolske manjšine prežeta z nacionalističnim duhom. Najbrž pa drži, da je terorizem delo majhne skupine skrajnežev, ki so povezani z nacionalističnimi organizacijami v Avstriji in Nemčiji, čudimo pa se, kako se noben italijanski list ne vpraša, kdo je kriv, oziroma kdo je dal povod, da je na Južnem Tirolskem nastal sedanji položaj. Odgovorni predstavniki tamkajšnjega avtohtonega ljudstva namreč že mnoga leta — kot je dobro znano — opozarjajo oblastva na nerešene manjšinske probleme in pošiljajo na vsa odgovorna mesta svoje proteste ter predloge za miroljubno ureditev celotne zadeve. Toda rimska vlada — najbrž pod vplivom in pritiskom določenih frentinskih in boccnskih nacionalističnih krogov — na vse proteste itn vloge dolgo še odgovarjala ni. Mnogo upanja je vzbudila pred dvema letoma ustanovitev komisije devetnajstih, toda njeni zaključki še danes niso znani. S kakšno moralno pravico? Italijanska vlada bi morala vsaj sedaj izreči svojo dokončno besedo in sprejeti predloge komisije devetnajstih, ter tudi skrbeti, da se izvajajo v vsakdanjem življenju. šele nato bi njen nastop proti skrajnežem bil učinkovit, ker bi imel podporo večine južnotirolskega ljudstva. Glede na tako živo avstrijsko diplomatsko aktivnost v prid južnotirolske manjšine v Italiji, se vsak nepristranski človek in zlasti zamejski Slovenci upravičeno vprašamo, ali je dunajska vlada že poskrbela za pravično rešitev in ureditev svojih manjšinskih vprašanj. Mislimo tu predvsem na naše rojake na Koroškem, človek bi pričakoval, da so Kreisky in tovariši, ki danes tako hudo obtožujejo Italijo zaradi Južnih Tirolcev, že davno poskrbeli, da jim nihče ne more ničesar očitati glede ravnanja avstrijske vlade s slovensko manjšino na Koroškem. Toda mi vemo, da ni tako. Sam minister Krcisky je namreč v nekem intervjuju za beograjsko »Medjunarodno politiko« posredno priznal, da je vprašanje koroških Slovencev še vedno odprto. »Pred-' stavniki manjšine — je med drugim izjavil — so v memorandumu, ki je obsegal IS točk, formulirali svoje želje, ki delno temeljijo na 7. členu Državne pogodbe (šolstvo, sprejem slovenskega jezika kot drugega uradnega jezika), delno pa zadevajo vprašanje odškodnine. V nekaterih vprašanjih se nam je posrečilo zbližati stališča, (Nadaljevanje na 2. strani) Dve odprti manjšinski vprašanji (Nadaljevanje s I. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 15. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o pritlikavcu«. Po nemškem ljudskem motivu za radio napisala Mara Kalan, igrajo člani RO; 12.00 Slovanska nabožna pesem. Pevski zbor cerkve Sv. Vincencija Pavel-skega v Trstu; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 16.00 Dela velikih mojstrov; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 »Soha sv. Boštjana« (France Bevk), igrajo člani RO; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.25 Skladbe za godala; 23.00 Polifonska vokalna glasba. • PONEDELJEK, 16. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja: »Zahodni Irian« (Saša Martelanc); 20.30 Jules Massenet: »Wer- ther«, opera v štirih dejanjih. Približno ob 21.15 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 17. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 5. Orkester Slovenske Filharmonije vodi Samo Hubad; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah; 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Emilio Comici« (Rafko Dolhar); 21.30 Od romantikov do impresionistov. • SREDA, 18. septembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve; 18.55 Sopranistka Nada Zrimšek. Na snoredu so samospevi Kozine, Matečiča-Ronjgova, Krnice in Gotovca; 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« (J. Jež); 21.00 »Klatež«, veseloigra v treh dejanjih (Guido Cantini - Nada Konjedic), igrajo člani RO; 23.00 Nova glasba — Herbert Eimerl: Etude o tonskih mešanicah, Edgar Varese: Poeme electronitjue (Pavle Merku). • ČETRTEK, 19. septembra , ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alp"h: »Emilio Comici« (Rafko Dolhar); 18.30 Koncept tria .Tevdjenijevič - Brandl: 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije. Zbor »Antonio Illersivrg« iz Trsta vodi Lucio Gagliardi: 19.15 »Potovanje na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chilton -Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Približno ob 22.00 Knjižne novosti — Martin Jevnikar: »Peter Božič in njegov roman Tzv^n«. • PETF.K, 20. septembra, ob: 11.45 Naš jukp-box 12.15 Pogled na svet: 18.30 iz del dunjskih klasikov: 19.05 Harfistka Pavla Petrič - Uršič — Alberto Suriani: Partita; 19 15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pertot: »Zlati vihar na Alaski« • 21.00 Koncert operne glasbe: 2?.00 Uporni Beatni-ki — Claudin Gorlier: »Nova Anokalinsa«. ■ SOBOTA. 21. septembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Za naše žene; 15.30 »Veseli vladar«, komedija v treh dejanjih (John Ho-\vard Paine - Irvim? Washington - Mirko Javornik). igrajo člani RO: 17.20 II. Vatikanski koncil — poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru: 18.30 Tržaški skladatelji: »Roberto Repini in Doriano Saracino« (Pavle Merku); 19.15 Na počitnicah; 20.45 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Vabilo na ples. | nSHISKI KOABDARČflR | 15. septembra, nedella: Nikodem, Znanoslav 16. septembra, ponedeliek: Ljudmila, Mila 17. septembra, torek: Frančiška Pf> 18. septmebra, sreda: Irena. lika 19. septembra, četrtek: Vitodrag. Vido 20. septembra, petek: Brane. Morana 21. septembra, sobota: Matej, Mate te k ulturnogm i/vlfonja • V Florenci je umrl znani italijanski literarni kritik in esejist, profesor Giuseppe De Robertis. Rojen je bil leta 1888. Dvajset let ie predaval italijansko literaturo na univerzi v Florenci. • V Dubrovnik je prispela filmska igravka Jane Mansfield, v družbi moža in treh otrok. Igrala bo v ameriškem filmu »En pes požre drugega«, ki ga snemajo v Dubrovniku. V filmu nastopata tudi Mike Roonev in Ral' Vallone. •4 pri nekaterih pa je bilo mogoče doseči rešitev.^ i: I1 Rešitev, ki jo omenja dr. Kreisky, zadeva sklep, da se koroškim Slovencem, ki so jih nacisti izselili, prizna odškodnina v skupnem znesku 7,6 milijona šilingov, ter sklep, da se za uničene slovenske kulturne dobrine na Koroškem prizna odškodnina v skupnem znesku 3 milijonov šilingov, plačljivih v treh letnih obrokih. Za vsa ostala vprašanja se je Ie »posrečilo zbližati stališča« — kot je priznal sam minister Kreisky. To z drugimi besedami pomeni, da je manjšinsko vprašanje še vedno odprlo in da se njegova rešitev namenoma zavlačuje, kar pa predstavlja za koroške Slovence ogromno škodo. Tako je še vedno v veljavi diskriminacijski šolski zakon iz leta 1959, zaradi česar število prijav k dvojezičnemu nouku stalno pasla in sta danes — kot je napisal korošlki »Slovenski vestnik« z dne 6. t. m. — več kol dve tretjini slovenskih otrok brez poukv v materinščini. S kakšno moralno pravico — se upravičeno vprašujemo — se avstrijska vlada pritožuje nad ravnanjem z južnotirolsko manj- Politični obračun Tiskovi urad »Hsinhua« v Pekingu je objavil prejšnji torek dolgo poročilo o vzrokih in razvoju napetosti med Pekingom in Moskvo. V poročilu našteva vrsto političnih napak, katere naj bi SovjetsJka zveza zagrešila od 20. strankinega kongresa, ko je bila obsojena Stalinova politika, pa do moskovskega sporazuma o delni u-kinitvi atomskih poizkusov. V tem političnem obračunu sloji na prvem mestu očitek, da je Moskva prelomila leta 1959 pogodbo, s katero se je zavezala izročiti Kitajcem vzorec atomske bombe. Po sovjetskem vzorcu 'so nameravali sami izdelovati jedrsko orožje. Drugi očitek se liče odpoklica sovjetskih tehničnih izvedencev iz Kitajske. Naštevanje sovjetskih potez, ki niso všeč Kitaiski, se še nadaljuje. Hruščovu očita, da skuša z grožnjami prisiliti satelitske države k ubogljivosti, kar da je enakovredno »šovinističnemu imperializmu«. Na 22. 'kongresu v Moskvi je ču-en-laj opozoril Hruščova na naštete napake, sovjetski vodja pa da je očitke kratko odbil z odgovorom: »Mi hodimo po <, medtem je njegov pravilni priimek Schwarz. Omenili ibi še, da je zadnje deževje, prav-zaprav še sedanje, precej škodilo naši turistični sezoni. Talko neprijetnega september-skega imena že dolgo let ne pomnimo. njih dveh letih kakih 100 ljudi manj v vasi. Trdnih kmetov, ki še orjejo očetne njive, pa lahko našteješ na prstih ene roke. Kam bomo prišli? šTMAVER V torek popoldne je spet zvonilo na zadnji poti enemu izmed naših sosedov. V trudu in delu je omahnil stari Jože Bitežnik, po domače Končarjev. Po bolezni, ki ga je pritiskala nekaj mesecev, je umrl zadnjo nedeljo. Z njim je izginil iz naše vasi značilni tip naš,ega možaka, ki je znal prene-katero zgodbo iz starih časov in iz 'svojega življenja. Slišali iste ga morda, ko je nekaj takih spominov obujal tudi po radiu. Naj v miru počiva! Naše ceste, zlasti spodnji klanec od štan-te navzgor so pred zadnjim deževjem nekaj popravljali. Po dežju je pa še slabše kot prej. Cestišča niso dovolj utrdili, tudi za odtoke niso poskrbeli in 'smo zatorej zopet tam, kjer smo bili. POPRAVNI IZPITI Na go riških slovenskih srednjih šolah so se zaključili jesenski popravni izpiti. Izidi so s'edeči; v 4. gimnaziji so imeli -trije dijaki popravne izpite; izdelali so vsi. V 5. gimnaziji je polagalo šest dijakov popravne izpije; izdelalo jih je 5. V 1. razredu liceja je bilo 5 dijakov pri izpitih; trije so izdelali. V drugem licejskem razredu sta polagala izpite 2 dijaka; oba sta jih nare dila. V 3. gimnaziji je bilo vpisanih 23 dijakov; 20 jih je izdelalo, trije so pa bili odsotni. Na učiteljišču je bilo 10 popravnih izpitov. V I. razredu štirje; od teh so 3 dijakinje izdelale. V II. trije; izdelala sta dva. V III. razredu trije popravni izpiti; izdelala sta dva. Na strokovni šoli bodo izidi šele objavljeni. VPIŠITE OTROKE! Opozarjamo vse starša, da bo vpisovanje v slovenska otroška vrtca v šolskem domu, ulica Croce, in v Malem domu, ulica Randaccio, od 16. do 20. septembra. Vpisovanje bo za oba vrtca v šolskem domu v dopo danskih urah. Starši naj prinesejo s seboj otrokov rojstni list in potrdila o cepljenju proti davici in kozam. Potrdilo o cepljenju proti paralizi ni nujno, pač pa je zaželeno. Obenem se vplača tudi prispevek za kosilo in malico. Dan za vpisovanje v Slovenske otroške vrtce po okoliških občinah ni še točno določen, vendar pa bo približno v istem času. Opozarjamo vse naše starše, naj ne za-bijo, kaj je njihova sveta dolžnost! OBMEJNI PROMET Mali obmejni promet z različnimi prepustnicami je v mesecu avgustu nekoliko upadel v primeri z lanskim letom v istem obdobju. V letošnjem avgustu je šlo preko meje s propustnicami 39.185 italijanskih državljanov; jugoslovanskih pa 79.407. Blagovni promet iz obmejnih pasov je pa dosegel v mesecu juliju sledeče višine: uvoz je znašal vrednost 504 milijone lir, izvoz pa 495 milijonov. Osebni kakor tudi blagovni obmejni promet dokazujeta, da je potrebno še bolj olajšati in razširiti obmejno izmenjavo, kljub odporu še nekaterih krogov ali posameznih oseb. KRMIN Sporočili smo, da bo pokrajinski praznik grozdja v Krminu 29. septembra. Pripravljalni odbor je pa iz raznih vzrokov sklenil, da bo bendimska proslava prej, in sicer 22. septembra. Letošnji praznik grozdja to prirejen v še večjem obsegu kot prejšnja 'leta. Poleg grozdne in vinlske razstave bodo odprte še različne druge, zlasti obrtnih izdelkov. Razen v Krminu bodo priredili praznik grozdja tudi v števerjanu na Dvoru. Grozdje se bo zobalo in se bo plesalo že to soboto, v nedeljo in še v ponedeljek zvečer. TR2IC V ponedeljek bi bili morali sploviti v morje ladjo »Poseidon« za suhi raztrošeni tovor z nosilnostjo 36.000 ton. Delavci so pa proglasili stavko do torka zjutraj. Kot vzrok navajajo premestitev 330 delavcev v Trst, katerim ne plačujejo prevoznih stroškov. Ravnateljstvo ladjedelnice j,e zato odložilo splovitev »Paseidona« na nedoločen čas. Značilna za položaj v ladjedelnicah je tudi odgoditev nekaterih naročil iz tujine. Govori se, da so ladjedelnice zastarele in da vodstvo ne skrbi za tehnično izboljšanje naprav. Zato se je prav pri sobotni svečanosti v Trstu vpričo ministrov pripetilo nekaj nevšečnega. Ko je »Agip - Trieste« polzela v morje, so s krova frfotali letaki, v katerih se delavci pritožujejo nad slabimi razmerami v ladjedelnicah. KAJ BO Z MLEKOM? Zadnje čase se iz vse države slišijo glasovi o pokvarjenem in ponarejenem mleku, da ne govorimo o povodenelem. če ni drugače slabo, ga pa pripeljejo v mesta v slabih posodah. Prejšnji teden se je zgodilo, da so pripeljali v Rim kar 30 hektolitrov mleka v zarjavelih cisternah. V Gorici se menda kaj takega še ni zgodilo, vendar je sanitarna oblast začela paziti na mlekarje. Na ločniškem mostu so. jemali danes teden mestni zdravstveni organi od vsakega mlekarja poskusne vzorce. V nekaterih steklenicah so opazili mikroorganizme, kar je posledica nehigieničnega ravnanja z mlekom. Mikroorganizmi ali po domače umazanija se pa že v enem dnevu razvijejo v milijone. Naravno, da je tako mleko zdravju škodljivo. Zaradi teh napak se vedno bolj glasno sliši želja, naj se v mestu ustanovi zbiralno središče, ki bo poskrbelo tudi za pasterizacijo mleka. Potrebno bi bilo, da bi se ta zamisel prav kmalu uresničila. Po drugi strani pa nameravajo živinorejci ustanoviti svoj mlečni konzorcij, ki naj bi zaščitil cene. Proizvajavec mora oddajati mleko po 40 do 50 lir liter, konsument ga pa plačuje po 90 lir. To nesorazmerje se mora tudi urediti. IZ KULTU RIVEGA ŽIVLJENJA (PloMem afliSluh in azipkik itudentou Pod naslovom »Črni med belci« je izšla v Kol-nu knjiga, ki jo je spisal mladi Indijec Prodoš Aih, ki je študiral v Zahodni Nemšiji in ki v svojem delu objavlja vrsto težkih pomislekov proti širjenju kulture v zaostalih deželah sveta s tem, da vabijo študente iz teh dežel na visoke šole Evrope. Ti pomisleki so tem bolj tehtni, ker se krijejo v glavnem z izsledki kolnskega sociologa profesorja dr. Rene Koniga, ki pravi, da veljajo ugotovitve mladega Indijca pravzaprav za afriške in azijske študente v vseh evropskih državah. Prvi Aihov ugovor zadeva izbiro študentov. Na vprašanje, zakaj študirajo ti študenti raje v Nemčiji kot v Angliji in Ameriki, kjer so prav tako dobre visoke šole in Kjer bi običajno odpadle težave s tujim jezikom, je treba dati odgovor, ki razočara. V Nemčijo in pač tudi v druge, države evropske celine prihajajo večji del študenti z zelo slabimi maturitetnimi spričevali, ki zaradi tega ne bi bili sprejeti na domačo univerzo, in delno tudi taki, ki so že padli pri izpitih drugje v tujini in so izvedeli, da so izpiti za tujce v Nemčiji lažji kot drugje. Večina azijskih in afriških študentov na evropskih univerzah prihaja iz najvišjega sloja svoje domovina, iz zelo majhne, toda premožne in nedvomno moralno ter kulturno prav nič reprezentativne manjšine. Druga, čeprav visoko nadarjena mladina, tudi če se je. že obnesla na domačih šloah, nima možnosti za študij v tujini. Profesor Konig potrjuje to iz lastnih izkustev v deželah Bližnjega Vzhoda, kjer uganjajo s študijskimi štipendijami pravo korupcijo. Tako je razumljivo, da velik del teh študentov pri izpitih odpove. 2e pri vmesnih izpilili pade 80% kandidatov ,pri zaključnih izpitih pa gotovo 40 odstotkov. Proti podpiranju študija v tujini navaja Aih med drugim tudi sledeč razlog. Študentje, ki so okusili življenje v naprednejši tujini, se le neradi vračajo v domovino. Le pod velikim pritiskom svoje vlade, in če ne najdejo v Evropi možnosti zaposlitve, se vrnejo. Aih govori o izkoreninjenju NJEGOŠEVA PROSLAVA Deseti kongres jugoslovanske Zveze društev folkloristov, ki je bil nedavno v Cetinju, je bil posvečen 150-letnici rojstva Petra Petroviča Njegoša. Osrednja referata, ki sta ju podala Miodrag Lalevič in Radoslav Medenica, sta obravnavala vprašanje odrskega uprizarjanja »Gorskega venca«. Radoslav Medenica se je zavzel za zamisel, da bi »Gorski venec« uprizarjali le v avtentičnem okolju Cetinja. Med nadaljnjimi referati so bili »Njegoš in Vuk«, »‘Črnogorci o Njegošu«, »Ustvarjalnost Petra Petroviča Njegoša v nemških odmevih«, »Orožje v Njegoševih delih«, »Ljudski plesi v Njegoševih delih«, »Etnološki in folklorni elementi Gorskega venca«, »Francoske mistifikacije o črni gori v prvi polovici 19. stoletja« in drugi. Podali so jih znanstveniki iz Srbije, Hrvatske in črne gore. DVIGNJEN TOVOR RIMSKE LADJE Pred rtom Savudria so dvigali to poletje strokovnjaki arheološkega muzeja v Pulju in centra za podvodne raziskave v Ljubljani skupaj s švicarskimi, nemškimi in avstrijskimi športnimi potapljači tovor rimske ladje, ki sc je potopila okrog prvega stoletja po Kristusu. Doslej so dvignili del sidra in številne anfore, to je vrče za vino in olje. Strokovnjaki menijo, da jih je izdelal neki lončar v Fazani, ki je bil v tistem času na glasu po svojih izdelkih. Našli so tudi nekaj drugih predmetov iz tistega časa. Ladjo pa bodo začeli dvigati prihodnje leto, ko bo žs rešena tovora. Nova dela sovjetske glasbe Deseti godalni kvartet Dimitrija šoštakoviča je eno od dvajsetih novih del sovjetskih skladateljev, ki jih bodo v novi glasbeni sezoni prvič izvedli v Moskvi. Komponist Jurij Saporin pa je dokončal oratorij po neki pesnitvi Aleksandra Bloka, na katerem delu je delal več let. Aram Hačaturijan dela na instrumentalni koncertni rapsodiji, ki jo bodo že te dni izvedli v Moskvi. Solist na tem koncertu bo violončelist Rostropovič. v tujini in o odtujitvi. Le 29°/o od vseh povpraša-nih študentov iz Egipta, Indije, Indonezije, Irana, Jordanije, Ghane in Nigerije je bilo pripravljenih vrniti se takoj po študiju domov, 58°/o bi jih rado ostalo vsaj še nekaj časa v Nemčiji ali v kaki drugi državi. Profesor Konig pravi nadalje: »Poznavavec problemov lahko le maje z glavo spričo naivnosti in nevednosti odločujočih krogov glede na podpiranje kulturnega napredka v manj razvitih deželah.« Konig predlaga, naj bi raje v zaostalih državah ustanavljali visoke šole, odnosno pošiljali mlade učne moči v Azijo in Afriko. Štipendije, ki jih dajejo za dolgoletni študij v tujini, bi bile s tem bolje naložene. Aih sicer načelno ne odklanja študija v tujini, zahteva pa skrbnejši izbor študentov po izključno akademskih vidikih in podpiranje nadarjenih študentov, predvsem pa mladih učnih moči. VELIKO ZANIMANJE ZA KOCBEKOVO KNJIGO PESMI V Tržaško knjigarno v ulici Sv. Frančiška, ki ima na zalogi slovenske knjižne novosti, pogosto prihajajo ljudje in sprašujejo, če imajo že v prodaji Kocbekovo novo pesniško zbirko »Groza«. Kot se zdi, vlada tudi v Trstu zanjo veliko zanimanje. Na žalost pa jim knjigarna še ne more ustreči. Želeli bi, da bi bile vse nove knjige čimprej na razpolago tudi tkupcem v Trstu. Razočaranje pa je vzbudila vest, da pri Mohorjevi družbi v Celju ne bo izšla napovedana Kocbekova knjiga »Pismo« (dnevnik iz druge svetovne vojne), ker so spet nastopile neke težave. Knjigo je baje ilustriral znani slikar Jakac. Nova slovenska revija Ob koncu novembra bo izšla v Trstu prva številka nove. slovenske revije »Most«, katere glavni pobudnik je mladi slovenski pisatelj Lev Detela. Revijo mu bo pomagal urejevati uredniški odbor, v katerem bo nekaj znanih kulturnih delavcev iz zamejstva. Revija bo prinašala leposlovje, eseje in razprave z vseh področij družbenega življenja ter bo skušala biti predvsem glasilo mlajših generacij, ki skušajo spregovoriti svobodno in iskreno besedo. Njene, namene izraža tudi ime »Most«. Revija bo izhajala četrtletno, verjetno na 64 straneh. SODELOVANJE NA PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA V Novi Gorici je izšla prva številka nove revije za knjižničarje, ki si je zadala nalogo razvijati tudi sodelovanje z italijanskimi revijami in ustanovami onstran meje, ki se zanimajo za vprašanje knjižničarstva. Navezala je že koristne stike s knjižnicami s tostran meje, zlasti z državno knjižnico v Gorici, s katero si izmenjuje novice in specializirane publikacije. Moskovski literarni obzornik »Novi Mir« je sedaj podrobno razčlenil in ocenil troje pomembnih del ruske književnosti, ki so jih kot »modernistična« pred mnogimi leti zatrli odnosno so jih sovjetski kritiki ignorirali. S tem izve mlajši sovjetski rod prvič »uradno« nekaj o teh romanih, ki so prijateljem ruske književnosti na zahodu že davno znani, v Sovjetski zvezi pa doslej docela neznani. Eden od teh romanov , »Mi« Jevgenija Samja-tina, je odkrito protitotalitarno delo in predhodnik znanega utopističnega romana »1984« angleškega pisatelja Georga Orvvella. Tega romana niso v Sovjetski zvezi nikoli objavili, vendar so v začetku dvajsetih let v literarnih krogih Rusije krožile iz roke v roko kopije rokopisa. Samjatinu se je leta 1932 posrečilo izseliti se. na Zahod in je pet let pozneje umrl v Parizu. Roman »Golo leto«, nenavadna panorama bolj-ševiške revolucije, je spisal Boris Pilnjak, ki je. leta 1937 izginil pri Stalinovih čistkah. ZASTONJSKI TEČAJ ZA BALETKE Sola klasičnega baleta »Citta. di Trieste«, ki jo vodi profesorica Maria Panzini, obhaja letos 20-letnico svojega delovanja. Počastila jo je s tem, da je razpisala zastonjski tečaj za dekleta, ki hočejo postati poklicne plesavke. V tečaj se lahko vpišejo dekleta, ki so že dopolnile 15. leto in še niso dokončale 18. leta, so doma na področju dežele Furlanije - Julijske krajine ter niso kje drugje poklicno zaposlene. Poleg tega je razpisala baletna šola »Citt& di Trieste« še več drugih balotnih tečajev, tudi za deklice od 4. do 7. leta. Informacije se dobe v tajništvu šole, v ulici Imbriani 14. DRAMSKI FESTIVAL V BENETKAH V sredo se je začel v beneškem gledališču La Fenice 22. mednarodni dramski festival. Začela ga je gledališka skupina iz Diisseldorfa z dramo Gerharta Hauptmanna »Pred sončnim zahodom«. Režiral je Karl Heinz Stroux. Na festivalu bo nastopilo tudi gledališče »Boško Buha« iz Beograda s komedijo »Kapetan Džon Piplfoks«, 'ki jo je napisal Dušan Radovič, režira pa jo Miroslav Belo-vič. Beograjsko gledališče bo gostovalo v Benetkah 14. septembra. Cnfrulb v llemciii Izreden uspeh je dosegel sedaj 87 let stari čelist Pablo Casals Kot dirigent na evropski prvi iz--vedbi svojega oratorija »El Pessebrc« (Jaslice) v lierimu. ovetovna prva izvedba tega dela je bila leta lyoO v JVieniKi. Berlinski koncert se je vršil v velikem avditoriju radia Svobodni Berlin predlo poslušavci, meu katerimi so bili berlinski znani župan Willy Brandt in mnogi inozemski od-ucniki. Poseben pomen je zauooii koncert s tern, aa je sivolasi dirigent, ki je bil deležen velikih ovacij, ob tej priložnosti govoril nemškemu narodu. V svojem govoru je Casals obsodil berlinski zid in pozval »vse ljudi dobre volje« naj pogumno in samozavestno delajo za svetovni mir. Berlinski zid je imenoval »zid sramote in zid bolečin«, ki je povzročil brutalno ločitev prebivavstva istega mesta. Poudaril je, da ravno ta zid dokazuje potre-IX) nadaljnjega dela za svetovni mir. POZDRAVLJAMO ... italijanski založniki otroške knjige so si ustvarili samokontrolo. Poseben odbor vzgojiteljev, strokovnjakov in duhovnikov bo v bodoče opremil vse nove izdaje s tako imenovanim »pečatom nravne neoporečnosti«, preden bodo šle na knjižni trg. Ukrep je pomemben zlasti za v ogromnih množinah tiskane »tumette«, ki izhajajo predvsem v Milanu. Milan, evropsko središče za proizvodnjo »lumettov«, ki jih imenujejo v anglosaškem svetu »comic-book«, ne tiska teh snopičev le za italijanski, ampak tudi za francoski, nemški, britanski in skandinavski trg. Samokontrola bo med drugim pazila, da bodo osebe na slikah »fumettov« dostojno oblečene, da bo končno vedno zmagala pravica in da junaki ne bodo opremljeni samo z rentgenskimi očmi in podobnimi nadčloveškimi silami, ampak tudi s plemenitejšimi vrlinami. Samokontrola se nanaša tudi na v Italiji izdelane »comic-books« v tujih jezikih. Lepo, če bo le držalo. O tretjem delu, ki ga je spisal simbolist Andrej Bely pod imenom »Sankt Petersburg«, so pisali sovjetski kritiki tudi že prej in so ga ostro obsodili, češ da prikazuje »pesimistične značaje« in prinaša »popačeno sliko revolucijskega gibanja«. Literarni mesečnik obzornik »Novi Mir« se v septembrski številki v glavnem pridružuje tej sodbi in poskuša na podlagi teh treh romanov dokazati, da je uradno propagirana »socialistična stvarnost« bolj prikladna za pospeševanje talentov književnikov kot razni takoimenovani »modernizmi« prejšnje sovjetske dobe. Pisec članka Kuznecov napada predvsem uto-pistično satiro »Mi« in trdi, da delo strelja mimo cilja. Piše, da marksizem nikakor ne stremi po izstrebljenju individualizma in po ustvarjanju družbe mravelj, v kateri stanujejo ljudje — kot opisuje v svoji viziji Samjatin — v prozornih hišah in jim v vsaki sekundi njihovega življenja prisluškujejo povsod prisotni mikrofoni. So streljali res mimo cilja? GOSPODARSTVO| Grozdje gnije... Mnogi vinogradniki tožijo, da jim grozdje gnije in vprašujejo, če je kakšno sredstvo proti temu. Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, je potrebno predvsem ugotoviti vzroke gnitja. Teh pa je precej: Letos povzroča mnogo gnitja oidij ali grozdna plesen. Če oidij jagodo napade, ji razvoj podgobja ošibi lupino in jagoda razpoka. če je vreme suho, se bodo te jagode posušile, če pa se pritakne nekoliko vlage, tudi samo majhnega dežja, se bo na razpokanih jagodah razvila gniloba, ki se bo širila tudi na še zdrave jagode. Zato smo v našem listu svetovali, naj vinogradniki pred sredo avgusta še enkrat žveplajo. Dodali smo, naj uporabijo karathane, če bi oidij silneje nastopil, ker karathane razvoj oidija preprečuje, napadene grozde pa zdravi. Trenutno je že prepozno, da bi lahko še dosegli kakšen uspeh, če bi posredovali s karathane. Drugi, letos zelo razširjen vzrok gnitja so grozdni črvi, kiseljaki. Očitno niso vsi premešali med škropiva ali prašila primernih strupov za uničenje teh škodljivcev. Nekateri grozdi kar zaudarjajo po kisu, ki se razvija iz gnijočih jagod in grozdov, poškodovanih po kiseljaku. Ob cvetenju zaroda bi morali nastopiti proti prvemu rodu kiseljaka, v začetku avgusta pa proti drugemu rodu, ki je navadno bolj številen kot prvi. Tudi to smo svetovali v našem listu. Žal tudi proti kiseljaku ne moremo več z uspehom nastopiti; to si moramo samo zapomniti. Gniloba se na grozdju razvije tudi kot posledica slabega vremena, posebno pa vetra. če je od nastopa vetra do trgatve še daleč, najmanj mesec dni, je potrebno po vetru trte poškropiti proti peronospori, ki se drugače prav gotovo razvije. Razvoj gnilobe podpira tudi menjajoče se vroče in deževno vreme. Precej grozdja segnije tudi zaradi žuželk, ki jagodi prebodejo lupino, nekoliko soka posrkajo, potem pa se lotijo naslednje jagode, prejšnjo pa prepustijo drugim žuželkam, da jo izpraznijo. Med žuželkami, ki nabodejo zdrave jagode, so na prvem mestu ose, potem sršeni, a tudi čebele niso popolnoma nedolžne. Največ škodujejo čebele s tem, da izsrkajo od os načete jagode in jih Ose morajo zato več nabosti. Pa tudi čebele same prevrtajo meh-kolupinaste jagode nekaterih sort trt: z rilč-kom toliko časa drsajo po lupini, da se pretrga in čebela pride do soka. Ker pa so čebele nujno potrebne v kmetijstvu — ne samo za prašenje in s tem oplojevanje sadnih cvetov — bo za to vprašanje potrebno najti neko rešitev, ki ne bo proti čebelarju in ne proti vinogradniku: čebele bo treba prepeljati drugam na pašo. Dejstvo je, da se razvije mnogo gnilobe na grozdju, na katerem so žuželke načele jagode, a jih niso popolnoma izčistile, tako da se ni lupina posušila, temveč je pričela gniti. Na nekaterih žlahtnih sortah grozdja, kol na tokajcu, rizlingih, traminerju in še dru gih, se razvije kakšenkrat posebne vrste gniloba, katero povzroča posebna glivica, tako imenovana botrvtis cinerea, ki se v našem jeziku imenuje »Žlahtna gniloba«. Marsikje, posebno pa ob reki Renu v Nemčiji, kjer pridobivajo slavna renska vina, to plesen visoko cenijo in pravijo, da do-tična vina ne bi bila tako fina, če ne bi prej na grozdje nekoliko vplivala žlahtna plesen. Naši vinogradniki dotične »žlahtne plesni« prav nič ne ljubijo; ravno nasprotno, če bi mogli, bi dotično plesen odpravili, posebno pa pridelovavci tokajca. Zaradi delovanja te plesni se lupina tokajca spremeni v tanko kožico, ki se zelo hitro pretrže, sok se začne cediti in vsa trgatev je obupna. žlahtno plesen prepreči le pravočasno žveplanje. Tu bi bili navedeni glavni povzročitelji grozdne gnilobe. Poleg teh pa je še kup drugih .posebno med glivicami, ki rade napadejo določene sorte grozdja, posebno pa malvazijo in muškat. Kam z gnilim grozdjem? Kljub vsem vremenskim in nevremen-skim nesrečam bo letošnja trgatev pri nas dovolj obilna, od prej pa so v kleteh še precejšnji ostanki. Zato ne moremo računati na posebno živo trgovino z vinom. V prodaji bodo pač hitro izginila izredna vina, prodaja navadnih vin bo oklevala, če pa ta vina ne bodo zdrava in dobra, jih sploh ne bo mogoče prodati razen za destilat in za kis. Zato bomo morali v letošnji trgatvi strc-go ločiti vse gnilo in nagnito grozdje od zdravega. Poudarjamo besedo »vse«. Zato pa naj vinogradnik da trgačem točna navo- Posoda, katero uporabljaš med trgatvijo ali za spravljanje grozdja, mošta in mladega vina ni smela biti v dotiku z modro galico ali raztopino modre galice niti sekunde ne. Grozdje, mošt ali mlado vino se takoj navzame grenkega in zelo ogabnega o-kusa.. Plavnike - bednje, orne, brent ice, škafe in podobno posodo operi z »neodetersanom« : v 100 litrih vode raztopi 2 kg omenjenega razkužila in operi prav dobro. Kisle sode razkisaj s sanatonom. Najprej sod operi v navadni vodi, potem stresi v sod po 175 gramov sanatona na lil, vrhu tega zlij po 5 litrov vrele vode na lil, začepi in začni valiti; valiti moraš počasi in pri tem paziti, da pride vsaka doga več časa v dotik z raztopino. Nato postavi sod za eno uro na eno dno, potem pa za 2 uri na drugo, seveda vedno začepljen. Po približno 4 urah sod izprazni in začni izpirati z navadno mrzlo vodo, vse dokler ne priteče iz soda zadnja voda popolnoma čista. Teh vod je potrebnih precej, kakšenkrat tudi več kot 10, posebno če je sod kostanjev in ni bil niikdar izparjen. Talk sod potem pred uporabo ovini, najbolje z nekoliko v vodi dila, kako naj se trga! Vse gnijoče in vse nepopolnoma dozorelo grozdje moramo združiti v posebni posodi, potrositi tam vsakih 100 kg grozdja z najmanj 30 grami žveplenokislega amonijevega fosfata (solfo-foslatoammonico), posebej zmleti in takoj stisniti. Posodo s tem moštom pokrijemo. V 48 urah bo ta mošt odložil vse tropine in goščo ter bo postal čist. Takrat zmerimo temu moštu vsebino sladkorja. Ker bomo vino iz tega mošta porabili doma, mu lahko dodamo nekoliko sladkorja, če je mošt le malo kisel (na 10 delov sladkorja dobimo 6 stopinj alkohola). Morebitni dodatek sladkorja pridenemo temu moštu že v sodu, kamor smo ga takoj spravili, kakor hitro se je sčistil, če pa je ta mošt hudo kisel, ne preostane drugega, kot da napravimo iz njega kis. če pa bi po nesreči tisti mošt kazal samo 5 odst. sladkorja, ni v takem stanju ne za napravo kisa in ne vina ter ga lahko zlijemo kozi za rog, kot bi rekla naša mama. NajlepŠR noi/e vrtnice Uprava mestnih vrtov in parkov v Rimu organizira vsako leto razstavo in nagradi tev najlepših novih vrtnic. Letos je bilo predloženih 116 novih sort, last 30 vzgojiteljev iz Belgije, Damske, Francije, Nemčije, Anglije, Irske, Italije, Nizozemske, Portugalske in ZDA ter Japonske. Prvo nagrado za velikocvetno vrtnico je dobila vrtnarija Armstrong Nursey iz Kalifornije (ZDA). Ta vrtnica še nima svojega iimena in je za enkrat označena samo s številko 36. Je rožnate barve in se dolgo ne osuje. Drugo nagrado je dobila znana francoska vrtnarija L. Meilland, ki je vsako leto nagrajena za vsaj eno novo stvaritev. Barva nagrajene vrtnice je marelično - rdeča. A-merikanec Ernest Sch\varz iz ZDA je prejel prvo nagrado za mnogocvetne vrtnice s svojo belo »Sea Foam.<. raztopljene vinske kisline (acido tartarico) Na vsak hi po slabo vrhano jedilno žlico vinske kisline raztopi v litru vode in s tem oplakni vso notranjost soda. Plesnive sode zdravimo enako kot kisle. Tako pri kislih kot pri plesnivih sodih je nujno potrebno, da dobro pregledamo doge, ali ni kakšna doga gnila ali sploh slaba. Take doge moramo nadomestiti. Za samo sumljive sode, to je take, ki prav malo zaudarjajo po kislobi ali plesni, je dovolj tudi samo 100 gramov sanatona na hi, v ostalem pa je potrebno opraviti ista dela kot za kisle in plesnive sode. Parafinirane sode samo operemo z nekoliko mlačno vodo, ki naj kaže največ do 50"C toplote, če misliš, da je parafin v sodu slab in da se je na nekih mestih odtrgal od dog, potem sod odpri, raztopi parafin v kotlu, katerega postaviš v vrelo vodo (kotel v kotlu). Raztopljen parafin nanesi potem s čopičem po vsej notranjosti soda in tudi po začasno odstranjenem dnesu. Enakomerno parafiniranemu sodu pogladi s toplim likalnikom notranjost, potem pa vdeni dno. Skrb za vinsko posodo VsaKi žrtvi Prejšnji teden so obhajali v 2,enevi pomemben jubilej one najpomembnejših u-stanov človeške vzajemne pomoči. Mednarodni Rdeči križ je praznoval stoletnico delovanja v prid človeštva. Človekoljubna ustanova Rdečega križa je visdka zamisel Švicarja Henrika Dunauta v času strašnih bitk v Lombardiji leta 1863. Za ranjene na bojnem polju se do takrat ni nihče 'brigal. Ležali so, kjer so se zgrudilli na tla, dokler niso izkrvaveli do smrti. Le redek samaritan si je upal na pomoč nesrečnim žrtvam. Tisti Švicar, jc kljuib Nobelovi mirovni nagradi umrl v revščini, njegovo plemenito delo je pa našlo posnemovavce v vseh deželah. Mednarodni Rdeči križ je danes ukoreninjen v 94 državah; pod njegovim znakom deluje 163 milijonov oseb. Vodi jih geslo: Vsalka žrtev ima pravico do pomoči. Delovanje Rdečega križa in sorodnih priključenih organizacij Rdečega polmeseca in Rdečega leva v muslimanskih in indijskih državah je nepolitično, nadnarodno in brezplačno. Milijonom žrtvam v vojni in ob naravnih katastrofah j,e nudila ta mednarodna organizacija neprecenljivo pomoč. Ob stoletnici je mednarodni odbor izdal obširno poročilo o delu v zadnjih sedmih letih. I/. objave povzemamo, da je v vseh kontinentih izvedel 50 obširnih pomožnih akci j: 13 v prid ranjenim na bojiščih, devet za vojne ujetnike, 6 za begunce, 8 za invalide in 11 za ponesrečene ob naravnih katastrofah. Na jubilejnem zborovanju v Ženevi so zastopniki iz raznih držav načeli vprašanje o izboljšanju organizacije in tehničnih pripomočkov. Eden izmed najbolj prodornih predlogov je 'bil, naj se mednarodno pravno prizna Rdečemu križu pravica, da v slučaju oboroženih spopadov čuva nad civilnim prebivavstvom. Osebje mednarodne' ga Rdečega ikriža mora biti nedotakljivo na pomoč! tudi v slučaju civilnih vojn in revolucij. Svoje človekoljubno poslanstvo mora nemoteno opravljati tudi v bolnišnicah in v vrstah odporniških gibanj, ne da bi se s tem priznala upravičenost ali neupravičenost revolucionarnih podvigov. Pomoči potrebnemu človeku je treba pomagati ne glede na politično pripadnost! Ne sme se več zgoditi, 'kakor se je v zadnji vojni, ko so Nemci tudi sanitetno osebje streljali kot talce. Zato je pa potrebno pravno zavarovati tudi uporabo znakov Rdečega 'križa samo za sanitetne akcije in poslopja, ne jih pa zlorabiti za kritje vojnih skladišč ali poveljniških točk. Pomoč bližnjiku mora biti mednarodno zavarovana! Še nekaj let bomo počakali in izpolnile se bodo stare želje človeštva, da si bo mo. glo delati vreme po želji. Vsaj tako trdijo ameriški znanstveniki, ki dostavljajo, da bo tudi deževalo tam, kjer bomo hoteli mi sami. Torej, ne več samo »glasba po željah«, ampak tudi vreme. Profesor Drossler, inačelnik ameriške znanstvene ustanove za vremensika raziskovanja, se že dalj časa ukvarja z umetnim proizvajanjem oblakov, ki so posredni izvor dežja in vremensikih sprememb. Prvi način za vreme po željah so torej umetna oblačna polja, katera moremo nakopičiti na takozvanih strateških točkah ozračja. Za neizvedenca v vremenoslovju moramo najprej pojasniti, kaj so oblaki. V zračnih plasteh se nahajajo tudi vodni hlapi, ki so prozorni in brez barve ter jih zato v zrdku ne vidimo. Če se temperatura zniža, se vodni hlapi kondenzirajo ali zgo-ste in nastanejo megle, katere sestavlja nešteto drobnih kapljic. Posebno pogosta •o jesenska megla. Zemlja je od poletne vročine še razmeroma topla in voda iz nje naglo izhlapeva; v dotiku s spodnjo mrzlo V tehničnem oziru so pa sklepali, naj se pomnoži število aktivnega osebja Rdečega križa. Danes pride na 50 vojakov komaj en sanitejec; moralo pa bi to razmerje znašati 10:1. V atomski vojni pa še več. Organizacija mednarodnega Rdečega križa se mora tako izpopolniti, da bo učinkovito in takoj na mestu tudi pri naravnih nesrečah (potresih, povodnjih, kužnih boleznih) in da bo ona vodila urejeno in objektivno pomoč. Poglavitno pa je privzgoja javnega mnenja, da se bo zavedalo: vsi nosimo odgovornost za trpljenje vseh po vsem svetu ‘ Ko bo ta zavest prešinila vse ljudi, bo zginila s sveta trpka mora, da je človek človeku volk — ne pa brat. pc* želft zračno plastjo se izločeni vodni hlapi zgo-ste v meglo. Podobne spremembe se vrše tudi v višinah atmosfere; ob dotiku dveh različno toplih plasti, se vodni hlapi zgoste v megle, ki prosto plavajo v ozračju kot oblaki. Vodeni oblaki pa nastanejo še hitreje zaradi navpične cirkulacije zraka. S tal se dvigne topli, vlažni zrak; v višjih plasteh se ohladi, hlapi ^e zgostijo v dežne 'kaplje. Na podlagi teh proučevanj so znanstveniki ugotovili, da je potrebno na katerikoli način zgostiti vodne hlape v zračnih višinah. Najbolj preprosto gre z reakcijskimi 'etali. Sami iste že videli, kako s silno br-zino zgoščujejo vodne hlape in jih puščajo za seboj v obliki dolgega oblačnega traku. Deset takih letal zadostuje, da se napravi nad izbranim kradem precej debela oblačna plast, ki bo iztisnila iz sebe deževne kaplje. Drugi način je koncentracija ali pa razpršitev sončnih, ki trčijo na gotovem mestu v atmosfero. Oblačna polja nad nami re bodo mogla narediti — pravzaprav se (Nadaljevanje na 9. strani) aogusfii p fce< K. B. Pri nas kot drugod so si izbrali za urade najlepše stavbe ali blok hiš in so ga na spreten način povezali v nekake utrdbe s strelnimi linami v vrtnih zidovih in raz-sežnimi bunkerji. Nemško armadno poveljstvo je izdalo prav diaboličen ukaz, naj se čete, policija in uradi nastanijo blizu cerkva, bolnišnic ali šol, da jih bodo te varovale pred bombami iz zraka. Zasedba Italije se je praktično že izvršba; zato se je zaveznikom zdelo tudi nepotrebno, da bi še dalje prikrivali podpisana premirje. Časopisje je kot na. skriven migljaj začelo pisati že 4. septembra v protinemškem duhu. V noči od 7. na 8. september je po tihih rimskih ulicah previdno vozilo nekaj vojaških tovornjakov. Spremljal jih je črn avto vojnega štaba. Tovornjaki so se u-stavljali pred vežami nekaterih palač. Tam so že čakali delavci in spravljali orožje v kleti. Začelo se je oboroženo odporniško gibanje prav tisti dan, ko je bilo razglašeno premirje med Italijo in zavezniki. To je bilo 8. septembra. Ves dan je bil j mirno. Ljudje so se že topo privadili zračnim alarmom, policijski uri, nakaznicam, za katere nisi nič dobil. Ves mesec avgust je bil poln upanja in razočaranj, javnih napak in tajnih priprav nekaterih mož, ki so videli dalj kot pred nosom. V ta ritem' življenja je udarila isti dan ob sedmi uri in tričetrt, kot plat zvona novica po radiu, da je bilo pred dnevi sklenjeno premirje. Nesmiselna politika »la guerra conti-nua ...,« ki je zahtevala toliko strahovitih žrtev, je bila končana. Ljudstvo po ulicah je kot zmage pijano vpilo: Vojne je konec — Mir, mir! Vse se je objemalo, vojaki so streljali naboje, saj jih zdaj itak ne bo več potreba. Odmetavali so puške in hiteli na prvo postajo: domov, vsi domov, to je bilo geslo 8. septembra, ko je bilo razglašeno premirje. Hitler je pobesnel v jezi. Maršal Kessel- i ing je pa že položil na ves polotok težko mrežo svojih postojank. Italijansko armadno poveljstvo je izdalo nekaj odredb za obrambne črte, a ini vedelo, ali naj bodo na severu, jugu ali na desni ali na levi. Povsod okoli je bil že Vkopan sovražnik, nekdanji zaveznik — Nemec. V Rimu so se še tisti večer zbrali nekateri člani generalnega stana s člani novoustanovljenega odbora za osvobodilno borbo. Z ulic je odmevalo veselo vzklikanje ljudstva, vse je kovalo zlate načrte za bodočnost. Ob enajstih so se zaradi policijske ure polegli ljudski obhodi in vzkliki. Tisti hip so zagrmeli nemški topovi in začeli rušiti šibke italijanske postojanke pred mestom. Vsi navzoči na sestanku so se bledi spogledali. Vedeli so, da se je začela nova vojna, bolj krvava in kruta kot doslej. Od tistega avgusta dalje je lekla kri za svoibodo še dve dolgi leti... KONEC ftPORTNIPREGLED llehaj o Tirj'iuiut PpfVtii/aini Dolg aplavz občinstva je maja meseca pozdravil Petrosjanovo zmago nad svetovnim prvakom . Bot-vinikom. Z remijem v 22. igri je zmagovavcc dosegel 12,5 točke (Botvinik je. imel 9,5) in poslal svetovrti prvak. Botvinik je tako tretjič izgubil naslov (prej sta mu ga odvzela Smislov in Talj, a v povratnih dvobojih se je Botvinik maščeval) in prav mogoče je zdaj, da ga je za vedno, ker v bodoče bivši prvak nima več pravice do neposrednega povratnega dvoboja, temveč mora najprej zmagati na turnirju kandidatov za ta častni naslov. ' Oglejmo si, kdo je Tigran Pctrosjan, čeprav ga ljubitelji šaha do dna poznajo. Armenski velemojster se je. rodil pred 33 leti v Tbilisiju. Po poklicu je časnikar, je oženjen in ima dva sinova. Prvi uspeh je dosegel že v 16. letu starosti, ko je leta' 1945 postal prvak Tbilisija, naslednje, leto Pa je zmagal na prvenstvu armenske republike. Leta 1951 se je preselil v Moskvo in takoj postal prvak tega mesta. Svoj prvi mednarodni uspeh je dosegel leta 1952, ko je osvojil drugo inesto na mednarodnem turnirju v Stockholmu. Leta 1959 je postal prvak Sovjetske zveze, naslednje leto pa je zmagal na mednarodnih turnirjih v Bcvervvijku in Kjobenhavnu. Leta 1961 je ponovno zmagal na tekmovanju za prvenstvo Sovjetske zveze, lani pa na turnirju kandidatov na anlilskem otoku Cu-ra?au. Odtlej se je pripravljal na dvoboj z Bot- —> —' i l/l/lladin&ho toecanje na HoioSham V soboto, 31. avgusta je odpeljal avtobus petdeset mladih ljudi iž Trsta in Gorice na Koroško. Lanske počitnice je bil prvič tak skupni tabor katoliške mladine v Gorici, letos pa je bilo srečanje zamišljeno nekoliko drugače, a je nad vse lepo uspelo. Dijaška zveza, ki je organizirala srečanje na Koroškem, je želela pokazati svojim tržaškim in goriškim prijateljem predvsem lepoto svoje zemlje in opozoriti na vso problematiko koroškega ljudstva, pokazati njegove bolečine in njegovo vero v bodočnost. Tako so na avtobus čakali štirje koroški predstavniki že na meji in po prisrčnem pozdravu so vodili izletnike, ne po veliki cesti, koder drve vsi avtomobili, ampak skozi vasi in naselja, kjer bije še slovensko srce. Bil je čudovit pogled na jezera posebno v večernem mraku. V celovškem dijaškem domu Mohorjeve družbe je bila večerja in prenočišče, šolske sestre, ki upravljajo kuhinjo, so nadvse ljubeznivo postregle. Celovec je kmalu zvečer popolnoma tih, česar v Trstu nismo navajeni, zato smo celovškega zmaja kar presenetili s svojim smehom in glasnim pogovorom. V nedeljo zjutraj smo obiskali pozori-šče zgodnje slovenske zgodovine, Gosposvetsko polje, kjer je prof. šah opozoril na obdohjc umeščanja knezov v slovenskem jeziku. Pri Gospe Sveti je bila maša s slovensko pridigo g. Revna, med mašo pa je v cerkvi odmevala slovenska Marijina pesem. Od Gospe Svete je vodila pot v Velikovec in št. Rupert, kjer je bilo kosilo v narodni gospodinjski šoli šolskih sester. Od tu pa smo sc odpeljali v Škocjan, kjer so se nam pridružili novi mladi Korošci na poti v Pliberg, kjer so imeli »jarmak«, domači semenj. Na tipično koroškem ljudskem prazniku je bilo zanimivosti za vse: skupno je tržaška, goriška in koroška mladina pela, se veselila in se spoznavala. Od tod .je vodila pot nazaj v Škocjan, kjer je bilo srečanje in zakuska v prostorih katoliškega doma s pozdravi dekana g. Sricnca in prof. Jožeta Peterlina, čas je bil prekratek, ker je bil preveč lep. Od tod smo se odpeljali skozi Celovec proti meji, s kratkim zadržkom na obmejnem prehodu, potem smo se ločili od prijaznih koroških organizatorjev: Erika Prunča, Draga Smoleta in Lipeja Varaša, medtem ko nas je predsednik Tevž Grilc moral že malo prej zapustiti. Tem koroškim fantom se moramo zahvaliti za izvrstno organizacijo našega potovanja. Srečanje med nami bo ostalo vsem v najlepšem spominu. Izlet je v podrobnostih organiziral Slovenski kulturni klub. vinikom, vendar pravijo, da je igral več biljard ’ in namizni tenis kakor pa šah. Petrosjanov učitelj ni bil nihče drugi kot — Botvinik sam. Strokovnjaki menijo, da bi Petro-sjan porazil Botvinika tudi v povratnem dvoboju. Njegova igra je namreč ponazorila že znano resnico, da Botvinika lahko premaga samo tisti, ki ga tolče z njegovim lastnim orožjem. Pelrosjan pa je znan kot pozicijski igravec in natančnejši »računski stroj«. Pctrosjan je skoraj nepremagljiv. Veliko remizira in preredko zmaguje, toda še redkeje izgubi. Si lahko predstavljate, da je ostal nepremagan na večjih prevenstvih SZ in na dru- gih močnih turnirjih, kot so medeonski in zadnji kandidatski turnir. Pctrosjan je taktiziral in računal na nasprotnikove časovne stiske, »Tiger« je namreč neprckosljiv mojster hitre. igre. Petrosjanov način igre je kristalno čist, navidezno preprost in logično utemeljen. Ima čudovit občutek za vodenje pozicijskega napada in legendarno sposobnost, da zna obraniti tudi najtežje položaje. Edina njegova slabost je, da je »alergičen« na poraze. Videli smo ga izgubiti z Larse-nom, Olafssonom in Portisom; bil je ves iz sebe, četudi na zunaj brezbrižen. V nadaljevanju je igral še slabše. Toda Pctrosjan je imel v Moskvi soprogo Rono, ki ima hrabrosti za oba ter sekundanta Boleslav-skega, ki najbolje pozna skrivnost sodobnih otvoritvenih sistemov. Hkrati pa mimo Botvinika sla oba najnatačnješa razčlcnjevavca prekinjenih iger. »Dvoboj z Botvinikom Je bil izredno težaven,« je izjavil Pctrosjan. »Zahteval je ogromno energijo. Če ne bi bilo smučanja pozimi ... V pripravah za ta dvoboj sem presmučal več kol prej vse življenje skupaj. Zalo se nisem bal za kondicijo. V okviru teoretskih priprav pa sem preučeval dobre in slabe lastnosti nasprotnika. Kot komentator prejšnjih dvobojev za naslov svelovneea prvaka, v katerih ie sodeloval Botvinik, sem 'sj ustvaril svoje mnenje o značaju igre tega slovitega šahista.« Pctrosjan sodi, da je precej izenačenih šahistov, ki jih vsi poznamo. Med najbolj obetajočimi pa je tudi Lev Polugajcvski. Kako naporne so tekme za svetovno prvenstvo, vidimo iz trditev, ki so jih izrekli svetovni prvaki Talj in Smislov. »Kakšna razlika med takim dvobojem in turnirjem! Ce zmaguješ še gre, toda gorje, če izgubiš. Na turnirju igraš prej ali slej s slabšim šahistom in lahko tvegano ngpadaš, da si povrneš samozaupanje. Tu pa te vsak turnirski dan pričakuje isti nasprotnik, ki ti je šahovsko enakovreden in tnimo tega pa pozna vse tvoje šahovske značilnosti bolje kot ti sam! Naj dodamo še, da morata udeleženca skrbno paziti na zdravje Prevročo In premrzlo - obojo Jo škodljivo Na prebavne organe škodljivo vplivajo ledeno mrzle pijače in jedi, posebno če jih uživamo naglo in v večjih količinah. Povzročajo želodčne in črevesne katarje. Prav fsto se nam dogaja ob uživanju prevročih jedi in pijač. Za vse to so posebno občutljivi starejši ljudje in otroci. Pri katerih temperaturah pa imamo občutek, da so jedi in pijače prevroče ali premrzle? Tega ne občutijo vsi ljudje enako. Na splošno prene- semo laže nekoliko višjo temperaturo pijač kot pa gostih oziroma malo trših jedi ali živil. Tako nekatere ljudi že peče v ustih, če uživajo jedi, ki so toplejše od 55"C, pijače pa od 58"C. Občutek zelo mrzle jedi imamo pri temperaturi od 7,5"C do 6"C. Prav zaboli nas v ustih in po zobeh in zazebe v želodcu. Približno to temperaturo pa imajo jedi, ki jih uživamo neposredno iz hladilnika. Zato je treba nekatere jedi pogreti. Na splošno velja za jedi, da so mrzle, če njihova temperatura pade pod 40"C, za pijače pa pod 8"C. Pijače, ki imajo temperaturo 20"C in višjo, niso okusne in jih označujemo za postane. in varovati tako telesno kot duševno čilost. Tu ni časa za počivanje. Priprave na partijo, partija z močnim nasprotnikom, razčlenjevanje prekinjene igre, nadaljevanje prekinjene partije, To je začarani krog dvomesečnega najhujšega napora. To je krog, v katerem zdaj kraljuje Pelrosjan. PROSLAVA NA SVETI GORI Na praznik Marijinega imena, v nedeljo, 8. t. m., bi morala biti na Sveti gori velika cerkvena slovesnost. Določeno je bilo, da se bo obhajal 'spomin na prihod svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Beograjski pomožni škof Bukatko bi imel slovesno mašo v staroslovanskem jeziku. Nameravana slovesnost je pa bila preložena zaradi proslave vstaje na Primorskem. Pač pa se bosta cerkvena slovesnost in jubilej naših apostolov obhajala na Sveti gori prihodnjo nedeljo, 15. t. m. Dohod na vrh je ž,e tako urejen, da pridejo tudi avtobusi do bazilike. —0— pr* želji (Nadaljevanje z S. strani) samo naravo .prisili k temu — na ta način, da se ustvari sorazmerje med toplino na zemeljski površini in v atmosferi. Kot smo spoznali pa je prav od mešanja različno toplih plasti odvisen nastanek oblakov in dežja. Obstaja še tretja možnost uravnavati vreme po željah. Zgodi se pa to na ta način, da se s posebnimi katalizatorji sprostijo v visokih zračnih plasteh nakopičene energije, 'ki povzročajo spremembe vremena. Ko sc znanosti odpirajo nova obzorja, se pa že pojavljajo možnosti zlorabe kot na primer pri atomski energiji, s katero si bolj žugamo k poginu, kakor pa k dobrobiti. Kaj sc bo na primer zgodilo, če bo vsaka pokrajina ali država delala vreme po svoji volji? Ali ne bo morda s tem škodila sosedu? V tej sktibi predlaga isti profesor Dross-ler, naj sc bodoče »ustvarjanje vremena u-skladi na mednarodni podlagi«. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Najpriporočljivejša temperatura jedi je med 40 in 50"C. Se dopustna temperatura jedi, ki so gostejše ali trše, je 55", pri pijačah pa 60"C, vendar le pri takih, ki jih srebamo v prav majhnih požirkih, n. pr. črna kava. Temperatura pitne vode je med 8 in 16"C. Za mrzlo označujemo vodo pri 12,5"C, za zelo mrzlo pri 8"C, za premrzlo pri 6,3 do 7,5"C. Sadni sokovi so n. pr. prijetno hladni še pri 12"C, pri 8°C so že premrzli. Mleko nas najbolj osveži, če ima 16-18"C. Sveže namolzeno je mnogim, prav zaradi toplote (34-35°C) zoprno, čeprav je pri tej temperaturi zelo lahko prebavljivo. Na splošno velja, da so prevroča in premrzla jedila in pijače škodljiva. Posledice se ne pokažejo vselej takoj, mnogokrat šele sčasom. V čim večjih količinah in čim bolj naglo jih uživamo, tem bolj so nevarne. Priporočljivo pa je, da se držimo srednje mere. Jedi in pijače ne uživajmo bolj toplih kot 45"C in ne pod 10"C. Pri sladoledih in podobnem moramo biti posebno previdni; uživajmo jih počasi in po malem, da sc že med potjo v želodec ogrejejo. ŽENA m DOM= Zcr nase najmlajše Piše WALDEMAR B O N S E L S Čebelica Maja Riše MIKI MUSTER fl rr 37. Ko se je hrošček vendarle izgodrnjal nad mravljanni, se je obrnil k Maji. »Oprostite, pozabil sem se predstaviti. Moje ime je Cvetko, iz rodbine minic.« — »Jaz pa sem Maja,« je plašno dejala Maja. »Zelo me veseli, da som vas spoznala.« Med govorjenjem je opazovala Cvetka. Ta se je klanjal in kol pahljači razprostiral svoje rjave tipalke. 38. »Prekrasne tipalke imate,« je dejala, »zares srčkane so!« Cvetko je od zadovoljstva in veselja zardel. »No, da, nič posebnega, vsakdo ima pač nekaj,« je momljal in še bolj vneto sukal tipalke. »Ali hočete videti tudi drugo stran?« je vprašal. Maja je prikimala in Cvetko se je obrnil in zasukal tipalko tako, da jo čez njo zdrknil sončni žarek. 39. »Prekrasno!« je vzkliknila Maja. »Oh, moje & pallke so pa tako skromne,« se ji je stožilo. »N°> tudi vi imate svoje odlike,« jo je tolažil Cvetk°; »Imate zelo lepe oči in tudi vaša zlata barva n! karsibodi.« Maja je v zadregi pogladila svoj zlat' žametni kožušček in zažarela od sreče, še nihče ji ni povedal, da je na njej kaj lepega! m 40. Ker ni vedela, kaj naj Cvetku odgovori, je dejala: »Prav lepa hvala za med. Zdaj pa bom odletela, če dovolite.« Cvetko se je zasmejal: »Letanje, letanje! To imate čebele menda v krvi. Kar razumeti ne morem vaše nemirnosti! Kaj ni prijetno tudi ostati tam, kjer si — ali ne?« —■ »Oh, jaz tako rada letam!« je rekla Maja. Cvetko je odgrnil rdeči zastor. 41. »Pospremim vas,« je dejal čebelici.« Peljal vas bom na razgledni list, z njega boste vzleteli brez najmanjše težave.« — »O, hvala,« je odgovorila Maja, »lahko vzletim tudi s tega lista, od koderkoli.« — »Srečne čebele!« je potožil hrošček. »Jaz iitnam vedno težave in sitnosti, preden razgrnem spodnja krila.« In stisnil je Maji roko v pozdrav. 42. »Ostanite zdravi!« je še zaklicala Maja prija*' nemu hrosJu, potem pa je razpela krila in s* dvignila s cvetlice. »O ti ljubo sinje nebo!« je Pc' lo v njej, ko je letela naglo in v ravni črti visok0 proti nebu v čisti jutranji zrak in z zlato sončn0 svetlobo. »Na svidenje!« je za njo zaklical Cvetk0 in še dolgo gledal za zlato čebelico. 43. Maja je polna podjetnosti in veselja blodila s svetlimi očmi po širni pokrajini, ki se je razprostirala pod njo v vsej poletni lepoti. Srečavala je mnogo žuželk, ki so letele mimo nje in ji klicale vesele pozdrave. Le čebelam se je siprva umi kala s poti s strahom in z zadrego v srcu. Toda čebele se niso prav -nič zmenile zanjo. 44. Tedaj je nenadoma zagledala pod seboj sinje nebo, ki je sijalo v neizmerni globini. Silno se je prestrašila ob misli, da je poletela previsoko in se izgubila na nebesnem svodu. Kmalu pa je videla, da sc zrcalijo na robu tega spodnjega neba drevesa in z olajšanjem je spoznala, da leži pod njo velika, mirna vodna plan v jutranjem pokoju. /M; i. 45. Razposajeno se je spustila tik do gladine. * gledala je v vodnem zrcalu svoj lastni obraz, pP zovaila je, kako se jii bliskajo svetla krila kot čl ^ iskreče se steklo. Potem je ugotovila, da drži ge pravilno ob životu, kakor jo je bila učila sandra. Ničcmumo je ogledovala zlato barvo jega telesa v bistrem ogledalu vode.