VQS STROKOVNA REVIJA Gozdarski vRstnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI G ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 253 Andrej Dobre Gradnja gozdnih cest v Slovem)i v obdobju 1977---86 Forest road constmction in Slovenia in 1977-86 261 Iztok Mlekuž Hrastov! gozdovi na GoriŠkem Oak forests in Gonško 271 Janko Kalan O UQotavljanju irnistj ž·.•epl2 111 fluom v gozdu The establishing of sulphur and fluor im1ssions in Ule forest 27 4 Miha Marenče Gozd in pt1ce 281 Borut Bitenc Ugotavljanje vpliva gozdnih prometmc na gozdm prostor 283 Mitja Cimperšek Smrekove gozdove ogrožajo zalubmki 285 Zdenko Otrin Mobtlna luptlna linija 289 janez Pogačnik Nega gozdov -- naložba za prihodnost (Poročilo z 10. KWF pnredttve) 295 Stališča i.n odmevi 302 Iz tujega tiska 306 Mtlan Juvančič - doktor tehnišklh znanost! 306 ln memoriam Naslovna stran: Ivan M1kec: Pllca ... in gozd (barvm dwpoZJtiv) Gozdarski vestnik izdaja Zveza chuštev inženirjev in tehnikov g'ozdarstva in lesar- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrm- predsednik: MitJa C1m- peršek Hubert Dolinšek Aleksander Golob mag. Dušan jurc, Marko Kmecl. Iztok Koren' mag. BoštJan Košir, jure Marenče. Mira~ Orožim, mag. Dušan Rob1č , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. F'ranc Batič, dr. Dusan lvflmšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief 2ivan Veselič:, d1pl. mž gozd. Tehnična ureditev Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Zuo račun - Cur acc. ZDI'T GL SlovemJe Ljubljana, Erjavčeva 15 SOl O l -678-48407 Lemo 1zide JO šlev1lk 1 O 1ssues per year Letna indlvtdualna naročnina 5000 d1n za OZD in TOZD 60.000 dm za dijake m študente 2500 dm za mozemstvo 36 USD posamezna številka 2500 dm Ustanovitel]ici revije sta Zveza društev mže- nirJeV tn tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo· venije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpua izhajanje rev1je tud1 Raziskovalna skupnost Slovemje. Po mnenJU republiškega sekretanata za pro- svetoinkulturo(št.421-l /74 zdne 13.3. 1974) za GV ni treba plačat! temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti S ll 02 Ljubljana Oxf. : 383. 1: ( 497. 12) Gradnja gozdnih cest v Sloveniji v obdobju 1977-86 Andrej Dobre* Izvleček Dobre, A: Gradnja gozdmh cest v Sloveniji v obdobju 1977--86, Gozdarski vestnik št.6/l988. V slovenščini s povzetkom v angleščmi, cit. lit 7. Iz treh različnih virov smo za obdobje 1977---86 zbrali m med seboj primerjali podatke o obsegu gradenj gozdnih cest V desetletnem obdobju je b1lo v povprečJU zgraJenih 326 km gozdnih cest na leto. Od l. 1985 zbuJa skrb upad obsega gradenj. Zgrajene ceste v gozdu smo analizirali glede na sektor lastništva gozdov, delež produkti v- nih dolžin ter delež utrjemh vozišč . l. UVOD Vse bolj postaja očitno, da brez zadostnih in zanesljivih informacij ni mogoče uspešno ukrepati in skrbetl za nadaljnji razvoj v nobeni gospodarski ali družbeni dejavnosti. Tudi v gozdnem gradbeništvu, ki je ena izmed dejavnosti gozdarstva, ne moremo mimo teh spoznanj. Različne podatke o gozdnem gradbeništvu naj bi zbirali na različnih ravneh, jih selekcionirali m seveda tudi razčlenjevah . Podatke o gradnji gozdnih cest kot te- meljni dejavnosti gozdnega gradbeništva zbiramo na različnih ravneh in v različne namene, z njimi pa lahko: - ugotavljamo povečevanje odprtosti go- zdov, - spoznavamo intenzivnost poseganja v gozdni prostor z vsem1 posledicamC ocenjujemo učinkovitost gozdnega gradbeništva in - ovrednotimo obseg vlaganj v naše go- zdove. V tem sestavku želimo razčleniti podatke o obsegu gradenj cest v gozdovih Slovenije v zadnjem desetletnem obodbju, in sicer tiste, ki jih zbiramo na republiški ravni. * mag. A D., dipl. inž. gozd .. Inštltut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, YU Synopsis Dobre, A. : Forest road construclion in Slovenia 1n 1977--86. Gozdarski vestnik No. 6/1988. In Slo- vene with a summary in English. lit. quot. 7. Data on forest road construction extent for the penod from 1977-86 were taken from lhree diffe- rent sources and they were subsequently compa- red. In a ten year period, 326 km of :orest roads were built annualy on the average. Since 1985, the construction extenl has been in decrease to a degree worth concem The roads built in forests were analysed according to the fores"C ownership sector, the productive length share and the share of solidified roadways. 2. ZBIRANJE PODATKOV Na republiški ravni od posameznih gozd- nih gospodarstev ter drugih delmrnih o!ga- nizacij, ki tudi gospodarijo z gozdovi, zb1ra]o podatke o gozdnih cestah naslednje Ltstano- ve: l. Splošno združenje gozdarstva oz. Inšti- tut za gozdno in lesno gospodarstvo, 2. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, 3. Zavod SRS za statistiko. V bistvu gre za zbiranje podatkov o istem objektu (o gozdnih cestah), ki ga je mogoče kadarkoli dovolj natančno izmeriti, zato z v1dika zajemanja podatkov ne bi smelo biti nobenih težav. Dejansko pa ni ta:<.o. Vsaka izmed navedenih ustanov zbira podatke v različne namene, z različno oblikovanimi obrazci, zbiranje med seboj ni usklajeno ne časovno ne vsebinsko, končni podatki pa so med seboj le redko primerlj1vi. ':'ako delo je prav got::)Vo nesmotrna in spravlja v slabo voljo tiste, ki osnovne podatke pošiljajo. Kar pa je najslabše - zbrani podatki so nezane- sljivi ali celo zavajajo. Na kratko bomo predstavili značilnosti zbiranja podatkov v posameznih ustanovah. 2. 1. Podatki Splošnega združenja gozdarstva oz. Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V anketi Stanje mehamzacije v izkorišča­ nju gozdov v SRS, ki jo je od leta 1964 dalje vsaki dve leti izvedlo Splošno združenje gozdarstva (SZG), podatke pa Je obdelal m objavil inž. C. Remic, so leta 1970 prvič zajeti tudi podatki o cestnem omrežju v gozdovih Slovem]e. V posebni tabel! v ob- javljeni publikaciji so prikazane skupne dol- žine gozdnih in javnih cest (rn?:členjene na utrjene in neutrjene ter produktivne in spoj- ne), površme vseh gozdov po posameznih gozdnogospodarskih območjih in izraču­ nane ustrezne gostote cest. Podobni podatki so bih objav]Jem tudi za leto 1974. Od leta 1976 dalje pa so prikazane le novozgrajene ceste v zadnjih dveh letih ter izračunane gostote cest v gospodarskih gozdoVIh. L. 1985 je zbiranje ter obdelavo podatkov prevzel Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo (IGLG) ter ju dopolnil ta ko, da so osnovn1 podatki obdelani za vsako leto po- sebej in prikazani ločeno po sektorJih lastm- štva. Osnovn~ namen zbiranja podatkov je kon- tmuirano ugotavlJanJe povečevanja odprtosti naših gozdov - tako po sektorju lastništva kot po kakovosti cest. Ker je cilj zbiranja podatkov jasno opredeljen, anketa pa je opremljena tudi z natančnimi navodili, lahko sodimo, da tako zbrani podatki še najbolj ustrezajo dejanskemu stanju. 2.2. Podatki Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije Od l. 1976 dalje se tudt pri SlS za gozdar- stvo Slovenije zbira)o podatki o gozdn1h cestah, in sicer vsako leto posebej. V anketi so zajeti naslednJi podatki : - letru obseg gradenj gozdnth cest, raz- členjenih na utrjene in neutrjene, novograd- nje in rekonstrukcije ter po sektorju lastni- štva. -- vložena sredstva za gradnJO, razčlenjena po virih financiranja. V anketah od 1. 1985 dalje so zgraJene ceste razdeljene na produktivne in spojne. Namen zbiranja podatkov o gozdnih pro- metnicah pri STS za gozdarstvo Slovenije je ugotavljanje uresničevanja letnih m srednJe- ročnih planov tako po obsegu zgrajenih cest kot tudi po virih njihovega financiranja. Ker do zdaj pojem »rekonstrukcija gozdnih cest(( ni bil jasno opredeljen, tudi ni mogoče dopnsko računati, kako se je povečala od· prtost gozdov. To pomanjkljivost je treba odpraviti 2.3. Podatki Zavoda SRS za statistiko Zavod SRS za statistiko je v zbiranje vseh mogočih podatkov l. 1961 vključil tudi po- datke o gozdnih cestah. Sprva so objavljeni podatki navajali skupno dolžino gozdnih cest in celo število cest. Ceste so b1le razdeljene na trde (s podlago :in brez) in mehke. Od 1 1975 naprej so zajeli tudi tiste javne ceste, ki potekajo skozi gozd, vse ceste pa so razčleniti še na produktivne, neproduktivne in spojne. Tedaj je bil uve- den tudi nov pojem- neproduktivna cesta, la ga pri nas ne uporabljamo, saj zanj ni nobene potrebe. Vendar je ta pojem še do danes ostat v zveznem obrazcu ~UM-61 in v zbtranje podatkov o cestah samo vnaša zmedo. L. 1978 so bile prvič ločene ceste v družbenih in zasebnih gozdovih, za obdo- bje 1981-84 pa so objavili le ~odatke za ceste v družbenih gozdovih. Čas·::wno je b1lo zbn:anje podatkov o cestah različno urejeno. V obdobju 1961-73 so popisovali vsako leto, nato do 1. 1983 vsaki dve leti, potem pa spet vsako leto. Ker je namen zbiranja podatkov le njihovo sprotno spremljanje, podatkov pa niti ne p.::everjajo niti ne analiztrajo, prihaja do velikih odstopanj od dejanskega stanja. Pri pnmerjan)u statističnih podatkov o dol- žini produktivnih cest l. 1985 s podatki IGLG srno pn nekaterih gozdnih gospodarstvih ugotovili celo razltke od -67,5% do + 54,8%. Razumlji•Jo, da takšni podatki ne le niso dovolj uporabm, ampak stanje prikazujejo popolnoma napačno. 3. OBSEG GRADENJ CEST V OBDOBJU 1977-86 3. l. Gradnja gozdnih cest Pri ugotavljanju obsega zgrajenih cest (gozdnih in negozdnih) smo upoštevali po- datke SZG (lit. 2) oziroma IGLG (lit. 1). Iz navedenih podatkov Je razvidno, da je bilo v obdobju 1977-86 v SloveniJi zgrajenih 3.264 km gozdmh cest. Kakšna je bila dina- mika gradenj v tem desetletnem obdobju, nam lepo ponazarja laivulja na graflkonu št. l, na katerem je prikazan obseg gradenj gozdnih cest po posameznih letih. Pri tem je treba pojasniti, da imamo osnovne po- datke za dvoletna obdobja, pomagali pa smo si s podatki zbranimi pri SlS in izraču­ nali stanje za vsako leto posebej. Iz poteka krivulje na grafikonu lahko pov- zamemo naslednje: - za obdobje 1970-80 je značilen nizek letni obseg gradenj (ok 270 km); - po l. 1980 se obseg gradenj močno poveča in že l. 1982 so zgradili skupaj 411 km cest, česar slovensko gozdarstvo prej ni še nikoli doseglo, zelo malo pa je tudi verjetno, da bi se kaj takega zgodilo v bližnji prihodnosti; - zelo visok letni obseg gradenj traja le tri leta (1982.-84); - po l. 1984 se laivulja na leto zgrajenih gozdnih cest močno upogne navzdol (v l. 1986 je bilo zgrajenih le 254 km gozdnih cest, še slabše pa so po podatkih SlS napo- vedi za l. 1987, in sicer le 206 km). · Vzrok za skrb vzbujajoče upadanje gra- denj gozdnih cest v zadnjih nekaj letih je lahko naglo zmanjševanje akwnulacijske sposobnosti celotnega gozdarstva v Sloveni- ji. Po sedanjih predvidevanjih lahko priča­ kujemo, da se v naslednjih nekaj letih stanje ne bo tako hitro izboljšalo, kar bo prav gotovo imelo neugodne posledice za gospo- darjenje z gozdovi, zlasti če pomislimo, da obvladovanje pojava umiranja gozdov za- hteva gosto prometno omrežje. Naj na kratko pojasnimo razmeroma ob- sežne gradnje cest v l. 1982-84, ko smo v Sloveniji vsako leto zgradili pribl. 400 km gozdnih cest. Vzrokov za to je verjetno več, najpomembnejši dejavnik pa so vsekakor precejšnja dodatna sredstva, ki so jih porab- niki lesa združevali za gradnjo gozdnih cest. To dobro ponazorijo podatki na grafikonu 2, na katerem so prikazani viri financiranja gradenj, in sicer v deležih (%) vrednosti blagovne proizvodnje lesa. Povedati je tre- ba, da je bil za srednjeročno obdobje 1981- 85 sklenjen samoupravni sporazum med gozdarstvom in porabniki lesa, ki je določal, da porabniki lesa namensko prispevajo še 1,5% vrednosti nabavljenega lesa za grad- njo gozdnih cest - poleg l %, določenega z zakonom o gozdovih. Povečanje sredstev je naglo povečalo obseg gradenj, kar dokazuje tudi potek krivulje ria grafikonu l. Po l. 1985 se bistveno spremenijo razmere financiranja gradenj gozdnih cest. V novem zakonu o gozdovih (1985) ni več določbe o prispeva- nju l % sredstev porabnikov lesa, konec istega leta pa preneha tudi veljavnost spora- zuma. Zaradi sprememb pri financiranju zelo hitro upade tudi letni obseg gradenj. Iz podatkov na grafikonu 2 je tudi razvid- no, da se ostali viri fmanciranja poleg sred- stev gozdnih gospodarstev - krediti bank, sredstva SlS za gozdarstvo in druga sredstva - v zadnjem desetletnem obdobju z manj- šimi nihanji nenehno zmanjšujejo. Grafikon l : Obseg gradenj gozdnih cest v obdobju 1977-86 km ~oo 350 306 300 250 254 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 leto 5,0 4,0 3,0 2,0 -- porabniki lesa ---- GG --krediti bank - - · - druga sredstva ··········srs ....... / '· ...... ...,/ / / / 1 1 1 1 //\ / '\ / / 1 1 \ \. \ \ ' / ' / ' / ' / "/ 1 ,o / ..... ...... .... . .................. .... '-~~ 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 leto Grafikon 2: Delež vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, vložen v gradnjo gozdnih cest 3.2. Gradnja negozdnlh cest Podatke o novih dolžinah negozdnih cest v obdobju 1977-86 smo zbrali iz istih virov kot pri gozdnih cestah. V desetih letih se je dolžina negozdnih cest povečala za 227, l km, vendar po posameznih letih zelo neena- komerno (po posameznih dvoletnih obdo- bjih se je povečevala za 16-120 km). Največ novih cest je bilo v prvi, najmanj pa v drugi polovici desetletja, torej ravno obratno kot pri gozdnih cestah. Domnevamo, da pri podatkih o negozdnih cestah ne gre toliko za novozgrajene ceste kot pa za način obravnave že obstoječih ali delno obnovUe- nih cest. 3.3. Primerjava obsega gradenj s podatki SlS za gozdarstvo Slovenije Kadar je na razpolago več podatkov o isti stvari. je smotrno, da jih med seboj primer- jamo. V našem primeru smo primerjali po- datke, ki srno jih obravnavali v prejšnjem poglavju, s podatki SlS, saj gre v obeh primerih za dolžino gozdnih cest, zgrajeno v istem obdobju. Primerjava takoj pokaže, da so dolžine po podatkih srs vsako leto za· 8,0% do 22,9% večje oziroma da je bilo v obdobju l977-86 v povprečju za 14,8% več zgrajemh gozdnih cest. Ko smo iskali vzroke za razlike med podatki, smo ugotovili na- slednje podatki SZG zajemajo le novozgra- jene ce.ste (novogradnje), medtem ko so v podatkih SlS vštete tudi rekonstrukcije . Ker pa pojem »rekonstrukcija« ni bil jasno opre- deljen, so si ga posamezna gozdna gospo- darstva zelo različno razlagala, saj je neka- terim pomenil rekonstrukcijo slabe poti (celo vlake) v cesto, torej novo dolžino ceste pri odpiranju gozda, nekaterim pa samo izboljšanje že zgrajene ceste. Prav različno opredeljevanje pojma »rekonstrukcija« je vzrok za razhajanje med podatki. Zaradi različnega obravnavanja novih dol- žin gozdnih cest podatkov SlS ni mogoče uporabljati kot kazalec obsega gradenj gozdnih cest v Sloveniji ali jth upoštevati pri računanju povečevanja gostote cest v naših gozdovih, saj so ti podatki prib l. za 15% višji od dejanskih. 3.4. Primerjava obsega gradenj s podatki statistike Podatke o obsegu gradenj cest smo pri- merjali tudi s podatki, ki jih zbira in objavlja Zavod SRS za statistiko. Primerjava med podatki obeh virov je zelo otežena iz nasled- njih vzrckov: -· Podatki so časovno neusklajeni. Obe ustanovi (SZG in Zavod za statistiko) sta za obdobje 1973-84 zbirali podatke vsaki dve Jell, toda žal z enoletnim zamikom, tako da podatki za posamezna dvoletna obdobja dejansko niso primerljivi. - Podatki ne vsebujejo enakih prvin. Sta- tistika do l. 1985 prikazuje samo skupne dolžine vseh gozdnih cest, ne pa novozgra- jenih dolžin v posameznem obdobju. Za obdobJe 1981-84 so navedene le dolžine cest (gozdnih in javnih) v družbenih, ne pa vseh gozdovih, podatki SZG do l. 1985 pa niso razdeljeni po sektorju lastništva. Primerjava podatkov pokaže, da statistika za desetletno obdobje 1977-86 pri gozdnih cestah prikazuje za 583 km ali 17,9% več cest, popolnoma nestvarni pa so podatki o negozdnih (javnih) cestah, saj naj bi bile npr. l. 1986 javne ceste za 168 km, javne produktivne ceste pa kar za 1172 km krajše kot pred desetimi leti. O nezanesljivosti podatkov priča tudi ugotovitev, da se je po podatkih statistike v dveh letih dolžina goz- dnih cest samo v družbenih gozdovih pove- čala za 1.295 km- po podatkih SlS pa le za 579 km. Če pri tem upoštevamo še, da so podatki srs za pribl. 15% previsoki, potem so podatki statistike za navedeno obdobje kar za 163% višji od dejanskih 4. GRADNJE CEST IN LASTNIŠTVO GOZDOV Ker podatke o osnovnih gozdnih fondih (površine gozdov, lesna zaloga, prirastek itd.) pogosto prikazujemo po sektorjih lastni- štva, je smiselno, da tudi odprtost teh gozdov obravnavamo ločeno. Gradnje cest v dru- žbenih in zasebnih gozdovih lahko sprem- ljamo le s podatki SlS, podatki SZG oz. IGLG pa so razdeljeni po sektorjih lastništva šele od l. 1985 dalje. Domnevali smo, da je pri rekonstrukcijah delež novozgrajenih dolžin cest v zasebnih in družbenih gozdovih enak, zato smo podatke SlS znižali za ustrezen odstotek (8,0-22,9 %) in izračunali dejanski obseg gradenj gozdnih cest v posameznem letu v obdobju 1977-86. V tem obdobju je bilo zgrajenih v družbenih gozdovih 1566 km gozdnih cest (ali 48, O % vseh gozdnih cest), v zasebnih gozdovih pa 1698 km (52%). Delež zgrajenih cest je bil v posame- znih letih različen in se je pri družbenih gozdovih giba! od 43,9% do 53,4 %, pri zasebnih gozdovih pa od 46,6% do 56,1 %; v povprečju je bilo v desetih letih v zasebnih gozdovih zgrajenih 132 krn ali za 11.0% več gozdnih cest kot v družbenih. Ta podatek nas lahko zavede, če ne upoštevamo še drugih meril, in sicer pov"Tšine gozdov. · Pravo podobo o gradnji cest glede na lastni- štvo gozdov dobimo šele tedaj, če dolžino grajenih cest preračunamo na en:)to gozdne oovršine in dobimo naslednje vrednosti : v desetih letih je bilo v družbenih gozdovih zgrajenih 4,67 m cest na hektar, v zasebnih pa le 2,68 miha ali za 42,6 o/o manj. Navedena ugotovitev je toliko bolj skrb vzbujajoča, ker so tudi sicer zasebni gozdovi mnogo manj odprti kot družbeni (l. l986 je bila gostota cest v družbenih gozdovih 18,5 miha, v zasebnih le 12,4 miha). Torej kljub večjemu obsegu gradenj odprtost v zasebnih gozdo- vih relativno zaostaja za družbenimi gozdovi. Za obdobje 1982-86 smo podrobneje proučili intenzivnost gradenj gozdnih cest po gozdnih gospodarstvih, in sicer poveča­ nje gostot cest glede na sektor lastmštva. Ugotovitve so prav zanimive m nazorno kažejo prizadevanja in finančne možnosti posameznih GG v Sloveniji za hitrejše odpi- ranje svojih gozdov. Iz grafikona 3lahko razberemo naslednje: -V obdobju 1982---86 so pri posameznem GG zgradili od O, 16 m do 3, 55 m gozdnih cest na hektar lesnoproizvodnih ;Jozdov. - Porazdelitev GG je podobna normalni porazdelitvi z najmanjšo intenzivnostjo pri GG Murska Sobota (0,16 miha) in največjo pri GG Bled (3, 55 miha), naj ve·:: gozdnih gospodan:tev pa je razvrščenih okrog pov- prečne vrednosti 1,88 miha. JrJenzivnost gradenj gozdnih cest je v družbenih gozdo- vih drugačna kot pri gradnji v vseh gozdo- vih, razpon med GG je še večji (Murska Sobota 0,45 miha, Celje 4,81 miha), večina GG ni razvrščenih o1aog povprečja 2,62 miha. - V zasebnih gozdovih je bila intenzivnost gradnje v povprečju znatno nižja (1,49 miha), v primerjavi z gradnjo v družbenih gozdovih celo za 43 1 %. Zelo nizek je obseg gradenj v GG Murska Sobota in Brežice (0,04 miha in 0,32 miha), največji pa v GG Bled (3,34 miha). Več kot v družbenih gozdovih so gradili le v GG Postojna. ?.R7 GG a) v vseh gozdovih r---- .Kr Ma Po Se Nin Ha MS 1 Br To Lj Ce SG Ko Bl b) v družbenih gozdov ih ....--- ....--- Se Na Po Nm Ma Bl IKSl Br To Lj Kr Ko se !Cel c) v zasebnih g ozdor.ih r---- To Se Lj t:i"Sl Nm Na SG Br 1 ~1a Ce Kr Po Ko Bl o 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 rnVha Powča nje gastcte cest Graftkon 3: Intenzivnost gradenj gozdnih cest po GG (1982-86) S. DELEŽ PRODUKTTVNIH DOLžiN ZGRAJENlli CEST Ceste delimo na produktivne in spojne (pravilneje na produktivne in spoj ne dolžine cest) zato, da lahko ugotavljamo le tiste dolžine cest, ki prispevajo k odpiranju go- zdov, torej produktivne dolžine: V podatkih o cestah, ki so jih zbrali pri SZG tako delijo ceste že od vsega začetka, v podatkih srs šele od l. 1986. V podatkih statistike pa od l. 1978. Iz podatkov SZG lahko ugotovimo, da je v obdobju 1977 -B6 delež produktivnih dolžin novozgrajenih gozdnih cest konstantno na- raščal. in sicer od 84,6% do 95,6% ·-deset- letno povprečje znaša 91,2 %. Te ugotovitve ne presenečajo, saj je osnovno prometno omrežje pri nas že zgrajeno, s tem je omo- gočen tudi dostop do gozdov, pri zgoščeva­ nju omrežja pa večino cest gradimo v sa- mem gozdu. Predvidevamo, da se bo v prihodnje delež produktivnih dolžin ustalil pri pribl. 95 %. ~ nimamo ustreznih podatkov za celotno desetletno obdobje, v zadnjih dveh letih (1985-86) nismo ugotovilili nobenih razlik v deležu produktivnosti dolžin gozdnih cest glede na sektor lastništva. Precej drugače pa je pri negozdnih cestah - tu delež po posameznih letih močno niha in sicer od 68,0% celo do 36,2 %. V desetletnem pov- prečju delež znaša samo 58,4 %, kar potrjuje prejšnje spoznanje, da je odpiranje gozda pri negozdnih cestah le drugotnega pome- na. Če upoštevamo zgornje ugotovitve mo- ramo pri računanju povečanja gostote cest v naših gozdovih za obdobje 1977-B6 od vseh zgrajenih gozdnih cest (3.264 lan) od- šteti dolžino spoj nih cest (286, 2 lan), pri negozdnih cestah pa moramo od 227, l krn odšteti 94,5 km spojnih dolžin, kar je 41,6% vseh novih dolžin negozdnih cest. Po takem izračunu in ob upoštevanju površine gozdov spoznamo. da se je v obdobju 1977-86 gostota cest v lesnoproizvodnih gozdov1b povečala za 3,21 rn!hJ., m sicer gostota gozdnih cest za 3,07 miha, (95,7% poveča­ nja), negozdnih pa le O, l4 miha (4,3 %). 6. DELEŽ UTRJENIH VOZIŠČ NOVOZGRA]ENIH CEST Uporabnost ceste je odvisna od utrjenosti oz. neutrjenosti vozišča. Ceste z utrjenim voziščem so prav1loma uporabne v vseh vremenskih razmerah, pri zadostni ureditv1 tudi za težki promet, medtem ko za ne- ub:jene ceste to ne velja. Prav iz navedenih razlogov je zelo koristno že v zbiranje osnov- nih podatkov vključiti tud1 podatke o utrje- nosti vozišča (to je v podatkih SZG storjeno že od vsega začetka). V obdobju 1977-86 se je delež gozdnih cest z utrjenim voziščem stalno povečeval (z izjemo l. 1979-80), in sicer od 80,8 do 90.4 %. V desetletnem obdobju je delež v povprečju znašal 83, l %. Nismo pa ugotovili .nobene razlike v deležu utrjenih cest glede na lastništvo gozdov. Povečevanje deleža cest z utrjenim voziščem je povsem razum- ljivo, saj je gradnja kakovostnejših cest po- trebna iz več razlogov (čedalje večja upo- raba težkih vozil, sprotni celoletni prevoz lesa, zahteve po zniževanJu stroškov prevoza lesa itd.). Pri negozdmh cestah je delež utrjenih cest po posameznih letih močno mhal (od 14,3% do 100%), kar kaže na lo, da podatki o novih dolžinah negozdnih cest ne zajemaJo samo novogradnje, ampak vključujejo pred- vsem nekdanje krajevne ceste. V desetlet- nem obdobju je bil delež utrjenih ne gozdnih cest le 66,0 %, kar je v primerjavi z gozdnimi zelo malo. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja razlika v kakovosti vozišča med produktivnimi in spojnimi cestami. Podatki za desetletno ob- dobje kažejo, da je pri gozdnih cestah utrjenih 85,8% produktivnih in le 60% spoj- nih, pri negozdnih cestah pa je utrjenlh 56% produktivnih in 78,8% spoj nih cest. Ugotovi- tve samo potrjujejo današnje razmere pri odpiranju gozdov- gozdnih spojnih cest ne gradijo predvsem zato, da bi povezali gozd z javnim prometnim omrežjem, te ceste so malo obremenjene, zato so lahko neutrjene, glede na odpiranje gozda pa niso produktiv- ne. 7. SKLEP Gradnja gozdmh prometmc zahteva pre- cejšnja denarna sredstva vsake gozdnogo- spodarske organizacije, hkrati pa je edim način za smotrno obvladovanje gozdnega prostora, kar je pogoj za uspešno gospodar- jenje z gozdom_ O obsegu gradenj pa tudt o slm.škllt, ki pri lew ltC:LSLajajo, je treba vod1ti ustrezno in zanesljivo evidenco na več ravneh. Vsako zbiranje podatkov pa se mora opirati na jasno zastavljene cilje, treba je vedeti v kakšne namene bomo podatke uporabil!. ~ele pri naprej op:edel]enem smotru lahko pozneje izberemo naJustrez- neJŠi način zbiranja podatkov ter njihovo vsebino. Gotovo bi bilo najbolj smotrno, da bi vse podatke o gozdnih prometnicah za uporabo na repubJiški ravni zbirah le pn eni ustanovi, kJer bi razni interesenti dobili zaželene podatke. Če kaj takega zaenkrc.t še ni mo- goče, bi b1lo dobro med republiškimi usta- novami uskladlti prvine zbiranja osnovmh podatkov, tako da bi bili med seboj primer- ljivi in tudi praktično uporabm 8. POVZETEK V Slovemjt na republiški ravni zbtraio podatke o gozdnih prometnicah pri Inštitutu za gozdno m lesno gospodarstvo (do l. 1984 pn Splošnem zdru- ženju gozdarstva), pn Samoupravm mteresm skup- nosti za gozdarstvo S1ovemje ter pn Zavodu SRS za statistiko. Ker med ustanov podatke o novozgrajenih cestah, ki jih gozdarstvo uporablJa pn svoji dejavnostJ. V tem času je bilo zgrajenih 3.264 km gozdnih in 227 km negozdnih cest. s čimer se je gostota produktiv11ih cest v lesnoprol- zvodmh gozdovih povečaJa za 3,21 mha (v družbe- nth gozdovih 4,67 m/ha, v zasebnih 12 2,68 miha). Obseg gradenj je bil v posamezmh letih zelo različen (od 254 km do 411 km) Zaradi spre- membe načina financiranJa (po l. 1985) se zdaj obseg gradenj cesl zelo hitro znižuje. V obravna- vanem obodbju je delež produktivni:I dolžm goz- dnih cest enakomerno nnraščal (od 84,6% do 95,6 %), naraščal pa je tudt delež cest z ut-rjen..im vozlŠčem (od 80,8% do 90,4 %) kar kaže na vedno več)o zahtevnost pn gradnji. 259 FOREST ROAD CONSTRUCTJON IN SLOVENIA IN 1977--86 Summary Within the scope of the republic, the data concerning forest commwucations can be obtai- ned at the Inst1tute for Forest and Wood Economy (until 1984 General Forestry Assoc1ation) at t.~e Self-managing Community of Interest for the Fore- stry of Slovenia and at the SRS Institute for Stati- stics. Data gathered can hardly be compared due to the fact that some information gathering ele- ments from different institutes have not been brought in line with each other. All data on newly built roads, which might be helpiul in forestry work, were analysed for the period from 1977- 1986. In this period, 3.264 km of forest roads and 227 km of non-forest roads were built, which resulted into productive road density increase in wood producing forests by 3.21 miha (in socially owned forests by 4.67 miha, in private ones only by 2.68 miha). The extent of the construction according to individual years differed greatly (from 254 km to 411 km). The forest road construct- ion extent has been decreasing rapidly alter 1985 due to a changed financing system. In the period discussed above, the share of forest road product- ive lengths has constantly been increasing from 84.6% to 95.6 %, at the same time, the share of OBVESTILO roads with a solidified roadway mcreased, too (from 80.8% to 90.4 %), which indicates that forest road construction becomes a mor-:~ and more exacting piece of work. 9. VIRI l. KOŠIR, B., DOBRE, A., MEDVED. M., UDE, J, 1988. Stanje mehanizaciJe ter storilnost in izkori- ščanje delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. Ljubljana, BF, lGLG, Strokovna m znanstvena dela 97. 2. REMIC, C., 1971. ... 1985. StanJe mehanizacije v izkoriščanju gozdov SRS koncem leta 1970, ... 1984. Ljubljana, BF, IGLG, Strokovna in znanstvena dela. 3. TROST, ]. 1985. Poročilo o t.:.resničevanju samoupravnega sporazwna o temeljih plana srs za gozdarstvo SRS za obdobje 1981--BS. Gozdarski vestnik, LJublJana, 43, 6, str. 225-238 4. 1987. Poročilo o uresmčevanju samouprav- nega sporazuma o temeljih plana SISza gozdarstvo SRS za obdobje 1986-90. Gozdarski \'estnik, Ljub- ljana, 45, 7 --B, str. 313--360. 5. 1964... 1986. Letni pregled gozdarstva 1961,.. 1985. Zavod SRS za statistike, Ljubljana. 6. 1979. Uputstva za pop1s šumskog fonda 1979. godine. Beograd, Savezni zavod za statistilcu. 7. 1986. Uputstva za statistiku šwnarstva. Beo- grad, Savezni zavod za statistiko. Biotehniška fakulteta - vtozd za gozdarstvo želi v bodoče še močneje okrepiti mednarodno sodelovanje in po tej poti pospeševati razvoj gozdarstva. Predvidena je izdelava obsežnejšega programa zamenjave in obiskov strokovnjakov iz različnih dežel. V letošnjem letu se je za začetek povabllu odzval medna-rodno priznani gozdar 260 dr. Georg SPERBER iz ZRN (Bavarska) s predavanjem Izziv gozdarjem: Varstvo narave v gospodarskih gozdovih (Herausforderung an den Forstmann heute: Naturschutz Bewirtschaftete Walder) Predavanje bo 4. oktobra 1988 ob 16. uri v veliki predavalnici SVV - Jamnikarjeva 101. Predavanje bo v nemščini s prevajanjem. Kot je iz naslova razvidpo gre za izziv gozdarski stroki, ki jo že jutri čakajo mnogo odgovornejše naloge kot si to zamišljamo pri trenutni okorelosti. Dr. Sperber ni le priznan znanstveni delavec, hkrati je priznan praktik in organizator, ki uspešno povezuje vse troje z lastEim delom v gozdu. Priporočamo, da se predavanja v čim večjem številu udeležite in vas prisrčno vabimo k sodelovanju. Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo Oxf. : 187:226: ( 497.12 Goriško) HRASTOVI GOZDOVI NA GORIŠI{EM Iztok Mlekuž* Izvleček Mlekuž, I.: Hrastovi gozdov! na Goriškem. Go- zdarski vestmk, šr. 6/1988. V slovenščmi s povzet· kom v angleščim, cit. lit. 17. Prispevek obravnava razširjenost, kakovost, se- stoJnO zasnovo in naravno obnovo ohranjenih hra- stovih gozdov na Goriškem ter nakazuje smernice za gospodarjenje v prihodnje. Zaradi agresivnega šJrjenja robinije, panjevskega gospodarjenja in steljarjenja se je površina hrastovih gozdov močno skrčila, hkrati pa se je poslabšala tudi njihova kakovost m sestojna zasnova. Velika ovira za boljše gospodarjenje so zasebna lastnina gozdov, razdrobljenost gozdne posesti in specifične za- hteve lastnikov gozdov. l. UVOD Hrastovi gozdovi na nizkem flišnem griče­ vju spodnje Vipavske doline v Gozdnogo- spodarski enot1 Gorica so danes le skromen ostanek nekdaj v teh krajih splošno razširje- nega gozdnega rastja. Zgodnja poselitev in mtenzivna kmetijska izraba tal v vseh zgodo .. vinskih obdobjih sta gozdove izrinila na slabše in za kmetijstvo manj pnmerne lege. Z zemljiško odvezo je prešla večina gozdov v zasebne roke; način kmetovanja in drob- nolastniške razmere so pogojevale svoje- vrstno gospodarjenje z gozdovi, katerega glavne značilnosti so bile panjevsko gospo- darjenje za zadovoljevanje domačih potreb lastnikov po drveh in vinogradniškem kolju, steljarjenje in paša. Robinija, ki jo na Gori- škem viri prvič omenjajo pred sto leti (goz- dnogospodarski načrt za Panovec, 1879- 1888), je bila kot nalašč za takratne potrebe; kmetje so jo s sajenjem močno pospeševali in hitro razširili po Goriškem in Vipavskem. Hrastovi gozdovi so se v kolikor toliko na- ravni zgradbi in obliki ohranili le v manjših skupinah, šopih in gnezdih, na napetih, spranih pobočjih in hrbtih gričevJa ter pone- kod v zamočvirjenih dolinah - povsod dru- * l. M .. , dipl. mž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin, 13runov drevored 13, Tolmin. YU Synopsis Mlekuž, 1: Oak forests in Goriško. Gozdarski vestnik, No. 6/1988. In Slovene with a summary in English. lit. CfllOt !7 The article dea1s with the distributi::m, the qua- lity, the forest stand conception and the natural regeneration of the preserved oak forests in Goriško and it g1ves general direct1ons for the managing m the furure. Due to the aggressive spreadmg "Jf false acac1a, the stump managing and litter gathering, the forest area diminished to a great extent as well as the forest quality and the forest stand conception deteriorated at the same time. The private property of forests with a great number of forest plot owners and their specific demands represent a great obstacle for a better managi.ng. god je prevladala robinija. V območnem gozdnogospodarskem na- črtu za obdobje 1981-1990 so za Dhran]ene listnate gozdove gričevij - v ta območni gospodarski razred pa sodijo tudi hrastovi gozdovi v GGE Gorica - postavljeni zelo zahtevni cilji in smernice. Da bi preverili smiselnost in dejanske možnosti za dosega- nje zastavljenih ciljev, smo ob običajnih urejevalnih delih v enoti podrobneje razčle­ nili stanje hrastovih gozdov, da bi čim bolj objektivno ugotovili : - površino, lesno zalogo in tekoči prira- stek, - kakovost i.n vrednostni prirastek - sestojno zasnovo in negovanost - stanje naravne obnove izsledke analize smo uporabili pri določa­ nju ciljev in ulaepov za hrastove gozdove v gozdnogospodarskem načrtu za GGE Go- rica. 2. IVIETODA DELA l. Na aeroposnetkih cikličnih snemanj 1z 1. 1975 in 1981 v merilu l : 13 000 in 1 : 17 500 smo izločili vse ohranjene hrastove gozdove v enoti; po dodatnem preverjanju na terenu smo izdelali sestojno karto l : 10 000 (HOČE­ VAR 6. 7, 8). 2. Z dvofaznim vzorčenjem (sistematični izbor možnih ploskev v prvi fazi in slučajnos­ tni izbor dejanskih ploskev v drugi fazi) smo določili 34 ploskev kvadratne oblike veliko- sti 500m2. Na vsaki ploskvi smo vsem dreve- som izmerili prsni premer in ocenili njihovo kakovost (KOTAR 12) ter gojitvene vlogo po klasifikaciji IUFRO: drevesom, ki so bila najbližje sredini ploskve, smo izmerili višino in ugotovili debelinski prirastek. Na 2m široki progi v smeri S-] smo ugotovili število mladic po drevesnih vrstah, starostih in višinskih razredih. Vse ploskve smo fitoce- nološko popisali. 3. Zbrano gradivo smo obdelali ločeno po rastiščih. 3. EKOLOŠKE RAZMERE Nizko goriško gričevje gradi eocenski fliš z različnimi deleži skrilavca, laporja in peš- čenjaka. Ravnine ob Soči in Vipavi ter njunih pritokih so pokrite s terasnimi used- linami in nanosi z bližnjega gričevja . Tera- sne usedline ob Soči gradi alpski prod, pokrit s flišnim drobirjem, drobnim peskom in blatom, medtem ko so nanosi ob Vipavi in njenih pritokih glinene in ilovnate napla- vme iz bližnje flišnate okolice. Ob vodotokih, po dolinah in na izravqa- nem, rahlo valovitem svetu so razvita ogle- jena in psevdooglejena rjava Ilc., v gričevju pa r]ava tla na nekarbonatnem flišu in kisla. rjava tla na peščenem flišu. Goriška ima toplo, dokaj humidno subme- diteranska podnebje z vročimi poletji in milimi zimami. Bližina visoke plc.note Trnov- skega gozda in Julijskih Alp ugodno vpliva na količino in letno razporeditev padavin: za poletje je sicer značilno krajše sušno obdobje, običajno pa je v vegetacijski dobi dovolj moče. Gozdne združbe Na oglejenih in psevdooglejenih tleh je razvita združba primorskega gozda belega gabra s pirenejskim ptičjim mlekom (Orni- thogalo pyrenaici - Carpinetum Marinček, Po1dini, Zupančič 1983). Napeta, valovita pobočja gričevia porašča gozd gradna in senčnega šaša (Carici umbrosae- Querce- tum petraeae Poldini 1982 var. geogr. Sesle- ria autumnalis), na najbolj sušnih in izpostav- ljenih legah ·pa najdemo gozd gradna in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae Poldini). Zamočvirjene potočne doline porašča jelševje (Alnetum glutinosae, Br.-Bl. etrx. 1943). Sli.k.a l: Skromen ostanek hrastovih gozdov na rastišču Ornithogalo pyrenaic1 - Carpinetum (Morelovo, oddelek 64) Foto I. Mlekuž 4. STANJE OHRANJEN1H HRASTOVIH GOZDOV Kot je omenjeno že v uvodu, so hrastovi gozdovi danes le skromni ostanki prvotnega gozdnega rastišča na Goriškem. Ohranjeni so na grebenih in pobočjih gričevja ter ponekod v globelih in štrokih dolinah, pov- sod pa se močno prepletajo z robinijevimi panjev ci. Večinoma so panjevskega porekla z redkimi posameznimi semenci. Njihova naravna zgradba je zaradi steljarjenja, pa- njevskega načina gospodarjenja in v prete- klosti tudi gozdne paše spremenjena. Skupna površina hrastovih gozdov v GGE Gorica znaša le 423 ha. Razčleniti smo jih ločeno po rastiščih. A. Hrastovi gozdovi na rastišču Omithogalo pyrenaici - Carpinetum l. Razširjenost in opis sestojev Ti gozdovi poraščajo vlažne, pogosto za- močvirjene doline ob vodotokih in nizek gričevnat ali izravnan svet, ki se le malo qviga nad obrečne ravnine. Za to rastišče so značilna težka, zbita in hladna oglejena ali psevdooglejena tla. Drevesni oziroma zgornji sloj tvorita dob in graden, v spod- njem in grmovnem sloju pa prevladuje beli gaber; pogosto se v tem sloju pojavljata tudi robinija in črna jeiša (slednja zlasti ob poto- kih). Ponekod - čeprav zelo red.1 STMOST LET VIS.INII 1>1 STAROST LET "~~ ne, vse ostalo pa je prostorninski les. O vrednostnem prirastku ne kaže izgubljati besed, saj znaša delež hlodovine v skupnem tekočem prirastku pičb 2 %. 3. Sestojna zasnova in negovanost O sestojni zasnovi v panjevcu načelno ne moremo govoriti, pač pa smo skušali ugoto- viti število m lesno maso boljših dreves (semencev). Na hektar je v povprečju le 7 takšnih dreves ali 5% skupne lesne mase. 4. Naravna obnova Hrastavega mladja v teh gozdovih ni. Vzroki za to so slabo rastišče, panjevsko gospodarjenje in steljarjenje. S. MEDSEBOJNA PRIMERJAVA HRASTOVIH GOZDOV NA VSEH TREH RASTI~ ČIH Površine posameznih rastišč hrastovih go- zdov ni.smo posebej ugotavljali, ker je za to potrebno fitocenološko kartiranje, pač pa smo ugotovili njihov delež v ohranjenih hrastovih gozdovih, in sicer: Ornithogalo pyrenaici - Carpineturn: 90 ha (21 %) Carici umbrosae - Quercetum petraeae: 223 ha (53%) Seslerio autumnalis - Quercetum pe- traeae : 110 ha (26 %) Ta razmerja pa ne prikazujejo dejanskega razmerja posameznih hrastovih rastišč v go- spodarski enoti, saj je večina najboljših hrastovih rastišč na Goriškem - Ornithogalo pyrenaici- Carpinetum - poraščena z robi- nijevimi panjevci. Nedvomno je delež te združbe precej večji in zajema vsaj 80 % vseh gozdnih površin v nižinskem delu GGE Gorica. To potrjuje tudi razširjenost ogleje- nih in psevdooglejenih tal, kak::>r jo prika- zuje pedološka karta, na katera je ta združba izključno vezana. l. Plodnost in izkoriščenost rastiščnega potenciala Razlike v plodnosti med rastišči so velike. Rastišče Ornithogalo pyrenaici - Carpine- tum sodi po Jlittnerju v I. m II. bonitetni razred, Carici umbrosae - Quercetwn pe- traeae pa v III. Za panjevce na rastišču Seslerio autumnalis - Querceturn petraeae bonitetnega razreda razreda r.ismo mogli Grafikon 3: Pnmerjava kakovosti in sesto)ne zasnove med povpre~nimt in ohranjemmt hrasto il imi sestoji - QI.DCI"ruoj I'I!'TltiU(' ,. ,. - ,- ...., r-,. r- OO n lmn ~ ~ i ~ i ~ ! '1 ~ J ~ ol § ~ ~ :5: ! 1 .! .. l D~tamvwr lrn~.J[ IAUrth'lH ~ 2flfi ugotoviti. Tako znaša plodnost (povprečni starostni prirastek) na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum 6,25 m3/ha, na ra- stišču Carici umbrosae - Querceturn pe- traeae pa 4, lO m31ha. Izkoriščenost rastiščnega potenciala je primerna (85 %), če primerjamo zgolj tekoči prirastek lesne mase; med rastišči v tem pogledu ni bistvenih razlik. Precej slabša je izkoriščenost rastiščnega potenciala v vred- nostnem smislu, še posebej na rastišču Or- nithogalo pyrenaici - Carpinetum (glej po- glavje 6). 2. KAKOVOST IN VREDNOSTNI PRIRASTEK Tudi v kakovosti in vrednostnem prirastku so med rastišči velike razlike. Najboljši so gozdovi na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum, ki dajejo precej kakovostne žagarske h1odovine. Kakovost na rastišču Carici umbrosae - Quercetum petraeae je precej slabša (34% slabe žagarske hlodovi- ne), panjevci na rastišču Seslerio autumnalis - Quercetllill petraeae pa dajejo le prostor- ninski les. 3. Sestojna zasnova in negovanost Najboljšo sestojno zasnovo imajo gozdovi na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Carpine- tum; zasnova združbe Carici umbrosae - Quercetum petraeae je precej slabša. Se- stoji na vseh rastišč1h so popolnoma nenego- vani. 4. Naravna obnova Stanje naravne obnove je na rastiščih Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum in Ca- rici umbrosae - Quercetum petraeae zelo podobno. Manjše razlike med rastišči so v strukturi mladja po drevesnih vrstah; na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Carpinetum je v mladju večji delež hrasta (80 %) in belega gabra (ll %), na rastišču Carici um- brosae - Quercetum petraeae pa je manJ hrasta (60% ), pač pa obilo malega jese na (20 %). V gostoti mladja in strukturi po sta- rostnih in višinskih razredih med rastišči ni razlik. Glavne značilnosti naravne obnove so: - v začetni fazi pomlajevanja, to Je v višinskem razredu do SO cm oziroma v starosti mladja do pet let na obeh rasti.ščih močno prevladuje hrast. - v višjih starostnih in višinskih razredih delež hrasta naglo pade, tako da ostanejo le gospodarsko malovredne vr~te, kot so mali jesen, bell gaber m robinija. Na Gori- škem tako rekoč ne najdemo gošče ali letve nj aka z omembe vrednim deležem hra- sta. Hrast se na obeh rastiščih dobm obnavlja, vendar mladje po nekaj letih propade Vzroki za tako porazno stanje naravne ob- nove hrasta so: hitro in bujno zapleveljanje odprtih p:Jvršin z rob1do, travo in panjev- skimi poganjki malega ]esena, belega gabra in robinije, slabša konkurenčna sposobnost hrasta glede na druge drevesne vrste m pomanjkanje primerne nege. Z nego lahko zagotovimo ustrezen delež hrasta tudi v starejših razvojnih fazah, o čemer se lahko prepričamo v gozdu Panovec pri Gorici. Polni obrod1 semena so pri hrastu pogosti in obnova je bolj ali manj izrazita ne glede na zastrtost (sklep krošenj). Podobno ugo- tavlja tudi Accetto (1). Mladice po nekaJ letih vege tiranja v neugodnih razmerah pro- padejo (ACCE'l1TO l). Ce pa mladje sprosti- mo. ga zaradi pomanjkanja nege zatre ple- vel. Na rastišču Seslerio autumnalis- Quer- cetum petraeae se hrast ne obnavlja. 6. PRIMERJAVA POVPREČNE KAKOVOSTI IN SESTOJNE ZASNOVE S ST ANJEM V NARAVNO OHRANJENIH HRASTOVIH GOZDOVIH Pri oblikovanju dolgoročnih gozdnogo- spodarskih ciljev je poznavanje poizvodnih sposobnosti rastišč zelo pomembno. Na Go- riškem skoraj ne najdemo tako ohranjenih hrastovih gozdov, da bi po njih lahko skle- pali na zmogljivosti rastišč; vseeno smo se odločili za primerjavo povprečnih vrednosti, ki smo jih ugotov1.li z razčlembo zasnove in vrednosti v najbolj ohranjenih gozdovih. Stanje hrastovih gozdov na rastišču Ornitho- galo - Carpinetwn smo primerjali s stanjem v ohranjenem gozdu na enakem ~asti.šču pn Mančah v GGE Ajdovščina, stanje na ra- stišču Carici umbrosae - Querceh.un pe- traeae pa s stanjem na enakem rastišču v Panovcu. 267 Preglednica 1: Primerjava povprečnih vrednosti s stanjem v ohranjenih gozdovih Rastišče Omithogalo pyrenaici-Carp. Carici umbrosae-Quercetum p. Vrednost po vpreč. l Lesna zaloga (m3/haj 233 Tekoči prirastek (m !ha) 5.57 ~tevilo izbrancev na ha 40 Masa izbrancev (m3/ha) 47 Hlodovina 1 (m3/ha) Hlodovina ž (m3!ha) 104 Prostor. les (m3/ha) 129 Starost (št. let) 70-90 Že na prvi pogled so očitne velike razlike med sedanjim stanjem gozdnih fondov, se- stojno zasnovo, vrednostjo in vrednostnim prirastkom ter možnostmi, ki jih nudijo ra- stišča. Največje razlike so v sestojni zasnovi in kakovosti (vrednosti). Na hrastovih rasti- ščih na Goriškem je torej mogoče in tudi sm1selno vzgajati kakovostne in donosne gozdove. 7. DOLGOROČNI GOZDNOGOJITVENI CILJ IN SMERNICE ZA PRIHODNJE GOSPODARJENJE Za gozdove na rastiščih Ornithogalo pyre- naici - Carpinelurn in Carici umbrosae - Quercetum petraeae je cilj enodobni hra- stov gozd z belim gabrom ali ostalimi trdimi listavci v polnilnem sloju in ciljno lesno zalogo 300m3/ha: obhodnja traja 140-160 let, pomladitvena doba pa 15-20 let. V sortimentni strukturi zrelega sestoja mora biti vsaj 50% kakovostne žagarske hlodovi- ne. Na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Car- pinetum smo lahko glede ciljne lesne zaloge in kakovosti bolj zahtevni, na rastišču Carici urnbrosae - Quercetum petraeae pa se lahko zadovoljimo tudi z manj ambicioznimi cilji, še posebej kar se tiče ciljne lesne zaloge. Z gozdovi na rastišču Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae kaže tudi v bodoče panjevsko gospodariti. Dolgoročni gozdnogojitveni cilj je zaradi specifičnih lastniških in gozdnogospodar- skih razmer na Goriškem zelo zahteven in težko dosegljiv. Najpomembnejše značilno­ sti gospodarjenJa z zasebnimi gozdovi na Goriškem so: 268 ohranjen ohranjen gozd 1 : 2 povpreč. gozd l: 2 2 % 1 2 % 352 66 196 171 JIS 8.94 62 4,85 6.89 70 130 31 16 115 14 160 29 19 72 26 20 160 65 67 78 86 172 75 129 93 139 80 70-90 40--60 - velika razparceliranost in lastniška raz- drobljenost gozdov; - velika navezanost na donos drv in drob- nega tehničnega lesa: - panjevski način gospodarjenja, ki potre- bam lastnikov in drobnolastniškim razme- ram najbolj ustreza; še zmeraj je zelo razšir- jeno steljarjenje; - mec. lastniki ni nobenega zanimanja za nego mladovja oziroma za vzgojo sortimen- tov večje vrednosti. Ker je večina gozdov v GGE Gorica v zasebni lasti, moramo navedene razmere in značilnosti seveda krepko upoštevati, to pa precej otežuje ali celo onemo,;Joča boljše gospodarjenje. Ohranitev in postopno izbolj- šanje sestojne zasnove hrastovth gozdov v skladu z dolgoročnim gozdnogojitvenim ci- ljem je zelo težka in zapletena naloga. Za začetek bo velik uspeh že preprečitev na- daljnjega krčenja površine ohranjenih hra- stovih sestojev. V prihodnje je nesmiselno vsako kratkoročno poseganje, kajti redčenje ali celo obnova sta se doslej kaj slabo obnesla; zaradi popolnega pomanjkanja nege mladovja so se odprte površine le močno obrasle s plevelom in malovrednimi panjevskimi poganjk1 belega gabra, malega jesena in robinije. Tega si v prihodnje ne smemo več privoščiti. Razčlernba naravne obnove je pokazala, da imajo ti gozdovi veliko zmožnost za pomlajevanje, man]ka jim le solidna in trajna nega. Dokler ne bo zagotovljena nega in vzgoja mladovja, pre- prečeno steljarjenje in presežene drobno- lastniške zahteve lastnikov gozdov, so ne- smiselna vsa prizadevanja za njihovo ob- novo in izboljšanje. Če ne upoštevamo lastništva in težke dediščine preteklosti teh gozdov, so na- čelne smernice za bodoče gospodarjenje dokaj enostavne. Vso pozornost je treba posvetiti obnovi, ker spričo slabe sestojne zasnove in starosti ohranjenih sestojev nega (redčenje) ni več smiselna. Na boljših in lažje · dostopnih rastiščih si pri obnovi lahko pomagamo s sajenjem hrasta. Solidna in pogosta nega in vzgoja mladovja morata zagotoviti ustrezen delež hrasta v višjih razvojnih fazah (gošča, letvenjak), saj je to osnova za doseganje zastavljenih dolgoroč­ nih ciljev. Ključno vprašanje pri prihodnjem gospodarjenju s hrastovimi gozdovi na Gori- škem je pravzaprav vprašanje obnove se- stojev ter nege in vzgoje mladovja; dokaz za to so nekateri hrastovi sestoji v Panovcu, ki so le zaradi nenehne nege - še posebej v najzgodnejšl mladosti - postali takšni, kot jih vidimo danes. 8. SKLEPI l. Hrastovi gozdovi na Goriškem so ohra- njeni le še v manjših sestojih, skupinah in šopih sredi robinijevih panjevcev. Zaradi neustreznega gospodarjenja, ki je zaradi ·ctrobnolastniških razmer podrejeno zahte- vam lastnikov gozdov, se njihova površina še naprej krči. 2. Robinija je najbolj agresivna in tako rekoč brez konkurence zlasti na boljših tleh oziroma na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpineturn; na spranih in bolj pustih tleh rastišča Carici umbrosae - Quercetum pe- traeae slabo uspeva, potisnjena je v spodnji sloj. kjer njena panjevska regeneracijska moč opeša. 3. Gozdovi so slabe kakovosti in sestojne zasnove; nega (redčenje) v njih je nesmisel- na, ker z njo ni več mogoče popraviti zamujenega. 4. Hrast se dokaj dobro naravno obnavlja - razen na najslabšem rastišču Seslerio autwnnalis - Quercetum petraeae, vendar hrastovo mladje zaradi popolnega pomanj- kanja nege hitro prerastejo malovredne vrste trdih i.n termofilnih listavcev, robida in trava. 5. Rastišči Ornithogalo pyrenaici - Carpi- netum in Carici wnbrosae - Quercehlm petraeae imata razmeroma visok rastiščni potencial in omogočata vzgojo kakovostnih in donosnih hrastovih gozdov. V prihodnje je treba vso pozornost pn gospodanenju posvetiti gozdovom na teh dveh rastiščih, medtem ko kaže na rastišču Seslerio autum- nalis - Quercetum petraeae še napreJ pa- njevsko gospodariti. 6. Velika ovira za boljše gospodarjenje so razparceliranost in lastniška razdroblje- nost gozdov, močna navezanost lastnikov na vsakoletni donos drv in drobnega tehnič­ nega lesa iz svojega gozda, na'Jajenost na panjevsko gospodarjenje, steljarjenje in po- polno nezanimanje za nego in vzgojo mlado- vja. Takš~e razmere bodo tudi v prihodnje marsikJe odločilno vplivale na gospodarje- nje. 7. Najprej bo treba prepreči:i nadaljnje krčenje površine hrastovih gozdov, še pose- bej na najboljših rastiščih. Nesmiselno je vsako kratkoročno ukrepanje, dokler ne bodo presežene drobnolastniške zahteve lastnikov gozdov ter zagotovljena ustrezna in trajna nega mladovja. Vso pozornost je treba posvetiti obnovi, ker je za nego (red- čenje) zdajšnjih hrastovih gozdov prepozno. Povzetek Hrastovi gozdoVI (Quercus petraec..) na nizkem liišnem gričevju spodnje Vipavske doline so danes le skromen ostanek nekdaj v teh laaJlh splošno razširjenega gozdnega rastja. Intenzivno kmetij- stvo je gozdove izrinilo na slabše, za kmetijstvo manj primerne lege. Mnoge površine so tudi zaraščene z robinijo, ki jo na Goriškem viri prvtč omenjaJO pred sto leti. Ob tzdelavi desetletnega gozdnogospodarskega načrta za Gospodarsko enoto Gorica smo podrobneje razčlenili hrastove gozdove. Natančneje smo ugotovili njihovo: - površino, lesno zalogo in tekoči pnrastek - kakovost in vrednostni prirastek - sestojno zasnovo in negovanost - stanje gozdov glede naravne obnove Proučevani gozdovi so zaradi pomanjkanja nege slabe kakovost:t in sesto)ne zasnove. Zamujenega tudi m več mogoče nadoknaditi. l-Irast se, razen na najslabšem rastišču Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae, dokaj dobro naravno pomlajuje, vendar njegovo mladje zaradi pomanjkanja nege hitro prerastejo trdi in termo- filni listavci, robida m trava. V prihodnje je treba hrastovlffi gozdovom nno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Synopsis Kalan, j.: The establishing of sulphur and fluor 1missions in the forest, Gozdarski vestnik, No. 6/\988 ln Slovene w1th a summary m German, lil quot. 10 The research was performed in early spring. Dry leaves of the hornbearn, oak bark and ground samples were analysed. It WaB established that the potence of sulphur in hornbearn leaves is by 24 % and the potence of fluor by 114 % greater in the vicimty of the factory than it is ina forest wh1ch is not exposed to heavy pollulion. Due to the rain-water, the ground by a tree contains 36% more sulphur and 237% more Ouor in the forest near the factory than that which is approximaiely 3 m away from the nearest tree. The tree bark analysis proved to be inappropriate in the establis- hing of the i.mission situalion. METODfl_ DELA Vzorce smo nabirali v dveh gozdnih objektih. Poleg gozda pri tovarni smo za primerjavo izbrali še gozd približno ena- kega gozdnovegetacijskega tipa, ki je pre- cej oddaljen od tovarne in drugih virov onesnaževanja. V obeh gozdovih smo na- brali tri vrste vzorcev za laboratorijske ana- lize. Najprej smo nabrali suho listje belega gabra (Carpinus betulus L.), ki Je ostalo na drevju še iz l. 1986. Nato smo odvzeli vzorce hraslove skorje (Quercus petraea M. Lieb.) na dveh različ­ nih mestih debla, približno l,S :n od tal - en vzorec skorje na tistt strani debla, po kateri se ob deževju cedi voda, drugega pa na nasprotni strani. Poleg vzorcev listja in skorje smo odvzeli se talne vzorce. Vzorčili smo po metodi. ki jo že nekaj časa uporabljajo tako drugod (l, 2, 3) kot pri nas ( 4), in sicer prav ob deblu dreves (beli gaber), na tisti strani, kjer se po deblu odceja deževnica (mikrorastišče), ter z mesta, ki je približno 3 m oddaljeno od naJbližjega drevesa (makrorastišče). Na obeh mestih smo odvzeli vzorec površinske- ki jih v Avstriji uporabljajo za bukev (8), ga, organsko mineralnega horizonte Ah. Vsem vzorcem smo v laboratonju določili vsebnost žvepla in fluora. Fluor smo določih tako, da smo najprej razklopili vzorec z natrijevim peroksidom v univerzalnih bom- bicah IKA, fluoride pa z elektrodo. ki je občutljiva na .fluoridne ione (neposredna potenciometrična določitev fluoridov 5, 6) Žveplo smo določali po konduktometrični metod1 s predhodnim sežigom vzorca v kisiku z napravo SULMHOMAT 12 ADG (7). IZSLEDKI IN OBRAVNAVA Rezultati analize vsebnosti žvepla in fluora v suhem listju belega gabra, gradnovi skorji in tleh so prikaz2ni v tabeli l. Vrednosti za vsebnost žvepla so v odstotkih, vsebnosi fluora pa je prikazana v ppm (parts per million). ListJe belega gabra iz gozda pri tovarni vsebuje nekaj več žvepla in veliko več nuora kot listje iz gozda brez večjega vpliva onesnaženosti. Če izsledke pmnerjamo z mejnimi vrednostmi za ocenjevanje imisije, Rezultati analize vsebnosti žvepla in Uuora Resultate der Schwefel - W1d F1uorgehahsanalyse Vzorec S% Pro be Al 0.177 A2 0.143 Bl 0,102 B2 O, 143 Cl O, 123 C2 0,172 D 0,255 E 0,1 89 Opis v~orcev: Besch.reibung der Proben: lahko ugotovimo, da vsebnost žvepla v listju iz obeh obravnavanih gozdov presega mejno vrednost 0,08% S, medtem ko je razlika med obema analiziranima vrednost- ma majhna in nakazuje nekoliko povečano imisijo ž•1epla v okolici tovarne. V ))čistejšem« gozdu je precej manj fluora. v gozdu pri tovarni pa je količina večja od mejne vrednosti za fluor v bukovem listju (80 ppm), kakršno uporabljajo v Avstriji (8). Omenjene mejne vrednosti, ki jih navajajo avstrijski predpisi, se nanašajo na bukovo listje, ki ga vzorčijo za analize septembra. Predvidevajo, da so poškodbe drevja, pri katerem vsebnost onesnaževalcev presega mejne vrednosti, lahko posledica učinkova­ nja teh snovi. Mi smo analizirali suho, skoraj leto staro listje belega gabra, ki smo ga nabrali prve dni aprila. Ker ne poznamo mejnih vrednosti za imisijo žvepla in fluora pri belem gabru in ker vzorcev nismo nabrali v dogovorjenem letnem času za vzorčenje. mejnih vrednosti za imisijo ne smemo upoštevati absolutno, uporabimo jih lahko le za orientacijo. Zato pa so odločilne relativne razlike med vrednoshni analize Tabela 1 [\/ 0'0 Fppm % 124 94 214 100 44 100 71 62 97 100 64 !OO 72 54 56 100 96 100 135 256 337 100 76 100 A suho listje belega gabra (Carpinus betulus) trockene Blatter der l-leinbuche (Carpmus betulus) B gradnova (Quercus pelraea) skorja z dela debla, po katerem se cedi deževnica der Bast der Traubeneiche (Quercus petraea) von dem Stammseite mit Ablaufniederschli=i.gen C gradnova skorj<:1 z nasprotne stremi debla der BCJ.sl der Traubene1che von der gegensatzlichen Starnmseite O !alni vzorec z mesta ob deblu drevesa (mi.krorasttšče) d1e Boclenprobe von der Stelle am Baumslamm (der Mtkrostandort) E talm vzorec z mesta, ki )e oddaljeno od debla drevesa (mal..s za nabiranje vzorcev za analizo listov ni pnmeren. Zato smo hkrati uporabili več primerjalnih anahz za žveplo in fluor. Amtlizirali smo suho listje belega gabra, gradnovo skorjo in talne vzorce. V gozdu pri tovarni smo z analizarni l1::;lja uyol:o- vili za 24% več žvepla in za 114% več fluora kot v gozdu s podobnimi rasliščnimi lastnostmi, toda brez večjih vplivov onesnaževanja. Rezultati anahz vzorcev gradnove skoiJe niso pokazali značilnih razlik. Torej analize drevesne skorje niso primerne za ocenJevanje imJSlJSklh razmer v gozdu. V gozdu pri tovarni tla ob drevesu belega gabra, kamor z debla odteka deževnica, vsebujejo za 35 % več žvepla in za 237 % več f\uora kot tla, lu. so pnbližno 3 m oddaljena od najb!Jžjega drevesa. Iz izsledkov sklepamo, da je gozd ob tovarnt zelo obremenjen s fluorom, nekohko pa tudi z žveplom DAS FESTELLEN VON SCHWEFEL- UND FLUOR- IMMISSION IM: W ALD Zusanunenfassung Die Schwefel- und FluonmmissiOr: imWald in der Nahe des Werks, das der vermutlichc Emit- tent von r :uor und vieletcht auch von Schwefel ISt, ist geprilft worden. Die Erforschung wurde ID1 Fnihfri..ihling, wenn die Zeit fur das Probesammeln fi.'!r Blattana.lysen nich geiegnet ist. durchgefi.ihrt Deswegen wurde mehrere Verglei::::hsanalysen fur Schwefel und Fluor gletchzellig verwendet. Trockene 3latter der 1-leinbuche, der Bast der Traubene1che und Bodenproben vvurden analy- Slert. Die Blattanalysen zeigten einen um 24 % grosse- ren Schwefelgehalt und um 11'1% grosseren Fluor- aehall im Wald neben dem Werk, als in dem Wald mii ahnlichen Standortsverhaltntssen, der jedoch kemen grosseren Venmremigungseinfli.is- sen ausgesetzt ist. Die. Analyseergebnisee der Traubene!chbast· probe zeig~en keine characteristische Versch1e- denhe1ten. Die Bastanalysen smd folgli::h ungeelg- net flir die Bewertung der Immissionsvcrhaltnisse im Wald. Im Wald neben dem Werk enthalt der Boden, der die Stammmederschlage er Mit, 35 % mehr Schxefel und 23% mehr Fluor a.ls der Bod en, der ungefahr 3 m von dem nachs\hegenden Baum enliernt ist. Die Ergebnisse zeigen darauf, das.:; der Wald in der Ni'ine der Fabrik stark durcL Fluor und teilwetse auch durch Schwefel verunreimgt wu-d. L1teratura je podana na str. 280. Oxf.: 148.2:907 Gozd in ptice Nekaj misli k varstvu gozdov Miha Marenče* Pri vsestranskem in dobrem (sonarav- nem) gospodarjenju z aozdom n~ moremo mimo varstva gozdov. Skladno s časom in novimi spoznanji moramo gospodarjenje z gozdovi tuecliti po vrstnem redu: varstvo, gojenje in izkoriščanje (pridobivanje lesa in drugih gozdnih proizvodov), tako v vsako- dnevni praksi z gozdnogospodarskim nač­ rtovanjem kot z ustrezno zakonodajo in predpisi. Takšno vrednotenje in priznavanje ni samo stvar gozdarske etike, ampak je tudi praktično izvajanje del zaradi naravnih zakonitosti, saj moramo »nekaj« najprej va- rovati, nato gojiti in negovati, da lahko na koncu žanjemo. ~koda, da gozdarji tega preprostega, a temeljnega spoznanja tudi formalno ne priznamo. Forma ln o priznanje namreč šele zavezuje k vsakodnevnemu izvajanju v praksi. Sicer tečejo stvari po svoje in so odvisne od gozdarjeve volje in razgledanosti ter dobijo največkrat ljubitelj- ski predznak. Škoda pravim zato, ker imamo gozdarji tudi bogato naravovarstveno tradi- cijo, imamo obdobje pok profesorja Šlandra in n)egovih prizadevanj s praktičnimi uspehi pri varstvu gozdov. Pri njegovem varstvu pa je izstopala zlasti skrb za ptice pevke. Ustavimo se najprej pri formalni strani varstva gozdov in z njim povezanega varstva ptic. V pravilniku o gozdnem redu imamo varstvo gozdov zapisano v zadnjem (petem) poglavju. l 9. člen pravilnika govori o zaščiti ptic in pravi: »Gozdnogospodarska organi- zacija mora zaradi krepitve b1ološke stabil- nosti gozda skrbeti zlasti za ohranjanje živ- ljenjskega okolja živalskih vrst, ki krepijo biološko ravnotežje, in pri tem ščititi zlasti · pt1ce, rmavlje in netopirje." S tem členom obvezujemo gozdarstvo, da ščiti določene vrste živali, vendar kaj več od zaščite ne povemo. Mislim, da je pravilnik o gozdnem * M M, dipl. inž. gozd .. Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 64260 Bled, YU redu mesto, kjer bi morali podrobneje dolo- čiti način in izvajanje zaščite (vastva !) teh živah, tako kot smo to storili za druga po- dročja varstva. Ne gre narmeč samo za varovanje v dobesednem pomenu, ampak za takšno gospodarjenje, da živalim zagoto- vimo življenjske pogoje. Pttce, mravlje, ne- topirji in številne druge živalske vrste so namreč že zaščitene. Gozdnogospodarske organizacije morajo tudi po splošni zakono- daji gospodariti v smislu krepitve bioloških :Zuborenje gorskega potoka. Voda in njena okolica )e dom števi...nim ptičjim vrstam. - stabilnosti in stojnosti gozda. Pogoj pa je v ohranjanju naravnega življenjskega okolja vsem živalskim vrstam, ki vzdržujejo biolo- ško ravnotežje. Gospodarjenje z gozdom, pri katerem upoštevamo tucti ptice, je vezano na: l. ohranjanje in zagotavljanje pestrosti grmovnih m drevesnih vrst; 2. puščanje starih, votlih in trhlih dreves ali delov sestojev; 3. oblikovanje gozdnega roba, pašnikov in posek; 4. sečnjo in negovalne ukrepe v mladju in gošči zunaj obdobja gnezditve prostogne- zdilk; 5. nameščanje umetnih gnezdnic (valil- nic); 6. prehrano. Ustavimo se na kratko pri posameznih zahtevah. Ad l. Pri današnjem gospodarjenju z gozdom se že opredeljujemo za mešane gozdove, ker je prevladalo spoznanje o številnih prednostih takšnih gozdov. Mano- kulture se v gozdarstvu niso obnesle in so le še spomin. V »rnonokulturnosti« je namreč osnovni nesporazum človekovega razmišlja- nja in ravnanja v odnosu do narave, oziroma nerazumevanje naravnih zakonitosti. V stra- tegiji mešanih gozdov pa moramo stopiti še korak naprej. Ne smemo se zadovolj1ti samo z mešanostjo, ki pomeni gospodarjenje z določenimi gospodarskimi vrstami, arnpak moramo priznati pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Mešani gozd je le pogoj za uveljavljanje pestrosti. Šele s pravilnim razu- mevanjem pestrosti bomo zagotovili domo- vinsko pravico vsem drevesnim in grmov- nim vrstam. Kako izjemno pomembno je takšno gledanje in ravnanje za ohranjanje naravnih ravnotežij! Za ptičji svet pa pomeni pravo »mizico, pogrni se«. Takšna miselnost nas mora prežeti, se uveljaviti kot osnovno vodilo gozdnogospodarskega načrtovanja in se vsakodnevno potrjevati v gozdu. Ad 2. Z ohranjanjem starih, votlih in trhlih dreves ali delov sestojev se pred nas po- stavlja še zahtevnejša naloga. Vendar je zahtevnejša le na videz, saj izhaja iz našega nerazwnevanja in nerazgledanosti; kot da se nam dozdeva, da gre za nekaj nepotreb- nega in odvečnega, za nekaj, kar nas samo dodatno obremenjuje pri toliko Qpomemb- Takšne habitate največkrat namenjamo smetiščem in izsuševanju. Do kdaj? nejših« stvareh in je celo v nasprotju z miselnostjo »očiščenih<< gozdov v klasičnem pomenu gozdnega reda. Vedno ni tako. Gozdni red je vzročno povezan s pestrostjo. Gozdni red je pravzaprav tisto, kar pozna pragozd. Ker pa ljudje gospodarimo z go- zdovi zaradi neposrednih koristi, ni več pragozdnega funkcioniranja gozdov. Edina pot in največji izziv za gospodarsko stroko je zato prav iskanje skupnih točk oziroma v približevanju gospodarjenih gozdov pragoz- dnirn zakonitostim. Med razvojnimi fazami pragozda je tudi staranje in odmiranje, so torej stara, votla in trhla drevesa. Ad 3. Posebno mesto pri varstvu ptic imajo gozdni robovi, zaraščajoči pašniki in pose ke. Poseke nastajajo zaradi biotičnih in še bolj abiotičnih dejavnikov. Povzroča pa jih tudi človek z določenim računom gospodar- jenja. V gozdarstvu ravnamo napačno, ko poseke za vsako ceno posiljujemo z zasajeno smreko in ne upoštevamo naravnih danosti. Poznamo naše praktično ravnanje: pogo- zdimo s· smreko »bolj na redko«, tako da omogočimo naravno nasemenitev plemeni- tih listavcev, nato pa z nego uravnavama mešanico po naših gospodarskih (kubičnih) pojmovanjih gozda. Takšno pojmovanje da- nes sicer ni več pravilo, je pa še močno nav:.wče. V mla.dem <.Jospodarjenern <.Jo~du odločilno vplivamo na pestrost z nego. Z nego priznamo pestrost, torej smiselno urav- navama in ohranjamo vse navzoče drevesne in grmovne vrste ali obratno. Pri varstvu ptic pa je pomembno, da dolcčen delež posek (zlasti delov posek) ohranjamo kot >>poseke«, kjer imajo življensko pravico plo- donosna grmovje, jagodičevje in zelišča . V tem je avikulturni pomen posek Zaraščajočih pašnikov imamo v Sloveniji veliko. So posledica določene agrarne poli- tike. Danes opravlja veliko teh površin pr- votno nalogo, kar je razveseljivo in dobro, ker gre za ohranjanje kulturne krajine z vsemi njenimi funkcijami. V endar grešimo, ker se stvari lotevamo kampanjsko, nenač­ rtno in brez strokovne presoje (odvisno pač od volje določenih »faktorjev« in trenutnega denarja, ki ga moramo čim hitreje porabiti. Manjka nam strokovno ovrednotenje prosto- ra, v katerem bi našlo svoje mesto tudi smiselno ohranjanje določenega dela zara- ščajočih pašnikov oziroma ustrezno gospo- darjenje s takšnimi površinami. še vedno Plodov1 brogovite (Vibumum opulus). V pozno jesenskem iri zimskem času nudi pl<;>donosno dre- vje in grmovje pomemben vir prehrane mnogim ptičem živimo v prepričanju, da je nekaj zapuščeno ali ničvredne, če ni gospodarsko izkorišče­ no. To pa seveda ni res, kakor hitro spo- znaroo in priznamo ( !), da okolje ni sarno človekovo, ampak si ga ljudje delimo z rastlinami in živalmi. O gozdnem robu precej vemo. Izjemna je njegova krajinska vrednota, seveda pa je daleč najpomembnejša njegova biološka vloga. Za gozdarja, ki skrbi tudi za ptice, pa pomeni gozdni rob najvrednejši del narav- nega okolja. Pri tem seveda ne mislimo samo na stičišča gozda s travnikom in njivo, ampak tudi na robove ob gozdnih cestah, posekah, vodah itd. Že to, da so prav gozdni robovi najprimernejša mesta za nameščanje gnezdnic, nam veliko pove. Ad 4. Pri našem delu v gozdu imajo sečnje in negovalni ukrepi v mladju in gošči zunaj obdobja gnezditve prostognezdilk po- sebno težo. Tu smo še v prvem razredu osnovne šole. Nego namreč največkrat opravljamo prav v gnezditvenih mesecih, ko je zatišje v sečnji in ko se v tem času Gnezdo z jajci poljskega vrabca (Passer monta- nus). Poljski vrabec sicer ni prebivalec strnjenih gozdov rad pa naseljuje redke gozdiče in gozdne robove kjer najde ustrezna dupla. Rad zasede tudi wnetne gnezdnice. )>najbolje vidi«. V mesecih maju, juniju in juliju načeloma ne bi smeli negovati mladja in gošč. Pri določanju natančnejšega gne- zditveneya ča.sa upoštevamo ses:ojevo nad- morsko višino in nebesno stran ter v njem živeče ptiče z njihovim bioritrnom. Čeprav h gnezditvi štejemo že ustvarjanje gnezdi- tvenega območja, pa je s praktičnega sta- lišča pri negi najpomembnejši čas nepo- sredne gnezditve (od gradnje gnezda do speljanih mladičev) V primeru, ko se negi v gnezditvenih mesecih ne moremo odreči, pa objekt poprej pregledamo. Vendar naj bo to izjema in ne pravilo! Tudi pri redčenjih in sečnji mislimo na gnezdeče ptice. Pri tem je odločilno, da poznamo ptičje vrste. nji- hove habitate in gnezditvene značilnosti. Prav gotovo imamo gozdarje, ki imajo to znanje. Povežemo pa se lahko tudi z ornito- logi. Potrebno bo sodelovanje med gozdar- . sko operativo in ornitologi. V Sloveniji imamo Društvo za opazovanje in proučeva­ nje ptic Slovenije, ki lahko nudi strokovno pomoč, gozdarstvo pa prispeva h konkret- nemu varstvu pri svojem vsakdanjem delu. Ad S. Nameščanje umetnih gnezdnic in zimsko krmljenje sta tehnična ukrepa pri Gnezdn.ice so namenjene številnim duplarjem. ')77 varstvu ptic. O tehniki izvedbe in namešča­ nja gnezdnic je bilo že precej napisanega. Osnovna pravila ostajajo v vseh primerih enaka, se pa določene stvari spreminjajo in dopolnjujejo skladno z novimi spoznanji in večjim vedenjem in znanjem. Nameščanje gnezdnic ima svoje opravičilo in smiseL Pomembna pa je odločitev o tem, kje so res potrebne, v kolikšnem številu in v kakšni razporeditvi ter za katere vrste. Neodgo- vorno pa jih je postavljati v primeru, ko ne zagotovimo rednega jesenskega čiščenja . Predvsem naj bo nameščanje gnezdnic do- polnitev in ne nadomestitev naravnih dupel. Zato moramo težišče prenesti k ohranjanju dreves in delov sestojev, primernih za gne- zdenje, kar smo že povedali. Poleg zagotav- ljanja naravne prehrane je to osnovno go- zdarjevo poslanstvo pri varstvu ptic. Pticam pevkam duplaricam moramo vsako leto za- gotoviti dovolj ustreznih dupel, ker je pravi- loma vsako gnezdo - gnezditvena možnost - uporabna le enkrat. V stiski za dupla lahko ptice pevke isto duplo uporabijo tudi več­ krat, tako da znašajo »gnezdo na gnezdo«, dokler ne pridejo do vhodne odprtine. To pa pomeni večkratno nevarnost. Z ))nalaga- njem« gnezda se zmanjšuje varnost pred plenild, ker se s približevanjem vhodni odprtini >>približujejo« tudi plenilci. Kunam in večjim pticam, ki plenijo manjše, postane zalega dostopna šele v neposredni bližini v hodne odprtine, sicer pa ne. ŽOlne si vsako leto izdolbejo nova dupla. stara pa zasedejo manjše duplarice. Sove se praviloma držijo istega dupla, se pa rade preselijo v nova, varnejša. Vse ptice posvečajo pozornost gnezditveni varnosti. V večkrat uporabljenem duplu se v starih gnezdih naselijo razne zajedalske žuželke, ki so lahko smrtonosne za ptičja zalega. Stara gnezda so tudi vlažna zaradi izredne higroskopičnosti gnezditvenega materiala. Vse te nevarnosti so seveda enake v gnezd- nicah. Da bomo čimbolJ zmanjšali izgube, moramo zagotoviti vedno dovolj novih na- ravnih dupel ter povečati ponudbo z redno vzdrževanimi gnezdnicami. Večje število gnezdnic nameščamo predvsem v sestoje, ki so trenutno revni z naravnimi dupli, torej v prehodnih obdobjih, nato pa z ustreznim gospodarjenjem postopoma povečujemo naravne možnosti in hkrati zmanjšujemo 7 umetne. Dotrajane in poškodovane gnezd- mce odstranimo, pn nameščanju novih pa število, ustrezno povečanju naravnih možno- sti, zmanjsamo. Pri takšnem kombmiranju moramo poznati naravne možnosti, pred- vsem pa vedeti, kdaj je ekološka niša dolo- čene vrste polno zasedena. Šele pri polni zasedenosti niše (ne gnezdišč!) bomo dose- gli cilj. Vendar moramo vedeti, da kljub polni možnosti za gnezdenje ne bo vsako leto enake številčne zasedenosti, ker gre za ciklična gibanje številčnosti vrste. Pri >)ustvarjanju« naravnih dupel (pušča­ nje primernih dreves) in nameščanje gnezd- nic je odločllna >>Skupinska razpršenost«, ki je vezana na velikost gnezd.itvenega ob- močja in na naravne danosti nameščanja. Lahko rečemo, da šteje vsako gnezditveno območje toliko gnezditvenih možnosti, koli- kor legel pričakujemo od enega para v enem letu (navadno eno ali dve) in temu prištejemo nekaJ gnezditvenih možnosti več Mala uharica (Asto otus). Sove predstavljajo po- memben člen v gozdnih živalskih združbah. 'fudi njim pomagamo z nameščanjem ustreznih gnezd- nic. - od pričakovanih legel. S tem damo paru možnost izbire, izločimo gnezditvene konku- rente (polhe, miši, netopirje, žuželke) in »skrijemo« gnezdu pred plenilci. Upošte- vamo še nameščanje različnih tipov gnez- dnic, predvsem različnih po obliki i.n veliko- sti vhodne odprtine. Z odprtino namreč določamo gnezdilko. Nameščanje po »sku- pinski razpršenosti« se ujema tudi z narav- nimi danostmi. Izogibamo se strnjenih sesto- je v, izkoristimo pa zlasti gozdne robove in njihovo neposredno bližino. Določeno število gnezdnic bo vedno po- trebnih. Poleg čiste biološke vrednosti, ki je zmanjšana zaradi človekovega delovanja, pomenijo najbolj neposredno vez med ptico in človekom. Omogočajo pa tudi bolj vse- stransko opazovanje in proučevanje ptič­ jega sveta. Ad 6. Krmljenje ptic pevk v zimskem času je predvsem ljubiteljsko in vzgojno. Zato ima svojo vlogo in pomen ter se mu ni treba odreči. Vendar se ne slepimo, da s tem ohranjamo in zagotavljamo obstoj krmljenih vrst. Skrbni opazovalec bo hitro opazil, da nas le nekatere vrste razveseljujejo v krmil- nicah. Mnoge najbolj nežne ptice bomo srečali le na samotnih poteh po gozdovih, logih in ob vodah. Spomnimo se kraljičkov, stržkov, plezalčkov in dolgorepk. Res pa je, da nastajajo razlike predvsem zaradi načina prehrane. Zato izrazitih žužkojedov ne bomo našli v krmilnicah, pač pa zrnojede in vrste, ki se priložnostno hranijo s semenjem. Te vrste so v zimski prehrani odločilneje (ne pa absolutno) odvisne od ponujenega zrnja. Krmljenje pa je pomembno ob invazijah določene vrste v času večdnevnega slabega vremena. S krmljenjem namreč omogočamo obstanek večjega števila osebkov, nikakor pa ne preživetje vrste. In za konec še nekaj besed o »koristnih« vrstah in o odnosu ptica plen : ptica plenilec. V članku zavestno govorimo o varstvu ptic (vseh ptic) in ne samo ptic pevk. Res je, da nam pri vzdrževanju normalnega stanja za gozdno drevje škodljivih žuželk največ po- magajo drobne ptice pevke (sinice, plezal- čki, brglezi, pogorelčki), vendar imajo svoje mesto tudi žolne, sove in druge duplarice. Enakovredno mesto pa imajo tudi ptice pevke prostognezdilke in dolbinarji. Dru- Krmilmce so za ptice pevke v zimskem času dodaten vir prehrane, še bolj pa so vzgojnega in učnega pomena. Na sliki je kombinirana krmilnica - spodnji del je namenjen sinicam in brglezom, zgornji pa predvsem 12razitim zrnojedom (družma ščinkavcev) Vse fotografije : M Marenče 279 gače pa je s pticami plenilkami ptic. Dru- gače v naših glavah - sicer pa ne! Kragulji in sokoli so v starejši literaturi predstavljeni kot vrste, ki jih moramo >>držati na kratko«, če hočemo, da bo naselitev drobnih pevk uspešna. To je preži veto črno- belo slikanje med vrstami. Človeku je zaradi neznanja in nerazumevanja naravnih zakonitosti uspelo te vrste zdesetkati ali spravit1 na rob i.zumr- tja. Šele danes se počasi zavedamo popol- noma napačnega in neodgovornega ravna- nja. Ptice plenilke so namreč nepogrešljivi člen v verigi življenja. Opravljajo nalogo, ki so jo dobile skozi milijonletno selekcijo od narave. So eden naravnih mehanizmov, ki uravnavajo številčnost in vitalnost plenjene vrste. Kakor hitro plenilska vrsta izpade, se pojavijo drugi mehanizmi (npr. bolezni), ki za določen čas katastrofalno prizadenejo določeno vrsto. Za takšno l>neprogramirano« podiranje ravnotežja, ki je v bistvu nihanje med dvema skrajnima vrednostima, je v večini primerov kriv človek. Vzemimo npr. smico kot plen in skobca kot plenilca. Si nica je )>naša« prisrčna, drobna ptica, ki nas razveseljuje s S'Vojim pri.kupnim vedenjem in je še izredno ~koristna«. Skobec ji povsod in vedno streže po življenju. Zato je naš sovražnik. Preganjamo in uničujemo ga te- meljito, tako temeljito, da je postal že zelo (NadalJevanje s str. 273) LITERATURA: l. Koenies, H. (1982): Uber die Eigenart der Mikrostandorte im Fussbereich der Altbuchen unter besonderer Beli.i.cksischti<;'Ul1g der Schwer- metallgehalte tn der orgamschen Auflage und im Oberbaden. Berichte des Forschungszentrurns Waldokosysteme!Waldsterben, Band 9, G6ttingen 2. Glatzel, G., Sonderegger, E., Kazda, M., Puxbamn, H. (1983): Bodenveranderungen durch schadstoffangerercherte Stammablaufnieder- schlage in Buchenbestanden des Wienerwaldes. Allgememe forsl Ze1tschrift 38, 26/27, str. 693/694 3. Jochhelm, H. (1985): Der Einfluss des Stammab!aufwassers auf den chemischen Boden- zustand und Vegetalionsdecke in Altbuchenbe- standen verschiedener Waldgesellschaften. Be- nchte des Forschungszentrums Waldokosysteme/ Waldsterben, Band 13, Gottingen 4. Glavač. V., Koenies, H.. Prpič, B. (1985): O unosu zračnih polutanata u bukove i bukovo-jelove šume Dinarskog gorja sjeverozapadne Jugoslavije. šumarski list. 109. 9-10, str. 429-447 5. Ehrenberger. F .. Gorbach, S. (1973): Metho- redek in so ga mnoge države vpisale v rdečo knji_go. Pa vendar skobec ne dela nič drugega kot to, kar je določila narava. Če skobec ne pride do hrane (plena), ga prav tako čaka ))prehitra« smrt. In zakaj se nam v takšnem primeru ne smili skobec? Naša skrb v odnosu sinica : skobec je odveč in škodljiva, celo hinavska, ker po drugi strani tako malo storimo, da bi >>naše« sini ce pele »Zdravo in polnoštevilno«. Prav nasprotno. Onesnaževanja, zaradi katerih umirajo go- zdovi, 1er spreminjanje in uničevanje habita- tov, jih eksistenčno ogrožajo. V tem sta pravo vprašanje in odgovor siničjega preži- ve~a in ne w skobcu«, ki ga preganjamo s srednjeveškimi čarovnicami in strahovi ki- bernetike tretjega tisočletja. Pričujoči članek sem napisal z željo, da bi vendarle začeli kompleksno gospodariti z gozdom. Pri tem gospodarjenju pa ne poznamo bolj pomembnih opravil ali manj pomembnih. Svoje mesto imajo tudi ptice. »Delo<< s pticami spada v področje varstva gozdov. Dobiti mora pravno veljavo v go- zdarski zakonodaji in mesto v gospodar- skem na·:3rtovanju. Težišče gozdarjevih opravil pri varstvu ptic pa je ohranjanje primarnih habitatov ter zagotavljanje zadost- nega števila ustreznih gnezdišč h hrane. den der organischen Elernentar- und Spmenana- lyse. Verlag Chemie, Weinheim 6. Wurzschmitt, B. (1950): Ein neues Schnell- auschlussverfahren mit Alkalisuperoxyd in einer Universalbombe fi.ir Mikro-, Halbmilao- und Ma- laoeinwaagen. Chemik.er - Zeitung, 27, str. 356- 360 7. * Gasanalysen-Messanlage. Typ: SUhMHO- MAT 12 ADG. H Wosthoff GmbH, Messtechnik, Bochum, 1986 (opis naprave z navodili za uporabo) 8. * Zweite Verord.nung gegen Forstschadliche Luftverunreinigungen, BGBl, Nr. 19911984 (Aus- zugsweise). Prograrnm zur Rettung des steirischen Waldes. Graz, 1985, str. 66-68 9. Hohenadl, R., Alcubilla, M.. Rehfuess, K. E. (1978): Die Stammbastanalyse als Methode zur Beurteilung des Ernahrungszustandes von Conife- ren. Zeitschrifl: flir Pflanzenemahrung und Boden- kunde, Weinheim, 141. str. 687-704 lO. Berchold, R., Alcubilla. M.. Evers, F. H., Rehfuess, K. E. (1981): Standortskundliche Studien zum Tannensterben: Nadel- und bastanalytischer Vergleich zwischen befallenen unC. gesunden Baurnen. Fcrstwissenschaftliches Centralblatt. lOO, 3-4 str. 236-253 Oxf.: 383.9 Ugotavljanje vpliva gozdnih prometnic na gozdni prostor Borut Bitenc* Glavni značilnosti slovenskega prostora sta predvsem njegova izredno močna re- liefna razgibanost in velika gozdnatost, saj že več kot 50 % celotne površine pokriva gozd. Poleg zemlje in vode je bil gozd človeku ves čas odločilen vir življenjskih dobrin in energije. Pomemben ni le zaradi pridobivanja lesa, temveč tudi zaradi števil- nih drugih funkcij, ki jih s skupnim imenom lahko imenujemo kar splošno koristne funk- cije gozda. Način gospodarjenja z gozdovi je predpi- san v Zakonu o gozdovih, pa vendar se danes vse pogosteje zastavlja vprašanje, kako gospodariti z gozdovi v prihodnje, ko bo popraševanje po lesu ob omejenih zalo- gah naših gozdov vse večje. Pogosto neu- godno vreme že zdaj uničuje gozdove, ti pa nezadržno umirajo tudi zaradi onesnaže- nega ozračja, skratka propadajo. Temeljni pogoj za uspešno gospodarjenje z gozdom je prav gotovo dovolj gosta mreža gozdnih prometnic, to je gozdnih cest in vlak. Le-te so namenjene povečini prevozu lesa, poleg tega pa opravljajo še vrsto drugih funkcij, saj omogočajo uporabo naj- sodobnejše mehanizacije v gozdarstvu, hitro ukrepanje tudi na drugih področjih gozdar- ske dejavnosti, hiter dostop strokovnemu osebju in s tem boljši nadzor nad dogajanji v gozdu. Gozdne prometnice pa imajo tudi mnogo širši družbeni pomen. Tako v hribo- vitih predelih povezujejo manjše kmetije in zaselke med seboj in z dolino, pomembne pa so tudi za turizem in rekreacijo. Poleg prednosti pa ima vsaka stvar, in tako tudi prometnice, nekatere pomanjklji- vosti. Gradnja gozdne prometnice je na- mreč poseg v gozdni prostor, pri katerem poleg tega, da izsekamo določen pas gozda, "'B. B., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU naredimo tudi rano v samo hribine - ta pa je tem večja, čim večji je naklon terena. Ob neustrezni tehnologiji gradnje in predvsem ob neodgovornem delu, so ob tem seveda neogibne poškodbe na gozdnem drevju, nemalokrat pa takšna gradnja pušča za seboj veliko nepredvidljivih posledic za sam gozd in okolje. Prometnica v gozdu zmanjšuje lesnoproizvodno površino gozda in s tem prirastek lesa, spremeni estetski videz krajine, v gozd prinaša hrup in smrad, spremeni življenjski prostor divjadi in vse pogostejši so očitki, da vpliva tudi na stabil- nost gozda in na pojave, kot so erozija, sprememba vodnega režima in mikro klime. Ker je potrebno čedalje več lesa in ker tudi gozdovi še niso najbolje odprti, se torej zastavlja nekaj vprašanj: kako graditi gozd- ne prometnice v prihodnje, in to predvsem na izjemno težavnih terenih, kakšne nega- tivne učinke lahko pričakujemo ob sami gradnji na gozd in gozdni prostor in kako same prometnice vplivajo na trajno ohranja- nje večnamenske funkcije gozda. Odgovore na vsa ta vprašanja naj bi dala raziskovalna naloga z naslovom Vpliv gozdnih prometnic na gozd in gozdni prostor, zasnovana na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Omenjena raziskava naj bi namreč na pod- lagi analize že zgrajenih gozdnih prometnic po Sloveniji in njihovih negativnih posledic na gozd in okolje odgovorila predvsem na tale vprašanja: - Kako naklon terena in vrsta hribine vplivata na graditev gozdne prometnice (sestavine cestnega telesa, način graditve, odvodnjavanje itn.)? - Kakšna je trajna izguba lesnoproiz- vodne in vegetacijske površine gozda za- radi gozdne prometnice? - Kakšna je najustreznejša tehnologija gradnje gozdne prometnice, predvsem na izredno težavnih terenih glede na varovanje gozda in okolja? - Kako vplivajo gozdne prometnice na nastanek erozijskih procesov? - Kakšna je vloga gozdnih prometnic v zvezi z reševanjem gozdov, ki lllTiirajo? Za omenjeno raziskavo je bila priprav- ljena ustrezna metodika dela. Celotno ob- močje Slovenije smo razdelili glede na vrsto kamnine in njene lastnosti v 4 skupine, in sicer: l. skupina: - trde karbonatne kamnine (apnenci, dolomiti); 2. skupina: - trde nekarbonatne kamnine (kremenovi peščenjaki, konglomerati, gra- nit, tonalit idr.); 3. skupina: - klastični sedimenti psamit- nega sestava (ilovica, glina, fliš, lapor, škri- lavci idr.); 4. skupina: - klastični sedimenti psefit- nega sestava (grušč, prod idr.). Za vsako skupino smo glede na naklon terena (0-20 %, 20-50%. nad 50%) oblikovali ustrezno število raziskovalnih modelov in na njih izbrali prometnice za nadrobno prouče­ vanje. Na tako izbranih prometnicah smo nato nadrobno razčlenili reprezentančne profile (povprečna oblika in stanje preč­ nega profila na razdalji približno 20m), pa tudi vse izjemne profile (obračališče, odla- gališče, usad idr.), ki so bili grajeni načrtno ali pa so nastali kot posledica nestrokovne graditve same prometnice. Dobljene po- datke smo zapisovali v za ta namen priprav- ljene snema!J1e liste. Na podlagi ocene do zdaj opravljenih merjenj in opazovanj lahko podamo že tudi prve splošne ugotovitve: - pri ugotavljanju izgube gozdne po- vršine moramo razlikovati izgubo: lesno- proizvodne površine gozda in vegetacijske površine gozda! Dozdajšnje delne meritve so pokazale, da je pri gozdnih cestah, gra- je nih pred petimi leti, v mešanem raznodob- nem gozdu in v trdi hribini, pri naklonu terena približno 40% ter pri povprečni širilli cestnega telesa 8,5m, trajna izguba lesno- proizvodne površine gozda za približno 20 % manjša od celotne širine cestnega telesa, izguba vegetacijske površine pa za pri- bližno 35%. - :;;irina cestnega telesa v premi in kr ivini se giblje v povprečju od 7 m pri naklonu terena do 20% do lO m pri naklonu nad 50%. Na večjo ah manjšo širino vpliva vrsta različnih dejavnikov, najpomembnejši pa so: naklon terena, vrsta hribine, tehnologija graditve, način odvodnjavanja. - Povprečna širina vozišča v premi se giblje od 2,8 do 3,0 metra; na to vplivajo predvsem pomembnost prometnice, vrsta hribine, naklon terena, tehnologija graditve. - Povprečen naklon odkopne brežine v trdi hribini je najpogosteje večji kot v mehki hribini: na to vplivajo različni dejavniki. V trdi hribini je brežina povečini stabilna, v mehki pa je predvsem v prvih letih po gradnji nekje bolj, drugje manj vidno tudi negativno delovanje vode (erozija). - Na oblikovanje nasipne brežine vpliva več različnih dejavnikov; pri tem omogoča graditev z bagrom ob pravilni tehniki dela (zlaganje nasipa) izvedbo nasipa pod večjim naklonom kot sicer (tudi do 110 '!o). Gozdna cesta bo še naprej ostala temelj za vsakršno smotrno gospodarjenje z go- zdom. Zaradi tega je naša naloga, da z dovolj gostim omrežjem gozdnih cest in vlak dosežemo, da bodo naši gozdovi pri- merno odprti, vendar le pod pogojem, da ob tem ne bo ogroženo naravno ravnotežje še tako občutljivega ekosistema in s tem naša prihodnost. Oxf.: 453: 17 4. 7 Picea abies K. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki Mitja Cimperšek* Množično pojavljanje zalubnikov v iglastih gozdovih je znano že več kot sto let. L. 1987 so v Ljubljani natisnili Kratek opis smreko- vega lubadarja s podukom njegovega po- končevanja. Cesarsko-kraljevi gozdni nad- zornik deželne vlade na Kranjskem Ivan Stolzer je na sedmih straneh opisal biologijo knaverja in načine zatiranja. Po drugi svetovni vojni so se zalubniki močno razmnoži1i. Gozdarski inženir Jože Šlander je l. 1951 sestavil nova navodila za njihovo zatiranje z lovnimi drevesi in lovnimi kupi. Knjižnica s temi navodili je bila do pred nekaj leh, ko smo začeli loviti zalub- nike s hormonskimi pripravki, »biblija« boja "'proti zalubnikom. Do l. 1983 smo uspešno preprečevali preveliko namnožitev zalubnikov na klasi- čen način. Med l. 1982 in 1986 pa so naši gozdovi doživljali zaporedje nenonnalnih vremenskih pojavov, od žleda, viharjev, sne- golornov, občasnih suš do poškodb zaradi onesnaženega ozračja. Samoohranitvena moč gozdov nenehno upada. Poleg jelke je močno ogrožena tudi smreka. Po podatkih Črne knjige o propadanju gozdov (3) je v slovenskih gozdovih samo še 21.3% zdravih smrekovih dreves. Fiziološko oslabljena smreka doživlja še dodatni toplotni šok v zrahljanih sestojih zaradi spremenjenega in sušnejšega podnebja. Zato nas ne sme pre- senetiti vsakoletno naraščanje gostote za- lubnikov. Raziskovanja umetnih snovi, ki privabljajo zalubnike, so stara že tri desetletja. Do danes so odkrili že dvajset takih sestavin. vendar samo v nekaj primerih poznamo kombinacijo vanjev, ki uspešno mamijo po- samezne vrste zalubnikov (2). Pri praktični uporabi so se uveljavili trije tzdelki nem- * M C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo CelJe, Tozd Boč, Ulica XIV. divizije 17, 63250 Rogaška Slatina, YU škega podjetja CELAMERCK. Ti so : - PHEROPRAX za knaverja (lps typo- graphus) - CHALCOPRAX za šesterozobega smrekovega zalubnika (Pytiogenes chalco- graphus) in - LINOPRAX za progastega lestvičarja (Tripodendron- Xyloterus lineatum). Chalcoprax prodajajo šele od lanskega leta, ostala dva dispenzerja pa uporabljamo že več let. O začetkih biotehničnega zatiranja luba- darjev na našem obrah.l smo že poročali ( 1). L. 1984 srno začeli nameščati lovna drevesa s hormonskimi nastavami. Tako smo zmanj- šali tudi uporabo ekološko zelo škodljivih insekticidov. V l. 1986 in 1987 smo s temi vabami popolnoma obvladali populacijo knaverja. Lani smo uporabljali poleg ceva- stih (norveških) tudl izvirne Theysonove ploščate pasti. Prvič smo preizkusili tudi Chalcoprax, ki nam ga je poklonilo podjetje Celamerck. ~tevilčnost in vrsto ulovljenih zalubnikov prikazujeta tabela 1 in grafikon l. Iz tabele lahko razberemo, da smo ulovili izredno veliko zalubnikov, število ujetih za- lubnikov pa se iz leta v leto zastrašujoče veča. V naših gozdovih je nevarna pred- vsem velika gostota knaverja, medtem ko je številčnost šesterozobega smrekovega lubadarja manj nevarna. Očitne so prednosti ploščatih pasti pred cevastimi. Ploščate pa- sti so pri vabile do 50% več knaverjev kot cevaste. V Theysonove pasti pa se je ujele celo do štirinajstkrat več šesterozobih smre- kovih lubadarjev. Cevaste nastave so za malega lubadarja tako rekoč neprimerne. Slaba stran ploščatih pasti je, da so bolj izpostavljene poškodbam in tatvinam. Poleg tega se vanje ujame tudi nekaj roparskih hroščev, ki so naravni sovražniki zalubnikov. Iz grafičnega prikaza je razviden sezon- ski potek naleta, ki je tesno povezan s Tabela l: Število pasti in ulovljenih zalubnikov v letu 1987 Vrsta za lubnika IPSTYPO- GRAPHUS PYTIOGENES CHALCOGR. SKUPAJ Vrsta pasti cevaste plošča te cev aste plošča te toplotnimi razmerami. Zaradi hladnega vre- mena se je populacija zalubnikov v prvi polovici leta počasi množila. Nadpovprečno topla druga polovica leta, zlasti jesen, pa sta pospešili razvoj zalubnikov. To je opozorilo za veliko nevarnost v l. 1988. Nekateri naši strokovnjaki dvomijo v us- pešnost zatiranja zalubnikov s hormonskimi pripravki. Zaradi tega bomo letos primer- jalno preizkusili oba načina zatiranja. Uporaba hormonskih sestavin se idealno vključuje v intergralno - okolju prilagojeno - varstvo gozdov. Poleg velike racionaliza- cije nam ta tehnika omogoča tudi nadzor (monitoring) številčnega stanja zalubnikov ~tevilo Skupno štev. Povprečno pasti ulovljenih nanastavo 32 463.441 14.482 17 369.985 21.763 833.426 3 13.258 4.419 2 122.945 61.472 136.203 969.629 in teženj njihove populacijske dinamike. Največja prednost varovanja gozdov s hor- mani pa je neškodljivost za ekosistem. Z lindanskirni pripravki namreč uničujemo mnoge Artluopode, zlasti močno pa pose- gamo v populacijo koristnih ptic. VIRI l. Cimperšek, M.: Biotehnična zatiranje luba- darjev, GV 3/1986 2. Encke, B. G.: Zur Gefahrdung des Waldes durch Borkenkafer und zum Stand der Pheromon- gorschung, AFZ 3511987 3. črna knjiga o propadanju gozdov, IGLIS, Ljubljana 1987 PREGLED ŠTEVILA ULOVLJENIH PODLUBNIKOV aeB korn t c 240 30.0 »< »< »< 25 '\ ~ 20B ~\ 25.0 1/ } X;.c ''---~ lj ' \ lj >< ' >< ' \ 22.5 1 j ' \ \ 1 1 >< 1 1 )< \ \ 1 1 )< \ \ 2B.Il 1 1 \ \ 1 1 \ \ 1 1 \ \ 1 ): \ \ 17 .s 1/ ): \ \ I..L ..QQ<; )< ;,0X \ \ ~x """ xx \ \ \ \ 160 12~ 40 Apr i 1 Mej Junij Ju 1 ij Avgust S!!pt ernb Oktober 1 ps t ypogr aph us Pityogcnes ene icogrnpr\US Ve~ letne povpr. ternp. Povpr .te~.p. 1987 1. (6 C•lie·EO ~g,;~, Sio:io, Cll•-~odo" PC !H:fson ~~ En (k""'" 1987 Oxf.: 361.7 Mobilna lupilna linija Zdenko Otrin* Ročno lupljenje iglavcev je težaško delo. To velja še posebno v današnJem času, ko sekamo iglavce zaradi različnih vzrokov vse leto. Ročno lupljenje je lažje le tedaj, ko je drevo v soku. Pri poseku in izdelavi iglavcev je delež porabljenega časa za lupljenje do približno 60%; pri debelejši hlodovini je delež manjši. Zaradi težaškega ročnega lup- ljenja, pomanjkanja delovne sile v gozdar- stvu in tudi zaradi tega, ker so porabniki do zdaj kupovali iglavce v lubju, srno ponekod v Sloveniji ročno lupljenJe opustili. žamanje so pokurih, namesto da bi ga bolj smotrno porabili za celuloze. Verjetno se je tudi zdravstveno stanje gozdov zaradi neoluplje- nega lesa poslabšalo. V Sloveniji smo na območjih iglavcev v zadnjih petnajstih letih zgradili več stacio- narnih mehanizLranih skladišč. To velja še posebno za območja, kjer porabniki prede- lujejo večje količine iglavcev. V vseh drugih krajih, kjer so manjši lesni obrati z majhnimi zmogljivostmi, so bile in so še gradnje MELES-ov nerentabilne. Zakonski predpisi zahtevajo, da bomo morali gozdarji od l. l. 1989 ves les iglavcev olupiti oziroma prepelJati na mehanizirana skladišča najkasneje 21. dan po poseku. S smotrno organizacijo proizvodnje in velilam prizadevanjem bomo neobeljeni les skušali prepeljati do porabnikov v določenem času. Za vsa območja, ki nimajo mehaniziranib skladišč, pa je problem nerešen. Na ljubljanskem območju imamo na ob- močju iglavcev lri mehanizirana lesna skla- dišča . V predelih Kamnika, Domžal, Litije in Zasavja smo do zdaj dobavljali neobeljen les iglavcev, manjše količine pa smo lupili tudi ročno. Razdrobljenost lesarskih obratov je one- mogočala graditev donosnih mehaniziranih skladišč, saj predela največji med njimi le približno 10. 000 m3 iglavcev na leto. Ta količina pa je vsaj štirikrat manjša od želje- ne. 'fudi združevanje lesarskih obratov je *mag. Z. 0., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Ljubljana, Tržaška 2, 61000 Ljubljana, YU bilo iz najrazličnejših vzrokov neuresničljiva. V zadnjem času so se razmere precej spremenile. Še pred desetimi ali petnajstimi leti. ko smo načrtovali MELES in pri tem načrtovali primerne prevoze, je bil njihov izdatek sorazmerno nizek, zdaj pa so se izdatki za prevoz in nakladanje lesa izredno povečali. To pomeni, da je tudi izdatek za dovoz oblovine na MELES in od tam obe- ljene oblovine do porabnika ali predelo- valca izredno velik Začeli smo razmišljati o tem, da bi lesarski obrati ostali takšni, kot so bili do zdaj, torej z majhnimi zmogljivos- tmi, oblovino pa naj bi vozili samo enkrat. Takemu razmišljanju je sledil sklep, da mora stroj priti do neobeljenega lesa. Očitno je namreč, da je cenejši prevoz stroja do neobeljene oblovine kot pa prevoz in nakla- danje oblovine v lubju do stroja in obeljene do porabnika. Poleg tega tako tudi ni dvo- mov, ali bodo na MELES-u oblovino zame- njali in dali porabnikom obeljeno oblovino slabše kakovosli. Na podlagi vsestranskih ana hz in informa- cij smo se odločili za mobilno lupilno linijo. V Jugoslaviji s tako mehanizacijo še nimamo izkušenj, v sosednji Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in ponekod v Skandinaviji pa jo uporabljajo že dalj časa. Toda večino mobil- nih lupilnih linij uporabljajo za cela debla, dolga tudi do 25m in več. Poleg tega imajo v teh linijah vdelani dve nakladalni napravi. Nekatere izvedbe imajo tudi gibljive lupilne stroje, ki se ob vstopaniu in izstopanju dolgih debel lahko nagibajo, zato da le-ta lažje vstopajo in izstopajo. Ko človek prvič vidi takšno garnituro, je prijetno presenečen. Tudi učinki so izredno visoki, saj dosegajo celo do 500m3 na dan. Prvi pogoj za luplje- nje celih debel pa sta seveda temu pri- merno tudi intenzivno, koncentrirane odka- zilo in način poseka ter spravila. Kmalu sem ugotovil, da v naših razmerah taka tehnolo- gija ni uporabna. Razmišljal sem, kaj lahko uporabimc in kaj moramo spremeniti, in ugotovil, da pri nas vozimo najpogosteje kratek les, dolg od 4 do Srn. To velja še posebno za zasebm sektor, kJer kmetje seka)o in spravljajo les saml. z manjširni traktorji, s katerimi ne morejo spravljati daljše oblovine. SI.Joznnl se rn tudi, da v takih razmerah ne potrebujemo dveh nakladalnih naprav, saj bi bilo za oba delavca- ))nakla- dalca in razkladalca", pri vstopu in izstopu iz lupilnega stroja delo še najbolj podobno vrtiljaku. Postavlti sem moral toreJ novo tehnološko rešitev. Temeljna zasnova nove tehnologl]e je ta- ka: - oblovino v lubJu (do 5 m dolžine) poda- jamo z eno nakladalno napravo na prečni dozirni transporter; - prečni transporter pomika po 1 kom. oblovine na vzdolžni transporter; - vzdolžni transporter se samodejno dviga m spušča, tako da so čela oblovine, ki vstopajo v lupilni stroj, z njim centrirana; - obeljena oblovina se s pomočjo pose- bej izdelanega izmetalnika samodejno pre- vrne na levo ali na desno stran; - neobeljeno oblovino, ki je dalJŠa od 5 m. podaja delavec s hidravlično napravo posam1čno neposredno na vzdolžni trans- porter; - za obeljeno oblovino nad 5 m do1žme lahko izmetalnik avtomatiČno oddal]imo od lup1lne naprave. S tako postav})eno tehnoiogijo je doseženo tole . l. Načelno lahko opravlja delo pri mo- bilm lupilni linijt en delavec. 2. Ko voznik nalo:?.i na prečm transporter hJaat1 več kosov oblovine, ima čas, da z naklada Ino napravo prinese drugo ob lovi no. Tako je zmanjšan »prosti hod« na vzdolžnem transporterju. 3. Ker je uveden avtomatičm izmetalnik, ki ga lahko voznik programira vnaprej, se lahko posveti drugim opravilom na strani pred lupilnim strojem. 4. Pri daljš1 oblovmi (do 12m) voznik prinaša posamezne kose neposredno na vzdolžni transporter. Od trenutka. ko vhodni ~1lji na lupilnem strOJU deblo stisnejo, lahko voznik nemoteno prenese dmgi kos, saj je tud1 izmet oblovine avtomahčen . 5. [zbor lupilnega stroja omogoča luplJe- nje oblovine prernerov od lO do 80 cm Tudi po mnenju poznavalcev- strokovnja- kov iz Avstrije in ZRN. je ta tehnološka in tehnična izvedba najsodobnejša v Evropi. Vsekakor pa sta pri takem načinu dela lZredno pomembni organizacija m priprava dela. Ker bomo oblovino lupill predvsem na lesarskih skladišČlh, swo morali J.Jiedvi- deli primeren prostor za delo s strojem in način zlaganja neobeljene hlodovme. Če upoštevamo sorazmerno velike zmogljivosti stroja, je zelo pomemben tudi hiter i.n smo- tem prenik linije od enega uporabnika k drugemu. TEMELJNE SESTAVINE MOBILNE LUPILNE LINIJE l. Kam~on FAUN KF 3031/54, S-cilindrski, Klockner-hwnbold-Deutz motor z zračnim hlajenjem. Šoferska kabina je za l osebo in je v serijski izvedbi. 2. Lupilni stroj CHE] 850 HN v h1dravlični izvedbi. Lubje izmetava ventilator, katerega Jakost je mogoče uravnati. Ob sh·ani lahko izmet lul:::ja usmerjamo. Največji premer ob lov ine je lahko 80 cm. Pomik je brezsto- penjski, hitrost pomika je do 60 mimin. 3. Hidravljična nakladalna naprava tip ]onsereds Long ]on z dosegom 8,5 m. 4. Kabi..ia za upravljanje (koma:1dna kabi- na) se dviga s pomočjo hidravlike, je ogre- vana in ima ergonomski sedež. Komande za nakladalno napravo se prenašajo prek še- stih vzvodov. V kabini so tudi 'JSe druge naprave za upravljanje (komande). Med vcžn)o se nakladalna naprava zloži, kabino spustimo na nižji položaj, pri tem v1šma ne presega 3,8m. 5. Vzdolžni transporter transportira oblo- vino do lupilne naprave. tam jo stisnejo in premikajo naprej vstopni m izstopni nazob- čani valji - transporterji, ki so vdelam v lupilno napravo. Hitrost pomikanja teh valjev je zmeraj malo večja od hitrosti vzdolžnega transporterja Tako se izognemo temu, da bi kos, ki je še na vzdolžnem transporterju potiska) h;od pred seboj v lupilno napravo. Vzdolžni tTansporter je premičen tudi v navpični smeri. Delavec lahko iz komandne kabine dvigne ali spusti transporter na tako višmo, da je srednje debei hlod centriran prot1 sredim odprtme v !upilnem stroju; to Je za uspešno delo zelo pomembno. Vsak hlod more. biti »Centriran", da ga lahko vsi trije valji v lupilnem stroju enakomerno stisnejo, sicer se lahko noži lupilne naprave poškodujejo. Vstopna višina vzdolžnega transporterja se po prvi uravnavi ureja samodejno, glede na težo posameznega hloda. 6. Prečni dozirni transporter je uporaben pri drobni oblovini, ki ni daljša od Srn. Namesti se zelo preprosto, spredaj na desni strani garnihrre, z nakladalno napravo. Ta prečni transporter, ki pomika vsak kos po- sebej do vzdolžnega transporterja, se giblje s hidromotorjem. 7. Naprava za izmetavanje- »izmetalni.k«, je izdelana kot prikolica. S pomočjo hidrav- like jo lahko oddaljujemo ali približujemo osnovni kompoziciji glede na dolžino sorti- rnentov. Oblovino lahko prevrnemo na levo ali desno stran, in sicer avtomatično. Pred transportiranjem celotne mobilne lupilne linije namestimo prečni transporter s pomočjo nakladalne naprave na prikolico - l)izmetalnik«. Mobilna lupilna linija je izvedena tako, da jo med lupljenjem upravlja en delavec. V javnem prometu mobilna lupilna linija ne potrebuje spremstva, njena največja poto- valna hitrost je 60km na uro. Vse potrebne Shka: Mobilna luptlna hnija komande za delo s strojem so v kabini. Delovno območJe naprave je 20m oziroma 50 m v smeri izmetavanja lubja, kadar dela brez usrnerjevCJ.lnikCJ. lubja. Pri namestitvi in demontaži prečnega transporterja pri priklapljanju prikolice in pri vzdrževalnih delih morata delati dva delavca. Kadar dela na mobilni lupilni liniji en delavec, mora biti v bližini še nekdo, ki ga lahko delavec prikliče. Pri vzdrževanju mobilne linije je poleg mazan)a in pritegovanja vijakov najpomembnejše centriranje in občasno menjavanje nožev v lupilni napravi. Pri tem delu je treba povsem spustiti pritisk vhodnih valjev. DELOVNI POSTOPKI Mobilna lupilna linija naj bi bila postavljena tako, dCJ. je les na njeni levi strani. Oblovina naj bo v načelu zložena pravokotna na smer vozila. V tem primeru je lahko kompozicija oddaljena od lesa približno l rn. Če je neobeljen les zložen na desni strani kompozicije, mora biti les oddaljen od kom- pozicije vsaj 5 m, če se uporablja prečni dozirni transp01ier. Ko voznik pripelje garnituro na določeno mesto, zavre vozilo in uravna prosti tek motorja na določeno števno obratov glede na največjo željeno hitrost pomika transpor- terja. Ventilator za izmetavanje lubja je med prevozom v taki legi, da se širina celotne kompozicije ne povečuje. Pred začetkom dela Je treba ventilator z ohišjem vred obrniti približno za 180° in ga pritrditi. Po predvidenem izstopu iz vozniške ka- bine se voznik povzpne po lestvi, ki je na levi strani vozila, na plato kompozicije ter od tam v komandno kabino. Do tega tre- nutka deluje samo motor kamiona. Vse . drugo miruje. Zdaj voznik dvigne kabino s pomočjo hidravlike na določeno višino, s katere ima dober pregled. Če bo beljen kratek les, mora voznik z nakladalno napravo prenesh prečni dozirni transporter iz prikolice (izmetalnika) na de- sno sprednjo stran vozila. Montaža tega transporterja je zelo preprosta, pogon pa je urejen s priključkom na hidravliko in z aktiviranjem hidromotorja, Id pomika verige na transporterju. Prečni transporter je med transportom privezan na prikolico s štirimi verigami. Pri montaži in demontaži prečnega transpor- terja iz prikolice srne delavec verige pripeti ali odpeti le tedaj, če je prečni transporter še obešen na nakladalni napravi. Prečni transporter ima funkcijo dozirnega transporterja, tako da pomakne vsak kos posebej na vzdolžni transporter. Ko je prečni transporter montiran, začne voznik delati. Z nakladalno napravo prenese več kosov hkrati na prečni transporter. Medtem ko prečn~ transporter pomika oblovino proti vzdolžnemu transporterju, lahko voznik pre- nese na prečni transporter drugo oblovino. Tako je omogočeno dokaj nepretrgano po- mikanje oblovine po vzdolžnern transpor- terju v lupilno napravo. Voznik mora biti ves čas pozoren na premikanje oblovine po prečnem in vzdolžnem transporterju ter pri vstopu v lupilni stroj, ki les stisne s tremi vstopnimi valji - transporterji. Če lupirno dolgo oblovino, prečni trans- porter ni potreben, ker voznik naklada vsak kos posebej na vzdolžni transporter. Pri takem načinu dela je lahko neobeljena oblo- vina na levi ali pa na desni strani kompozi- cije. Olupljeni les izstopa na zadn) strani lu- pilne naprave in se z »izmetalnikom« samo- dejno prevrne na levo ali desno stran. Smer izmetavanja programira pred tem voznik. Glede na dolžino sortimentov mora voznik prikolico približati ali oddaljiti To opravi iz komandne kabine s pomočjo hidravlike. Na levi strani kompozicije je usmerjeva- lec, ki lahko lubje usmeri in ga zbira ob kompoziciji ali pa ga razprši, če poteka delo v gozdu. Mobilna kompozicija je namenjena za delo na lesnih skladiščih, lahko pa dela tudi na gozdnih cestah. Med delovanjem nima garnitura nikakršnih stabilizatorjev ali pod- por. Obeljeno oblovino sproti odnaša čelni nakladalnik in lahko dela nemoteno med obratovanjem mobilne garniture. Prepove- dano je le prenašanje oblovine z nakladalno napravo prek nakladalnika. Voznik nak.la- dalnika mora opozoriti voznika, ki dela na mobilni !up1lni liniji, pred vstopom v delovno območje mobilne lupilne linije. Po končanem delu voznik: - prenese prečni transporter na prikolico s pomočjo nakladalne naprave, - poveže le-tega s štirimi verigami, - zloži nakladalno napravo v vzdolžni smeri vozila, - spusti vzdolžni transporter in komandno kabino na najnižjo višino, - previdno izstopi iz komandne kabine, - se spusti po lestvi iz kamiona ter - montira lestev na kamion. Na desni strani vozila je ventilator za izmetavanje lubja, ki ga mora voznik pred transportom po cesti obrniti za 180°, tako da širina vozila zaradi njega ni povečana. S tem je kompozicija pripravljena za pre- mik ah prevoz. ORGANIZACIJA DEL Upravljanje mobilne lupilne linije je kljub sodobni tehnični izvedbi zelo zahtevno delo, saj mora delavec opravljati več del hkrati. Delo je sicer ustvarjalno, je pa psihično precej zahtevno, zato ga sme opravljati le tisti, ki ima izobrazbo poklicnega voznika za kamione, opravljen tečaj in izpit za naklada- nje s hidravličnimi nakladalniki ter najmanj triletne izkušnje pri opravljanju del. Meritev za psihofizične obremenitve pri delu na mobilni lupilni liniji še nimamo, vendar ocenjujemo, da efektivna delo pri lupjenju ne bi smelo biti daljše od 5 do 6 ur na dan. Zaradi tega je organizirano tako, da dela en delavec od 6. do 14. ure, drugi pa od 12. do 20. ure. Od 12. do 14. ure bosta delala oba delavca; opravljala bosta pred- vsem vzdrževalna dela, montaže, demon- Oxi.: 36/37 taže in prevoze garniture, skratka dela, ki jih ne more opraviti en sam. Za prevoz rezervnih delov, orodja in do- voz gorivu. je predviden poltovorni avtomo- bil. V tem prispevku sem se namenoma izog- nil poglobljenim primerjavam med mobil- nimi in stacionarnimi lupilnimi stroji. ker to ruti ni popolnoma primerljivo. Na stacionar- mh skladiščih les merijo, krojijo in sortirajo in tako opravijo več delovanih faz. Poleg tega nameravam izdelati v bližnji prihod- nbosti ekonomsko analizo mobilne lup1lne linije in bom tedaj tudi podal primerjavo med obema sistemoma lupljenja. Nega gozdov- naložba za prihodnost Poročilo z lO. KWF prireditve Janez Pogačnik* . Zvezno ministrstvo Zvezne republike Nemčije za prehrano, kmetijstvo in gozdar- stvo ter deželna gozdna uprava sta maja 1988 pripravila že 10. kuratorij za gozdno delo in gozdarsko tehniko. To je bila že deseta tovrstna prireditev v zadnjih 15 letih. S temo Nega gozda - naložba za prihodnost je končan ciklus naj- pomembnejšega področja dela v gozdu, ki se je začel s posvetovanjem leta 1981 v Kasslu in se nadaljeval leta 1981 v Ruhpol- dingu. Vsebina teme je pomembna zlasti zaradi problematike propadanja gozdov, za- stoja na trgu, veli.bh izdatkov, spremenjenih ekoloških in krajinskih zahtev do gozda in zato, da bi vzdrževali zdravo gozdno delo. Namen prireditve je bil: - z referati seznaniti udeležence s tam- kajšnjo gozdnogojitveno problematiko; - na strokovnih ekskurzijah pokazati vse neposredne ukrepe, postopke in njihove učinke v gozdovih z različnimi gozdnogoji- tvenllni cilji; - z razstavo prikazati različno orodje, opremo in stroje. *Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38, 61000 Ljubljana, YU Začetni in sklepni del sta bila v mestu Heilbronn, ekskurzije in razstava pa po ob)ektih v hribovju Lowenstein, 23 do 30 km iz mesta. Heilbronn (110.000 prebivalcev) leži v dolini reke Neckar in je obdan z vinorodnimi griči in gozdovi. Hribovje Lo- wenstein je del narodnega parka in v njem je tudi urejena oprema za rekreacijo. Pono- sni so na stare gozdove, ki se tudi naravno obnavljajo. Z bogato gozdarsko tradicijo namenjajo posebno pozornost negi, saj je njihov cilj stabilen, gospodarsko vreden, zdrav gozd. Na območju GV Heilbronn je 6703 ha gozdov, ležijo na n. v. 200 do 400 m, kjer je srednja letna temperatura 9,5 °C in 700-850 mm padavin, le 25% gozdov je zasebnih. Na območju gozdne uprave 16- wenstein je 7070 ha gozdov: ležijo na n.v. 230-565 m, srednja letna temperatura je 7,5- 8,5 °C. pade od 760-1050 mm padavin na leto, 39% gozdov je zasebnih. Območje Je dobro odprto s cestami. l. STROKOVNO POSVETOV ANJE Prireditev se je začela s strokovnimi pri- spevki, da bi se udeleženci seznanili s tamkajšnjo gozdnogojitveno problematiko. Naj jih predstavim in podam povzetek pou- darkov. a) Weindenbach, P. : Gozdnogojitvena zasnova v Baden-Wiirtenbergu b) Jestaldt, I. : Tehnične in ekonomske možnosti za zagotovitev gozdnogojitvenega cilja v mladJu c) Mayer Rosa, A.: Predstavitev racio- nalne tehnike gojenja v praksi č) Pedersen, A M.: Izobraževanje in na- daljevanje izobraževanja je temelj za racio- nalno gojenje Danske izkušnje z mobilno gozdarsko de- lavsko šolo. Ada) V uvodnem prispevku so podana tale pravila gozdnogojitvenega načrtovanja: - izbira drevesne vrste, ustrezne rastišču ; - optimalno izpolnjevanje vseh funkcij gozda; - obnova gozdov v smeri mešanih sesto- jev, po možnosti z naravno obnovo; - stabilnost gozda z visoko vrednostjo. Prvi pogoj je uravnotežena številčnost divjadi z okoljem. Za območje so postavili deset pomembnih ciljnih obratov, ki vsebujejo : - jasno postavljene cilje m izbiro časa posega, ki zagotavlja željene dosežke. Posegi negativne selekcije morajo biti opravljeni čimprej. - Ko sta vidni vitalnost in kakovost oseb- ka, je treba začeti pozitivno selekctjo. Pomembno je obvejevanje debel. Li- stavce je dopustno odstranjevati le, če mo- tljo proizvodni cilj. Ugotavljajo, da je gospo- darno, če je obnavljanje čimbolj naravno in če se nega opravlja s starim sestojem. pravočasno pa je treba prei1i k individualni izbiri. Ad b) Tehnične in ekonomske možnosti za zago- tavljanje negovalnega gozdnogojitvenega cilja so odvisne od števila drevja, okolja sestaja in kakovosti ne glede na različne gozdnogospodarske cll)e. Izdatki za pogo- zdovanje in nego mladja so neposredno odvisni od števila osebkov. V gošči moramo čimprej doseči ustrezno zmes, gostoto in kakovost osebkov. 2.90 Ad c) Ukrepi negativne selekcije so cenejši od ukrepov pozitivne selekcije. Pri obvejevanju se 1zdatla povečujejo sorazmerno s številom izbranih dreves in progresivno z višino ob- vejevanjc.. Najzahtevnejši ulaep je redčenje, pri tem so tudi napake naJpogostejše. Ad č) Najpomembnejša naloga deželne gozdne uprave je skrb za nenehno izobraževanje vseh gozdnih lastnikov, za vpel)evan)e m prenašanje novega znanJa, razvojnih izku- šenj, tehnike dela, preskus novih strojev. opreme itn. V praksi so razvili diferencirane sisteme izobraževanja. Poleg treh gozdar- skih šol v deželi in državnegc. strojnega obrata so pripravili 34 osnovnih in 7 glavnih »opormh točk1< (Stii.tzpunkt) v obliki mreže za terensko šolanje. Za racionalizacijo gozdne nege so pred- stavili danske izkušnJe o mobilni gozdarski delavski šoli. Tovornjak )e opremlJen z vsem potrebnim orodjem in oskrbo za 6 delavcev in učitelja. V letu izučijo do 800 udeležencev tečajev. Tečaj pa je navadno da~jš1 od treh dni. Te mobilne enote so poceni in se lahko prilagodijo lastnikom. 2. STROKOVNE EKSKURZIJE Težišče prireditve je bilo na strokovnih ekskurzijah. V dvajsetih sestojnih tip ih, ki so na razhčmh razvojnih stopnjah, so bile prika- zane tehnike dela, zahteve in možnosti stro- jev in uporaba orodja in opreme. Objektt so bili pripravljeni tako, da je bilo mogoče primerjat1 stanje pred nego se~toja in po njej ter spremljati pripravo dela, orodja, opreme in stroJev ter sama opravila. Tako so bih na vsakem objektu ststema- tično podani: - bistveni podatki objekta, kot so: lokaci- ja, lastnišr;o, op1s rastišča in sestoja, obrato- valni in gozdnogojitveni cilj ter kdo je pri- pravil objekt, - 12bira tehmke dela, - opis negovalnih ukrepov, - priprava dela za izbrane ukrepe, - opiS opreme, - način plačila dela- po času (13,81 DM/ uro) ali po normativu (19,39 OM/uro), - poraba časa, tj. pripravlJen normativ z -- mentvijo ali le registrirane opravljene ure , - 1zračunani 1zdatki na l ha, vanje so všteh: izdatki za delo, drugi izdatki- 130% od iGdatkov za delo in materialni izdatk1, - opozorila o nevarnost1h pn delu in glede varstva gozdov, - navodila za nadzor, - kako je treba preveriti postopke nege, zlasti glede uresničevanja gozdnogojitve- nega cilja, gospodarnosti, negovanosti in ergonomije. Udeleženc1 so se pomikah z objekta na objekt, peš ali s kombiji, saj je 60 vozil stalno krožiJo na območju objektov. Čeprav je bilo več kot 2000 skupin, so se le-te dokaj enakomerno porazdelJle. Na vsakem objektu se je ponavljala predstavitev pro- blematike (prav1loma vsake pol me) z obra- zložitvijo, s predstavitvijo s posterji, z video- kasetami in demonstracijo izvedbe z različ­ nim orodjem, opremo all strojem. V nadalje- vanju bom predstavil le v glavnih obrisih nekatere značilnosti . Nega mladja Nega mladja Je bila prikazana na rreh objektih: - nega mladja v mešanem sestoju smre- ke, bora m bukve z ročnim orodjem, - nega nasada duglazije s krožno mo- torno žago, - nega v labilnem smrekovem sesroju in varstvo pred podlubniki. Vsa nega se opravlja z ročnim orodjem toliko časa, dokler je večino nezaželenih osebkov mogoče odstraniti z dvema zama- homa. Pri gostem mladju je glede učinka in ergonorni!e ročno orodje prav gotovo najpri- mernejše. S krožno žago zadnjih izvedb rezila in oprtnika je mogoče uspešno odstra- njevatl osebke do 8 cm premera, sicer se uporabljajo lahke motorne žage. V labilnern smrekovem sesto)u je bilo prikazano pet različnih obhk izvedbe glede na količino odstranjenega materiala, m to od različnih oblik zlaganja na kupe do dmbljenja odstra- njenih osebkov. Nega gošče Objekti so obsegli gosco in letvenjak, kjer so uravnavali zmes1, reducirali število osebkov, opravljali negativno in pozitiVno selekClJO (klasično ekstenzivno brez ozna- čevanja izbranih dreves in z označevanjern Sl. l. Urejeno otroško 1gn.šče v starejšem borovem gozdu na obmoČJU gričevja Lowensiem, od koder vodijo označene krožne sprehajalne poti, dolge od 2 do 8 km. izbranih dreves). Najpogostejše orodje je motorna žaga. Pomembna je pravilna teh- nika dela pri podiranju, privlačevanju in prežagovanju. Različni prijemi so bili prika- zani na štirih objektih (sm-je-bu; bor; srn in bu). Imajo že dobre izkušnje pri akordnem plačilu na enoto površine, v ta namen so izdelane večvhodne tablice. Redčenje Redčenje je bilo prikazano na objektih, kjer je bil sestoj že višji od 12 do 15m in so pri tem napadli gozdni sortimenti. Videli smo: - redčenje z vključenim procesorjern TUJKO P 300 v smreko vo- bukovem sestoju, - prvo redčenje s pomičnim sistemom JA VO/JAPRO v smrekovem sestojuf - prvo in drugo redčenje s kleščenjem vej na vlaki (Kronvollerezuter). Zastopani tipi: OSA 250 Eva, ROTTNE, RAPID EGS 85, ROTTNE RAPID BWD. Težki stroji zahtevajo skrbno pripravo, pre hoden teren, veliko gostoto vlak in dobro usposobljene delavce. So zelo dragi, težave pa nastajajo tucti zaradi poškodb, izdelave daljših sortimentov in podobne·ga. Zato ni mogoče računati, da bi se v naših razmerah, pri tej stopnji razvoja, lahko uveljavili. V stroki se že preskušajo lažje in cenejše izvedbe, pri katerih uporabljajo tudi radar in žično vrv. Obvejevanje debel Obvejevanju debel izbranih dreves za- radi izboljšanja kakovosti je dan velik po- udarek. Obžagujejo samo stabilne in zdrave osebke. Trdijo, da je obžagovanje zelenih vej sprejemljivo tudi pri smrek:i, obenem z zaščito reza. Krašnja ne sme biti krajša od 40% dolžine debla. Pri obvejevanju do vi- šine S m obvejijo pri smreki 300 do 400 dreves/ha, pri macesnu in duglaziji pa le l SO do 200 dreves/ha. Prikazano je bilo obžagovanje do višine S m in od S do lO rn, in to: - z ročno žago raznih izvedb, - s pnevmatskimi škarjami, - z vzpenjalno žago KS 31. Sl. 2. Preventivno razsekavanje napadlega materiala pri negi v smrekovih kulturah, ki jih ogrožajo podlubniki.. Apnenje in kompenzacijsko gnojenje Apnenje in kompenzacijsko gnojenje naj bi bila v ospredju zGrLldi onesnaženosti ozračja, ki pospešuje izpiranje Ca in Mg iz zgornjih plasti tal. Apnenje naj bi pomagalo predvsem stabilizirati gozd z nevtralizacijo, ki jo povzroča kisli dež, z gnojenjem pa naj bi izbojšali preskrbljenost tal s hranljivimi snovmi. Pn tem morajo biti proučena tla in morfologija terena. :zadovoljivo morajo biti rešena vprašanja, kje, kako in kdaj je treba gnojiti. Pri apnenju so predvideni majhni odmerki (3 tiha), ustrezne granulacije, s predvidenim ponavljanjem vsakih lO let. Zahtevna tehnika apnenja je že močno spo- polnjena. Prikazano je bilo apnenje (zapra- ševanje) s težkimi terenskimi stroji in s helikopterjem. Varstvo gozdov Pri varstvu gozdov so se omejili predvsem na zaščito gozda pred divJadjo in zaščito poškodb drevja, ki nastajajo pri gozdnem delu. Tako je bilo predstavljeno ograjeva- nje , individualna zaščita pred objedanjem in zaščita pred obgrizevanjem debel pred jelenjadjo. :za slednje sta bila za smreko prikazana zeleni ovoj in zarezovanje lubja (zasmolitmr), za bukev pa so priporočili premaz debel do višine 2 m. Pri tem delu zavarujejo zelo malo dreves, in sicer pri mlajših smrekovih sestojih 800 do 1200 drev./ha, pri starejših pa od 400 do 600 drev./ha, pri starejših bukovih sestojih pa 500 do 800 drev./ha. Pri poškodbah debel ugotavljajo, da se pri mladih vitalnih smrekah poškodba pra- viloma zaraste, če ni večja od lO cm2. Pri hujših poškodbah pa že v drugem letu od 80--100% smrek napade rdeča gniloba. Gni- loba napreduje 80 cm!leto, vzdolžno po de- blu. 3. RAZSTAVA STROJEV IN TEHNIČNIH NOVOSTI Ob krožni gozdni cesti je razstavljalo 120 razstavljalcev okoli 600 različnih strojev in opremo. Tako je bilo mogoče na njej videti še druge stroje, orodje in opremo, in to: od Sl. 3. Finska premerka Metsamikro zmža skupne izdatke za gozdarske mentve od 20 do 50 %. 3 elektronske premerke, različne vrste žičnih izvlekov, traktorjev, strojev za cepljenje, žaganje in sekanje, mobilnih lupilnih strojev do različnega orodja, zaščitne opreme, m- čunalnikov idr. Zastopniki različnih znamk so kazali nove rešitve pri delu v gozdu. Vse naj bi bilo usmerjeno in preračunano, da bi zadostili sprejemljivim izdatkom, zahtevam varstva okolja, ergonomiji, varstvu pri delu in naravi dela v gozdu. Tako je bila razstava primerna dopolnitev demonstracij na objek- tih. 4. OCENA PRIREDITVE Prireditev lahko ocenimo le na splošno, manj pa je mogoče natančno preveriti, ka- tera organizacija dela ali izpeljava ukrepov z različnim orodjem, predvsem pa s stroji, je sprejemljiva. Izidi v marsičem niso pri- merljivi. Pripravljena prireditev na teren- skih objektih je spodbudila različna razmi- šljanja in opozorila na več težav. Tako bi morali preveriti in zadovoljivo rešiti zlasti vprašanja iz: a) gojenja gozdov in ekologije, b) varnosti pri delu in ergonomije, c) organizacije, tehnike in gospodarnosti. Ada) Pri prvem področju bi morali upoštevati: - uresničljivost gojitvenih nalog, - sestojno negovanost, - zahteve tal, - stopnjo odprtosti gozda (gostota in ši- rina vlak), - izrabljanje biomase, - tveganje varstva gozdov (poškodbe, odpadno olje idr.). Tako je glede na stanje sestaja in gojitveni cilj še zmeraj v marsičem nejasno, kakšna intenzivnost nege gošče in letvenjaka je najprimernejša. Potrebna so natančna navo- dila za delo in nadzor. Zelo dvomljiva }e obvejevanje prek 5 m višine. Tudi pri apne- nju ali gnojenju ni sprejemljiv vsak posto- pek, četudi smo ·območje strokovno oprede- lili, saj težki stroji zahtevajo dobro odprtost z vlakami in tudi določene sestojne razmere. Najgospodamejše je, če moremo (če je seveda to potrebno) na določenem območju sočasno apniti, dognojevati in zavarovati poškodbe. Vpeljevanje redčenja z opisa- 294 nimi sistemi, v katere so zajeti usmerjeno podiranje in privlačevanje ter premaz po- škodb, lahko da primerne dosežke in učin­ ke, venc:lr:n morc.~ biti teren prehoden in dobro odprt z vlakami. Pri tem ni sprejem- ljiva manjša medsebojna oddaljenost vlak kot 30 do 40 m, širina vlake pa ne sme biti večja od 3,5 m. Izkušnje s premičnim stro- jem JavoiJapro, ki so ga razvili v Nemčiji, so dobre, in računajo, da se bo precej razširil . Nasploh pa je v razpravi prevlado- valo mnenje, da je treba razviti lažje stroje, ki se bodo prilagodili gozdu in zahtevam nege, obenem pa tudi ustrezno reševali področja, kot so: odprtost gozdov, izrablja- nje biomase in varstvo gozdov. Delo bo moralo biti skrbno načrtovano in izpeljano. Bolj je treba računati z diferencirano upo- rabo različnih strojev in opreme, pa tudi konj naj bi pri tem dobil ustrezno mesto; Ad b) Varnost pri delu in ergonomija zahtevata pri uveljavljanju prikazanih sistemov teme- ljito presojo telesnih in duševnih obremeni- tev delavcev, njihovo odvisnost od vremen- skih razmer, kakor tudi posledice zaradi emisij, zahteve pri izobraževanju in priuče­ vanju za določeno delo itn. Ad c) Orgaruzacija, tehnika in gospodarnost dela so osrednja področja, ki jih moramo zadovoljivo obvladovati. Pri tem upošteva- mo: - prilagojeno načrtovanje in organizacijo, - omejitve zaradi terena, - možnosti za prilagoditev lesne mu trgu, - potreben obseg naložbe, - izdatke, potrebne za plačilo strokovnih delavcev, - učinek in skupne izdatke. Prireditelji so pokazali skupno oceno vseh treh področij, po vseh nakazanih vhodih in za vse primere, ki so bili obdelani na objektih, tj . od nege mladja do redčenja. Prikazani so bili tudi glavni elementi kalku- lacije za stroje in opremo. Nadrobnejše informacije o prireditvi z vsemi tehničnimi podatki o strojih in o vseh pripravljenih objektih na terenskih ekskur- zijah so opisane v posebnem zborniku Waldpflegeinvestition fur die Zukunft- Ta- gungsfuhrer zur lO KWF - Tagung 1988, Heilbronn (247 strani). 5. SKLEP Teoretična izhodišča pri pripravi tako obsežne prireditve so se ujemala s težnjami intenzivnega gozdnega gospodarjenja, ki ga uveljavljamo tudi v Sloveniji. Novost za naše znanje pa so področja organizacije, tehnike dela in gospodarnosti pri izbiri ukrepov. V prihodnje bomo morali ta po- dročja celostno zajeti v naše gojenje gozdov. Treba je iskab diferencirane prijeme glede na naravne danosti in tehnične ter gospo- STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 305 darske možnosti. Pri tem so pomembne neposredne metode dela, še zlasti pri pri- pravi dela, pri nadziranju in pri preverjanju dosežkov m~ge pri uresničevanju etapnega gozdnogojitvenega cilja, gospodarnosti in negovanosti. Vsa iskanja v obliki sistematič­ nega prijema pri različnih ukrepih gozdne nege, ki smo jih udeleženci lahko videli v kratkem času, so lahko koristna spodbuda in pomoč za učinkovitejše delo na tem področju. Vir: Kuratorium fur Waldarbeit und Forst- technik Zb. Waldpfl.egei.nvestition fur die Zukunit, lO. KWF- Tagung 1988, Heilbronn. · Ni vse rastišče, kar se dogaja v njem Razmišljanja o uporabnosti rastišča za do- .J.očanje potrebnih sečno izdelovalnih časov . (GV 9/87, 1/88 in 3/88) so ubrala drugo pot in tudi drugačen ton, kot sem si sam želet in jih po tej poti in v tem tonu ne želim nadaljevati. Avtor, v čigar strokovne ugoto- vitve dvomim, ni hotel polemizirati s kon- kretnimi navedbami, s katerimi utemeljujem svoj dvom (strokovna izhodišča), raje si me je v GV privoščil osebno. V samem poskusu ali z željo, da bi »Zagovarjal in ubranil svoje trditve«, ga je zaneslo celo dlje od mojih heretičnih pomislekov. Svoj izdelek- repu- bliške normative (le-t[ temeljijo na kritizirani predpostavki!), ki jih že nekaj časa (glede na panožni sporazum) verjetno uporablja celotna slovenska operativa, je na kratko ocenil kot neustrezne že od samega na- stanka in se s tem odrešil temeljnih očitkov, zaradi katerih sem se oglasil in ki jih je bilo, kljub nekaterim širšim pogledom o rastiščih, iz mojega prispevka v GV l/88 vendarle mogoče zelo lahko razbrati. Trdi namreč (GV 3/88), dam mogel sestaviti normativov (?!), »ki bi bili dovolj pregledni, podrobni in natančni« za enotno rabo v slovenskem gozdarstvu. Z njegovo trditvijo se poleg mene strinja najbrž še kdo. Toda če avtor v vsem času po izidu ali v začetku uporabe teh normativov ni jasno nastopil proti »Zlora- bi« njegovih normativov ali jih je strokovni javnosti celo dalje ponujal (GV 9/87), je izgovor, da so pač že od samega nastanka neustrezm, vendarle preveč prozoren. Vzrok, da se oglašam, je predvsem ta, da bi želel opozoriti na pomisleke, ki se mi pojavljajo ob tej poučni izkušnji, kako se v praksi obnese ))izmenjava strokovnih mnenj med uporabniki in izvajalci«. Znanstvene in strokovne raziskave, ne glede na svojo na- ravo (temeljne ali uporabne vrednosti) so ali pa bi vsaj morale biti namenJene temu, da bi njihovo vrednost preskusili tudi v praksi. To usodno združuje raziskovalce (inštitut. fakulteta) s kolegi v praksi v nede- ljiva strokovno skupino. Le v popolni sestavi lahko taka skupina oživi napredno zamisel (raziskavo) v praksi. Prvi pogoj za uspešno sodelovanje v takšni strokovni skupini je dobro razumevanje in medsebojno zaupa- nje. Gradi se na trdnih in jasnih informacijah (raziskava) ter dopolnjuje z izmenjavo mnenj in izkušenj vseh strokovnjakov, ki si prizade- vajo za napredek stroke. Zato je pri izme- njavi znanja in izkušenj pomembna priprav- ljenost na ustvarjalen dialog (pobude, mne- nja, laitike) strokovne javnosti, sicer osta- nejo številne novosti. objavljene v strokov- 295 nem tisku, neprebrane in zato tudi ne upo- števane. Gozdarska opera ti va Je zasuta z zahtevami (smernice, navodila, metodologije itn.) po praktični uporabi strokovnih dognanj z zelo šibko motivacijo. Ta se kaže predvsem v nejasnosti (zapletenosti) in nedodelanosti programov, ki naj jih operativa uresniči v praksi. Avtorji programov so največkrat l>ne- znamdo mlajši kolegi izgubili veselja do pisanja monografij še o drugih drevesnih vrstah. ki jih gozdarji kljub hudim časom, krvavo potrebujemo. Viri l. BARKMAN, J, J., MORAVEC, ]., RAUSC- HERT, S. (1986): Code der pflanzensoziologischen Nomenklatur. 2. Aw1.- Vegetatio 67: 145--195. 2. BORHlDI, A (1963) : Die Z6noloQ1e des Ver- bandes Fag1on illyricum l. Allgemeiner Teil. Acta Bot. Acad. Sci. Hung. 9: 259-297. 3. BRAUN-BLANQUET. J. (1964): Pflanzensozio- logie. Springer-Verlag, Wien-New York. 3. Aufl. 4. ELLENoERG, H. (1986). Vegetation Milleleuropas mit den A1pen. 4. Aufl .. Verlag E. Ulmer, Stuttgart. S. HORVAT, I., (1938) : Bil)nosoclološka lslraži- vanja šuma u Hrvatskoj. Glas. šum. pokuse, 6, Zagreb. 6. HORVAT I. , GLAVAČ, V., ELLENBERG, H., (1974): Vegelations Sudosteuropas, Stuttgart. 7. HARTMANN, F.-K., JAHN, G. (1967) : Wald- gesellschailen des mltteleuropaJSchen Gebugs- ra.um nordlich der Alpen. G. - Fischer Verlag, Stuttgart. 8. JOVANOVIC. B., ZUPANČIČ, M., (Izd.) (1986): Prirodna potencijalna vegetacija Jugoslavi- je.- Izdano Z3. 18. IUFRO kongres YU 86, Ljubljana. 9. KO~IR. 2 .. (1962) : Dbersicht der Buchenwal- der 1m Obergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. Mill. ostalp.-din. pflanzensoz. Aibgm. 2, S4-B6. 10. KOŠIR. ž .. (1979): Ekološke, fitocenološke m gozdnogospodarske lastnosti Goqancev v Sloveni- ji.- Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 17, št. l. s. 1-242, Ljubljana. ll KO~IR. ž .. (1988): Pojmovanje in poimenova- nje bukovih združb. Gozd. vestnik 46, S. Ljubljana. 301 12. MARINCEK, L., (1981): Predalpskl goza bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Raz- prave 4. razreda SAZU, 23 (2): 55-86. Ljubljana. 13. MARINČEK. L., ZUPANČIČ, M., (1984) : Syn- taxonomische Probleme der Waldgesellschaften im ostalpin-dinarischen Raum. Acta Bat Croat. 43, 217-223. Zagreb. 14. MARINČEK, L. , PUNCER, I., (1981): Die Entwicklung des pflanzensoziologischen Systems der Waldvegetation Jugoslawiens mit besonderer Beri.icksichtigung der klirnatogenen Vegetation. - Ber. d. Int. Sympos. Syntaxonomie, S. 579-587, Verlag]. Cramer, Vaduz. 15. OBERDORFER. E., (1957): Stiddeutsche Pflanzengesellschaften. Jena. 16. OBERDORFER, E .. ( 1968): .fu:;:;ozialion, Ge- bietassoziation, geographische Rasse. In: Pflan- zensoziologische Systematik, ed. R. '!Uxen. Ber. Int. Svmp., Int. Ver. Vegkd. 124-131, Haag. Oxf.: 425. l(o48.1) 17. 'rUXEN, R. (Izd) ( 1981): Bibliogralla Phytoso- ziologica Syntaxonomica, Lieferung 35: Querco- Fagetea. - Verlag]. Cramer, Vaduz. 18. ZORN, M., (1975): Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. J:liro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. 19. WR}\BER. M., (1959): Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji. (Galieto rotundi- folii -Abietetum Wraber 1955). Prirodoslovno dru- štvo Slovenije v Ljubljani. Posebna izdaja, 1: 1-20, Ljubljana. 20. WRABER, M., (1966): Ober eine thermo- phile Buchenwaldgesellschaft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. - Angew. Pflanzensoz. XVIII/XIX: 279-288. Lojze Marinček Življenje v socialističnem smogu Povod za nenavadni naslov članka je bila izjava nekega romunskega ministra, ki je z vso resnostjo dopovedoval, da sta dim in smrad, če prideta iz socialistične tovarne, nekako nedolžna zadeva v primerjavi z enakim dimom in srmadom iz kapitalistične tovarne. Človek se pri tem pomilovalno nasmehne, seveda če ni pod oblastjo takih in podobnih ministrov. Članek obravnava sicer razmere na Češkoslovaškem, posebno na severnem delu, kjer povzroča dim pre- moga opustošenje, kakršno je lahko straši- len zgled vsemu človeštvu. Najhujše je med Chomutovim in Litomericami pod Krušnimi gorami (Erzgebirge). Tam so velika nahaja- lišča nizkokaloričnega in visokožveplastega premoga, Id ga neusmiljeno kurijo v termo- elektrarnah brez čistilnih naprav. Podobno je v sosednjih krajih Vzhodne Nemčije med Karl Marx-Stadtorn, Dresdenorn in Leipzi- gom in naprej na južnem Poljskem (Katowi.- ce, Nova Huta, Krakov). Sredogorja ob se- verni češki meji so bila nekdaj znana zaradi bogatih gozdov, naravnih parkov in gozdnih rezervatov, zdaj pa zaradi širjenja tako ime- novane kisle puščave. Do leta 1948 je imela Ceškoslovaška zelo razvito lahko industrijo, toda z nadvlado stalinizma se je lahka industrija morala spre- 302 meniti v težko. Tako se je začelo »Življenje v socialističnem smogU