Naročnina lista: — «Ceto leto . . K10 — ■f'ol leta . , . „ 5‘— «četrt leta . . „ 2*50 Mesečno. . . „ 1 — StmaJ Avstrije :- Celo leto . . „ 15*— Posamezne številke — 10 vinarjev. — Ins er a ti ali oznanila se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdflc — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne; Rokopisi se ne vračajo. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I vsak^n^Ti. 11 ■■■Hiii—i—ili i ii ■ ii r ir m ■ p» n~ ir i-bii um« r n i mn irr Velika ofenziva naših sovražnikov. Nadaljevanje ruske ofenzive v GalicijL — Zahodno « d Kolomeje smo se umaknili za 3000 korakov v raz-širju 6 km. — Južno-zahodno od Bucaea smo se umaknili od Strype k potoku Koropiec. — Sesta italijanska ofenziva ob Sodi. — Velika angleško-francoska ofenziva na zahodu. — Nemci se na nekaterih točkah nekoliko umaknili. — Francozi izgubili pred Verdunom pol milijona ljudi. — Srbska vlada se zopet seli. — Pred večjimi boji na macedonskem bojišču. — Razmerje med Mehiko in Ameriko se zboljšalo. Slava goriski slovenski duhovščini! Ko nam je Tm.li napovedal vojsko, je del laške inteligence bežal v Italijo, drugi del italijanske inteligence v Varno zaledje, le slovensko 'ljudstvo in ž njim slovenska duhovščina * sta ostala na ogroženih tleh. v kolikor niso zahtevali vojaški oziri, da sla se umaknila. Vsa Avstrija je občudovala smrtnopogumnega nadškofa goriškega, ki. je do zadnjega zdržal v Gorici, dokler niso sovražne granate razrušile tud? njegovega bivališča. Nasprotno .pa se je v listih ponovno javno izražalo obžalovanje, da je deželni odbor, na čelu mu v Italiji rojeni deželni glavar Fai-■ dotti, zapustil domovino in se naselil daleč proč od nje, na Dunaju. Naš list je takoj opozoril na ta ne-dostatek, čeprav še takraf marsikateri krogi, katerih jpatriotično mišljenje je sicer nad vse vz-višefio, niso n soglašali z nami. Poročila iz vojnotiskovlnega stana so večkrat z izrazi velikega priznanja/ in občudovala omenjali nesebično, požrtvovalno ter patriotično delovanje go-riške slovenske duhovščine med vrlim ljudstvom, ki je ostalo doma, in tudi med vojaštvom. Več duhovnikov je žrtvovalo tudi živi jen j,o — za Boga in domovino. ko je izvrševalo svoje visoke zvanje ter s tem dokazalo, da mu besede o dušnopastirski gorečnosti in avstrijskem patriotizmu niso le pulile fraze. Marsikateri duhovnik, ki je moral vsled denunciaci j italijanskih regnikolov začetkom vojske po nedolžnem v zapore, vrši sedaj na najtežavnejših točkah,bogo- in domoljubno delo za pravično stvar in avstrijsko domovino. Najvestnejše izvrševanje vzvišenih duhovniških dolžnosti- kot voditelj, učitelj in tolažitelj hudo prizadetega ljudstva na bojnem ozemlju, to je edino ideine n ito maščevanje slovenskega duhovništva za vse. kar je moralo skraja bridkega doživeti. Goriška, slovenska duhovščina, ki je ostala doma, pa- v teh težkih Časih ni pozabila tudi na Kulture In e in narodne potrebe slovenskega ljudstva ter s tem vsemu svetu sijajno dokazala, da obvlada situacijo ter se zaveda, svojega stališča v poidem obsegu. Saj s tem tudi najmočneje pobija naziranje vseli o-nih klevetnikov, ki bi ràdi trdili, da se naše narodne in kulturelne potrebe ne skladajo z avstrijskim patriotizmom in z nepremakljivo zvestobo do habsburške hiše ter bi radi najše narodne težnje, naš jezik in naše pravice pptisnili v kot. Žal, da so ponekod šli tem klevetnikom celo naši lastni ljudje na lim. Slovenska duhovščina na Goriškem je prva, ki je povzdignila- glas za narodne in Kulturelne pravice v varstvo mu izročenega ljudstva ! Tega goriškenm duhovenstvu slovenska zgodovina ne sme pozabiti! Slava goriški slovenski duhovščini! Sklepi goriške slovenske duhovščine. Duhovščina brniškega dekanata na Goriškem je poslala gospodu ministru za notranje zadeve -naslednjo spomenico: Vaša ekscelenca! Duhovščina ’ črniškega dekanata, na Goriškem je sklenila o priliki uradne konference dne 19. jun. 1916 pri Sv. Križu na Vipavskem soglasno, poslati Vaši ekscelenci' ,sv blagohotno znanje in vpoštevanje sledečo spomenico: Ker ni v deželi poklicanih ljudskih zastopnikov, se smatra duhovščina poklicano in dolžno, da predloži na merodajnem mestu čustva in želje v deželi ostalega, slovenskega prebivalstva, ki je' po več kot enoletnih vsakovrstnih vojnih stiskah taku težko prizadeto, 1. Slovensko ljudstvo na Goriškem polaga k vznožju- Najvišjega prestola izraze svoje neomajne podedovane zvestobe! in globoke otroške vfdanosti do svojega ljubljenega cesarja in najvišje dinastije 2. Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje vrhovnemu armadnemu vodstvu, d,a je moglo o-braniti z božjo pomočjo večji del dežele pred vpadom starega zahrbtnega sovražnika in tako ohraniti slovensko ljudstvo po večjem delu svoji avstrijski domovini. 3. Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje visoki vladi, posebno pa c. kr. namestništvu in okrajnim glavarstvom v deželi zato. da so med vohio v- tako nepričakovano veliki meri skrbela za ljudstvo in je podpirala, v vseli zadevah, posebno glede jav- nega zdravstva in preskrbe z živili in prosi, naj tudi za nadalje stoje ob strani v vseh materijelnih in kulturnih zadevah tako težko udarjenemu, stoletja in stoletja (dinastično in patrijotično čutečemu ljudstvu, 4. Slovensko ljudstvo na, Goriškem prosi, naj visoka, vlada post alvi po zgledu v sosedni kronovmi Istri tudi pri nas vladnega komisarja in mu poveri agende avtonomne deželne oblasti in sicer radi dejstva, da se je deželni glavar s svojimi uradi že pred izbruhom vojne umaknil iz dežele in se še sedaj čez leto dni ni vrnil v tako težko preizkušeno Goriške. 5. Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi visoko vlado, naj blagovoli pripomoči glavnemu mestu dežele, Gorici, ki leži v sredi slovenskega dela dežele in šteje polovico slovenskega prebivalstva, do javnih slovenskih ljudskih in meščanskih šol. A tudi ostali slovenski del Goriške nima, sedaj nobene srednje šole in zato prosi podpisana duhovščina, Visoka vlada naj S-prihodnjim šolskim letom, če le mogoče, v krono vini sami prej obstoječe srednje šole odpre, a v mestu Gorici pa z javnimi napisi dokaže, da je vedno patrijotično čuteče slovensko ljudstvo v tem težkem času pri visoki vladi našlo enakopravnost. Črniče pri Gorici, dne 19. rožnika 1916. Za duhovščino črniškega dekanata: Alojzij Novak, župnik in dekan. Petdesetletnica bitke pri Kraljevem Gradcu* Dne 8. julija je poteklo 50 let od bitke pri Kraljevem Gradcu, v kateri se je odločila, usoda Avstrije kot nemška država., Prusija si je v tej bitki priborila nemško prvenstvo: in Avstrija, je morala, zapustiti nemško zvezo ter se v bodoče posvetiti svojim narodnim nalogam kot nenemška narodnostna država. V bitki pri Kraljevem Gradcu se je borilo na avstrijski strani pod poveljstvom generala Benedeka 215.000 mož s 770 topovi, pruska armada pod poveljstvom kralja Viljema je štela. 221.000 mož. Bitka -se se je pričela ob osmih zjutraj z napadom pruskega centra pri Sadovi; proti poldnevu se je sreča nagnila že na avstrijsko stran. Vsled samovoljnega postopanja generalov grofa Festetisca in Tirana m vsled Benedekove popustljivosti pa so Avstrijci pognali skoraj celo svoje desno krilo na že omajani LISTER. O padlem profesorju Antonu Ilahiiza« Spisal prof. Ivan Bračko v Izvestiu slov,-nemike gimnazije v Celju. Ogromne so žrtve, ki jih zahteva svetovna vojska;, tudi našemu zavodu ni prizanesla. Mesca- novembra m. 1. smo dobili žalostno poročilo, da je padel junaške smrti za cesarja in domovino obče spoštovani c. kr. profesor in c. in kr. kadet v rezervi g. Anton Rabuza. C. g. vojni kurat njegovega polka, poroča, da ga je zadela dne 16. oktobra 1915 na znanem Doberdobu, kjer je našlo že toliko naših junakov smrt za domovino, sovražna granata in da. so -ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi na občinskem pokopališču pri Sv. Danijelu, Kratko je bilo to poročilo, a pretresljivo za nas vse, ki smo pokojnega poznali. Ker je rajni poučeval nekaj let na našem zavodu, zato zahteva dolžnost, da se ga spominjamo na tem mestu. Profesor Anton Rabuza se je porodil dne 16. prosinca 1881 v Podgorju, prijazni vasici blizu St. Jurija ob južn-i žel. 'Njegovi stariši so nosedov-di tu majhno posestvo in so se. akoravno niso imeli ni- kakoršnega premoženja, po svojih slabili močeh vestno trudili, da bi vzgajali svoje otroke kar najboljše, in jim pripravili boljši kruli. Ko je dovršil domačo ljudsko šolo, poslali so ga njegovi roditelji leta 1591 na celjsko gimnazijo, katero je že pohaja! njegov starejši brat. Ker ga niso mogli z doma. p-odpirati. se mu je zlasti v začetku godilo zelo slabo. Bil je skoraj popolnoma odvisen od podpor raznih dobrotnikov, katerim se je kmalu priljubil skromni, marljivi in nadarjeni dijak. Leta 1902 je prebil na celjski gimnaziji zrelostni izpit ter šel nato na graško vseučilišče, kjer se ie posvetil klasičnemu jezikoslovju. Le raznim dobrotnikom in denarnim zavodom se je imel zahvaliti, da je mogel, četudi je moral mnogokrat pretrpeti veliko bedie in pomanjkanja, dovršiti svoje študije, Pa s svojo žilavo vsfcrajnostjo je premagal končno vse zapreke. Naj bo v tem oziru zgled učeči se mladini, da nje sme sredi svoje težavne poti, če se ji godi v gmotnem oziru slabo, obupati in omagati! Po končanih visokošolskih naukih je poučeval nekaj let na raznih srednješolskih zavodih: tako na zasebni gimnaziji v Ogrskem Brodu, katero je vodil znani slovenski pisatelj profesor -dr. Karol Glaser, na gimnaziji v Trstu in v Mariboru. Leta 1912 je bil od visokega ministrstva za bogočaistjie in uk imenovan pravim učiteljem na c. kr. nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celin, kjer je poučeval, dokler ga niso mesca februarja 1915 [ oklicali k vojakom. Pri- deljen je bil domačemu 87. pešpolku, po prebitem častniškem izpitu pa je bil prestavljen k 48. pešpolku; ? njim je odrinil tudi mesca avgusta, poln navdušenja. na bojišče,. Iskreno je ljubil, svojo domačo grudo in spoštoval kmetski stan, iz katerega je izhajal sam. Vsake počitnice je rad zahajal v svoj rojstni kraj terse ni sramoval, opravljati razna kmetska dela. Tudi 'družico si je izbral iz ugledne kmetske hiše. Njegovo rodbinsko življenje je bilo vzorno in nad vse srečno: zato je pa tudi najrajše bival v krogu svoje žene in svojih otročičev, ki sta mu bita najdražje na svetu. A vsa ta sreča ni trajala dolgo: v nailepših letih je moral ostaviti svo'n globoko potrto ženo m svoja otročička» ki sta izgubila svojega dragega, zelo skrbnega očeta v najnežji dobi. Kot učitelj je bil profesor Rabuza silno vesten in natančen: nikdar ga nisi videl brez dela, vedno se je pripravljal, kako bi tem boljše razložil kakšno tvarino svojim učencem. Bil io strog napram sebi, a mil in prizanesljiv napram drugim. Svoje učence je ljubil nad vse, za nje mn- ni bila nobena žrtev prevelika. Ni jim bil samo dober učitelj’, temveč tudi skrben oče in zvest prijatelj. Pozabil jih ni niti sredi bojnega meteža in je vedno povi raševal, kniko se godi zdaj temu, zdaj onemu. Zlasti pa ie skrbel z vso vnemo za revnejše dijake, ki mojrajo često trpeli pomanjkanje; kajti on je poznal najbolje iz lastne pruski centrum in to baš v trenotku, ko se je od severa približala skoraj prepozno došla armada pruskega prestolonaslednika. Benedek je nevarnost prepozno opazil. Že ob enih popoldne so bile čete pruskega prestolonaslednika v posesti prvih avstrijskih pozicij, ob treh so osvojili važno oporišče Chluim; i-stočasno je navalil pruski centrum, ki je napel svoje zadnje moči. Avstrijci so se začeli umikati in kmalu je med njimi nastala panika.. Njih poraz je bil populeo. Bežali so na Pardubice in popolne katastrofe jih je obvarovala le izmučenost pruskih čet, k.i niso bile sposobne, nemudoma zasledovati umikajoče se Avstrijce, temveč so 4. in 5, julija počivale. Veliko je pripomoglo k pruski zmagi tudi to, da je imela pruska infanteräja že nove puške-igleniee, med tem ko se je naša pehota posluževala še starih okornih fpušk-sprednjač. Avstrijska artilerija je bila sicer močnejša in znatno boljša, kakor pruska, toda1 odločilnega vpliva na izid bitke si ni mogla izvojevati. Obojestranske izgube so bile za takratne razmere ogromne. Prusi so imeli 360 častnikov in 8812 mož mrtvih in ranjenih. Avstrijci so izgubili pet zastav, 160 topov, 1372 častnikov in 42.988 mož, izmed njih 19.800 vjetnikov. Vest o avstrijskem porazu pri Kraljevem Gradcu je razburila ves tedanji svet. V Parizu je prišlo jelo protipruskih demonstracij. Francozi takrat še niso vedeli, da jih čaka čez štiri leta Sedan. Foersterjev» zadeva namo-nakovskem vseučilišču. Znani pedagog F. V. Foerster, redni profesor na vseučilišču v Monako vem, je objavil ob Novem letu v glasilu pacifistov „Friedenswarte“ (Zürich), obsežno razpravo „Bismarckovo delo v luči velikonem-Ške kritike.“ Skoro pol leta je preteklo, ne da bi bila Foersterjeva izvajanja zbudila posebne pozornosti; v junjijju ip pa izbruhnil srdit boj proti učenjaku. Sedaj je zadeva končana, ne v čast Foersterje-vim nasprotnikom. Dne 7. junija je prinesel liberalni list „Münchener Neueste Nachrichten“ nekaj stavkov iz omenjenega članka, ld vsebujejo ostro kritiko Bismarckove politike, ter je napadel Foersterja, ker se je drznil v inozemski reviji kritizirati železnega kancelarja. Zvečer istega dne je prišlo na vseučilišču do demonstracij1 v Foersterjevlm kolegiju; nekaj demonstrantov je prišlo k njegovemu predavanju in ga sprejelo, ko je prišel v dvorano, z žvižganjem, a njegovi slušatelji, ki jih je bilo nad 100, so mu pa ploskali. Demonstrantje so nato odšli. Listi so prinesli o tem potvarjena poročila,, (kakor da je velika večina Foersterjevih slušlateljev nastopila prod njemu. Na binkoštno soboto je izdal dekan prfvegja oddelka filozofske fakultete izjavo, v kateri obsoja, da je ud fakultete v inozemstvu „o Bismarcku in nemški državi izrazil nazirainja in rabil besejde, ld morajo z o-gorčenjem napolniti vsakega Nemca.“1 Tudi je naznanil, da bodo udje fakultete najodločneje zabranili, da Foerster kot akademični učitelj ne bo širili svojih nazorov med akademično mladino. Nekaj listov je tudi hitro razširilo vest, da je Foerster po naročilu naučnoga ministrstva ustavil svoja predavanja, kar je bilo popolnoma neresnično. Časopisje je bilo z malimi izjemami zelo previdno. O Foersterjevih nazorih, izraženih v omenjenem članku, ni bilo mogoče soditi, ker je bil celoten članek večinoma neznan; splošno pa se je obsojalo postopanje fakultete, M se je smatralo kot kratenje akademične svobode. Profesor Foerster se je oglasil dne 14, junija.. V dolgem doplisu je v listu „Berliner Tageblatt“ pojasnil, odkod da izvira boj proti njemu. Vprizoril ga ni nikfdo drugi, kot berolinska centrala evangelske zveze (Evangelischer Bund); ta je razširila stotisoče letakov, na katerih je s spretno iz zveze iztrganimi stavki popolnoma po- ' izkušnje bedo revnih dijakov in pa velike nevarnosti, katerim so povsod izpostavljeni. Zato jih je pridno nadziral in bodril ter jim pomagal tudi gmotno, kolikor so mu pripuščale njegove skromne premoženjske razmere. Vedno se je rad spominjal svojih blagih dobrotnikov ter jim ie ostal globoko hvaležen do svoje smrti. Zato je tudi nabiral ob vsaki priliki prispevke za Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu, ki ga je podpiralo za časa njegovih študij. Tudi svoje dijuke je vedno opominjal, da naj hudo hvaležni svojim dobrotnikom in da naj po svojih močeh pomagajo svojim tovarišem. Ne smemo se torej čuditi, da so ga spoštovali in ljubili tudi njegovi učenci in mu vračali ljubezen za ljubezen,. Zatekali so se radi k njemu, saj so našli v njem vedno svojega odkritosrčnega prijatelja, Ko se jim je naznanilo poročilo o njegovi junaški smrti, stopile so marsikateremu dijaku solze v oči, solze globoke hvaležnosti. Kakor povsod, tako je tudi kot vojak izpolnjeval v polni meri svoje dolžnosti, tako da so ga ljubili in spoštovali njegovi tovariši in predstojniki. Zavedal se je vedno in povsod, ka.j zahteva domovina od vsakega v teh'hudih časih. Njegova pisma, poslana z bojišča ženi in prijateljem, pričajo prav živo, s kakim navdušenjem je šel v boj za domovino, ki jo ljubil tako iskreno in za katero je daroval svoje življenje v najboljši svoji moški dobi. Nikdar ni tarnal da mu je kaj prehudo in pretežko, ampak prenaša,! je z veseljem in svetim navdušenjem vse veli- tvorila Foersterjeve misli, Foerster je mnenja, da ni mogoče priti do trajnega miru med narodi, ako se vsak ne ozre v svojo preteklost in se resno ne vpraša, koliko je on zakrivil, da so se razvile mednarodne razmere do splošnega mednarodnega krvavega boja. V tem prepričanju je napisal kritiko o Bismar-okovi pohtiki. S to izjavo je Foersterjeva zadeva dobila čisto drugo lice. V prvem predavanju po binkoštih je Foerster pred svojimi slušatelji obrazložil svoje stališče. Rekel je med drugim, da se z nobenim problemom ni pečal temeljiteje, kot s problemom „politika in morala.“ „Pri tem pa sem po študiju in opazovanju v inozemstvu in doma postal radikalen nasprotnik Bis m a r c k o v i h in Frei t, s c h k e j e-vih tradicij, polno uvažujoč osebno veličino in tragiko v tej tradiciji. Prepričan sem trdno, da bomo prihodnjim srednjeevropskim in svetovnim nalogam le v toliko kos, v kolikor g re mo dal e č preko te h t r a dici j, p r a v tako, k a k o r s e morajo tudi dr u n i narodi ločit i i z svojih političnih tradicij, ki v p o š t e-vajo le moč, ako naj Év ropa n« pogine v g n e i’ u i n k r v i . . . Vsa svetovna vojska oznanja z gromom kulturnemu svetu, da moramo vsi zapustiti zgolj narodni egoizem, da je narodna skupnost kljub svojemu nenadomeistnemu nravnemu in sociajlnopedagoškemu pomenu vendar le samo nekaj partikularnega v primeri z bodočim evropskim kulturnim redom, za katerega moramo delati z vsako mislijo in vsako besedo . . . Nova uredba pa nam ne pade z neba, mi moramo pripravljati o -z r a 5 j e zanjo z lastnim n o t r a n jim o -čiščenjem in p o v z d i jg n j e n j, e m. Velikodušne in dvigujoče besede morajo začeti leteti kakor golobčki z oljkovo vejico z .etežele v deželo: to obla-ženje govora, ta pripravnost. h kritiki samega sebe, mesto strastnih obtožb proti drugim — to je mnogo pametnejše, ko vsi mirovni predlogi. Za te še sedaj iv moralnega ozračja. Vsi, ki sicer žele miru. pa nočejo zlačeti spreminjati; mednarodnega tona, menda res menijo, da traja vojska do 7. ure 10 minut, mir pa se začne ob 7 in 11 minut: do 7 in 10 minut si mečejo v obraz vse mogoče psovike, ob 7 in 11 minut p.a je na mah mir. Ti čudaki zabijo, da je treba mir zaslužiti, ne le z junaškimi Čini, marveč tudi s tistim tihim siamozatajelvanjem, ko se narod zmisli svojih grehov, prestopkov in zmot in tako ustvari ozračje, v katerem se omili trdovratno samouve-ljavljanje in more dobiti ideja, nove Evrope praktično moč v dušah.“ To so globoke misli! Monakovska fakulteta je uvidela, da se je zaletela. Izdala je drugo izjavo, v kateri trdi, da so hoteli profesorji samo v preda.van jiljb nastopiti proti Foersterju. Kritiko te izjave opustimo. Nam ne gre za preji're na monakovskem vseučilišču, marveč samo za Foersterjeve misli, kil jih mora odobravati vsak» komur je za mir in kulturni napredek. ................ „,{■ , _____________'.... ..... Dižavna misel in narodnosti. Koroški poslanec Steinwender je osebnost v taboru avstrijskega nemštva, ki zna obračati pozornost na-se. Med nemškimi politiki je malo tako zgovornih in radopisnih, kakor je ravno Steinwender. Neprestano objavlja članke o vseh možnih problemih, posebno o gospodarskih in socialnih reformah, o davčni politiki in o političnem ustroju države. In kljub tej zgovornosti, ali pa morda ravno radi nje ni posebno priljubljen niti v nemškem taboru. Saj je rekel te dni neki nemški list na Češkem, da že ime Steinwenderjevo vzbuja nezaupanje. Njegova poseb-nost je, da se rad kaže mirnega, treznega svetoval- ke napore in bridkosti. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti med polkom, ni žalovalo samo moštvo, ki ga je ljubilo, ampak tudi častništvo, ki ga je visoko cenilo radi njegove neustrašenosti in hrabrosti. In sam polkovnik se je izrazil globoko ginjen: „Izgubili smo požrtvovalnega, nad vse hrabrega častnika, ki je lahko nam vsem zgled,“ Naj še pristavim tu nekaj odlomkov iz njegovega zadnjega pisma, ki ga je prejela njegova žena, ko je že bil zatisnil svoje oči za vedno. V njem se poslavlja od svojih dragih, napisal je tu tik pred svojo smrtjo vse, kar mu je napolnilo njegovo junaško srce: . , Vrnil sem se ravno iz bojne črte na mai oddih nazaj, kjer počiva navadno naša kompanija. Sam sem tukaj, pišem na tleh leže, da si olajšam svoje hrepenenja in domotožnosti polno srce. Z navdušenjem sem šel v vojake, z navdušenjem sem šel v boj. Kamenje, granate, šrapneli, krogle, nič me ni zadelo v teh tednih in mescih, samo po levi roki sem se nekaj malega oplazil, ko se mi je spodrsnilo ob trdem kamenju. Ko to pišem, si mislim, kako lepo bi bilo, priti domov, toda z navdušenjem in zvesto vdan bi tudi u-mrl, ko bi bilo treba. In smrti se ne bojim, ker sem se že navadil tega hrušča in ker gre za domovino. Bodi hrabra, bodi trdna, bodi junaška Spartanka in veseli se, ko se ne bi prej videla zopet, ko pri ljubem Bogu, naši skupni konečni domovini! Rad bi šel domov, toda krasno lepo, zvišeno, božanstveno je, v- ca, stvarnega motritelja, državniško prosvi|ljeneg,a politika.. Rad daje ukore in nauke tudi na naslov — nemških radikalcev. Tako je storil te dni v nemškem listu „Düsseldorfer General-Anzeiger“, razpravljajoč o akciji za ustanovitev nemške „delovne stranke“, ki jej pa nemški radikalci nasprotujejo. Očita jim, da že davno niso več radikalni in le v eni točki da se razlikujejo od drugih: v narodnem radikalizmu nasproti nenemškim narodnostim. V tem da imajo edino opravičenje svoje eksistence! V tem ima mož morda prav in za hip postaja simpatičen, toda le za hip : dokler se ne prečitajo še naslednje vrstice. Grenko je bralec razočaran, ako jo pričakoval, da bo državniško postavni Steinwen-der izvajal logične zaključke iz gornjega očitanja na adreso ‘nemških radikalcev, da bo priporočal Nemcem. naj zapustijo svoj radikalizem in naj poskrbijo za nov način v svoji politiki napram Nenemcem. Kaj še! Tudi on je nacionalno radikalen — z razliko le, da hoče zahteve nemškega radiksCzma izvesti po drugačni poti ! Od države pričakuje, da izvede, česar Nemci sami ne morejo doseči! Seveda se mož i pri tem pogumno skriva za — državno misel. Pričakuje zmago državne misli nad narodnostmi!! In ker smemo biti uverjeni, 'da pod naslov „narodnosti“ mož gotovo ne prišteva Nemcev, smo tudi na jasnem, da zahteva, naj državna sila enostavno potlači narodne težnje njih, ki niso Nemci! Komu na korist? Državni misli — poreče Steinwender. Komu pa v resnici. to izhaja iz narave stvari, in vrhu tega nam priznava isti Steinwender sam, ko se tako toplo zav-zemlje za to, da svobodomiselni Nemci zberejo vse svoje moči in da se orientirajo v „gotovi smeri.“ In kam naj vodi ta smer? Koncentracija mora biti ven" dar na; er jena proti nekomu! Bog varuj nas Slovane pred Stednwenderjevo državniško modrostjo in umerjenostjo! Avstrijski Slovani imajo drugačen pojem o državni misli- Oni sodijo, da nje naloga ni ta, da „zmaguje“ nad narodnostmi, marveč da te poslednje in njih težnje stavlja v svojo službo s pravičnim in dobrohotnim postopanjem! Le zadovoljene težnje narodnosti v smislu državnih temeljnih zakonov morejo dati avstrijski državni misli pravo vsebino, ki bo spajala narode v veliko, neporušno falango. Kdor pa zahteva „zmago“ „državne misli“ na|d narodi, temu gledaj iz vsake Špranje — radikalizem in nemški radikalci mu lahko stisnejo roko kot svojemu somišljeniku in zavezniku. . ■lili »Ul» I I lm I II IIKIIM I I ■ «I H 1 M. Trije evropski tabori« „Ruskoje Slovo“ ve baje iz dobrega vira, da se za čas po vojni pripravlja Evropa na tri tabore. Doslej se je le vedelo, da nastanete dve skupini: Srednja Evropa centralnih držav in na pariški konferenci ustvarjena gospodarska četverozveza. dZdaj se je pa začelo še gibanje za ustanovitev gospodarske zveze nevtralnih držav, ki naj varuje nevtralce v borbi med gospodarsko četverozvezo in Srednjo Evropo. Zlasti na Skandinavskem, na Nizozemskem in v Svici se boje, da bf jih gospodarska vojna velikih držav lahko celo zadušila, če se pravočasno ne zavarujejo, Pogajanja za nevtralno zvezo se že pripravljalo. Move določbe o skrbstvu« 'Ministrstvo je s § 14 uredilo skrbstvo na novo. Popolnoma je mogoče dejati pod skrbstvo kako osebo samo tedaj, če vsled blaznosti ali slaboumnosti izgubi prav vsako zmožnost svojega ravnanja. V omejenem obsegu pa pridejo pod skrbstvo osebe pri manjših stopnjah duševnih bolezni in slaboumnosti. Ta o-mejeni preklic pa ne velja za mladoletne, ki so že i- dan v božjo voljo umreti za domovino kot vojak in junak. In Tvoj Anton je bil tukaj vedno junak in je z naporom vseh sil premagoval mehko-srčna čutila, ki so ga vlekla domov.“ Profesor RaWuza je bil blag, odkritosrčen značaj; kdor ga je poznal natančneje, moral ga je vz-liubiti in spoštovati. Dobro podkovan v svoji strogi, je bil tudi vsestransko izobražen. Ves prosti čas je vedno vporabljal v to, da izpopolni svoje znanje. Bil je tudi literarno delajven, tako je sodeloval pri „Nastavnem Vjestniku“ ter marljivo dopisoval v dijaški list „Mentor,“ Profesor Rabuza je mrtev, padel je kot žrtev strašne vojske. A v našem spominu še živi in bo živel vedno» Spominjali se ga bodemo mi, njegovi ožji tovariši, katerim je bil ves čas svojega delovanja na zavodu ljub in dra,g prijatelj; spominjali se ga bodo rajdi tudi njegovi bivši učenci, kateri so izgubili ž njim svojega blagega in dobrega učitelja. Počivaj mirno, junak, tam ob Doberdobu med junaki svojega polka, ki si daroval najdražje za naj-slajše! Vedno se bo imenovalo Tvoje ime med onimi junaki, ki so se borili z največjim pogumom za našega presvitlega cesarja in za našo ljubo domovino. Naš zavod bo vedno ponosen na, Tvoje junaštvo. — Nam vsem, zlasti pa naši mladini, ostaneš vedno vzor prave domovinske ljubezni. Slava Tvojemu spominu ! tak tako omejeni kakor omejeno preklicani. V omejenem obsegu pod skrbstvo postavljena oseba je splošno enaka odrastli mladoletni osebi. V omejenem obsegu zaradi duševnih bolezni in slaboumnosti pod skrbstvo postavljene osebe morejo z dovoljenjem skrbnika in sodišča stopiti v zakon, kjer se najdejo v-pošteVanja vredni slučaji, v katerih ni pomisleka proti zakonu, n. pr. če je uplati, da bo z&koij zdravilno vplival na stanje bolnika, ali če je ''izključeno, da se v zakonu ne bodo rodili vedno obteženi otroci. Pod skrbstvo je mogoče dati zapravljivca ne samo zaradi zapravljivosti s kreditnimi posli, ampak sploh vsled zapravljivosti v premoženju. Novo pa je, da je lahko prekličejo zaradi pijančevanja in pritajene zlorabe živčnih strupov (morfij., eter, opij, kokain i, t. d.). Ziaradi pijančevanja predlaga skrbstvo lahko državni pravdnik. Med postopanjem, ki naj pripelje do skrbstva, pa dotičnik ne smè ostati brez varstva. Takega varstva je posebno potreben tisti, katerega spravijo v kak zaprt zavod in mu tako vzamejo prosto gibanje. V takih slučajih dobi začasnega skrbnika. V tretjem oddelku je uravnano postopanje, ko kilo proti svoji volji pride v zaprto norišnico ali pa ga po prostovoljnem vstopu v zavodu omejijo v njegovi prostosti. V tem slučaju je treba sprejem naznaniti prvi okrajni sodniji. Roško bojišče. Na celi ruski fronti se vršijo srditi in zelo veliki boji, le severno rusko krilo se je dosedaj povspelo samo do delnih in krajevnih napadov. V Bukovini so Rusi v dolini reke Prut (zahodno od Radauca) zbrali velika ojačenja. Pri Sadzavki ob Prutu (zahodno od Kolomeje) so Rusi vdrli v naše postojanke; naše čete so se tukaj umaknile za 3000 korakov v razširju 6 km. Južno od Bučaca smo se radi prevelike ruske s le umaknili od Stry-pe ob potok Koropiec, ki teče med S rypo in Zlo-to Lipo in se izteka v Dnjester. S tem smo v središču si izravnali fronto. Y Voliniji so dobili Rusi velika ojačenja, vsled katerih so ponovili in pomnožili svoje napade ob srednjem Styru. Dne 5. julija se je Rusom posrečilo pri Kolkih premakniti svojo črto na severni breg Siyra. Boji še tukaj niso končani. Ostri ruski napadi so se tudi pojavili pri Borodišču kjer pa jih je odbila armada bavarskega princa Leopolda. Na Hindenbur-govi fronti se sicer tudi vršijo ruski napadi, pa v manjšem obsegu in z manjšo močjo. Kakor je posneti iz poročil, so Rusi zopet dobili na mnogih točkah svoje zelo razširjene fronte ojačenja. Radi tega je pričakovati v prihodnjih dneh še velikih in krvavih bojev. Dogodki na ruskem bojišču. Dne 2. j u 1 !i j a so boji pri Kolomeji postali obsežnejši. S protinapadom smo zahodno od mesta ustavili rusko prodiranje. Pri Tlumaču južno od Dfnjestra se je ponesrečil napad ruske konjenice. Pri Lncku odbili ruske napade. Dne 3. julija smo v Bukovini odbili več ruskih napadov, Južno od Tlumača so naše čete nenadoma napredujoč v 20 km široki in nad 10 km globoki fronti napadle Ruse in jih potisnile nazaj. V Vo liniji zopet močni ruski napadi. Dne 4. julija pri Kirlibabi v južnozahodni Bukovini praske s sovražno konjenico. Zahodno od Kolomeje smo prisilili rusko brigado, da se je umaknila. Ob Strypi so Rusi zahodno od Bučaca pri kraju Barič vdrli v naše postojanke, a so bili zopet vrženi nazaj. V Voliniji so Rusi ta dan pričeli močneje napadati naše postojanke pri Lacku, ob Styru, pri Sokulu, Ralalovki in Kolkih. Pri Verbena ob zgornjem Styru so oddelki armade Puhallo pridobili ozemlja, vjeli 11 ruskih častnikov, 827 mož ter vplemli piet strojnih pušk. Rusi so zadnji čais razširili napad tujdl na armadi generalnega feldmaršata bavarskega princa Leopolda in generalnega feldmaršala Hindenburga. Japonski topovi za Rusijo. Rusija je dobivala dosedaj od Japonske za 800 milijonov kron vojnega gradiva, zlasti topov in raznih pušk. Ker je pa Anglija prepovedala izvoz jekla /z Anglije, je prišla Japonska v veliko zadrego, ner ne more pravočasno ugoditi ruskim željam. Ako bi Rusija ne dobivala topov, pušk in municijo iz Japonske, tako se je nedavno izrazil član ruskega državnega sveta v ruski zbornici, bi bile sovražne armade že davno v Kijevu. V Dorno-Vatro v Bukovini spravljajo Rusi neprestano japonske topove. Japonski podčastniki vežbajo v streljanju rusko artilerijsko moštvo in je baje 80(1 japonskih častnikov nastavljenih pri ruski artileriji. Italijansko bojišče. Italijanska ofenziva ob Soči nekoliko pojema, Cadorna se mora zopet oddahniti pri svojih velikih trudih in naporih za Gorico. Na koroškem in tirols- \ kem bojišču se ni zgodilo kaj posebnegai. V Italiji se gibanje zoper nadaljevanje vojske vedno bolj širi. Katoliška in socialistična stranka se na zborovanjih izrekate za mir. Nova italijanska ofenziva ob Soči. Koncem junija so Lahi na soški fronti pričeli z novo ofenzivo, katera, se zaznamuje kot šesta in ki je kakor vse njene prednice za Italijane ostala, brez po- j sebnega vspieiia. D n e 2. j u 1 i j a so se na, Doberdobu, posebno za odsek južno od Griže-Brda, vršili trdovratni boji z ročnimi granatami. Dne 3. julija se je naša bojna črta med morjem iij Griže-Brdom nahajala, zvečer in celo noč v najmočnejšem ognju; neprestano so jo napadali, j Sovražnik je osredotočil svoje najljutejše napore proti grebenu Vzkoidno od Tržiča, ki so ga vrle naše čr-novojniške čete v celoti držale proti sedmim napati oni. Ravno tako smo o bili deloma v boju moža z možem napade Italijanov na naše postojanke pri Bagni, nä gori Kosič in vzhodno ofd Selc. Pred goro Sv. Mihaela je preprečil ogenj naših topov napredovanje sovražne pehote Dne 4. julija se je topovski boj na Dober-dobsld planoti nadaljeval. Izhodno od Tržiča in Selc smo laške napade srečno odbili. Oh tirolski fronti. Na fronti med Brento in Adižo se vršijo samo manjši boji. V nedeljo, dne 2. julija,1, je v prostoru gore Monte Interotto (severno od Asiaga) privedel poročnik Kaiser s šestimi možmi močno patruljo dežel-n obrambo vskega, pešpolka štev. 26, ko se je vrnil s posrečenega podjetja proti sovražnim strojnim puškam, 206 vietili Italijanov, med njimi 4 častniki. — Dne 3. in 4. julija smo v Siugainsiki dolini in dolini Pozine odbili več laških napadov. Francosko bojišče. A n gl eško-fraucosk: i ofenziva v severni Franciji se nadaljuje, Angleži so ob Sommi in njenkm pritoku A nore- zavzeli več nemških postojank. Na tem delu bojišča imajo Angleži in Francozi baje blizu 2 milijona mož in dobivajo še vedjno ojačenja. Vršijo se torej težki boji na zahodu in vzhodu, za. katerimi tiči četverosporazumov skupni ofenzivni načrt. Dogodki na francoskem bojišču. Dne 2. julija: Angleška ofenziva na obeh straneh reke Somme se nadaljuje. Južno od Somme so se umaknile nemške čete v drugo obrambno črto. Vzhodno od Može napadajo Francozi brezvspešno u-trdbi T;hia,umoi'd in Mrzlo zemljo. , Za utrdbo Vaux, katera se nahaja v nemških rokah, se bijejo srditi boji. Dne 3, julija: Angleži izvajajo srdite napade z močnimi silami južno od Somme proti črti Barleujx]— Belloy, pri Ypresu, La Bassee in pri Len-su, V"i angleški napadi so bili odbiti. D n e 4. juli j a : Na celi bojni črti od morske obali notri do reke Somme hudi artilerijski boji. Na fronti ob obeh straneh Somme se vršijo hudi na-pafdi angleških čet, na nemške postojanke. Angleži napadajo z ogromnimi silami, toda napadi ne dosežejo zaželjenih vspehov. Na, desnem bregu reke Može napadajo Francozi z močnimi silami brezvspešno nemške postojanke in utrdbe scverno-zahodno od Tbiaumonta. ~ Bitka ob Sommi. Posebni izvestitelj lista „(Times“ v francoskem glavnem stanu pravi v svojem poročilu, da. kolonialne čete Še niso prišle v ogenj, dasi traja boj že več dni. Pri prvem napadu se je Angležem skoro povsod posrečilo vdreti v prve nemške črte in zasesti več mest, ki so zdaj trdno v angleških rokah. Boj bo pa trajal še mnogo dni, dasi je očividno, da ta sunek še nima namena, povzročiti končno odločitev. Sedanja ofenziva je največja, kar so Angleži doslej napravi- li. Med petdnevnim artilerijskim obstreljevanjem so bile uničene vse nemške zvezne in etapne črte za fronto Prvi sprifemi so bili strašni. Poročila z angleške fronte opisujejo prve spri-jeme kot zelo strašne. Večdnevni bobneči ogenj ni mogel Nemce prepoditi iz prednjih postojank. Ko so angleško-francoske čete v gostih masah in več rojnih črtah jurišale proti nemškim črtam, so bile sprejele z divjim ognjem strojnih in navadnih pušk. Priznava se, da so se naskakujoče čete le pod težkimi izgubami mogle približati nemškim črtam. Na mestih, koder so se Nemci umaknili, se je umikanje vršilo v sklenjenih vrstah in v polnem redu. Izvanredna vstrajnost in preziranje smrti je na nejmšM strani vsega spoštovanja vredno* Poročila pravijo, da gre sedaj le za uvodne boje;, veliki in odločilni dogodki se še le razvijajo. Računati se mora, da bodo napadalni boji trajali delj časa. Škodovalo bi, ako bi se na ; odi agi dosedanjih borb prerokovalo v poteku cele bitke. Angleški listi o ofenzivi na Francoskem. „Times“ javljajo iz Pariza dne 2. julija: Ofenzivo so na Francoskem nestrpno pričakovali. Bili smo že zdavnaj pripravljeni, da jo pričnemo. Dan prvih pehotnih napadov je določil Joffre. Angleži in Francozi postopajo popolnoma edinstveno. Belgijci so prevzeli koristno vlogo, ko so zasedli večji odsek črte kot doslej in pri obstreljevanju pred napadi tudi obstreljujejo z artilerijo nemške postojanke. Ozemlje, ki je b lo izbrano za napad Angležev in Francozov, je ugodnejše kot ono, v katerem so lansko leto Francozi pričeli ofenzivo. Ozemlje je poljedelsko, ne rudniško. V bojnem okolišu ni razsežnih vasi, ki so zadnjič nudile Nemcem koristna oporišča. Svet je odprt in lahno valovit ter nudi boljša, kritja za artilerijo in več prostora za razvoj vojaške premoči. Artilerija igra važno vlogo. Pehota ima tokrat manjše izgube kot pri napadih po starem načinu* Kljub temu pa je naloga pehote še vedno težka. Pričakovati moramo precej praznih vdarcev, preden dosežemo to, kar hočemo. V uvodniku dne 4. i ulij a pišejo „Times“, d.a se je velika ofenziva pričela dobro, IToda boji bodo dol-* gotrajni in se ne morejo presojati po vspehih prvih dni. Sedaj gre stvar po metodi, po kateri naj hi se izvajal na sovražnika dogotrajen pritisk, ki bo stal najbrž veliko žrtev, „'Morning Post* piše: Za sedaj ni vzroka, da hi se mislilo, da zaldnii vspehi predstavljajo pričetek splošnega prodiranja. Celo če se misli, da so predhodniki takega prodiranja, se bo prodiranje vršilo nenavadno počasi, ker so ogromne bojne sile na zelo razsežnem ozemlju v boju med seboj in je odpor sovražnikov trdovraten. Prva naloga je, da se sovražniku onemogoči održanje zasedenega ozemlja. Na Angleškem sajmeni se je treba sprijazniti z mislijo, da mora ofenziva povzročati težke izgube. Naloga, ki t čaka zaveznike, je dolgotrajna, krvava in težavna,, in konec še ni dogleden. Ozemlje angleško-francoske ofenzive. Ozemlje, kjer se odigrava angleško-francoska ofenziva, je porečje potoka Ancre in reke Somme in prostor severno in južno te pokrajine. Že preteklo leto so se bile tukaj velike bitke, zlasti pri Albertu ob Ancreju in pri Fri seju ob'Sommi, Zdi se, da se Angleži in Francozi bojujejo v mešanih zborih. Glavni kraji za francosko-angleško fronto so Doullens-Ami-en, Albert, Železniške zveze za to fronto so jako u-godne in med obema kriloma francosko-angleške napadalne armade tečeta, dve železniški progi. Dozdaj se daste razločevati dve napadalni skupini: ena v prostoru od Gommecourta do La Boiselle, druga na obeh bregovih reke Somme. Očividec o bitki na zahodu. Vojni poročevalec Reuterjevega urada v angleškem gliaivnem stanu brzojavijo: Prepotoval sem sko-ra! celo, okrog 80 km dolgo angleško bojno črto, naravnost začudil sem se očividni premoči angleškega topništva. Priča sem bil, kako je naš strašni ogenj cele pokrajine s cvetočimi vasmi v nekaterih urah uničil in izpremenil v puščavo. Francozi izgubili pri Verdunu pol milijona . ljudi? Velike, izgube Francozov pri Verdunu so povzročile v Parizu veliko pobitost.! katere ne morejo niti najsijajnejša poročila o zmajgah odpraviti. Ni skoraj niti rodbine v francoski prestolici, ki hi ne žalovala za kakim padlim svojcem na bojišču. Uradnih seznamov o izgubah sicer ne objavljajo; o smrti obveščajo le najožje svojce, a kljub temu se v Parizu zelo zanesljivo trdi, da znašajo izgube Francozov pri Verdunu pol milijona mož. Vojaške in civilne bolnišnice v Parizu so.že dolgo Časa, tako prenapolnjene. da leže ranjenci na slamnicah na tleh. Zadnje dni so odpeljali vse lahke ranjence in napol ozdravljene v južno Francijo, a čez nekaj dni so bile zopet vse pariške bolnišnice prenapolnjene, vsled česar že morajo zdaj tudi težke ranjence prepeljavati v južno Francijo. Zamorec proti „nemškemu barbarstvu.“ Vojni poročevalec lista „Daily Erpress“ se izjavljal naravnost navdušeno o pisani mešanici plemen na zahodni fronti. Zamorci, Tunezijci, Maro-kanci, Malajci, Indijci, Avstralci itd, se borijo ramo . ob rami z belimi Francozi in Angleži’ proti Nemcem.' IJ Angleški časnikar posebno povdarja zanimiv prizor, ko je nek zamorec v ognjevitem nagovoru v francoščini bele čete navduševal in jih pozival, naj skupno z üriigobarvnimi brati rešijo Francijo pred nemškim barbarstvom. Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Kmalu nato so se beli in drugobarvni francoski in angleški vojaki vrgli na sovražnika. Pred Solunom. General Sarrail na fronti. „Secolo“ poroča iz Soluna: General Sarrail se je s svojim štabom in srbskim prestolonaslednikom podal na fronto. Pričakuje se, da bo četverosporaz-um pričel na Balkanu z ofenzivo. V Solunu vojnim poročevalcem, kakor se dne 4 julija poroča iz Lugana, niso več dovolili obiskovati bojne črte radi priprav na ofenzivo generala Sarraila. Bolgari prodirajo. Petrograjska brzojavna agentura poroča, da se ob desnerrr Vardarskom bregu artilerijski dvoboj sr veliko srditostjo nadaljuje. Bolgari so baje povsod prekoračili mejo in nemoteno prodirajo. * * * Položaj pred Solunom. Carigrajski poročevalec lista „Nieuwe Rotter-damsche Courant“ smatra za verjetno, da se sedaj v resnici prične četverosporazumova ofenziva pri Solunu in sicer ob vsej maeedonski fronti, od Dojrana do Bitolja. Dopisnik piše tako-le o sestavi četverospora-zumove armade pred Solunom: Na podlagij. popolnoma zanesljivih poročil se more reči, da se sedaj nahaja na maeedonski fronti D! oli 275.000 Francozov z vštetimi 5000 Anarnci, katerih grško prebivalstvo ne gleda preveč prijazno in 125,000 Angležev, ki so, kakor se zdi, izključno le belokožci. Nadalje je tamkaj 26*400 Srbov, Fantastična poročila, ki jih vedno zopet ententno časopisje razširja po svetu o reorganizirani srbski vojski, se morajo vendar enkrat spraviti na pravo mero. V resnici ni bilo več kot teh 26.400 mož prepeljanih s Krfa v Solun. Na Krfu se sedaj, izvzemši nekoliko bolnikov v bolnišnici, ne nahaja noben srbski vojak več, V Bišerti je nastanjenih kakih 2000 Srbov, ki zaradi tega ali onega vzroka niso porabili za vojaško službo. Končno se nahaja; po raznih krajih na južnem Francoskem še kakih 1200 Srbov, večinoma še mlajših ljudi, ki so preslabi ali pa preizčrpani, da bi mogli nositi orožje in se zdravijo tamkaj. Sredi mesca aprila se je pričelo razpovrščanje četverosporazumovega ekspedicijskega zbora iz utrjenega solunskega taborišča. General Sarrail je premestil svoj glavni stan v Karasulu, važno železniško križišče, v sredi fronte, komaj 15 km od meje, in je razširil svojo fronto i proti vzhodu vse preko Stru-mlce i proti zapadu do Fiorine, in je v ta namen zasedel železniško progo iz Soluna v Bitolj. Francoski in angleški častniki, ki so se čisto po domače uredili v Solunu, so odpovedali stanovanja in so zapustili mesto, v katerem ni ostalo skoraj čisto nič več čet-verosporazumovih čet. V sredi fronte med Dojranom in Gevgjelijem, torej v dolini Vardarja, se je od tega časa dalje vršilo vsak dan artilerijsko streljanje in bilo je tudi bojev med prednjimi stražami, tako da se je moglo misliti, da bo četverospo”.)/ m zopet poskušal tamkaj prodreti proti severu. Z ozirom na to ,ie sklenil glavni stan Osrednjih velevlasti, da se ne bo več oziral na grško mejo in čete so jo prekoračile pri Gevgjeliju, kakor tudi zasedle greben mejnega pogorja, ki ga je Grška v bukareškem miru iz stra-teničnih vzrokov izrecno zahtevala za-se in ga potem tudi dobila, z Magdalo kot središčem. Dejstvo, da se je precej1 znatna bojna, sila pojavila v začetku mesca maja v Fiorini, ki je očivid-no imela svoje naklepe na Bitolj, ki je od tam oddaljen samo 30 km, je razburkalo vso macedonsko fronto in je premestilo bojišče na stran, kjer se ni pričakovalo pomembnih dogodkov. Cetverosporazum je prišel do prepričanja, ds se tudi letos ne da na glavnih bojiščih priboriti odločitev in je sklenil, da sovražnika potisne kolikor le mogoče na drugovrstnih bojiščih, na Balkanu in v različnih delih azijske Turčije, 'da bi ga tako oslabil in izčrpal. Poleg tega pa v Parizu in tudi Londonu, da se povzdigne razpoloženje med občinstvom in se mu ekspedicije na vzhodu, ki požirajo toliko čet, prikažejo okusnejše, potrebujejo poštene zmage ene teh ekspedicij po vseh mnogoštevilnih in trajnih porazih, ki so jih doživljale doslej. Največ upanja za to bi še nudila solunska ekspedicija, ko se je. izvedelo, da se je del nemških čet z macedonske fronte premestil — pred Verdun in da Bolgari hočejo odpustiti del svojih čet, ali pa da so jih že odpustili, da dovrše žetev. Italija bi dala še nekaj čet na razpolago za Albanijo, vezala Kövessovo armado pri-Videni, da bi se iz Santi .Quaranta skozi severni Epir vdrlo proti Bito-lju. Zasedenje Bitolja ter toliko in toliko ozemlja, — kar bi bilo mogoče takoj, — bi bil prvi cilj ofenzive. Tako so upali, da tri muhe ubijejo na mah. Prvič se misli, da bi bilo Grkom ljubo, če bi se to mesto zopet vzelo Bolgarom. Ko je Avstro^Tgrska julija mesca leta 1914 napovedala Srbiji' vojno; je srbska vlada takoj predlagala atenski vladi, da jej posodi 30.000 mož za zasedenje takoimenova Nove Srbije, vsled česar bi bila mogla Srbija odpoklicati tu svoje čete, da bi jih postavila proti sovražniku, ki je prihajal od severa in severozapada. Za to uslugo je ponudila Srbija Grški Bitolj, ki ga je le-ta že pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti želela dobiti. Sedia) je baje, kakor se trdi, iSrbija s privoljenjem zaveznih vlasti iznova obljubila. Grški Bitolj, če bi Grška, končno vendarle hotela pomagati pri zopetni vzpostavitvi Srbije. Drugič bi bil z zasedenjem Bitolja in okolice ustvarjen videz o nadaljnem obstoju srbske države, da more Srbija tako trditi, da ni izginila z evropskega zemljevida. Kakor hitro bi bil zaseden Bitolj, bi se, kakor pravi načrt, sedaj še 'zapadno Soluna nameščene srbske čete premestile tjakaj in prestolonaslednik Aleksander bi se tamkaj nastanil z vlado, s čimer bi bil storjen prvi korak za vzpostavitev — Srbije. Tako bi se tretjič, kakor pričakuje četverospo-razum, dosegla sicer ne bogve kako vojaški pomembna korist, pač pa dogodek velikega moralnega in političnega pomena, ki bi imel dalekosežne posledice na razpoloženje v balkanskih deželah napram četve-rosporazumu. Načrt in ž njim zvezani upi so res dobro premišljeni, Poleg tega je pa Bitolj pač tudi najslabot-nejša točka na maeedonski fronti, ker proti jugu leži popolnoma odprto in ga tam ne branijo naravne ovire, ki bi se lahko dale braniti, iToda koža se razdeljuje tu, preden je bil medved vstreljen. Bolgari so nemudoma ukrenili vse potrebno, da morejo Francozi, ko bi hoteli iz Fiorine udariti čez mejo proti Bi-tolju, naleteti na zelo vroč sprejem. Grčija. Grški častniki proti Venizelosu. Po poročilih francoskih listov se je na Grškem poleg rezervniških zavez, ki so naperjeni proti Veni-zelosu, ustanovila še neka druga vojaška zveza, podobna čaistnlški ligi. Vojaška zrveza naj bi vprizori-la splošen odpor proti kršenju pravic in svoboščin po ententi. V Solunu je prišlo do demonstracije grškega častniškega zbora proti Venizelosu. 20 častnikov je vdrlo v .uredniške prostore lista „Rizostvatis“, napar dio urednika zaradi njegovih ententi prijaznih člankov ter njega in druge Časnikarje tolklo s sabljami. Razbili so tudi opravo. Kakor poroča Reuter iz Soluna, je francoska policija aretirala 10 grških častnikov, kä so v soboto napadli izdajatelja venizelovsl u r g a : Južnozahodno od R i g e, ka- kor tudi na mnogih točkah fronte med Post a w y -j e m in V i s z n i e v o m so se vršili nadaljni ruski napadi in so bili odbiti, Južno-vzhodno od R i g e je bilo v protisunku vjefih 50 mož. Armadna skupina generala-ffeldmaršala princa L e o p o 1 [d a bavarskega. Boj), ki je bil zlasti na ozemlju vzhodno od Borodišča in južno od Darò v a zelo hud, je potekel povsod za nas ugodno. Ruske izgube so bile zopet zelo velike. Armada generala pl. Tj 5 n s i h g ena: Boji pri K o s t i u h’n o v k i in na ozemlju K o 1 k o v še niso končani. Armada generala grofa B o t h m e r j a: Na odseku fronte pri Baryöu je obramba, ko so bili večkratni sovražni napadi odbiti, deloma premeščena na ozemlje K o r o p i e c a. Večkrat je bili ruski naval ob obeh straneh C h o c i m i r c a (južno-vzihodno od Tlumača) ob nemških črtah odbit. Bo|i v Bukovini. Bukarešta, 6, julija. Kljub veliki vročini se v celi Bukovini vršijo izredno srditi boji. Rusi so v dolini reke Putna dobili novih ojačenj ter iznova s silovitimi napadi ogrožajo avstrijske postojanke na sedmograški meji. U-ničujoč ogenj avstrijskih topov in strojnih pušk pa jim je prizadjal velike izgube. Borba je trajala celih 24 ur in sejše ni odločila. Večkrat je prišlo do ročnega meteža. Pred Solunom se pripravljajo. Sofija, 6, julija. Med Bolgarijo In Grčijo počiva od včeraj radi razvoja in gibanja na angletško-tfraneopkem levem krilu vsaka brzojavna zveza. Obe deželi sta zvezani samo še brezžičnim potom. P-čolni na delu. Dne 4. julija je nemški P-čoln v južnem delu Severnega morja potopil sovražnega rušilca. P-čoln „35“, ki je španskemu kralju pripeljal v Cartageno lastnoročno pismo nemškega cesarja in zdravila za Nemce, ki so v Španiji internirani, se je po svoji v-spešno rešeni nalogi vrnil, P-čoln je med potom potom potopil oboroženi francoski parnik „Hernault“ in je vplenil 1 top. Vojske med Mehiko in Združenimi državami ne bo Ameriški državni tajnik Lansing je izjavil, da se je položaj med Severno Ameriko in ’Mlehiko tako zboljšal, da je za sedaj nevarnost vojske odstranjena,; padli k ujeti« Lovski bataljon štev. 30: Ujeto moštvo; Cerkovnik Rudolf, četo vodja (Rusija); Golobič Jožef, lovec, Bizeljsko (Asti, Italija); Antolič Franc, lovec, Brežice (trdnjava Asti v. Italiji) ; Babič Andrej, lovec, Ljutomer (Asti, Italija);: Belec Karol, lovec, Ljutornjer . '(Asti, fiali j a) ; Belino Jožef, lovec, Brežice (Asti, Italija); Berglez Janez* lovec, Ptuj (Àsti, Italija),; ; iBorovnkk Rafael, lovec, Konjice (Asti, Italija); Brglez Janez, lovec, Šmarja Celje (Asti, Italija); Pešpolk štev. 87: ; Padlo moštvo: Blaževič Janez, nadomestni rezervist, Kapele, Brežice; Borovnik .Jožef, oddelek strojnih pušk štev, II, Konjice; Debernardi Andrjej, pešec; Flego Peter, štabni narednik, Celje; Gerjevič Janez, pešec, Brežice; Glavnik Fran, pešec, Ljutomer; Hazek Janez, pešec; Hazelberger Franc, peš.; Hochler Ignac, pešec; Hilj Jurij, pešec; Kamenšek Peter Janez, pešec, Ptuj; Kmet Janez, pešec; Kodrun Valentin, pešec, Velenje; Kolman Franc, poddesetnik, Brežice; Kregar Mihael, pešec, Sv. Peter, Celje; Lesjak Franc, pešec, Ormož; Makovi8 Ferdinand,, pešec; Mihevc Anton, pešec; Palir Rok, pešec, Sv. Stefan, Celje; Peklar Anton, pešec, Sv. Krištof, Celje; Petaros Franc, pe-Šec; Podmeninšek Jurij, pešeo, Celje; Rakuš Martin, pešec. Ptuj; Rojnik Rudolf, pešec, Polzela; Skrober Jakob, pešec, Ptuj; Slopnik Martin, pešec, Sv. Martin, Celje; 'Stražišnik Jožef, pešec, Trofin ; Teržan Alojzij, pešec, Celje; Tomazin Janez, pešec; ToplišeK Janez, pešec, Videm, Brežice; Mihael Turnšek, pešec, Slivnica; Vehovc Andrej, pešec; Velel Anton, pešeo, G. •Radgona; Vrabl Anton, pešec, Ptuj, , Vina in sadni mošt od 561. naprej : suhe hruške od 5 kg naprej in no-! vi „Silva“ vrelec namizni in zdra-j viino kislo vodo razpošilja proti j povzetju A. Oset, pošta GuŠtanj, j Koroško. Posodo zaračunam za last-I no ceno ter jo vzamem, nazaj ' Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd. 443 Perutnino za peči, gosi in race se na dnev-j no dobavo od 10 tucatov naprej j proti povzetju stalno kupuje. Naj-j cenejše in najobveznejše ponudbe j glede cen se naj naslovijo pod j „Primaware 214a“ Kienreich’s A-nnoneenbtlro Gradec, Sackstr. 4. „Stražo4, ! Proda se: hiša (gradič) sredi trga ob železnici, um naj-lepšoin prostoru — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom, pod zelo ugodnimi pogoji. Nitančneja pojasnila se dobijo pri „Hranilnici in posojilnici v Sevnici”. Nove cerkvene skladbe : »Petero prošnjih Marijinih pesmi ob vojnem •Času«, izdal pred nekaterimi mesci Ignac Hladnik, Op. 65, so lahke in pripravne za sedanji čas, ko prosimo nebes kraljico za zmago in ljubi mir. V letošnjem maju pa je obelodanil »Zdrava Marija!« za mešan zbor, solospeve in orgle, op. 69. zakar inu je natis dovolil kn. šk. ordinarijat v Ljubljani št. 1418. Te nekako zaokrožene skladbe so res mojstrsko delo n. pr. : št. 1 s priprosto. imitacijo in sopran-alt solom. Posebno pa diči to delce št. 4 »Ave Marija«, v kateri je komponist pokazal, da se mu note vklan jajo, kakor on hoče. To pesmico je prinesel tudi priljubljeni list »Bogoljub«, ker se je tudi ondi smatral kot veleumotvor, prirejen za ljudsko petje. To 4elce bode slavilo med Slovenci g. Ign. Hladnik ne samo v sedanjem, temveč tudi v prihodnjem tisočletju. Cerkveni glasbenik piše : Melodika v teh Hladnikovih Marijinih pesmih je splošno bolj ljudskega značaja,- prijazna in dostojna. Da, Hladnikove skladji e so res zelo pripravne in nekako vsakdanji kruh na korih prijaznih slovenskih cerkva. 399 Karl Bervar Naročajte in razširjajte Točna Bostrelka »j saiogs op, frann-lastl, spi&poine in aptttsi reii po osali usi. Tudi uà obroke, - itustr. e«nlk :asteR]. - Gramofoni 20—200 K iiklasis remont,-ura K 8‘SO iVigtna »rebrna ura K 7*— Original omega ara K £4'— Kuhinjska ura K 1CT— Budilka uiklasta K 9'— Poročni prstani K 2' — Srebra« verižice K 2-— Večletno jamstvo. Masi. Dietinger Ital Fehrenbach DPBP in siala? 1111 OH, Gosposka uL ZB Kupujem zlatnino in srebro. .Slovenski Gospodar' in .Straža' se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah: V Mariboru: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5. Papirna prodajalna g. Pristemik, Tegetthoffova ulica. Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki uL (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthofl-ovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoffovi ulici, » Žitko, Melje. Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag dalenski cerkvi). Trafika Nerat, Franc Jožetova cesta 31 Brežic# : Trgovina g. Antona Umek Celie : Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu j Knjigama gosp. Adler. Celovec : Trgovina g. J.Vajaceri, Vefikovšk» cest 5 Sv. Duh-Lože: Gosp. Josip Zalar (organist). Dobje pri Planini: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Bornia Radgona : Trgovina gosp. Antona Korošec. „ „ Franca Korošec. Gradec: Zeitungsstand A. Kiöckl Jakominiplatz Guštani (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula It. Ili v Slov. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov. gor. : Trgovina g. Frid. Zinauer. Jurtdoiter: Organist g M. Hvalec. Sv. Juri! ob luž. žal. : Trgovina g. Janko Artmana. Kozle: Trgovina gospoda Druškoviča. Sv. Lenart v Slov. gor= Trgovina gosp. Antona Zemljič. Uutomer : Trgovina g. Alojzija Vršič. Luže v Sav. dol. : Posestnik g. Franc Dežman Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset. Novacerkev pri Celju : Trgovina Marije F. Okrožmk. Petrinja: (Hrvatsko). Gosp. Stepan škrlec. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peteršič Podlehnik pri Ptuiu : Trgovina gosp. Mateja Zorko Ruše pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici : Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec « Trgovina g. Bastjančič Stari trg pri Slov. Gradcu; Gosp Ignac Uršič. Strideva (Prekmursko): Gosp. Peter Kovačič. Smartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina g. Ane Topolu;k Sv. Troika v Slov. gor. Trgovina g. Terezije Ca uš. Sv. Tomaž pri Ormožu: Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju : Mostnina? g. Anton Kmetec Veriei: Trgovina gosp Marije Koroša. Vojnik : Trgovina g. A Br -zovnik. Žetale: Trgovina gosp. Mat Berlisg. O]«vvTAMclri izhaja vsak četrtek in stane za celo „dlovensKi ixospodar“ let0J4 ^ za pol ieta 2 k, za čem leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom; Uprav-nistvo „Slov. Gospodarja“, Maribor. Oa-,« izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2‘50. Naslov za pošiljatev naročnine; Upravništvo lista „Straža“, Maribor. Kdor še ni naroben na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz,tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. • • rég. zađ. z neom, za¥, UT It» SB tl 11 OTO irlAltD 36 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo, navadne po 4V,s/3, proti Äi.1 alllllllf V ivy« 1, januarja in I. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo Za nalaganje pe pošt' *>-. poštno kraniline položnice (9*.0761 at "azpolago. Rentni davek plača posojilnica HDo proti pupils,?«- rotarti po Rs/*®, no 67o- Nada!» u&wffafr na zastavi Mar ne presega ® Y kron. Prošnje za t lastni hiši (Hotel »pri balam volu* ) ¥ Celiu, Graška cesta 9» I nadstr registi ovene zadruga Obre stuie hraeilne ¥ioge na II 0 14 0 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plaöa posojilnica sama, 4 Dale posojila Da vknjižbo, na osebni kredit in oa zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoj1. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uiadite ure z i stranke sak elavnik od 9 ito '2 ure dopoldne. , Posojilnica daje lu H . o mače hrmdnike.1 SpodnJeštaJ. ljudska posojilnica v Mariboru trimesečni odpovedi po 4V,°/o- Obresti se pripisujejo h kapitala kot gotov denar, ne da bi se njib obrestovanje kaj prekinilo. Posojila se dajajc prevzame posojilnica v svojo last proti povrni tri gotovih stroškov, kl pa i ižbo splon i« &*/*% a* ■■•Sajižbo ia poroštvo po ib papirjev Doigare pri iv^ih bamrnib .-»vodih eh posojil niča ’ ’tesplača©.. ürub ,,!aé* le kolke. Wot ua vknjižbo i vrednoHtn ‘ vknjižbo delt posojilnica ’vespi Uradne ure so vsako i-edo in četrtek od s), do 12. ure dopoldne ia ,?ak so> d' IS» 0A. izvzem»' prašnike, 'n izplačuje denar uradnih irah se sprejema SCOTÌI 51 ff Scissi#"! 311 Prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne m od 2- do t ure popoldne JL Ujaaillla Uajaju ojgr Posojilnica ima indi na razpolago domače animine nabiralnike. Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) Ivan Ravnikar v A trgovina špecerijskega, kolonijalne- VA DEBELO !ga b'aga barv 1 v„t°ga minera,nibDR0Bl CELJE Graška cesta štev. 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. Od vojaške oblasti imenovani komisljonar za nakupovanje sena in slame za brežiški, kozjanski in sev-nišfei okraj kupim vsako množino sena in slame Anton Birkmaier, Meribor, Meli® Ifev, 29* Ugodna prilika! Ugodna prilika! Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souchory, Cayìon in Kaiser-Melange. Anton Močnik. Celje. damske are od 26 E Za vsako uro se jamčil Preeizijske ure, Sehafhausen, Zenith, Omega, Eterno 06 al a ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla p»»*« gyres Maribor orar, sl&tomer in oö&lar, Edina šiaferska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobno 1 FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta priporoča po najnižjžh cenah svojo bogato zalogo steklene In por» celanasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjem wm oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah I» starvbafeu NaìsolitìtiefSa in iočna postrežba. Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Toščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveee pa zavojček po 3 K 40 v. Yo-sek kupujem kilogram po 2 K 40 v. Duchek Franjo, svečar, Maribor, VHctringhofoui cesta. Itnilgarna, umetnine in mumkmUm* Goričar & Leskovšek = celie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in diobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko ižfeero dopisnic XX po raznih cenah. XX S a g^stlinlfarles Papirnate ser vi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po selo nizkih cenah. Zvepleso zdravilno kopališče VARAŽDINSKE TOPLICE (Hrvaško). Žele miška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. Starodavni radioaktivni žvepleni vrelec +58° Celzija se priporoča pri revmatizmu, išijašu, etc, zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goltancu, pršili, jetrih, želodcu in črevesih. Električna masaža, Slinasta, ogljilčova, kisla in solatila kopat&ta. Celo leto odprto. Divna okolica. Modema oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert. Pogoji brezplačno. 8 M. Uf@{ Ufe! V veliki izbiri in pe niskih cenni!. Srebrne ure z* fante od 7 E Srebrne ure damske od 6 K Srebrne verižice od K £ 40 Sreb. verižice damske K 3’60 KUPUJEM KOSTANJEV LES v vagonih oddaja za takoj do avgusta dolgost 1—2 Va m- Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Staj.)