PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 39 Maribor, petek 7.7.2023
OBČINA CIRKULANE
1017. Pravilnik o štipendiranju dijakov v Občini Cirkulane in denarnih pomoči za izobraževanje
Na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - upb, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17, 52/16 - ZPPreb-1, 21/18 - ZNOrg, 54/17, 31/18 -ZOA-A, 46/19, 28/19) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 6. redni seji, dne 29. 6. 2023 sprejel
PRAVILNIK
O ŠTIPENDIRANJU DIJAKOV V OBČINI CIRKULANE IN DENARNIH POMOČI ZA IZOBRAŽEVANJE
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik določa štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje, ki jih dodeljuje Občina Cirkulane, vir financiranja, upravičence do štipendij, denarnih pomoči, pogoje za pridobitev štipendije ali denarne pomoči, višino štipendij, postopke v zvezi s štipendijami ter pravice in obveznosti štipenditorja in štipendistov.
2.	člen
V pravilniku se uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen
Občina Cirkulane dodeljuje štipendije dijakom, ki se izobražujejo po srednješolskem programu deficitarnih poklicev:
•	nižjega poklicnega izobraževanja,
•	srednjega poklicnega izobraževanja ali
•	srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.
Občina Cirkulane dodeljuje denarne pomoči za podiplomski študij (magistrska dela)
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX
4.	člen
Sredstva za štipendije in denarne pomoči za izobraževanje se zagotavljajo v proračunu Občine Cirkulane v skladu s proračunskimi zmožnostmi, pri čemer se planirana sredstva namenijo za dve štipendiji, in sicer za deficitarne poklice in denarna pomoč za izobraževanje.
Komisija za štipendiranje iz 12. člena tega pravilnika v soglasju z županom glede na zaznano potrebo v občini v razpisu določi najmanj dva izmed deficitarnih poklicev, ki se prednostno štipendirata pred vsemi ostalimi.
II.	Upravičenci do štipendije
5.	člen
Štipendijo lahko pridobijo osebe s statusom rednega dijaka, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem pravilniku. Denarno pomoč lahko prosilci uveljavljajo v študijskem letu, v katerem bodo zagovarjali magistrsko delo.
III.	Pogoji in merila za pridobitev štipendije
6.	člen
V skladu s tem pravilnikom lahko štipendije pridobijo dijaki od vključno I. letnika srednješolskega programa, in sicer za razpisano šolsko leto ter dijaki, ki so vpisani v dodatno leto in izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	Imajo stalno bivališče v Občini Cirkulane najmanj eno leto pred oddajo vloge za pridobitev štipendije in državljanstvo Republike Slovenije.
2.	Ob vpisu v prvi letnik šole niso starejši od 18 let.
3.	Niso v delovnem razmerju ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije.
4.	Niso samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije.
5.	Niso lastniki ali solastniki gospodarske družbe ali zavoda.
6.	Prednost imajo vlagatelji, ki hkrati ne prejemajo druge štipendije iz javnih virov.
7.	Nimajo drugega vira rednega dohodka.
7.	člen
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaUs.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1457
Dijaki (vlagatelji), katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo izbrani po naslednjih merilih:
1.	višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole oz. zadnjem opravljenem letniku srednješolskega programa,
2.	višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oziroma višja povprečna ocena strokovnih predmetov v zadnjem opravljenem letniku srednješolskega programa,
Vloge vlagateljev se najprej razvrstijo po prvem merilu. Za dodelitev štipendij se izberejo vlagatelji, ki imajo višjo povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole oz. zadnjem opravljenem letniku srednješolskega programa.
Če ima več vlagateljev enako povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole oz. zadnjem opravljenem letniku srednješolskega programa, se vloge teh vlagateljev razvrstijo še po merilu višje povprečne ocene izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oziroma strokovnih predmetov v zadnjem opravljenem letniku srednješolskega programa.
Občinska uprava po prejetem predlogu Komisije za štipendiranje iz 12. člena tega pravilnika vlagateljem izda odločbe o izidu javnega razpisa.
IV.	Višina štipendije in število razpisanih štipendij
8.	člen
V razpisu za dodelitev štipendije se razpišeta dve (2) štipendiji oziroma toliko, kolikor jih je mogoče razpisati glede na razpoložljiva in predvidena proračunska sredstva.
Višina denarne pomoči za izobraževanje znaša do 60% minimalne plače oz. maksimalno 50% stroškov magistrske naloge.
Višina posamezne štipendije dijaka znaša 130,00 evrov mesečno.
V.	Postopki v zvezi s štipendijami
9.	člen
Štipendije se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa za dodelitev štipendij do konca izobraževalnega programa.
Javni razpis se objavi na podlagi sklepa, ki ga izda župan. Razpis traja najmanj 15 dni od dneva objave, zaključi pa se najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
Javni razpis se objavi na uradni spletni strani Občine Cirkulane.
Objava javnega razpisa za dodelitev štipendij mora vsebovati zlasti:
•	ime in sedež štipenditorja,
•	podatke o razpisanih štipendijah,
•	pogoje in merila za dodelitev štipendije,
•	način vložitve vloge za dodelitev štipendije,
•	navedbo dokumentacije, ki jo morajo kandidati predložiti skupaj z vlogo,
•	rok za prijavo,
•	rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
•	kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom ter
•	druge podatke, ki so pomembni za odločanje o podelitvi štipendije.
10.	člen
Prijave za dodelitev štipendije se vložijo na obrazcu, določenem v javnem razpisu. Prijavi morajo biti priloženi:
•	dokazilo o vpisu v izobraževalni program za tekoče šolsko leto,
•	dokazilo o opravljenih razredih in predmetih z ocenami vseh preteklih let izobraževanja,
•	življenjepis z opisom dosedanjega izobraževanja ter kariernih ciljev.
Dijaki, ki se izobražujejo v tujini, morajo poleg prilog iz prejšnjega odstavka priložiti še:
•	dokazilo o trajanju šolskega programa v tujini,
•	dokazilo, da izobraževanje poteka v okviru javno veljavnega (akreditiranega) šolskega programa na akreditirani tuji izobraževalni ustanovi.
11.	člen
Pri dodeljevanju štipendij po tem pravilniku se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
12.	člen
Postopek javnega razpisa za dodelitev štipendij vodi Komisija za štipendiranje (v nadaljevanju komisija), ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija šteje tri člane.
Člani komisije na svoji prvi konstitutivni seji izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika komisije. Komisija odloča z večino glasov vseh članov.
Naloge komisije so:
•	pripravi in objavi javni razpis,
•	obravnava vloge in pripravi predlog za dodelitev štipendij,
•	podaja mnenja na pritožbe kandidatov, ki so vložili pritožbo v postopku javnega razpisa,
•	obravnava predloge za spremembe in dopolnitve tega pravilnika,
•	opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom.
Strokovne in administrativno tehnične naloge, ki izhajajo
iz tega pravilnika, opravlja organ občinske uprave, pristojen za področje negospodarskih dejavnosti po navodilih in sklepih komisije.
13.	člen
Komisija najkasneje v roku 30 dni po poteku roka za predložitev prijav na javni razpis opravi presojo prijav po pogojih in merilih za pridobitev štipendije ter na tej podlagi pripravi poročilo in predlog za dodelitev štipendij.
14.	člen
O pridobitvi, spremembi in prenehanju pravice do štipendije odloča na prvi stopnji direktor občinske uprave na drugi stopnji pa župan.
Po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije skleneta občina in upravičenec, ki je pridobil pravico do štipendije, pogodbo o štipendiranju.
Pogodba o štipendiranju mora vsebovati višino štipendije, čas prejemanja štipendije in podrobno opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravica do štipendije pripada ob izpolnjevanju pogojev za štipendiranje iz tega pravilnika od začetka do konca šolskega leta, za katerega upravičenec uveljavlja pravico do štipendije.
Občinska uprava po sklenitvi pogodb o štipendiranju, objavi na uradni spletni strani Občine Cirkulane prejemnike štipendij Občine Cirkulane.
Štipendije se izplačujejo mesečno najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
15.	člen
Štipendist, ki v šolskem letu, za katero mu je bila dodeljena štipendija, prekine izobraževanje oziroma izgubi status dijaka, mora to dejstvo sporočiti komisiji najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi. Pravica do štipendije preneha z odločbo z dnem, ko je nastala sprememba.
Neupravičeno prejeto štipendijo je štipendist dolžan vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Za neupravičeno štipendijo se smatra:
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1458
•	če štipendist v šolskem letu, za katero mu je bila dodeljena štipendija, prekine izobraževanje ali izgubi status dijaka in v 11 mesecih po prejetju zadnje štipendije komisiji ne predloži potrdila o vpisu v višji letnik ali potrdila o uspešnem zaključku šolanja, razen če tega ne stori iz izkazanih zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov, dokler trajajo ti razlogi,
•	če štipendist, ki je prejemal štipendijo, v obdobju 11 mesecev po prejetju zadnje štipendije komisiji ne predloži potrdila o vpisu v višji letnik ali potrdila o uspešno zaključenem izobraževanju, razen če tega ne stori iz izkazanih zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov nezmožnosti izobraževanja, dokler trajajo ti razlogi,
•	če komisija ugotovi, da je štipendist pridobil štipendijo z navajanjem neresničnih podatkov.
Zakonite zamudne obresti se ne zaračunavajo v primeru, če štipendist v 30 dneh od dne, ko je bil pisno obveščen o dodelitvi ugodnejše štipendije iz drugega vira, občini vrne vse do tedaj prejete štipendije.
Način in roki vračila štipendije se določijo z izvensodno poravnavo. V kolikor izvensodna poravnava ni mogoča, spor rešuje pristojno sodišče.
VI. Posebnosti postopka in pogoji za pridobitev drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje
16.	člen
Pravico do sofinanciranja za magistrska dela lahko uveljavljajo prosilci v študijskem letu, v katerem bodo zagovarjali magistrsko delo.
Denarne pomoči za magistrska dela so lahko dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so državljani Republike Slovenije,
•	da imajo stalno prebivališče v občini Cirkulane,
•	opravljajo magistrske naloge, povezane s pospeševanje razvoja občine Cirkulane.
17.	člen
V javnem razpisu se navede:
•	pogoje za prijavo za dodelitev,
•	merila za izbiro,
•	način za dvig prijavnih obrazcev
•	rok in način oddaje prijave
•	rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izbiri
18.člen
Pri pripravi predloga prejemnikov drugih oblik denarnih pomoči, strokovna komisija upošteva število doseženih točk, na podlagi meril objavljenih v javnem razpisu.
VI. Prehodne in končne določbe
19.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju dijakov v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2021)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-63/2023 Datum: 29. 6. 2023
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
1018. Sklep o določitvi višine grobnine v Občini Črna na Koroškem za leto 2023
Na podlagi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 - ZDeb), Odloka o pokopališkem redu na območju občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2019) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2017, 59/2017 in 14/2022) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 6. redni seji, dne 04.07.2023 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VIŠINE GROBNINE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2023
1. člen
Ta sklep določa višino cen grobnine v občini Črna na Koroškem za leto 2023.
2. člen
1) Višina letne grobnine na pokopališčih na območju občine Črna na Koroškem znašajo: __
	FAKTOR	CENA brez DDV	CENA z DDV
Enojni	1	26,68	32,54
Družinski	1,35	36,05	43,98
Družinski + Enojni	2,35	62,73	76,53
2x Družinski	2,70	72,10	87,97
2x Enojni	2,00	53,35	65,09
Družinski/2	0,68	18,03	22,00
Žarni - mali	1,00	26,68	32,54
Žarni - veliki	1,35	36,05	43,98
Raztros pepela	0,30	8,01	9,78
Bio žare	0,50	13,35	16,28
2)	Ob prvem najemu groba se najemnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
3)	Pristojbina za raztros pepela na za to določenem mestu na pokopališču ČRNA v Črni na Koroškem oz. višina uporabnine, v kolikor se plača v enkratnem znesku za dobo desetih (10) let, znaša desetkratnik višine sprejete cene storitve raztrosa pepela v letu, v katerem se izvaja pogrebna slovesnost raztrosa in za leto 2023 znaša 80,13€ brez DDV oz. 97,76€ z DDV.
3.	člen
Višina grobnine se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-0014/2023 Datum: 05.07.2023
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja
Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1459
1019. Sklep o potrditvi elaboratov o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Črna na Koroškem za leto 2023
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) in 17. člena Statuta Občine Črna na koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem, na svoji 6. redni seji, dne 04.07.2023, sprejel
SKLEP
O POTRDITVI ELABORATOV O OBLIKOVANJU CEN
OSKRBE S PITNO VODO, ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2023
I.
Občinski svet potrjuje predložene elaborate o oblikovanju cene izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Črna na Koroškem za leto 2023.
II.
Občinski svet potrjuje cene storitev izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Črna na Koroškem za leto 2023.
Predračunska lastna in zaračunana cena oskrbe s pitno vodo za leto 2023 za vse uporabnike:
				CENA s	CENA s
		CENA v €	CENA v € z	subvencijo	subvencijo
OSKRBA S PITNO VODO	FAKTOR	brez DDV	9,5% DDV	brez DDV	z DDV
OMREŽNI NA (fiksni del)					
Subvencija omrežnine		0,0000	0,00		
Vodomer DN</=20	1	7,1946	7,88	7,1946	7,88
Vodomer 20<DN<40	3	21,5838	23,63	21,5838	23,63
Vodomer 40</=DN<50	10	71,9460	78,78	71,9460	78,78
Vodomer 50</=DN<65	15	107,9190	118,17	107,9190	118,17
Vodomer 65</=DN<80	30	215,8380	236,34	215,8380	236,34
Vodomer 80</=DN<100	50	359,7300	393,90	359,7300	393,90
Vodomer 100</=DN<150	100	719,4600	787,81	719,4600	787,81
Vodomer 150</=DN	200	1438,9200	1.575,62	1438,9200	1575,62
VODARINA (variabilni del)				0,0000	0,00
Vodarina (v m3)		0,5825	0,64		
Cena fiksnega dela oskrbe s pitno vodo se za gospodinjske uporabnike in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v letu 2023 ne subvencionira.
Predračunska lastna in zaračunana cena odvajanja komunalne odpadne vode za leto 2023 za vse uporabnike:
				CENA s	CENA s
ODVAJANJE komunalne		CENA v €	CENA v € z	subvencijo	subvencijo
odpadne vode	FAKTOR	brez DDV	9,5% DDV	brez DDV	z DDV
OMREŽNI NA (fiksni del)					
Subvencija omrežnine	30%	0,6804	0,75		
Vodomer DN</=20	1	2,2680	2,48	1,5876	1,74
Vodomer 20<DN<40	3	6,8040	7,45	6,1236	6,71
Vodomer 40</=DN<50	10	22,6800	24,83	21,9996	24,09
Vodomer 50</=DN<65	15	34,0200	37,25	33,3396	36,51
Vodomer 65</=DN<80	30	68,0400	74,50	67,3596	73,76
Vodomer 80</=DN<100	50	113,4000	124,17	112,7196	123,43
Vodomer 100</=DN<150	100	226,8000	248,35	226,1196	247,60
Vodomer 150</=DN	200	453,6000	496,69	452,9196	495,95
ODVAJANJE (variabilni del)				0,0000	0,00
Odvajanje (v m3)		0,3857	0,42		
Cena fiksnega dela odvajanja komunalne odpadne vode se za gospodinjske uporabnike in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v letu 2023 subvencionira v višini 30%.
Predračunska lastna in zaračunana cena čiščenja komunalne odpadne vode za leto 2023 za vse uporabnike:
				CENA s	CENA s
ČIŠČENJE komunalne odpadne		CENA v €	CENA v € z	subvencijo	subvencijo
vode	FAKTOR	brez DDV	9,5% DDV	brez DDV	z DDV
OMREŽNINA (fiksni del)					
Subvencija omrežnine	30%	1,8299	2,00		
Vodomer DN</=20	1	6,0995	6,68	4,2697	4,68
Vodomer 20<DN<40	3	18,2985	20,04	16,4687	18,03
Vodomer 40</=DN<50	10	60,9950	66,79	59,1652	64,79
Vodomer 50</=DN<65	15	91,4925	100,18	89,6627	98,18
Vodomer 65</=DN<80	30	182,9850	200,37	181,1552	198,36
Vodomer 80</=DN<100	50	304,9750	333,95	303,1452	331,94
Vodomer 100</=DN<150	100	609,9500	667,90	608,1202	665,89
Vodomer 150</=DN	200	1219,9000	1.335,79	1218,0702	1333,79
ČIŠČENJE (variabilni del)					
Čiščenje (v m3)		0,6626	0,73	0,6626	0,73
Cena fiksnega dela čiščenja komunalne odpadne vode se za gospodinjske uporabnike in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v letu 2023 subvencionira v višini 30%.
III.
Cene storitev obvezne gospodarske javne službe varstva okolja se enkrat letno uskladijo najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 01.07.2023.
Izvajalec gospodarske javne službe na območju Občine Črna na Koroškem na osnovi tega sklepa oblikuje cenik s potrjeno ceno. Cenik objavi na krajevno običajen način in na svoji spletni strani.
Številka: 354-0015/2023 Datum: 05.07.2023
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja
1020. Sklep o določitvi ekonomske cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2023/2024
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 - ZUPJS), 4. in 9. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 9. ter 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 12/2017, 59/2017 in 14/2022 ) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 6. redni seji dne, 4.7.2023 sprejel
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1460
SKLEP
O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE PROGRAMOV VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU ČRNA NA KOROŠKEM IN ŽERJAV ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024
I. člen
Cene programov, ki jih izvaja Vrtec kralj Matjaž Črna na Koroškem z enoto Žerjav za obdobje od 1.9.2023 do 31.8.2024 znašajo mesečno na otroka:
• I. starostno obdobje -	571,38 EUR
celodnevni program	
• II. starostno obdobje -	480,72 EUR
celodnevni program	
II. člen
Dnevni strošek prehrane za otroke, upoštevan v ceni programa je 2,02 EUR, v ceno sta všteta malica in kosilo.
III.	člen
Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Če starši obvestijo računovodstvo šole o otrokovi odsotnosti do pol devete ure zjutraj, se staršem zniža cena programa za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem (glede na plačilo staršev v odstotku od cene programa), če pa starši otrokove odsotnosti ne sporočijo, se jim za ne odjavljene in ne prevzete obroke zaračuna poln znesek živil ( 2,02 EUR na dan), občini pa se za dneve otrokove odsotnosti strošek živil odšteje.
Ta določila se upoštevajo za starše otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa.
IV.	člen
Stroški programa za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni oddelek vrtca, so sestavljeni iz cene programa, v katerega je vključen otrok, in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz odločbe o usmeritvi (dodatna strokovna pomoč in stroški zaradi oblikovanja oddelka z manjšim številom otrok). Vse te dodatne stroške krije Občina Črna na Koroškem.
Vrtec mora v roku enega meseca po vključitvi (ali pridobitvi odločbe) otroka s posebnimi potrebami v redni program vrtca, o vrsti in obsegu dodatnih stroškov za tega otroka obvestiti organ Občine Črna na Koroškem, pristojen za predšolsko vzgojo.
V.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavljajo dvomesečno rezervacijo zaradi odsotnosti otroka samo v času poletnih počitnic (julij, avgust) v višini 25 % z odločbo CSD določene cene.
Starši uveljavljajo rezervacijo s pisno vlogo, ki jo predložijo v vrtec, najpozneje osem dni pred načrtovano odsotnostjo.
Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za najstarejšega otroka.
Za uveljavljanje rezervacije za otroka, morajo imeti starši otrok poravnane finančne obveznosti do Vrtca kralj Matjaž Črna na Koroškem z enoto Žerjav.
To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Črna na Koroškem in otroci obiskujejo vrtec v Črni in Žerjavu.
Vrtec izda sklep o rezervaciji, zoper katerega je možna pritožba na županjo občine.
VI. člen
Starši otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa, lahko uveljavljajo tudi rezervacijo znižanja plačila zaradi zdravstvenih razlogov.
Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno najmanj enomesečno ali največ dvomesečno odsotnost otroka zaradi bolezni ali poškodbe na podlagi ustreznih zdravniških potrdil. Starši so dolžni najkasneje v 3 dneh po zadnjem dnevu odsotnosti otroka vrtcu dostaviti zdravniško potrdilo.
Za čas odsotnosti plačajo starši 25% mesečnega prispevka za program, v katerega je vključen. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavijo začasno odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov le za najstarejšega otroka.
Starši, ki uveljavljajo navedeno znižanje plačila, niso upravičeni še do zmanjšanja plačila stroškov hrane za dneve odsotnosti.
Vrtec izda o znižanem plačilu sklep, zoper katerega je možna pritožba na županjo občine.
VII.	člen
Za zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem, zaračuna 7,00 € za vsako začetno uro. Vrtec to uporabi le v primeru večkratnega neodgovornega odnosa staršev in neupoštevanja obratovalnega časa vrtca.
VIII.	člen
Staršem se za dan izredne prijave otroka v vrtec ob posebnih priložnostih, v primeru, da starši otroka brez utemeljenega razloga (zdravniško potrdilo) ne pripeljejo v vrtec, zaračunava polna cena oskrbnine za ta dan.
IX.	člen
Starši vpišejo otroka v vrtec praviloma za obdobje šolskega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta. Pravice in obveznosti staršev in vrtca ureja Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki jo sklenejo starši in vrtec ob vključitvi otroka v vrtec. Starši lahko kadarkoli prekinejo to pogodbo in otroka izpišejo iz vrtca. Izpis otroka iz vrtca starši sporočijo 30 dni pred nameravanim izpisom.
X.	člen
Občina Črna na Koroškem bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi dodatnih znižanj in rezervacij po tem sklepu.
XI.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.9.2023 dalje, preneha pa veljati Sklep o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2022/2023 objavljen dne 24.3.2023 ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2023).
Številka: 602-0002/2023-3 Črna na Koroškem, dne 5.7.2023
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1461
OBČINA DORNAVA
1021. Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014, 11/2023), je Občinski svet Občine Dornava, na svoji 4. redni seje, dne 1.6.2023 sprejel naslednji
SKLEP
O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI DORNAVA
1.	člen
Občinski svet Občine Dornava sprejme popravke Elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava.
2.	člen
Občinski svet občine Dornava daje izvajalcu javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava in sicer:
•	za ceno omrežnine 5,2228 eur/mesec za faktor omrežnine 1,
•	za ceno opravljenih storitev 1,0817 eur/m3. Cene so brez davka na dodano vrednost.
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, cene določene s tem sklepom pa se začnejo uporabljati s 1. 6. 2023.
Številka: 354-11/2023-05 Datum: 1. 6. 2023
Občina Dornava Matej Zorko, župan
1022. Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod v Občini Dornava
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014, 11/2023), je Občinski svet Občine Dornava, na svoji 4. redni seje, dne 1.6.2023 sprejel naslednji
SKLEP
O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VOD V OBČINI DORNAVA
1.	člen
Občinski svet Občine Dornava sprejme popravka Elaboratov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini Dornava, ki sta bila pripravljena maja 2023.
2.	člen
Občinski svet občine Dornava daje izvajalcu javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda soglasje k spremembi cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Dornava in sicer:
•	za ceno opravljenih storitev odvajanja 0,5254 EUR/m3,
•	za ceno opravljenih storitev čiščenja 0,8036 EUR/ m3 Cene omrežnine za dejavnost odvajanja in dejavnost
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v občini Dornava ostanejo nespremenjene. Cene so brez davka na dodano vrednost.
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, cene določene s tem sklepom pa se začnejo uporabljati s 1. 6. 2023.
Številka: 354-11/2023-05 Datum: 1. 6. 2023
Občina Dornava Matej Zorko, župan
OBČINA HOČE-SLIVNICA
1023. Popravek Sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi določil 26. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20, 31/23) objavljam
POPRAVEK SKLEPA O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
V 1. točki Sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra (objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 7/2023, dne 6.2.2023 ) se popravi tabela na način, da se pravilno glasi:
št.	parcelna številka	katastrska občina
1.	706/13	699 - Hočko Pohorje
2.	306/2	695 - Bohova
3.	295/4	695 - Bohova
Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-15/2022 Datum: 6.7.2023
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1462
OBČINA MAJŠPERK
1024. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Majšperk
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19, 49/20-ZIUZEOP, 44/22-ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 6. redni seji, dne 22. 6. 2023 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN STORITEV OBVEZNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI MAJŠPERK
1.
Občinski svet Občine Majšperk daje izvajalcu javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo soglasje k spremembi cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Majšperk in sicer:
•	za ceno omrežnine za priključek DN 20 5,2228 EUR/mesec,
•	za ceno izvajanja storitev 1,0817 EUR/m3.
2.
Cene so brez davka na dodano vrednost.
3.
Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Majšperk, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj d.d., aprila 2023, se začne uporabljati od 1. 6. 2023 dalje.
4.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 355-10/2010-106 z dne 29. 3. 2023.
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 355-10/2010-117 Majšperk, dne: 22. 6. 2023
Občina Majšperk Sašo Kodrič, župan
OBČINA MARKOVCI
1025. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Stojnci
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 262. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. dopisni seji, dne 7. 7. 2023, na predlog župana, sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA V K.O. STOJNCI
I.
Status javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičninah parc. št. 919/3, v izmeri 55 m2 in parc. št. 919/5, v izmeri 30 m2, obe k.o. (414) Stojnci.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnini iz I. točke izgubita status javnega dobra in ostaneta v lasti Občine Markovci do celote - 1/1.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra, ki je podlaga za izbris javnega dobra in vknjižbo lastnika v skladu s tem sklepom.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0049/2022 Datum: 7. 7. 2023
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
1026. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini v k.o. Markovci
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 262. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. dopisni seji, dne 7. 7. 2023, na predlog župana, sprejel naslednji
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA NA NEPREMIČNINI V K.O. MARKOVCI
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Markovci pridobi nepremičnina parc. št. 533/9, k.o. (417) Markovci, v izmeri 344 m2 (z ID št. 2883373).
II.
Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je last Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnine v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-5/2023-2 Datum: 7. 7. 2023
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1463
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA MISLINJA
1027. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v Občini Mislinja
Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O) je Občinski svet občine Mislinja na podlagi 8. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, štev. 63/10, Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 5/12, 27/16 in 61/16) na svoji 3. izredni seji dne 27.6.2023 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE »ZAZIDAVA ŠENTILJ OB OSNOVNI ŠOLI« V OBČINI MISLINJA
I.	Splošne določbe
1.	člen (splošno)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v občini Mislinja, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 22019. OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 3283.
2.	člen
(opis prostorske ureditve)
Ob kategorizirani lokalni cesti LC 261080 Mislinja - Šentilj - Dovže se načrtuje gradnja triintridesetih enostanovanjskih stavb in pomožnih objektov, ureditev odprtih površin, gradnja novih dostopnih cest in rekonstrukcija lokalne ceste LC 261080 Mislinja - Šentilj -Dovže, ob kateri se uredi avtobusno postajališče, kolesarska steza in drevored ter oprema območja s komunalno in energetsko infrastrukture ter omrežjem elektronskih komunikacij.
3.	člen (vsebina odloka)
(1)	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v občini Mislinja (v nadaljevanju: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Mislinja.
II.	Območje OPPN
4.	člen (območje OPPN)
(1) Območje OPPN leži na vzhodnem robu naselja Šentilj pod Turjakom, med obstoječo zazidavo na zahodu in
območjem osnovne šole na vzhodu, ob občinski kategorizirani lokalni cesti LC 261080 Mislinja - Šentilj -Dovže.
(2)	Velikost območja OPPN je približno 1,6 ha.
(3)	Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. 253/1, 253/2, 253/3, 1303/1, 1303/2, 1303/10, 1303/11 in 1303/8, vse k.o. Šentilj pod Turjakom (863).
(4)	Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
5.	člen (funkcija območja OPPN)
(1)	Območje OPPN je namenjeno bivanju.
(2)	Kot spremljevalne dejavnosti je dopustno umeščati dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, storitvene, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.
III. Pogoji za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
6.	člen (novogradnje stavb)
Zgradi se triintrideset enostanovanjskih stavb s pomožnimi objekti. Stavbe so postavljene v treh nizih. V južnih dveh nizih je razporejenih po štirinajst vrstnih in v tretjem nizu pet prostostoječih stavb.
7.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
(1)	Horizontalni gabariti in lega objektov in ureditev ter oznake objektov so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi«.
(2)	Pomen opisanih in grafično prikazanih regulacijskih elementov (karta št. 4/2 »Urbanistični pogoji«):
•	delež zelenih površin (DZP) je odstotek zelenih površin glede na velikost gradbene parcele. Zelene površine so zasajene in zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali asfaltirane in na njih ne stoji nezahteven ali enostaven objekt;
•	dostop je smer glavnega dostopa do stavbe;
•	drevored je obveznost zasaditve drevorednega drevja;
•	etažnost je največje število etaž;
•	faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med površino vseh stavb na gradbeni parceli in gradbeno parcelo;
•	gradbena površina je informativno prikazana površina stavbe;
•	gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
•	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
•	(3) Enostanovanjska vrstna stavba:
•	zgradi se 28 vrstnih stavb v skupinah po štiri ali šest stavb;
•	lega stavbe: gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje. Kadar se stavbe
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1464
ne stikajo, mora biti minimalni odmik med stavbo in parcelno mejo gradbene parcele najmanj 2,75 m;
•	gradbena površina: 5,5 m x 12 m, znotraj gradbene meje je dopustno odstopanje do 10 %;
•	FZ: 0,6;
•	DZP: najmanj 20%;
•	etažnost: P+1. Dopustna je gradnja na severni strani v celoti vkopane kleti, v kolikor podrobnejše geotehnično-geomehansko poročilo dokaže sprejemljivost izvedbe;
•	nulta kota: določi se v projektni dokumentaciji glede na višinski potek ceste, ob kateri je stavba locirana;
•	streha: strma dvokapna, smer slemena poteka vzporedno z dostopno cesto (cesto C in parkirno cesto). Lahko se nameni namestitvi panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode;
•	fasada: bela barve ali pastelni zemeljski barvni toni. Dopustna je uporaba naravnih materialov - les, kamen;
•	parkiranje: na lastnih parcelah kot obvoziščno parkiranje ob cesti na severni strani stavbe;
•	dostop: s ceste B oz. parkirne ceste, dovoz in dostop na gradbeno parcelo je možen tudi z južne strani (z lokalne ceste oz. ceste B).
(4)	Enostanovanjska prostostoječa stavba: zgradi se pet prostostoječih stavb;
•	lega stavbe: gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje, ob gradbeno linijo. Pri tem mora biti odmik od parcelne meje gradbene parcele najmanj 4,0 m. S soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele je odmik lahko manjši;
•	pri določanju gradbene površine stavb se upošteva FZ in DZP;
•	FZ: 0,35;
•	DZP: najmanj 50 %;
•	etažnost: največ K+P+M. Kolenčni zid v mansardi je višine do vključno 1,5 m. Dopustna je gradnja kleti, v kolikor podrobnejše geotehnično-geomehansko poročilo dokaže sprejemljivost izvedbe. Na severni strani je kletna etaža stavbe v celoti vkopana, na južni strani stavbe je delno ali v celoti izpostavljena, tako da je omogočen nivojski dostop na zunanje površine;
•	nulta kota: določi se v projektni dokumentaciji glede na višinski potek ceste C;
•	dostop: s ceste C;
•	streha: strma dvokapna, smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico stavbe in dostopno cesto C. Lahko se nameni namestitvi panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode;
•	fasada: bela barve ali pastelni zemeljski barvni toni. Dopustna je uporaba naravnih materialov - les, kamen;
•	parkiranje: v garaži znotraj gradbene površine stavbe, v garaži kot pomožnem objektu ali ob stanovanjski stavbi na utrjeni ploščadi, lahko pod nadstrešnico;
•	dostop: s ceste C.
(5)	Dovoljena je gradnja pomožnih objektov, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta, pomožni objekti, pri čemer je treba pri vseh objektih spoštovati določbe, ki se nanašajo na zagotovitev DZP. Pomožni objekti, ki so stavbe, se umeščajo znotraj gradbene meje. Pomožni objekti se odmaknejo najmanj 2,5 m od sosednje gradbene parcele in tako, da je zagotovljena preglednost v območju križišč, razen če ni v tem odloku določeno drugače. S soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele je odmik lahko manjši. Ograje, oporne zidove, priključke na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožne komunalne objekte se postavlja do meje gradbene parcele, s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele pa na mejo.
(6) V skladu z izdelanim geološko - geomehanskim poročilom je pred planiranjem gradnje s kletno etažo treba izvesti natančnejši pregled geologa z dodatnimi sondažnimi izkopi in preveriti možnost odvodnjavanja padavinskih vod. Tudi pri gradnji stavb brez kletne etaže je treba za vsako stavbo posebej, glede na koto terena, z nasipi in vkopavanjem ustrezno planirati koto končne zunanje izravnave terena in glede na njo prilagoditi debeline tamponske plasti pod posameznimi objekti. Treba je ustrezno urediti odvodnjavanje. Zato bo potreben geomehanski nadzor.
8.	člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1)	Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti in ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene, zatravljene ter z drevnino in grmovnicami zasajene zelenice s tlakovanimi potmi.
(2)	Ob južnem robu lokalne ceste se zasadi drevored velikih dreves.
(3)	Ob vzhodnem robu območja (vzhodno od ceste A) se ohranja obstoječa vegetacija, ki se inventarizira. Kvalitetna drevesa se ohranijo in po potrebi dosadijo.
(4)	Ob cesti B in parkirni cesti se na štiri parkirna mesta zasadi eno avtohtono in krajevno značilno (lahko tudi visokodebelno sadno) drevo. V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3 m2.
(5)	Projektna dokumentacija natančno določi višinsko ureditev, izbor rastlinskih vrst in njihovo število.
(6)	Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma tudi s podpornimi/opornimi zidovi do višine največ 1,20 m nad koto raščenega terena, pri tem je skupna višina zidu do 2,0 m. Ob meji z javnimi cestami je višina podpornega/opornega zidu do 1,0 m. Urejanje terenskih prehodov se izvaja pod nadzorom geomehanika.
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
9.	člen (skupne določbe)
(1)	Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni vertikalni odmik je 0,5 m in minimalni horizontalni odmik je 3,0 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
(2)	Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«.
(3)	Pri projektiranju ter izgradnji prometne in druge gospodarske javne infrastrukture se upošteva izdelano geološko - geomehansko poročilo.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1465
10.	člen (prometna infrastruktura)
(1)	Prostorska ureditev se na jugu prometno podrejeno navezuje na občinsko kategorizirano lokalno cesto LC 261080 Mislinja - Šentilj - Dovže in na zahodu, preko navezav na obstoječe ceste, na kategorizirano občinsko javno pot JP 761700 Arnežnik-Vovk ter preko nje na LC 261080 Mislinja - Šentilj - Dovže.
(2)	Lokalna cesta LC 261080 Mislinja - Šentilj -Dovže, ki potek v južnem delu območja, se rekonstruira in uredi kot dvosmerna, dvopasovna cesta s širino vozišča 5,5 m. Vzdolž severne strani ceste se poleg obstoječega pločnika uredi avtobusno postajališče, vzdolž južne strani ceste pa se uredita zelenica širine 2,0 m, ki se zasadi z drevoredom in dvosmerna enostranska kolesarska steza širine 2,0 m.
(3)	Po zahodnega dela območja se uredi dvosmerna, dvopasovna cesta A s širino vozišča 5,5 m in obojestranskim pločnikov širine 2,0 m. Cesta A se prometno podrejeno navezuje na lokalno cesto LC 261080 Mislinja - Šentilj - Dovže in poteka do ceste C.
(4)	Znotraj območja se na cesto A prometno podrejeno priključujejo cesta B, parkirna cesta in cesta C. Cesta B in cesta C sta lahko namenjeni tudi dovozu stanovalcev do obstoječih stanovanjskih objektov vzhodno od območja, saj se uredita v podaljšku obstoječih cest, ki se končajo na meji območja.
(5)	Cesta B, cesta C in parkirna cesta so namenjene dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih stavb. Zasnovane so kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), široke 5,0 m in morajo biti pri uvozu označene z ustrezno prometno signalizacijo. Parkirna cesta se slepo zaključuje, zato se na njej uredi obračališče za interventna in dostavna vozila.
(6)	Parkiranje osebnih vozil za potrebe enostanovanjskih stavb je urejeno na lastnih parcelah, za vrstne stavbe kot obvoziščno parkiranje ob cesti B in parkirni cesti. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da je zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Natančno število potrebnih parkirnih in odstavnih mest je treba določiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanih območjih.
(7)	Izbrana širina cest, voznih in manipulativnih površin ter dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila, ki so določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano strukturo prometa. V širino prečnega profila cest niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope. Višinske poteke cest in dovozov je treba prilagoditi nagibom obstoječega terena. Zaradi zahtevne konfiguracije terena in večjega vzdolžnega nagiba ceste se stavbe direktno ne priključujejo na cesto A. Priključki cest se višinsko oblikujejo tako, da ne bo prišlo do prečnega zdrsa vozil v območju priključka. V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin.
11.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezne nove priključne vodovodne cevovode v krožni navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje.
(2)	Požarna varnost (hidrantno omrežje) in dimenzije novih vodovodnih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
12.	člen
(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)
(1)	Izvede se ločena sistema odvajanja padavinskih, drenažnih in komunalnih odpadnih vod.
(2)	Območje se s kanalizacijskim vodom za odvajanje komunalnih odpadnih vod naveže na obstoječo komunalno kanalizacijo. Kanalizacija se izvede vodotesno, po končani gradnji se pridobi atest o vodotesnosti.
(3)	Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin, drenažnih vod od dreniranja terena in objektov ter zalednih vod se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v zadrževalne bazene, ki omogočajo uravnavanje količine iztoka padavinske vode. Iz zadrževalnih bazenov se uredi iztok v načrtovano padavinsko kanalizacijo do obstoječega voda padavinske kanalizacije z iztokom v vodotok Mislinja. Obstoječi vod padavinske kanalizacije se ustrezno poveča in zaradi dotrajanosti zamenja.
(4)	Odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 8582), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo.
(5)	Odvodnjo padavinskih voda s cest se ustrezno spelje v padavinsko kanalizacijo.
13.	člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1)	Za napajanje območja z električno energijo se zgradi ustrezni nizkonapetostni izvod iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700, jugovzhodno od območja, do predvidenih objektov.
(2)	Za osvetlitev območja se lahko zgradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje se zagotovi iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700.
14.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
Predvidene stavbe se lahko, pod pogoji upravljavca, navežejo na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij.
15.	člen (ogrevanje)
Ogrevanje objektov na območju je lahko individualno. V izogib onesnaženju zraka se načrtuje ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi. Možno je izvesti ogrevanje za več objektov skupaj.
V. Merila in pogoji za parcelacijo
16.	člen (parcelacija)
(1)	Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«.
(2)	Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
(3)	Gradbene parcele vrstnih hiš so od 150 do 400 m2. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
17.	člen (varstvo kulturne dediščine)
(1) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1466
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (2) Investitor mora 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma zemeljskih del z nameravanimi deli pisno seznaniti pristojno enoto Zavoda.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
18.	člen (zrak)
Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
19.	člen (tla)
Med gradnjo se:
•	pri izvajanju zemeljskih del zagotovi geomehanski nadzor;
•	posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
•	viške materiala od izkopa gradbenih jam odpelje na urejena odlagališča;
•	posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;
•	na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo).
20.	člen (ravnanje z odpadki)
Za zbiranje odpadkov se uredi zbirno mesto ob cesti A, ki se nadkrije z nadstreškom ustrezne dimenzije.
21.	člen (varstvo voda)
(1)	Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
•	padavinske vode s streh, nadstrešnic in utrjenih površin;
•	padavinske vode s parkirišč;
•	komunalne odpadne vode,
•	drenažne vode in
•	zaledne vode.
(2)	Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
•	upošteva se vsa določila 12. člena tega odloka;
•	pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
•	odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje;
•	na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
•	prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
•	v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
22.	člen (varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.
23.	člen (varstvo človekovega zdravja)
Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.
24.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
Zaradi svetlobnega onesnaženja se gradbišče po 20. uri ne osvetljuje, razen v primeru utemeljenih izjem. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
25.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Objekte je treba graditi v skladu z opredeljeno VII. stopnjo potresne intenzitete EMS ter projektnim pospeškom tal 0,15 g (Karta potresne nevarnosti Slovenije (2021) -vršni pospešek tal).
(2)	V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3)	Pri projektiranju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja, požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:
•	pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami in potrebne protipožarne ločitve, ki se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant;
•	zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov;
•	dovozne poti za gasilsko intervencijo. Projektirajo in izvedejo se tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN in
•	potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
IX. Etapnost
26.	člen (etapnost)
Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno. Pred gradnjo posamezne stavbe mora biti zgrajena vsa tista
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1467
predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti.
X.	Dopustna odstopanja
27.	člen (tolerance glede objektov)
(1)	Vrstne stavbe so znotraj gradbene meje lahko razvrščene tudi drugače, vendar jih ne sme biti več kot 6 v eni skupini. Ohranja se razgibana členitev stavbnega volumna. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(2)	V kolikor je na lastni parceli mogoče zagotoviti potrebna parkirna mesta, je v prostostoječih stavbah mogoče urediti dodatno stanovanje.
(3)	Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(4)	Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
28.	člen
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1)	V skladu z odstopanji, določenimi v tem OPPN, so možna tudi odstopanja od prikazane parcelacije, vendar gradbena parcela vrstne hiše ne sme biti manjša od 150 m2.
(2)	Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), določenih s tem OPPN, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(3)	Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(4)	Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI.	Obveznosti investitorjev in izvajalcev
29.	člen
(organizacija gradbišča in delovišča)
(1)	Območje gradbišča in delovišča je celotno ali del območja tega OPPN.
(2)	Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.
(3)	Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.
(4)	Transport materiala do območja poteka po obstoječih občinskih in državnih cestah.
(5)	Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
(6)	Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno
deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.
30. člen (dodatne obveznosti)
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
•	investitor mora vso komunalno opremo in druge ureditve, ki so načrtovane s tem odlokom, izvesti pred gradnjo ali sočasno z gradnjo stavb;
•	pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
•	objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati;
•	izven območja OPPN se izvede priključke na obstoječe vodovodno omrežje;
•	izven območja OPPN se za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda zgradi navezovalna kanalizacija do obstoječe javne kanalizacije;
•	izven območja OPPN se poveča in zaradi dotrajanosti zamenja obstoječi vod padavinske kanalizacije;
•	izven območja OPPN se zgradi nizkonapetostni izvod iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700;
•	o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike;
•	v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
•	v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
XII. Končne določbe
30. člen (uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-7/2022 Mislinja, dne 27.6.2023
Občina Mislinja
Bojan Borovnik, župan
OBČINA NAZARJE
1028. Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova) (uradno prečiščeno besedilo)
Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) na 6. redni seji, dne 06.07.2023 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1468
industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova), ki obsega:
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje (OPPN Prihova) (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/2008), ki je bil sprejet dne 5. 6. 2008, objavljen dne 27. 6. 2008 in je začel veljati dne 11. 7. 2008,
•	Obvezno razlago Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/2010, je bila sprejeta dne 25. 2. 2010, objavljena dne 26. 2. 2010 in je začela veljati dne 27. 2. 2010,
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in začel veljati dne 5. 11. 2011,
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in začel veljati dne 6. 4. 2013,
•	Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016.
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE PRIHOVA - NAZARJE (OPPN PRIHOVA) (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO)
I. Splošne določbe
1. člen
(Podlaga za občinski podroben prostorski načrt)
(1) Podlaga za sprejem čistopisa odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (v nadaljevanju besedila OPPN Prihova) so bile upoštevane naslednje podlage:
1.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje. S sprejemom tega odloka je v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07). OPPN Prihova je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane, pod zaporedno št. projekta 0PPN/2007-018 in je bil sestavni del odloka.
2.	Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), ki je razložila določila četrtega odstavka 9. člena.
3.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in je začel veljati dne 5. 11. 2011, s katerim so bile sprejete spremembe in dopolnitve dela že sprejetega OPPN Prihova in sicer za območje transportno-logističnega terminala Pfeifer (območje PD4), ki potrebuje za svoje obratovanje večje skladiščne prostore kot so bili predvideni s prvotnim prostorskim aktom. Predmet sprememb in dopolnitev je tudi legalizacija obstoječih že zgrajenih objektov ter ureditve gospodarske infrastrukture na obravnavanem območju. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova Nazarje je izdelalo podjetje
Archi.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2011-002 v februarju 2011 in je bil sestavni del odloka.
4.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in je začel veljati dne 6. 4. 20l3 zajema spremembe in dopolnitve dela že sprejetega OPPN Prihova za območje proizvodnih dejavnosti (območje PD1 - območje Elkroj), za katerega je bilo ugotovljeno, da se obstoječe stanje legalno zgrajenih objektov ne ujema z določili glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja objektov ter krajinske ureditve. Potrebna je sprememba glede dopustnih dejavnosti, katera bo omogočala izvajanje dejavnosti, ki so bile pri sprejemanju osnovnega odloka že dejavne na tem območju, pa v odloku niso bile definirane ter sprememba nekaterih krajinskih ureditev v obstoječem odloku, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju legalno zgrajenih objektov. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova - Nazarje je pripravila Občina Nazarje na podlagi pobude podjetja KOVA d.o.o., Teharska cesta 4, 3000 Celje (predstavnik lastnika zemljišča), v januarju 2013.
5.	Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016, spreminja določila vezana na podrobnejšo namensko rabo prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), razširitve dejavnosti na obravnavanem območju (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), sprememb velikosti objektov ter sprememb zunanjih ureditev. S tem odlokom se je petič spremenil in dopolnil OPPN Prihova in sicer za območja proizvodnih dejavnosti (območja PD1 - območje Elkroj), območje PD2A, PD2B in PD2C. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o., št. proj. U1323-SDOPPN.
(2) Čistopis Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova) je po vsebini in obliki občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen (Vsebina)
(1)	OPPN Prihova določa mejo in funkcijo ureditvenega območja, opredeljuje lego, velikost, zmogljivost in potek objektov ter naprav, določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, določa vodnogospodarske ureditve in ukrepe za varstvo proti poplavam, opredeljuje pogoje za komunalno urejanje ter določa okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri izvajanju prostorskega akta. Poleg že naštetih pogojev in ukrepov OPPN Prihova določa tudi etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2)	Odlok ima tekstualni del, grafični del in priloge.
(3)	SD OPPN Prihova je sestavljen iz naslednjih vsebin: 1.0 Besedilo
2.0	Kartografski del
2.1	Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1a Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dop. leta 1989 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obd. 1986-1990 2.1.1b Predlog spremembe namenske rabe ter prikaz območij ureditvenih enot in podenot
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1469
2.1.2	Geodetski načrt
2.2 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor 2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
2.2.3	Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova
2.2.5	načrt ureditve poteka omrežij GJI - zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objektov
2.2.6	Načrt členitve površin s prikazom grajenega javnega dobra
2.2.8 Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred
naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti 2.2.8.1 Prikaz poplavne nevarnosti (obstoječa, projektirana)
3.0	Priloge
3.1	Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3.2	Prikaz stanja prostora
3.3	Strokovne podlage
3.4	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5	Obrazložitev
3.6	Povzetek za javnost
(4)	Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova Nazarje, ki jih je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2011-002 v februarju 2011, so sestavni del tega odloka za območje PD4.
(5)	Sestavni del SD OPPN sta poleg prilog iz tretjega odstavka tega člena ter predhodno izdelanih strokovnih podlag v prejšnjih postopkih tudi:
•	Hidrološko hidravlična analiza in izdelava poplavnih kart za tri leve pritoke Savinje na območju IOC Prihova, IZVO-R d.o.o., št. proj. G34-FR/14, septembra 2014, dop. aprila 2015;
•	Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče, Struktura, št. proj. U1323-SDOPPN_DD2, marca 2015.
II. Ureditveno območje
3. člen
(Obseg ureditvenega območja)
(1)	Ureditveno območje OPPN Prihova obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane zelene površine ter ureditve za zaščito pred poplavami, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane ureditve za varstvo narave ter parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo OPPN Prihova (območja prometne in komunalne ureditve). 000
(2)	Topografski opis meje ureditvenega območja: Izhodiščna točka opisa meje je točka (T0) na jugovzhodnem vogalu ureditvenega območja, na mestu, kjer se stikata obstoječi most čez reko Savinjo ter najvišja točka levega brega reke Savinje. Opis meje gre v nasprotni smeri urinega kazalca.
SMER NEBA	OPIS MEJE
Jug	Meja poteka od izhodiščne točke opisa meje obravnavanega območja proti jugozahodu po južnem, levem bregu Savinje v dolžini cca 930 m. Meja poteka po južnem robu temena obstoječega protipoplavnega nasipa reke Savinje vse do regionalne ceste Radmirje -Mozirje, kjer je skrajna jugozahodna točka. Meja v tem delu poteka v celotni dolžini vzporedno s strugo reke Savinje v oddaljenosti cca 12 m.
Zahod	Od skrajne jugozahodne točke poteka meja proti severu ob obstoječi regionalni cesti vse
	do obstoječe asfaltirane dovozne ceste v dolžini cca 400 m. Cesta predstavlja uvoz do obstoječih že zgrajenih industrijskih objektov, ki so zgrajeni med reko Savinjo, Potokom 3 in regionalno cesto. Pred obstoječo dovozno cesto meja prečka Potok 3, ki na območje Prihove priteče z Rečičkega polja.
Sever	Od asfaltirane dovozne ceste meja poteka proti severovzhodu in vzhodu vzdolž obstoječe regionalne ceste Radmirje -Mozirje vse do obstoječega križišča proti Nazarjam v dolžini cca 610 m. Na skrajni severni točki meja prečka Potok 2, ki na obravnavano območje priteče s severnega zaledja Prihove. Pred križiščem v Nazarje meja prečka tudi uvozno cesto Elkroja. Skrajna severovzhodna točka je na točki začetka radia ceste.
Vzhod	Meja v tem delu poteka v celoti ob obstoječi cesti vse do izhodiščne točke opisa meje obravnavanega območja v skupni dolžini cca 220 m.
(3) Opis meje ureditvenega območja po parcelnih mejah: Izhodiščno točko opisa meje predstavlja točka T0. Opis meje gre v nasprotni smeri urinega kazalca.	
SMER NEBA	OPIS MEJE (območje se nahaja v k.o. Prihova)
Jug	Meja poteka od izhodiščne točke opisa meje obravnavanega območja proti jugozahodu po manipulativnih površinah parcel 416/2, 479/1, 47/51, 1200/21, 1200/34, 1200/33, 1200/39, 47/26, 47/31, 1200/38 in 59/9.
Zahod	Od skrajne jugozahodne točke meja poteka proti severu po manipulativnih površinah parcele 40/2, po zahodnem vogalu parcel 50, 1186/3 in 60/2. Pri Potoku 3 prečka parcelo 1200/13 in od tam dalje do obstoječe asfaltne dovozne ceste poteka po manipulativnih površinah parcel 74, 75/3 in 70/2.
Sever	Od dovozne ceste meja poteka po južnem robu parcele 1202/2, na skrajni severni točki, pri Potoku 2 prečka parcelo 1200/47, nato pa vzdolž obstoječe regionalne ceste Radmirje - Mozirje poteka po manipulativnih površinah parcele 1202/7.
Vzhod	Meja v tem delu poteka med parcelo 1202/2 in parcelami 13/4, 1206, 64/2 in 1207.
(4)	V obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektov v površini približno 4,2 ha - območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih, trgovskih, servisnih, gostinskih in nastanitvenih objektov v skupni površini približno 5,8 ha - območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.
(5)	Območje OPPN Prihova obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja in so grafično prikazane na Risbi 2/1 (glej projekt št. OPPN/2007-018). Obravnavano območje leži na območju katastrske občine Prihova in vključuje naslednje parcele:
VRSTA	PARCELNA ŠTEVILKA
Stavbišča	13/2, 29/3, 47/6, 47/8, 47/11, 47/33, 47/51, 47/85, 49/1, del parcele 49/14, 59/1, 59/4, del parcele 59/8, 62, 63, 64/1, 64/2, 399, 416/1 in del parcele 419/3
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1470
Zemljišča 13/2, 13/3, 13/4
40/2, 46, 47/1, 47/2, 47/2, 47/3, 47/3, 47/4, 47/5, 47/6, 47/7, 47/7, 47/8, 47/9, 47/11, 47/14, 47/15, 47/16, 47/17, 47/18, 47/19, 47/20, 47/21, 47/22, 47/23, 47/24, 47/27, 47/28, 47/29, 47/30, 47/31, 47/33, 47/38, 47/42, 47/43, 47/44, 47/45, 47/48, 47/49, 47/50, 47/51, 47/55, 47/56, 47/58, 47/57, 47/60, 47/61, 47/62, 47/64, 47/65, 47/66, 47/68, 47/70, 47/71, 47/72, 47/74, 47/75, 47/76, 47/77, 47/78, 47/79, 47/81, 47/82, 47/85, 47/86, 48/80, 48/2, 49/2, 49/3, 49/8, 49/10, 49/10, 49/11, 49/12, 49/13, 49/15, 49/16
50, 56, 57, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 59/7, 59/8, 59/9 60/2, 61, 63/1, 63/2, 64/2 70/2, 72/2, 74, 75/3
416/2, 417, 419/1, 419/3, 419/5, 419/6, 479/1, 479/3 664/1
1186/2, 1186/3, 1200/3, 1200/6, 1200/14, 1200/16, 1200/21, 1200/37, 1200/38, 1200/39, 1200/41, 1200/42, 1200/43, 1200/44, 1200/48, 1200/47, 1200/50, 1200/51, 1200/52, 1200/53, 1206, 1207
(6)	V primeru odstopanja stanja navedenih parcel glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(7)	Zemljišča, ki so v občinskem podrobnem prostorskem načrtu zunaj meje obravnavanega območja, obsegajo parcele, opredeljene zaradi:
(8)	Poleg naštetih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Prihova možno vključiti še dodatna zemljišča, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže, da je to potrebno.
(9)	Objekt 7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve ceste E ter objekt na parceli 47/49, k.o. Prihova zaradi ureditve območja Elkroj.
III. Funkcija območja urejanja 4. člen
(1)	V planskih dokumentih in v urbanistični zasnovi naselja Nazarje, Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, ki je bil dopolnjen leta 1990, je v zasnovi namenske rabe prostora naselja obravnavano območje OPPN Prihova opredeljeno kot območje za proizvodne dejavnosti (PD).
(2)	Območje OPPN Prihova je deloma namenjeno gospodarskim dejavnostim z vsemi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve, ureditve zelenih površin) in z namembnostjo proizvodnje (industrija in obrt) ter storitvenih in drugih dejavnosti. Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje - obstoječi stanovanjski objekti (SD).
V drugem (2) odstavku 4. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje - obstoječi stanovanjski objekti (SD) ter v prenovljenih oziroma novih objektih na območju Elkroja (PD1).«
(3)	Na območju OPPN Prihova so opredeljene naslednje namenske rabe:
OZNAKA OBMOČJA	PRIPADAJOČA NAMENSKA RABA
PD (proizvodne dejavnosti)	
PD1	Območje centralnih dejavnosti
PD2-A1	Območje centralnih dejavnosti
PD2-A, PD2-B, PD2-C	Območje prometno-logističnih, servisnih, proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti
PD3	Območje proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti
PD4	Območje prometno-logističnih, servisnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti
RTP	Območje distribucije električne energije
SD (stanovanjske dejavnosti)	
SD1 in SD2	Območje prosto stoječih enodružinskih hiš
MD	Območje mešanih dejavnosti (obrtno-stanovanjske dejavnosti)
(4)	Znotraj območja OPPN Prihova se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja dosledno upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Soglasja nosilcev urejanja prostora so sestavni del tega odloka.
(5)	Na obravnavanem območju OPPN Prihova so dopustne vse tiste dejavnosti, ki so skladno z veljavnimi predpisi okoljevarstveno sprejemljive. Znotraj območja se lahko umeščajo le dejavnosti, predvidene s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Vsak investitor vodi v skladu z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(6)	V sklopu vodnogospodarskih ureditev ter ureditev za zaščito obravnavanega območja pred poplavami se skladno z idejno zasnovo izvedejo naslednje ureditve:
01. poglobi in preoblikuje se struga Potoka 3 na način, da se v območju urejanja ohranja zeleno nezazidano površino tik za prepustom pod regionalno cesto (prečni profil potoka se oža v smeri proti Savinji);
POSEG	PARCELNA ŠTEVILKA
Delne rekonstrukcije regionalne ceste Radmirje - Mozirje	1202/2
Gradnje krožišča na regionalni cesti	75/1, 75/2, 75/5, 77/3, 77/4, 91/2, 96/4, 96/5, 1191/2
Rekonstrukcije dovozov iz regionalne ceste proti naselju Prihova	64/1 in 47/10
Gradnje avtobusnega postajališča ob regionalni cesti	1202/2, 47/10, 47/13
Rekonstrukcije dovoza do Elkroja	12, 13/1, 42/2, 45/2, 45/3, 47/10, 1185/2, 1202/2
Vodnogospodarske ureditve in ukrepov za zaščito proti poplavam	1185/2, 415/1, 413, 421/1, 422/1, 427/2, 427/1, 427/2
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1471
02.	uredi se prepust Potoka 3 čez protipoplavni nasip reke Savinje;
03.	poglobi in preoblikuje se prečni profil struge Potoka 2;
04.	uredi se prepust Potoka 2 čez protipoplavni nasip reke Savinje, kjer se postavi povratna zapornica;
05.	z ureditvijo ceste in sprehajalne poti ter ureditvijo potokov se izvedejo protipoplavni nasipi - kota nasipom mora biti na višini H = Q100+0,5 m;
06.	med Potokoma 2 in 3 se poglobi teren ter uredi suhi zadrževalnik za razlivanje visokih vod v primeru poplav;
07.	ob regionalni cesti se za odvajanje visokih vod rekonstruira obstoječ meteorni kanal med Potokoma 2 in 3 južno od regionalne ceste ter dogradi nov meteorni kanal med Potokoma 1 in 2 južno od regionalke ter od Potoka 1 do Pahtinovega potoka severno od regionalke.
IV. Pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
5. člen
(Splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko ureditev objektov)
(1)	Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so:
01.	obstoječe prostorske omejitve (varstveni pas regionalne ceste, koridorji elektroenergetskih vodov ...);
02.	varstveni režimi Savinje in pritokov;
03.	poplavna območja;
04.	pretežno raven oziroma rahlo depresijski teren ureditvenega območja;
05.	obstoječe vizure iz smeri Rečičkega polja proti naselju Nazarje;
06.	obstoječi stanovanjski objekti ob regionalni cesti v osrednjem delu severnega dela obravnavanega območja ter na skrajnem severovzhodnem delu obravnavanega območja;
07.	obstoječi proizvodni objekti v osrednjem delu med Potokoma 1 in 2 ter na skrajnem jugozahodnem delu obravnavnega območja med reko Savinjo, Potokom 3 in regionalno cesto;
08.	obstoječa komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija ...);
09.	obstoječa prometna infrastruktura.
(2)	Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.
(3)	Na območju novih gradbenih parcel so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter določeni drugi posebni ali dodatni pogoji.
(4)	Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov so:
01.	predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (4,0 m). Izjema je objekt na podenoti PD2-A1, ki je lahko postavljen tudi na parcelno mejo, vendar pa mora odmik od prometnice biti najmanj 4,00 m.
02.	nizki preprosto členjeni gabariti objektov;
03.	predpisana členitev fasade, ki je možna le do maksimalnih gradbenih linij;
04.	določen višinski gabarit objektov, ki je predpisan z etažnostjo objektov - predvideni novi objekti ne smejo bistveno presegati višine obstoječih sosednjih objektov, maksimalni gabarit pa ne sme presegati 11.0 m;
05.	zagotovitev dovozov, parkirnih mest in dostopov za invalide in starejše ljudi v poslovnih, servisnih in trgovskih objektih;
06.	ustrezne manipulativne in dovozne površine, nakladalne in razkladalne rampe ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce mora biti zagotovljeno v sklopu predvidene zemljiške parcele;
07.	uvozi na parcele so možni le na predpisanih mestih;
08.	dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
09.	strešna konstrukcija se uskladi s funkcijo objektov ter z obstoječimi objekti;
10.	fasade naj bodo oblikovane sodobno in z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;
11.	dovoljeni so naslednji materiali: beton, omet, steklo in sodobni obložni materiali;
12.	uporaba materialov mora biti poenotena, fasade pa naj bodo v barvni lestvici nevtralnih (naravnih) barv.
6.	člen
(Splošni pogoji za krajinsko ureditev)
(1)	Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so enaka izhodiščem 1. točke 6. člena tega odloka.
(2)	Pogoji za krajinsko oblikovanje pa so:
01.	črtana;
02.	proste zelene površine morajo biti ustrezno zasajene (trata ali ustrezna zasaditev);
03.	obvezna je zasaditev drevoreda ob predvideni osrednji komunikaciji (cesta A);
04.	obvezna je zasaditev zelenega tampona ob obstoječi regionalni cesti Radmirje - Mozirje v pasu 5 - 10 m;
05.	obvezna je zasaditev zelenega tampona vzdolž potokov in reke Savinje, pri čemer zasaditev ne sme posegati na območje protipoplavnih nasipov;
06.	javne površine se uredijo v obliki parkovne ureditve z namenom športa in rekreacije;
07.	dovoljeni so naslednji materiali: prod, pesek, les, betonski tlakovci;
08.	materiali morajo biti med seboj usklajeni;
09.	izbor rastlin v zasaditvi mora slediti značilnostim avtohtonega rastja na obravnavanem območju.
7.	člen (Drugi pogoji)
(1)	Za vse predvidene objekte je treba predhodno pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(2)	Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili OPPN Prihova potrdi občinska služba za okolje in prostor.
8.	člen
(Podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev)
(1) Predpisani gabariti in pogoji za oblikovanje objektov po posameznih območjih predvidenih z OPPN Prihova :
OZNAKA OBMOČJA	GABARITI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE
PD1 (Območje Elkroj)	V 8. členu odloka se določila za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B in PD2-C spremenijo tako, da se po novem glasijo: 1. Dopustna gradnja Dovoljena je gradnja prizidkov k obstoječim objektom, rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnje novih objektov ter sprememba njihove namembnosti. Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1472
	nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je glede dovoljenih posegov v prostor in dejavnosti potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08). 2.	Tlorisni gabariti 2.1	Oblika pravokotna, prevladuje naj enostavni pravokotni volumen. 2.2	Tloris predvidenega prizidka obstoječega objekta ne sme presegati maksimalne širine obstoječega objekta. 2.3	Stavbni volumen ne sme presegati maksimalne višine obstoječega objekta. 2.4	Upoštevati je treba predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel. 2.5	Polkrožni izzidki ali stolpiči niso dovoljeni. 2.6	Tloris novega objekta naj sledi obliki in orientaciji obstoječih objektov. 3.	Etažnost 3.1 Objekti brez kleti. 3.2 Dopustna gradnja novih objektov je P+1+2. 3.3	Maksimalni višinski gabarit je 11 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom. 3.4	Minimalna višina kolenčnega zidu pri gradnji novih objektov in prizidkov je 1 m. 3.5	Maksimalna dolžina prizidka ne sme presegati predpisane gradbene linije objekta, to je 50 m od obstoječega objekta v smeri jugozahod. 3.6	Maksimalna dolžina novega objekta ne sme presegati predpisane gradbene linije, ki poteka 5 m od regionalne ceste v smeri jug. 3.7	Pritličje objekta naj se izvede vsaj 30 cm nad obstoječim terenom. 4.	Streha 4.1	Za obstoječe objekte so dovoljene ravne strehe, eno in dvokapnice; za nove objekte in prizidke obvezne ravne strehe z notranjim naklonom in notranjimi odtoki, izjemoma so lahko enokapnice z naklonom do 10°. 4.2	Ravne strehe novih objektov in prizidka morajo biti skrite za kolenčnim zidom. 5.	Materiali in barve 5.1	Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju prilagojene barve. 5.2	Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali. 5.3	Uporaba materialov mora biti poenotena. 6.	Nezahtevni in enostavni objekti: Nezahtevni in enostavni - pomožni, začasni in za lastne potrebe niso dopustni. 7.	Pozidanost in gradbene parcele: 7.1	Ob upoštevanju vseh omejitev znotraj posamezne parcele je dovoljena maksimalna pozidanost 95%. 7.2	Obvezna je ureditev oziroma zasaditev prostih zelenih površin. 8.	Varovanja: osrednji del enote se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, le ob skrajnih robovih (predvsem na severu in vzhodu) se nahaja v območju majhne in preostale poplavne nevarnosti (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov). Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo celotna enota nahajala v območju preostale poplavne nevarnosti.
PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C	V 8. členu odloka se določila za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B in PD2-C spremenijo tako, da se po novem glasijo: 1.	Dopustna gradnja: 1.1	Nova gradnja in gradnja prizidkov obstoječim objektom. 1.2	Dopustna je tudi postavitev žitnih silosov. Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08). 1.3	Dopustna je faznost gradnje - v 1. fazi je dovoljena vzpostavitev parkirišča, v 2. fazi pa gradnja novega objekta. 2.	Tlorisni gabariti: 2.1	Maksimalni tlorisni gabarit objektov ne sme presegati predpisanih maksimalnih gabaritov, ki so vključno z manipulativnimi površinami (parkirišča, dovozi) 4,0 m od predvidenih prometnic in sosednjih parcel. 2.2	Maksimalni tlorisni gabariti so različni glede na tip objekta: - (OBJ 1) -raščen tloris (dva pravokotna tlorisa 27 x 53 m in 62 x 30 m, združena pod kotom),
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1473
	-	(OBJ 2) - 46 x 52 m, -	(OBJ 3 in OBJ 4) - 42 x 64 m, -	(OBJ 5) - nepravilne oblike 50 x 63 m, -	(OBJ 6) - 39 x 39 m, -	(OBJ 7) - 42 x 39 m, -	(OBJ 8) - 46 x 35 m, -	(OBJ 9) - z južno stranico v dolžini 62 m, vzhodno stranico v dolžini 15 m, zahodno stranico v dolžini 53 m ter severno prisekano stranico, ki poteka vzporedno s Potokom 3. 2.3	Vse navedene dolžine so maksimalne dovoljene - objekti so lahko manjši. Tlorisi so lahko razgibanih oblik, vendar naj bodo skladni z ostalimi objekti v območju PD2. 2.4	Minimalna oddaljenost objektov od sosednjih parcelnih mej, prometnic in objektov je razvidna iz grafične priloge. 3. Etažnost: 3.1	Maksimalni višinski gabarit je 16,5 m, za objekte znaša maksimalni višinski gabarit 15,0 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom. 3.2	Ostala določila glede etažnosti so enaka določilom iz enote PD1. Za ostale elemente ureditve 4. Streha, 5. Materiali in barve, 6. Nezahtevni in enostavni objekti veljajo določila iz enote PD1. 8. Varovanja (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov): -	enota PD2-A1: osrednji del se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti, le manjši del na vzhodu enote se nahaja na območju srednje poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo manjši osrednji del enote nahajal v območju preostale poplavne nevarnosti. -	enota PD2-A: severni in vzhodni del enote se nahajata v območju srednje poplavne nevarnosti. Le manjši del v osrednjem delu enote in ozki pasovi ob območjih s srednjo poplavno nevarnostjo, se nahajajo v območju majhne poplavne nevarnosti. V preostalem delu je območje preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bosta manjši območji na severu in vzhodu enote še vedno nahajali v območju srednje poplavne nevarnosti, kar je potrebno upoštevati pri zasnovi predvidenega objekta. Na severu in vzhodu predmetne enote se bosta nahajali območji majhne poplavne nevarnosti. V manjšem osrednjem delu in v pasovih ob območjih majhne poplavne nevarnosti bodo območja preostale poplavne nevarnosti. -	enota PD2-B: vzhodna polovica enote se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se stanje predvidoma ne spremeni. -	enota PD2-C: Skoraj celotna enota se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, manjši del na vzhodnem robu celo v območju velike poplavne nevarnosti. Ozek pas v severnem delu se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo večji del območja nahajal na območju preostale poplavne nevarnosti.«
PD3 (Območje Dobelšek)	Ista določila kot za PD1, razen etažnosti. Etažnost 1.	Objekt brez kleti; 2.	Dopustna gradnja P+0, P+1 oziroma P+PI; 3.	Maksimalni višinski gabarit ne sme presegati obstoječega višinskega gabarita, vse naprave na objektu morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom; 4.	Minimalna višina kolenčnega zidu je 1.0 m; 5.	Maksimalna dolžina prizidka ne sme presegati predpisane gradbene linije objekta - 25 m od obstoječega objekta v smeri vzhod.
PD4 (Območje Pfeifer)	Dopustna gradnja: 01.	Dovoljena gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter prenove, obnove, rekonstrukcije, adaptacije ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov do predpisanega maksimalnega tlorisnega in višinskega gabarita. 02.	Dovoljene legalizacije obstoječih že zgrajenih objektov ter po njihovi legalizaciji tudi prenove, obnove, rekonstrukcije, adaptacije ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov do predpisanega maksimalnega tlorisnega in višinskega gabarita. 03.	Dovoljenja je ostranitev oziroma rušitev obstoječih že zgrajenih objektov. 04.	Dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladnih s tem odlokom. Tlorisni gabariti: 01. Maksimalni tlorisni gabarit širitve oziroma prizidka k obstoječemu objektu ne sme presegati maksimalnega dopustnega tlorisnega gabarita določenega s tem objektom. Do prepisanega maksimalnega dopustnega tlorisnega se lahko gradi tudi več samostojnih
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1474
objektov, pri čemer morajo biti v tem primeru ti med seboj odmaknjeni vsaj za toliko, da je objekte mogoče normalno vzdrževati.
02.	V primeru širitev oziroma povezovanja več manjših objektov v enoten objekta se mora med posameznimi objekti predvideti protipožarni zid. S spajanjem objektov v enoten objekt se mora zunanja podoba med posameznimi objekti oblikovno poenotiti in prilagoditi obstoječemu zgrajenemu objektu. Enako določilo velja tudi v primeru dozidav obstoječih objektov.
03.	Gradnja do dopustnih maksimalnih gabaritov je možna le, če se znotraj obravnavanega območja ob objektih zagotovijo tudi ustrezne manipulacijske površine ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
Višinski gabarit:
Nadzidave obstoječih zgrajenih objektov so dopustne do predpisanega maksimalnega višinskega gabarita, ki je 11 m. Novi zahtevni in nezahtevni objekti ter morebitni prizidki obstoječih objektov se lahko ne glede na določilo o maksimalni dopustni višini objektov, gradijo samo do maksimalne višine obstoječih že objektov. V kolikor so obstoječi objekti nižji od predpisanega maksimalnega gabarita, se novi objekti oziroma prizidki k obstoječim objektom ne smejo graditi do višine maksimalnega višinskega gabarita, razen, če se z gradnjo novega objekta ali z gradnjo prizidka k obstoječemu objektu hkrati poveča tudi višina obstoječega objekta. Etažnost:
01.	Dopustna je gradnja objektov brez kleti.
02.	Do predpisanega maksimalnega višinskega gabarita je dopustna etažnost za zahtevne in manj zahtevne objekte P+0, P+1, P+IP, P+1+IP, pri čemer lahko ima objekt med posameznimi etažami tudi več medetaž.
Streha:
01.	Strehe na zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektih znotraj obravnavanega območja so lahko ravne ali enokapne z naklonom med 2 in 10o.
02.	Strehe na zahtevnih in manj zahtevnih objektih morajo biti v celoti skrite za kolenčnim zidom, ki ne sme biti nižji od 100 cm. Za kolenčnim zidom morajo biti skriti tudi vsi strešni elementi (notranji odtoki, žlebovi, zračniki) ter vse naprave na strehah (klimatske naprave).
03.	Strešna kritina naj bo v temnih neodsevnih materialih.
04.	Na strehah zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov je dopustna postavitev sočnih kolektorjev za ogrevanje vode, fotonapetostnih panelov za proizvodnjo električne energije ter postavitev drugih sončnih sprejemnikom, pri čemer morajo biti vsi omenjeni na streho umeščeni tako, da so ti vzporedni z osnovno ploskvijo ravnine strehe in da ti ne presežejo višine kolenčnega zidu.
Fasade:
Fasade objektov morajo biti členjene s preprostimi geometrijskimi rastri pravokotnih oblik. Oblikovanje fasade, vertikalna oziroma horizontalna členitev ter strukturiranje, razporeditev in proporci fasadnih odprtin naj sledijo kvalitetnim pristopom oblikovanja fasad. Pri oblikovanju okenskih in drugih odprtin v fasadi naj bodo te pokončnih oblik. Pri prenovah, obnovah, rekonstrukcijah, adaptacijah, nadzidavah in dozidavah obstoječih zgrajenih objektov je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Medsebojno oblikovno poenoteni morajo biti tudi posamezni prostosoječi objekti znotraj območja. Polkrožni ali drugače oblikovani izzidki, ki štrlijo izven osnove ravnine osnovnega oboda objekta na fasadah niso dovoljeni. Dovoljena je členitev fasade s tlorisnimi zamiki, vendar le v primeru, če se členitev oblikuje kot enovita oblikovalska potezna znotraj maksimalnega dopustnega tlorisnega gabarita objekta. Fasadno okrasje na fasadah ni dovoljeno. Klimatske naprave in druge podobne naprave na objektu naj bodo nameščena na stranskih in vrtnih fasadah. Materiali in barve:
01.	Materiali in barve na objektih morajo biti medsebojno usklajene. Pri izbiri materialov za gradnjo objektov naj se uporabljajo predvsem tradicionalni oziroma avtohtoni materiali. Pri izbiri materialov za fasade objektov naj se uporablja beton, peščen ali apnen omet, les, kovina, steklo ter sodobni obložni materiali, ki po teksturi in barvi sledijo tradicionalnim materialom. Materiali in barve fasade morajo biti usklajene z materiali in barvami strehe in stavbnega pohištva. Kritine na strehah naj bodo temnih opečnih, sivih, grafitno sivih, rjavih in črnih barv. Materialom in barvam zahtevnih in nezahtevnih objektov se morajo prilagoditi tudi materiali in barve nezahtevnih in enostavnih objektov, pa tudi materiali in barve zunanje ureditve okolice stavbe. Na objektih ni dovoljena uporaba močnih in nasičenih odtenkov signalnih barv kot so: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična, rožnata ali celo črna. Dopustna je uporaba nežnih in nenasičenih odtenkov bele, svetlo sive, nenasičene sive, nenasičene svetlo rjave, drap, oker pa tudi šampanjec rumene in nenasičene svetlo rdeče barve odtenka zemlje terra rossa.
02.	Uporaba materialov mora biti poenotena z izgledom oziroma materiali že zgrajenega objekta. Materiali morajo biti prav tako poenoteni z izgledom širše in ožje okolice. Pozidanost gradbene parcele:
01. Ob upoštevanju vseh omejitev ter vseh dopustnih maksimalnih gabaritov je znotraj enotnega stavnega zemljišča dovoljena naslednja pozidanost parcele:
a)	faktor zazidljivosti (FZ) = 0.3,
b)	faktor izrabe (FI) = 0.9,_
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1475
	02.	Ne glede na predpisane faktorje pozidanosti mora investitor na zazidljivem zemljišču zagotoviti dovolj veliko manipulativnih površin za normalno odvijanje prometa ter zagotavljanje parkiranja. 03.	V skladu s prepisi mora investitor pred lokalnom zagotoviti vsaj 1 PM mesto na 6 sedežev v lokalu in dodatno 1 PM na mesto na tekoči meter točilnega pulta, vendar ne manj kot 2 PM ter 1 PM na 50 m2 bruto etažne površine industrijskega objekta za zaposlene, vendar ne manj kot 2 PM. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti: Na območju je dopustna gradnja spodaj naštetih nezahtevnih in enostavnih objektov. a)	Dopustni nezahtevni objekti: ograje, škarpe in zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja. b)	Dopustni enostavni objekti: individualna čistilna naprava, zajetje za vodo, zbiralnik za kapnico, pomožni infrastrukturni cestni objekti, pomožni infrastrukturni energetski objekti, pomožni infrastrukturni komunalni objekti, odprti sezonski gostinski vrt (začasni), pokrit prostor za napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor (začasni), spominska obeležja in urbana oprema. Dopustne dejavnosti: V skladu s tem odlokom so na območju dopustne naslednje dejavnosti: 35.199 - proizvodnja električne energije, 35.120 - prenos električne energije, 35.130 - distribucija električne energije, 35.140 - trgovina z električno energijo, 49.410 - cestni potniški promet, 52.100 - skladiščenje, 52.210 - spremljajoče dejavnosti v kopenskem prometu, 52.420 - pretovarjanje, 52.290 - špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti, 55.000 - vse dejavnosti vezane na gostinske nastanitvene dejavnosti, 56.000 - vse dejavnosti vezane na strežbo hrane in pijače, 69.000 - vse dejavnosti vezane na pravne in računovodske storitve, 70.000 - vse dejavnosti vezane na dejavnost uprav podjetji, 82.000 - vse pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, 96.000 - vse druge storitvene dejavnosti
RTP	Dopustna gradnja: 1.	Dopustne adaptacije in vzdrževalna dela ter gradnje prizidkov in novih objektov za potrebe RTP; 2.	Gradnja dovoljena na parceli znotraj zazidljivega zemljišča. Tlorisni gabariti: 1.	Oblika pravokotna, prevladuje naj enostavni pravokotni volumen; 2.	Tloris objekta ne sme presegati gabaritov zazidljivega zemljišča, pri čemer se mora objekt od vodnega telesa odmikati za 5.0 m, od regionalne ceste za 10.0 m ter predvidenih cest znotraj območja urejanja za 1.0 m; 3.	Velikost objekta mora zagotavljati dovolj manipulativnih površin za normalno obratovanje objekta; 4.	Stavbni volumen ne sme presegati maksimalne višine obstoječega objekta; 5.	Polkrožni izzidki ali stolpiči niso dovoljeni. Etažnost: 1.	Objekt s kletjo dopusten ob pogojih zagotavljanja poplavne varnosti in vodotesnosti objekta; 2.	Dopustna gradnja K+P+0, K+P+M, K+P+1; 3.	Maksimalni višinski gabarit kape strehe je 11.0 m. Streha: 1.	Streha dvokapna s slemenom v smeri sever - jug; 2.	Naklon strehe od 25 - 40°. Materiali in barve: 1.	Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju prilagojene barve; 2.	Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali; 3.	Uporaba materialov mora biti poenotena. Pomožni objekti: Pomožni objekti niso dopustni.
SD1 in SD2	Dopustna gradnja: 1. Dopustna gradnja enostavnih objektov ter adaptacije in vzdrževalna dela. Materiali in barve: 1.	Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju prilagojene barve; 2.	Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali; 3.	Uporaba materialov mora biti poenotena. Pomožni objekti: 1.	Dopustni praviloma kot prizidki k obstoječim stanovanjskim objektom; 2.	Maksimalni dopustni tlorisni gabarit vseh pomožnih objektov k stanovanjskemu objektu je 60 m2. 3.	Maksimalni višinski gabarit kapi je 2,5 m.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1476
	Streha pomožnih objektov: 1.	Praviloma je dvokapna streha; 2.	Naklon strehe je praviloma naklona stanovanjskega objekta oziroma 42 - 45
MD	Ista določila kot SD1 in SD2.
(2) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin ter na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami projekta Idejne zasnove ureditve zalednih voda, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, št. proj. 322-FR/08, februar 2008. Predlagane kote višin objektov zagotavljajo poplavno varnost objektov.
9. člen
(Gradbene parcele in parcelacija)
(1)	OPPN Prihova na novo določa tudi parcelne meje na obravnavanem območju. Potek mej obstoječih lastniških parcel na območju PD3 in PD4 se v skladu s predlogom ureditvam ustrezno zaokrožijo. Enako velja tudi za območje PD1 in SD2. Parcelacija na območju SD1 in MD se ne spreminja. Povsem na novo se določi parcelacija na območju PD2.
(2)	Zazidljiva zemljišča obsegajo zemljišča znotraj predvidenih parcel, pri čemer se meja zemljiških parcel določi z ustreznim odmikom od prometnic ter mej sosednjih objektov. Na zazidljivem zemljišču je dopustna gradnja stavb do maksimalnega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita oziroma gradnja parkirišč, manipulacijskih površin in drugih podobnih ureditev brez stavb do meje zazidljivega zemljišča oziroma do predpisanega faktorja zazidljivosti zemljišča.
(3)	Na območju PD2 je predvidenih 12 zemljiških parcel v skupni izmeri cca 4,2 ha. Velikosti posameznih zemljiških parcel se gibljejo med 3.027 in 5.136 m2. Parcele imajo naslednje velikosti: parcela 1 - cca 4.077 m2, parcela 2 -cca 4.744 m2, parcela 3 - cca 5.132 m2, parcela 4 - cca 5.102 m2, parcela 5 - cca 4.504 m2, parcela 6 - cca 3.599 m2, parcela 7 - cca 4.070 m2, parcela 8 - cca 3.027 m2, parcela 9 - cca 5.163 m2, parcela 10 (lokacija za predvideno TP) - cca 66 m2, parcela 11 (lokacija za predvideni zadrževalnik meteornih vod) - 755 m2. Zemljiške parcele so zasnovane tako, da je mogoče posamezne parcele združevati oziroma deliti na način, da se pri tem v okviru toleranc upoštevajo posamezni predpisani odmiki od sosednjih parcel, prometnic in objektov ter vse ostale omejitve oziroma tako, da zaradi členitve ne ostanejo neuporabne površine. Pri tem se lahko na območju PD2-A v enotno parcelo združujejo parcele 2, 3 in 4 na območju PD2-B pa parcele 6, 7 in 8.
(4)	Delitev parcel je na območju PD2-A možna prečno na obstoječe parcele vzporedno s Cesto A, na območju PD2-B pa je možna delitev parcele številka 7. Na območju PD2A se lahko na manjše zemljiške parcele delijo parcele 2, 3, 4 in 5. Parcele se lahko na manjše enote delijo le po sredini s črto delitve parcel. Ta poteka vzporedno s cesto in je od roba cestišča oddaljena za 55,4 m. V primeru delitve parcel je črta delitve tudi stik dveh objektov. Objekta morata biti stična tudi na meji parcelnih zemljišč številka 2 in 3. Na območju PD2-A se v skladu z obvezno razlago odloka v primeru delitve parcel na manjše enote upošteva določilo 8. člena, kjer se v maksimalni tlorisni gabariti objektov vključujejo tudi manipulativne površine (parkirišča, dovozi ...), 4.0 m od predvidenih prometnic in sosednjih parcel. V primeru delitve parcel, je črta delitve tudi stik dveh objektov, torej se lahko stikajo med sabo zgradbe enot ali zgradba enote z manipulativno površino, druge enote ali manipulativne površine enot.
(5)	Ne glede na to ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in
8 v območju PD2-B. Dovoljeno pa je povečanje števila uvozov, v kolikor je to potrebno zaradi narave dejavnosti. V območju PD1 je dovoljena vzpostavitev uvoza z zahodne strani do predvidenega prizidka, v skladu z izdelano IDZ -strokovno podlago Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče (U1323-SDOPPN_fp7_DD2), ki je priloga k temu aktu.
(6)	Zemljiške parcele bodo urejene z dovoznimi, parkirnimi površinami ter peš dostopi in zelenicami. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane oziroma tlakovane (travne plošče).
(7)	Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno z izvedbo mrež v višini max 1.80 - 2.00 m. Ograje so postavljene na parcelno mejo, enotne tipske iz žičnega pletiva v zeleni barvi. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.
(8)	Dovoz na ureditveno območje je predvideno z ureditvijo štirikrakega krožnega križišča (K1) na obstoječi regionalni cesti RII 428/1249 Radmirje - Mozirje, z izvedbo novega cestnega priključka osrednje komunikacije nove obrtno-industrijske cone (cesta A) v dolžini cca 380 m ter s skupno površino cca 2.460 m2. Predvidena cesta je široka 7.0 m, po njej pa je predviden dvosmerni pomet. Celotni cestni koridor novega cestnega priključka, ob katerem so predvidena parkirišča za avtomobile, bo širok cca 21, celotna površina pa bo zajemala cca 8.200 m2 površine. Vzdolž priključka so na severni strani predvidena parkirišča za osebne avtomobile (22 parkirnih mest - 2.5x6.5 m), na južni strani pa parkirišča za avtobuse (7 parkirnih mest -3.5x19.5 m). Del cestnega koridorja so tudi pločniki, kolesarske poti in zelene površine. Na osrednjo komunikacijo, cesto A se priključujejo dovozne ceste D, E, F in G. Dovozne ceste so široke 6.0 m. Dovozne ceste se na osrednjo komunikacijo priključujejo v obliki križišč. Cestni priključek ter njegove dovozne ceste predstavljajo mejo zemljiških parcel.
(9)	Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza pa se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se v največji možni meri ohranja obstoječe dovoze in dostope in so določeni v grafični prilogi tega odloka.
(10)	Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno, vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
(11)	Načrt parcelacije je sestavni del OPPN.
(12)	Zasnova urbanistično-arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe je zasnovana tako, da ima vsak objekt svojo gradbeno parcelo. Javne površine so izven meja predvidenih gradbenih parcel. To velja tudi za parcele koridorjev primarnih in sekundarnih vodov gospodarske javne infrastrukture.
10. člen (Zelene površine)
(1)	Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure v odnosu do naselja Nazarje.
(2)	Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo območja. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1477
(3)	Glede na značilnosti krajinske zasnove območja ter zasajevanja je obravnavano območje razdeljeno v več območij:
1.	varovalni pas vodotokov (Z1);
2.	varovalni pas oziroma zelen zaščitni pas (zelena bariera) ob regionalni cesti (Z2);
3.	parkovne površine v športno-rekreacijskem območju
(Z3);
4.	zeleni pas (drevored) ob osrednji komunikaciji (Z4).
(4)	Varovalni pas vodotokov
V	varovalnem pasu reke Savinje ter strug Potokov 1, 2 in 3 se s predpisanimi odmiki, merjenimi od zračne strani nasipa vodotokov I. reda 15 m (Savinja) in ostalih vodotokov 5 m (Potok 1, 2 in 3), zagotovi varovalni pas vodotokov.
Ob potokih se ohranja zeleni koridor, v katerem se v kar se da največji meri ohranja obstoječa vegetacija. Obstoječa vegetacija se po dokončni ureditvi ukrepov za zaščito pred poplavami dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami v neformalni obliki in na način, ki pospešuje postopek naravne sukcesije ter na način, da rastline ne posegajo v urejene protipoplavne nasipe.
Ob Savinji in Potokih 2 in 3 se predvidi zeleni koridor vzdolž visokovodnega nasipa Savinje. Zasaditev nasipa ni dopustna, ker se lahko z zasaditvijo poškoduje glineno jedro nasipa, kar lahko povzroči prepustnost nasipa. Zasaditev vzdolž Savinje naj ohranja obstoječe značilnosti krajinskega prostora, pri zasaditvi pa naj se uporabljajo avtohtone vrste rastlin. V varovalnem pasu je poleg sprehajalne poti na temenu obstoječega nasipa predvidena tudi zasaditev.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1.	gradnjo objektov javne infrastrukture,
2.	gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3.	ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4.	ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5.	gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6.	gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
7.	gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na kroni novih nasipov ob vodotokih se izvede pešpot v makadamski izvedbi. Širina poti je 1,5 m. Nova pešpot se poveže z obstoječo pešpotjo, ki poteka po kroni nasipa Savinje.
(5)	Zaščitni zeleni pas
Zeleni zaščitni pas se izvede vzdolž obstoječe regionalne ceste pa pasu 5 - 10 m. Širina pasu je odvisna od vodnogospodarskih ureditev ob regionalni cesti. Zeleni pas ob cesti predstavlja videzno in delno protihupno zaščito na stiku obrtno-industrijske cone in ceste. Zasaditev v tem delu se izvede z neformalno zasnovo in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih rastlinskih vrst, ki dobro prenašajo izpušne pline v zraku, sol in so hkrati tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.). Zasaditev v tem delu naj se izvede v dveh nivojih in na način, da bodo skriti vsi objekti.
V	zaščitnem zelenem pasu regionalne ceste gradnja objektov ni dovoljena. Izjema v tem pogledu so informacijski in oglaševalski objekti (kažipoti, panoji ...), ki morajo biti v prostor postavljeni v skladu z Zakonom o javnih cestah in Zakonom o varnosti v cestnem prometu ter z njima povezanimi pravilniki. Oglaševalski objekti so lahko na delu
zaščitnega pasu med Potokoma 2 in 3, upoštevajoč ustrezne odmike od vodnih teles.
(6)	Parkovne površine
Vse javne zelene površine se uredijo v obliki parka in v neformalni zasnovi. Izbor drevesnih in grmovnih vrst naj sledi avtohtonemu rastju.
(7)	Zeleni pas ob osrednji komunikaciji
Zelene površine ob osrednji komunikaciji se uredijo v obliki nižje pokrovne zasaditve, ki omogoča normalno orientacijo v prostoru. Skladno z zasnovo je v tem delu zaželena bolj formalna zasaditev. Oblikovanje drevoreda vzdolž celotne komunikacije je obvezna.
VI. Pogoji in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje
11. člen (Vodnogospodarske ureditve)
(1) Skladno z idejno zasnovo ureditve zalednih voda se na celotnem območju OPPN Prihova ohranja depresija, ki se temu primerno uredi. Med osrednjo komunikacijo (cesta A), krožiščem K2, novo dovozno cesto do Elkroja, (cesta B) novo pešpotjo in obstoječim nasipom reke Savinje se izvede suhi zadrževalnik visokih vod v skupni površini cca 610 m2 ter kapaciteto 9.150 m3 vode. V skladu z izdelanim idejnim projektom se na Potoku 3 nad in pod regionalno cesto predvidita dva prodna usedalnika s skupno površino cca 590 m2. Na območju pod regionalno cesto se predvidi tudi razlivno območje v skupni površini cca 2.840 m2 in kapaciteto cca 1.410 m3. Z ureditvijo zadrževalnika visokih vod, ureditvami prodnih usedalnikov in zagotovitvijo ustreznih razlivih območij se ustrezno uredita tudi prečna profila in prepusta Potokov 2 in 3 skozi nasip Savinje. Prepust Potoka 3 se uredi z velikostjo O 50 cm, prepust Potoka 2 pa se pri cesti uredi z velikostjo O 140 cm, pri reki Savinji pa z velikostjo O 80 cm. Na prepustu Potoka 1 in Potoka 2 je nujna izvedba povratne zapore.
(3)	Vsi ostali prepusti se bodo izvedli s cevmi O 140 cm.
(4)	Kote pritličij posameznih objektov so določene na podlagi hidravlične presoje in poteka gladin Q100. Kot varnostna višina je privzeta najbolj neugodna kota Q100+50 cm.
(5)	Od Potoka 2 je vzdolž regionalne ceste predviden kanal za odvajanje visokih vod iz območja OPPN Prihova. Kanal poteka od Potoka 2 proti vzhodu do dovoznega priključka za Elkroj, kjer se s prepustom odvede na severno stran regionalne ceste ter od tam po obnovljenem kanalu ob regionalni cesti do Pahtinovega potoka. Prečni profil kanala je 3,75 m2, njegova globina pa je 1,5 m. Prepust kanala pri avtobusni postaji ter čez cesto se uredi s cevjo O 140 cm.
(5)	Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/2002), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005) ter 92. členom Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02).
(6)	Predvidena je izgradnja ločenega sistema kanalizacije.
(7)	Odvajanje padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je zagotovljeno z izvedbo meteorne kanalizacije, ureditvijo zelenih površin ter izvedbo zadrževalnikov zbranih meteornih vod ureditvenega območja. Predvidena sta dva zadrževalnika, prvi med Potokom 3 in Savinjo (50 m3), drugi pa na območju med predvideno širitvijo Elkroja in Cesto C2 (400 m3). Zadrževalnika zadržita 15-minutni naliv. Vsak zadrževalnik ima svojo parcelo.
(8)	Pred izpustom padavinskih vod v odvodnik je predvidena izvedba zemeljskega zadrževalnega bazena z lovilcem olj. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok tako, da bo zadržal del meteornih vod v
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1478
času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
(9)	Kanalizacija odpadnih vod bo preko obstoječe kanalizacije priključena na čistilno napravo.
(10)	Tehnološke odpadne vode bodo očiščene do te mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
(11)	Na območju OPPN Prihova ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda.
(12)	Za območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (IZVO-R d.o.o., št. G34-FR/14), ki so sestavni del tega odloka. Poplavna varnost se zagotavlja s fazno izvedbo protipoplavnih ukrepov opredeljenih v strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi so:
•	Uredijo se brežine Potoka 1 in izvede zapornice na Potoku 1 za preprečitev vdora visokih vod Savinje v zaledje.
•	Na Potoku 2 se izvede povezava s katero bi bilo možno ob 100-letnem pojavu odvajati viške vod, ki bi se ob zaprti zapornici zadržali v strugi. Za predmetni poseg je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija, v kateri je med Potokom 2 in Potokom 1 predvidena izvedba povezovalnega jarka.
•	Smiselna bi bila tudi ukinitev obstoječega prepusta 040 cm pod regionalno cesto na območju Pfeifer ter njegova prevezava v Potok 3.
•	Priporočeno je tudi, da se makadamski plato v depresijo ob Potoku 2 nad regionalno cesto zatravi oz. uredi na način, da plato ne bo predstavljal več enega izmed virov sedimentov, ki se v nadaljevanju odlagajo v prepustu pod regionalno cesto.
•	Znotraj oboda regionalne ceste je potrebno očistiti oz. ponovno vzpostaviti obcestni jarek, ki se navezuje na strugo Potoka 2.
•	Na levem bregu nad prepustom pod regionalno cesto je potrebno nadvišati teren na koto 347.5 m.n.v. (kota cestišča na lokaciji prepusta). To se lahko izvede z nižjim nasipom ob strugi, v zaledju struge ali širšim površinskim nasutjem terena.
•	Na obravnavanem odseku Potoka 3 na območju uvoza Pfeifer bi bilo potrebno zamenjati cevni prepust z večjim B/H=3.5/1.5 m in dno potoka urediti v zveznem padcu od iznad regionalne ceste do izpod poškodovanega odseka struge pod poddimenzioniranim prepustom. Karakteristični prerez ureditve struge je v dnu širok 1m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:2 na odseku pod regionalno cesto, nad njo pa 1:1,75. Prav tako je potrebno strugo nad vtokom v prepust na regionalni cesti preoblikovati na način, ki zagotavlja čim manjše hidravlične izgube - zvezna konkavna brežina, ki se navezuje na rob prepusta.
(13)	Možna je fazna izvedba omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti na posameznem območju in izven njega skladno z Uredbo. Možnost gradnje objektov znotraj OIC Prihova glede na izvedbo posameznih omilitvenih ukrepov:
•	Območja objektov št. 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 (podenote PD2-A1, PD-2A, PD-2C in PD3) so predvsem pod vplivom visokih vod Potoka 3. Za izboljšanje poplavne varnosti znotraj IOC Prihova je zato ključna zamenjava prepusta proti Dobelšku in izvedba pripadajočih ureditev na Potoku 3 (predhodno opisano). Blindiranje cevnega prepusta O 40 pod regionalno cesto in izvedba vzporednega jarka z navezavo na Potok 3 nista nujno potrebni za celovito izboljšanje poplavne varnosti, sta pa priporočljivi.
•	Objekta 6 in 7 (podenota PD-2B) sta lahko pod vplivom visokih vod Savinje (preostala nevarnost). Z dvigom pritličja vsaj 0,5 m nad nasip ob Savinji se bo
objektu bistveno izboljšala poplavna varnost tudi v primeru preplavitve nasipa. Za objekta 6 in 7 torej niso potrebni posebni ukrepi, smiselno bi bilo le, da okoliški teren ostaja nižji od pritličja.
•	Objekt 11 (prizidek k Elkroju) (zahodni del podenote PD1) je pod vplivom zalednih vod (Potok 2 in 3). Dotok teh vod (zatekajo po zaledju regionalne ceste) je možno zmanjšati z ureditvijo Potoka 3 (čiščenje in izvedba enakomernega pretočnega prereza) nad regionalno cesto in izvedbo blagega nasipa na levem bregu nad regionalno cesto. Poleg tega posega bi bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezen odvod zalednih vod Potoka 2 proti Potoku 1 oziroma proti nižje ležečemu terenu. Z izvedbo ureditev na Potoku 3 bo prekinjen dotok večje količine vod po zaledju regionalne ceste proti Potoku 2 in posledično Potoku 1 in s tem bistveno zmanjšana poplavna nevarnost obstoječih in načrtovanih objektov. Prva faza dopolnjene hidravlične analize je bila določitev vpliva izvedbe samo ureditev na Potoku 3 na vodni režim širšega območja. Pri tem je izdelovalec študije kot merodajni pojav privzel skrajno neugodne razmere, ko bi bile zaradi visokih vod Savinje zaprte že izvedene zapornice na izlivu Potokov 1 in 2 v Savinjo. Ob tovrstnem pojavu je možno pričakovati, da se bodo struga in zadrževalne površine ob Potoku 2 zapolnile, viški vod, pa bi se prosto prelivali po terenu. Teoretično lahko pride do prelivanja že pri 10-letnem dogodku in sicer pri pojavih z dolgotrajnimi padavinami (12h, 24h), pri katerih se lahko akumulirajo večji volumni vode. Pri kratkotrajnih padavinah (do 6h) pri 10-letnem pojavu ni pričakovati razlivanja iz struge po širšem območju IOC Prihova. Poleg samega pojava v zaledju je razlivanje pri 10-letnem pojavu odvisno precej tudi od trenutka zapiranja zapornice na stiku s Savinjo. V kolikor je zapiranje sorazmerno pozno (Savinja že precej visoka), lahko strugo Potoka 2 v večji meri zapolnijo že vode Savinje s čimer je zmanjšana zadrževalna sposobnost za lastne vode. Po drugi strani pa je tudi zelo redek pojav, ko bi bila Savinja dlje časa tako visoka, da bi morala biti zapornica zaprta npr. 24 ur. Glede na navedeno je torej ob 10-letnemu pojavu na potoku 2 možno pričakovati odklone izhodišč v eno ali drugo smer, zato izdelovalec smatra, da je izbran pristop pri modeliranju (zaprta zapornica in sočasen maksimalni volumen vod iz zaledja; vmesni pojav med ekstremnimi vrednostmi), ustrezen.
•	Pri 10-letnem pojavu (in zaprtih zapornicah na Potoku 1 in 2) se vode, ki se ne zadržijo na zato omenjenih površinah, lahko prelijejo po delu IOC Prihova. Poplavljeno je lahko območje Elektra ter bližnje stanovanjske hiše ter območje trgovskega centra (bivši Elkroj). Zaradi zapolnitve struge Potoka 1 se del vod razlije tudi na regionalno cesto. Območje poplavljeno z 10-letnimi vodami je skladno z določili Uredbe uvrščeno v razred srednje poplavne nevarnosti.
•	Glede na načrtovano pozidavo območja so na vplivnem območju 10-letnih vod načrtovani objekti št. 3, 4, 5 in 11. Objekti 3, 4 in 5 se nahajajo na območju razlivanja, medtem, ko se načrtovani objekt št. 11 nahaja v pasu prehoda (toka) poplavnih vod. Z vidika potencialnega vpliva na režim vod, je tako najbolj problematičen načrtovani objekt št. 11, saj bi s postavitvijo objekta v prostor lahko preusmerili poplavne tokove na danes manj ogrožena območja.
•	Objekt št. 11 je načrtovan kot skladiščni objekt, ki je glede na določila Uredbe lahko v določenih pogojih grajen v razredu srednje poplavne nevarnosti. Načrtovan je kot prizidek obstoječemu skladiščnemu
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1479
objektu. Za prost prehod poplavnih vod je potrebno pod objektom zagotoviti ustrezen pretočni profil (npr.
3	cevi O 70 cm oziroma ploščati prerez B/H-min. 2,5/0,45 m). Zunanje manipulativne površine bodo na severni strani objekta urejene do 30 cm pod koto sedanjega terena (zagotavljanje zadostne višine za dostop s kamionom). Depresija, ki bo s tem nastala, bo služila kot zbirno območje za prelite poplavne vode - vode se bodo raje zbirale v depresiji, kot tekle prosto naprej, kakor se to dogaja danes. Na stiku med obstoječim parkiriščem in poglobljenim delom bo izveden podporni zid, za katerega pa izdelovalec študije predlaga, da se na vzhodni strani izvede še cca. 20 cm nad nivo obstoječega terena. S tem bodo prelite poplavne vode dodatno preusmerjene proti prepustu pod objektom in stran od severnega pročelja obstoječih objektov. Pri 10-letnem pojavu tako predlagani sistem preusmeri vode na prepust, medtem ko so pri 100 in več-letnih pojavih gladine lahko previsoke in se preko zidu prelivajo na obstoječe parkirišče. Na obstoječe parkirišče lahko segajo tudi 10-letne poplavne vode, ki pa se na parkirišče razlivajo iz druge smeri (iz J strani objekta po asfaltni poti ob Eurospinu na S strani).
•	Z namenom optimizacije odtoka s poplavnih površin na IOC Prihova, predlagamo, da se preuredi tudi teren na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1. Območje predstavlja glavno komunikacijsko pot za vode, ki odtekajo z območja IOC Prihova. S preoblikovanjem terena na območju nadstrešnice (odstranitev robnika, morebitnega skladiščnega materiala in poglobitev za 10-15 cm) bi se gladine v zaledju lahko znižale za okoli 20 cm.
•	Dodatno in tudi neodvisno od potrebnih ukrepov za postavitev objekta št. 11 pa tudi predlagamo, da se nova cesta, ki je od krožišča speljana proti stanovanjskemu objektu Prihova 41 zniža na nivo okoliškega terena ob objektu št. 11. S tem bo zmanjšana poplavna ogroženost stanovanjskega objekta, ki se nahaja v depresiji v zaledju ceste.
•	Objekti 3, 4 in 5, ki so delno načrtovani v razredu srednje poplavne nevarnosti (zaradi poplavnih vod Potoka 2) naj se izvedejo na način, da bo poleg izvedbe poplavno varnega platoja objekta, dopuščeno tudi čim bolj optimalno zadrževanje poplavnih (in padavinskih) vod. Izdelovalec študije predlaga, da se zeleni pas med regionalno cesto (oz. obcestnim jarkom) in načrtovanimi objekti in funkcionalnimi zunanjimi ureditvami ter pas med strugo Potoka 2 in objektom 5, kjer je le-to mogoče, uredi na koti 342,40 m.n.m. (ali nižji). Glede na razpoložljive geodetske podlage bo to pogojno možno le na območju objektov
4	in 5.
(14) V primeru faznega izvajanja ukrepov pa je le-te možno razvrstiti v sledeče faze:
•	1. faza: ureditev Potoka 3: osnovni in nujno potrebni ukrepi za širjenje IOC Prihova in zaščito obstoječih objektov/dejavnosti (načrtovani objekti 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 so pod vplivom visokih vod Potoka 3)
•	2. faza: (ob predhodno izvedeni 1. fazi) izvedba povezovalnega kanala za prosti prehod poplavnih vod pod objektom št. 11, 20 cm nadvišanje zidu med obstoječim parkiriščem in načrtovano poglobitvijo terena
•	3. faza: dokončanje del na Potoku 1 (skladno s PZI)
•	4. faza: izvedba že načrtovanega povezovalnega jarka med Potokom 2 in Potokom 1
•	5. faza: izvedba povezovalnega jarka med Potokom 1 in Pahtinovim potokom
Ne glede na to, da izvedba 1. in 2. faze ukrepov že (ob upoštevanju določil Uredbe) pogojno dopušča gradnjo novih objektov znotraj IOC Prihova, pa se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so v širšem prostoru tudi drugi objekti in industrija, ki so lahko pod vplivom poplavnih vod Potokov 1 in 2 (npr. BSH). Zato je na območju IOC Prihova nujno potrebno izvesti vse predvidene ukrepe (faze) in s tem celovito izboljšati poplavno varnost poseljenemu območju na levem bregu Savinje.
Poleg celovitih ukrepov predstavljenih po posameznih fazah, je na območju urejanja priporočena izvedba tudi drugih manjših ukrepov za lokalno izboljšanje poplavnih razmer oziroma ukrepov z ne tako bistvenim globalnim vplivom:
•	ukinitev prepusta O 40 cm pod regionalno cesto in izvedba jarka proti Potoku 3,
•	čiščenje obcestnega jarka vzdolž regionalne ceste znotraj IOC Prihova,
•	čiščenje prepusta O 100 cm pod regionalno cesto na Potoku 2,
•	sanacija parkirišča (makadamskih površin) nad zgoraj omenjenim prepustom O 100 cm,
•	znižanje dostopne ceste proti objektu Prihova 41,
•	preoblikovanje terena na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1,
•	aktiviranje zadrževalnih zelenih površin ob objektih 4 in 5.
Do izvedbe posameznih omilitvenih ukrepov je možna gradnja na območjih preostale poplavne nevarnosti, medtem, ko je na vseh preostalih območjih potrebno pred gradnjo zagotoviti sprejemljiv razred ogroženosti skladno z Uredbo. Investitor omilitvenih ukrepov na javnih površinah je občina, na zasebnih površinah pa investitor.
VII. Pogoji	prometnega,	komunalnega,
energetskega in telekomunikacijskega urejanja
12. člen (Splošno)
(1)	Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZl ter pri tem upoštevati idejne projekte, zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2)	Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3)	Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi ter speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4)	Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, toplovod, kanalizacijo odpadnih voda, meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in telefon.
(5)	Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(6)	Za zagotovitev obveznega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, se na območju PD4 dopolni in uredi obstoječa gospodarska javna infrastruktura. Objekti na območju PD4 na gospodarsko javno infrastrukturo priključujejo skladno z zasnovo gospodarske infrastrukture. Obstoječi objekti ter s širitvijo predvideni novi objekti se na obstoječo oziroma načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo navezujejo s priključki. Predvidena
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1480
ureditev ni sestavni del GJI in se v celoti ureja na stroške investitorja oziroma lastnika parcel na območju PD4.
13. člen (Cestno omrežje)
(1)	Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo glavnega krožišča K1 iz regionalne ceste RII 428-1249 Radmirje - Mozirje. Notranji radij krožišča je 18 m, skupna površina, ki jo krožišče zaobjema, pa cca 4.071 m2. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
(2)	Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja Cesta A, ki poteka od krožišča K1 na priključku regionalne ceste proti jugu, najprej ob Potoku 3, nato pa se usmeri proti vhodu v smeri proti obstoječi tovarni Elkroj. Krožišče K1 se izven območja obravnave z enim krakom naveže tudi na obstoječo lokalno cesto, ki se na regionalno cesto priključi s severa. Predvidena Cesta A se vzhodno od Potoka 2 zaključi v krožišču K2, ki služi kot obračališče ter križišče dovoznih cest do Elkroja proti jugovzhodu, RTP-ja proti severu in obstoječih stanovanjskih objektov na severovzhodu. Notranji radij krožišča je 12 m, skupna površina, ki jo krožišče zajema, pa cca 1.370 m2. Pravokotno na Cesto A potekajo v smeri sever - jug dovozne ceste - Cesta D (cca 528 m), Cesta E (cca 1.398 m), Cesta F (cca 882 m) in Cesta G (cca 852 m). Ceste D, E, F in G se stikajo v križiščih s premerom krožnice 12 m. Takšen radij zagotavlja vožnjo tovornjakom, priklopnikom in polpriklopnikom skupne dolžine 18 m.
Preko notranje prometnice in dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.
(3)	Cesta A je široka 7 m, ceste D, E, F in G pa so predvidene širine 6 m. Na vseh omenjenih cestah je možen dvosmerni promet. Vzdolž cestnega koridorja Cesta A je med krožišči K1 in K2 predvidena tudi kolesarska steza in hodnik za pešce. Kolesarska steza je široka 1.5 m, hodniki za pešce pa 1 m.
(4)	Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(5)	Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije do zadrževalnikov meteornih voda in naprej v površinski odvodnik.
(6)	Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7 parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so lahko asfaltirane ali drugače tlakovane. Sicer pa je potrebno število parkirnih mest za vsako enoto v skladu z vrsto dejavnosti, obsegom uskladiti s tehničnimi normativi in drugimi predpisi.«
(7)	Skladno z odklonom je izven ureditvenega območja OPPN Prihova predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste RII 428-1249 Radmirje - Mozirje. Na podlagi idejne zasnove se predvidena regionalka ustrezno širi na obe strani. Ob regionalki je predviden pločnik s hodnikom za pešce v širini 1 - 1,5 m. Hodnik je od ceste ločen z robnikom. Pred uvozom v Elkroj je ob regionalni cesti predvidena tudi avtobusna postaja. Z rekonstrukcijo se iz regionalne ceste v celoti ukinjajo vsi lokalni dovozi proti jugu. Skladno s spremembo se novi dovozi zagotovijo preko Ceste A. Z rekonstrukcijo regionalne ceste se na uvozu v Elkroj uredi tudi tretji, levi zavijalni pas.
(8)	Za predvideno cestno mrežo, obe krožišči in rekonstrukcijo križišča pri Elkroju je treba izdelati PGD, PZI projekte skladno z OPPN Prihova, za posamezne objekte pa je nujna tudi izdelava projektne dokumentacije za zunanjo ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
(9)	Območje PD4 se bo na obstoječo regionalno cesto RI 255/1248 Radmirje-Mozirje priključevalo preko cestnega priključna na predvideno krožišče kot ga predvideva obstoječi odlok Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrte obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje).
(10)	Minimalno odmik objektov mora znašati 8.0 m, ograj in manipulacijskih površin pa 5.0 m od roba asfaltne površine regionalne ceste.
(11)	Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje zaradi predvidenih ureditev območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Predvidene ureditve prav tako ne smejo poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.
(12)	Pri urejanju cestnega omrežja na območju urejanja območja PD4 je treba upoštevati in zagotoviti pogoje za varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu v času gradnje objektov in urejanju območje ter v času obratovanja območja, ustrezno opremljenost s prometno signalizacijo, ki bo udeležence prometa pravočasno opozarjala na spremenjene razmere v prometu, upoštevati najnovejša znanja in tehnike pri projektiranju in gradnji cest ter upoštevati načela ekonomičnosti ter upoštevati, da se s posegi v varovalni pas ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njen, interesa njene širite zaradi prihodnjega razvoja prometa, varovanja videza ceste oziroma da s posegi ne bo moteno redno vzdrževanje ceste.
(13)	Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti za plansko obdobje 20 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.«
(14)	Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v ureditvenem območju. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. Ukrepe varstva pred hrupom in drugimi morebitnimi vplivi izvede in financira investitor.
14. člen (Vodovod)
(1)	Na obravnavanem območju je predvidena širitev obstoječega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo sekundarni vod navezoval preko primernega vodovoda, ki poteka vzporedno z reko Savinjo. Priključek na obstoječi vodovod bo ob parceli 9. Predvideno vodovodno omrežje poteka po skupnem koridorju pod predvidenimi prometnicami. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je cca 785 t.m. Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.
(2)	Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1481
vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.
(3)	Zadostne količine vode za zagotovitev požarne varnosti se bodo zajele z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
(4)	V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(5)	Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob napajalnih cestah.
(6)	Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
(7)	Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin objektov na območju PD4 je treba urediti na način, da se v največji možni meri zmanjša odtok padavinskih voda v vodotoke in sicer na način, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred izpustom v vodotoke, površine odvodnike ali kanalizacijo. V ta namen se na območju predvidi čim več zelenih površin, ureditev z betonskimi tlakovci oziroma travnimi ploščami oziroma z ureditvami suhih zadrževalnikov za zbirne meteorne vode.
15. člen (Kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(2)	V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov ter povoznih in manipulacijskih površin. S povoznih površin se bodo vode zajele preko požiralnikov s peskolovi.
(3)	Mreža meteorne kanalizacije je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v zadrževalni bazen, kjer so predvideni oljni lovilci, preko katerih se padavinske vode prelivajo v odvodnik. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
(4)	Predvidena sta dva zadrževalnika meteorne vode. Prvi v velikosti cca 50 m3 je predviden ob parceli 9, med Potokom 3 in Savinjo, drugi v velikosti cca 400 m3 pa je predviden vzhodno od Ceste C. Dno zadrževalnega bazena je potrebno zaradi relaksacije tal obložiti z lomljencem. Izpust iz bazena je potrebno izvesti s prelivom preko cevnega meniha z lovilcem olj. Sušni pretok je potrebno voditi iz zadrževalnega bazena v površinski odvodnik preko lovilca olj s koalescenčnim filtrom.
Natančno dimenzioniranje, ko bodo znani vsi natančni vhodni podatki, je potrebno izvesti v naslednjih fazah projektiranja.
(5)	Fekalne odplake se zajemajo preko sistema fekalne kanalizacije. Ta je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Navezuje se na čistino napravo oziroma na jašek J1 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja oziroma najnižja možna kota priključitve je 401.29 m n.v. (vir JPK Mozirje).
Za potrebe izvedbe OPPN Prihova je treba prestaviti del kanalizacije na delu PD1 v skupni dolžini 149 m in PD4 v skupni dolžini 129 m. Prestavitev kanalizacije na delu PD4 gre na stroške lastnika zemljišča.
(6)	V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja, ki jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.
(7)	Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
16. člen (Električno omrežje)
(1)	Na območju OPPN Prihova se nahaja razdelilna transformatorska postaja Nazarje (20/20 kV) na katero se priključujejo številni visoki, srednji in nizkonapetostni vodi (skupna dolžina vodov 1.700 m). Od tega je dobrih 1.228 m vodov zračnih, ostalih 472 m pa kabliranih pod zemljo. Obstoječi vodi se zaradi predvidene gradnje obrtno-industrijske cone prestavijo in kablirajo skladno z grafičnimi prilogami idejnega projekta.
(2)	Za napajanje objektov na območju PD2 se znotraj območja PD2 predvidi lokacija za manjšo transformatorsko postajo. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz grafike. Za normalno obratovanje in delovanje transformatorske postaje se predvidi zemljiška parcela v velikosti 66 m2, na kateri je predviden objekt (TP) ter manipulativne površine. Na predvidenem zemljišču se lahko gradi objekt, ki je 1 m odmaknjen od meje parcele. Višinski gabarit objekta je P+0, pri čemer je lahko maksimalna višina objekta 3 m. Objekt mora biti pravilne tlorisne oblike ter zasnovan kot pravilni pravokotni tloris. Streha je ravna in skrita za kolenčnim zidom.
(3)	Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave. Predvidena dolžina novega električnega omrežja je 471 m.
Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.
(4)	Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljavcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljavca.
(5)	Na predvidenem območju PD4 se nahaja obstoječe transformatorska postaja TP Strojna-Nazarje, srednjenapetostni nadzemni elektroenergetski vod ter posamezni nizkonapetostni podzemni priključki. Priključno merilne omarice so predvidene znotraj maksimalnih gabaritov objektov zato je treba te v primeru širitve maksimalnih gabaritov objektov te ustrezno prestavitvi, skladno z smernicami upravljavca elektroenergetskega omrežja. Na mestih, kjer potekajo obstoječi podzemni nizkonapetostni priključki je treba te v času gradnje predvidenih posegov ustrezno zaščiti in oceviti.
(6)	Objekti na območju PD4 se napajajo z električno energijo z zakupljeno močjo 106 kW na odjemnem mestu št. 111044905016. V kolikor se bo s predvidenim posegom moč povečala mora investitor za povečanje pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.
(7)	Pri načrtovanju in graditvi objektov na območju PD4 se upoštevajo veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1482
ustrezno upravno dokumentacijo. Projektna dokumentacija za energetsko omrežje mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Pri načrtovanju in gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati tudi zahteve glede varovanja pred varovanja pred elektromagnetnim sevanjem in hrupom. Poleg navedenega je treba pri načrtovanju in gradnji upoštevati še: izdelane strokovne podlage za GJI za območje OPPN Prihova Nazarje (Archi.KA, junij 2008) in PZI GJI št. 201/01/08 (TPK inženiring d.o.o., maj 2009). Najmanj 8 dni pred začetkom gradnje mora investitor o začetku izvajanja del obvestiti pristojnega upravljavca elektroenergetskega omrežja, ki bo pred začetkom del izvršil zakoličbo obstoječih vodov. Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito kablov po predhodnem naročilu na stroke investitorja izvedel upravljavcev omrežja. Pri delih v bližini obstoječih vodov in naprav je treba upoštevati minimalni odmik 3.0 m. V varovalnem pasu 3.0 m posegi niso dovoljeni. V primeru poškodb, ki bi zaradi posegov nastali na vodih ali napravah, stroške popravil krije investitor.
17.	člen (Ogrevanja)
(1)	Predvideni objekti se priklapljajo na obstoječi sistem ogrevanja.
(2)	Za predvideno ogrevanje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi toplovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
(3)	Predvideni objekti na območju PD4 se morajo obvezno priključevati na obstoječi primarni vod daljinskega ogrevanja ter oskrbovalna objekta PF1 in PF2. V primeru povečevanja in spreminjanja obratovalnih parametrov vira ogrevanja je treba za priključitev na omrežje pridobiti ustrezno soglasje upravljavca toplovodnega omrežja.
(4)	Na območju parkirišč za tovornjake ter na območju manipulacijskih površin znotraj območja PD4 je treba nad obstoječim in predvidenim toplovodnim omrežjem na mestih z veliko osno obremenitvijo predvideti ustrezno zaščito cevi ter priključnih in revizijskih jaškov.
18.	člen
(1)	Na območju OPPN Prihova Nazarje je že zgrajen primarni in sekundarni razvod kabelsko razdelilnega sistema, zato je treba pri načrtovanju in gradnji objektov ter urejanju območja PD4 upoštevati poteke obstoječih vodov.
(2)	Zaradi hitrega razvoja telekomunikacij je treba telekomunikacijsko omrežje na območju PD4 načrtovati tako, da bo to omogočalo tudi uvajanje novih tehnologij ter kabelske televizije. V primeru gradnje priključkov na omrežje kabelsko razdelilnega sistema znotraj območja PD4 se za nove objekte od obstoječe razdelilne omarice KRS treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti nov toaksialni razvod do objektov. Na objektih se na fasadi objektov izvedbe podometna omarica skladno s smernicami upravljavca telekomunikacijskega omrežja. V primeru večjega števila odjemalcev se predvidijo za posamezne odjemalce usklajeni skupni koridorji infrastrukture. Primarno in sekundarno omrežje se skladno s smernicami izvede v podzemni izvedbi. Za vso novo telekomunikacijsko infrastrukturo na obravnavnem območju PD4 je treba pred pridobitvijo soglasja za priključitev na omrežje TK izdelati projektne dokumentacijo, ki jo izdela upravljavec telekomunikacijskega omrežja.
19.	člen (Ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Nazarje. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Za ločeno zbiranje odpadkov so v industrijski coni predvidene tri lokacije. Nahajajo se na južni strani ceste A oziroma na križiščih te ceste z dovoznimi cestami.
(2)	Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in drugi nenevarni odpadki, zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.
(3)	Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4)	Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki
VIII. Okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor
20.	člen
(Varovanje objektov kulturne dediščine)
(1)	Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov kulturne dediščine, zato ukrepi za njihovo zaščito niso potrebni.
(2)	Ker se predvideni objekti nahajajo v območju vizure kulturnega spomenika, je pomembno, da se celotno območje v skladu z 11. členom tega odloka ustrezno zasadi. Z zaščito vizure je ključno dosledno upoštevanje višinskih gabaritov. Ti so v odloku predpisani tako, da predvideni novi objekti ne bodo zapirali vizur.
(3)	Na območju pD4 ni registrirane kulturne dediščine zato, pristojni zavod za objekte in ureditve na predvidenem območju nima posebnih pogojev in usmeritev za varstvo kulturne dediščine.
(4)	Ne glede na določila 3. točke sprememb in dopolnitev OPPN Prihova Nazarje, mora investitor pri načrtovanju in gradnji objektov ter pri urejanju območja upoštevati splošna določila glede varovanja arheoloških ostalin, ki veljajo na celotnem območju prostorskega akta. Skladno s splošnimi zakonskimi določili mora investitor v kolikor predhodne arheološke raziskave na obravnavanem območju niso bile opravljene ta zaradi varstva arheoloških ostalin ZRSVKD skladno z veljavno zakonodajo omogočiti dostop do zemljišča, na katerem so bodo izvajala ter jim omogočiti strokovni nadzor nad izvajanjem del. Lastnik zemljišča oziroma investitor o začetku izvajanja del pristojni zavod obvestiti vsaj 10 dni pred začetkom izvedbenih del. Skladno z veljavno zakonodajo je pri vseh posegih v zemeljski sloj obvezujoč splošni varstveni režim, zato mora investitor v primeru določenih najdb ustrezno zavarovati nahajališče ter o tem nemudoma obvestiti pristojni zavod. Slednji lahko, v primeru, ko smatra, da grozi najdišču nevarnost poškodovanja ali uničenja z odločbo določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo vse raziskave.
21.	člen
(Varstvo narave in varovanje objektov naravne dediščine)
(1)	Obravnavano območje leži na meji območja, ki je opredeljeno kot varovano območje Savinje z njenimi pritoki.
(2)	V skladu s smernicami in predpisanimi odmiki Agencije za okolje so meje parcel od vodnih teles umaknjene za 5 oziroma 15 m.
(3)	Skladno s smernicami pristojnega zavoda za varstvo narave na območju PD4 ni naravnih vrednost, zato pri gradnji objektov in ureditvi območja PD4 ni treba pridobivati na naravovarstvenega soglasja.
(4)	Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1483
na okolje, št. odločbe 35409/23/2011-04 z dne, 10.03.2011 za območje PD4 ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, zato pri pripravi prostorskega akta prav tako ni treba upoštevati usmeritev za presojo vplivov plana na kulturno dediščino in arheološke ostaline (3.3 točka) navedene v smernicah pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
22.	člen (Varstvo pred hrupom)
(1)	Strokovna ocena hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skladu z Uredbo o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte.
(2)	Na območju SD1, kjer je obstoječa pozidava, kritične ravni hrupa, dnevne Ln =50 dBA in nočne Ld = 60dBA oziroma Ld = 59 dBA in Ld = 69 dBA, ne smejo biti presežene.
23.	člen (Varstvo zraka)
(1)	Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/94 in 51/98).
(2)	Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je predvidena priključitev vseh objektov na javni sistem ogrevanja.
(3)	Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin in preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
24.	člen (Varstvo voda)
(1)	Upoštevati je treba pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2)	Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo. Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s predpisi.
(3)	Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika in nato v vodotok.
(4)	Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5)	Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(6)	Območje PD4 se glede na izdelano Študijo poplavne in erozijske ogroženosti nahaja v razredu preostale poplavne ogroženosti (št. projekta A74-FR2009, april 2011). Skladno s študijo in smernicami pristojnega upravljavca voda se posegi na območje preostale poplavne ogroženosti izvajajo skladno z prilogo 1 in 2 uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje posegov na poplavna območja.
(7)	Vsi novi objekti in posegi na območju PD4 morajo biti od mej priobalnih zemljišč vodotokov prvega reda odmaknjeni najmanj za 15 m od vodotokov 2. Reda pa za najmanj 5 m. V ta namen se del obstoječega objekta, zidu in ograje ruši,
priobalno zemljišče ob ribnikih pa na stroške investitorja vrača v prvotno stanje.
(8)	Odvajanje padavinskih voda na območju PD4 se ureja skladno 6. členom tega odloka, pri čemer morajo biti projektne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda usklajene s zakoni, predpisi in občinskimi odloki, ki urejajo to področje in kot so navedeni v smernicah upravljavca za področje voda.
(9)	Za vse posege na območju PD4, ki bi lahko začasno ali trajno vplivali na vodni režim ali stanje voda mora investitor pred začetkom izvajanja posega pridobiti soglasje ustreznega upravljavca za področje voda.
(10)	Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
25.	člen (Varstvo tal)
(1)	Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2)	Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
26.	člen
(Zaščita pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami)
(1)	Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2)	OPPN Prihova upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Ul.RS 71/1993 in 87/2001)
(3)	Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.
(4)	S predpisanimi odmiki in gradbenimi linijami so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara. Med posameznimi stičnimi objekti mora biti izveden požarni zid. Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5)	Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1484
(6)	V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(7)	V kolikor se v fazi izdelave nadaljnje projektne dokumentacije z izračunom dokaže (požarni elaborat), da se potrebe po požarni vodi lahko zagotovijo iz reke Savinje, sistema za zagotovitev požarne vode ni potrebno izvesti.
(8)	Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.
(9)	Pri projektiranju stanovanjskih objektov morajo biti upoštevana določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(10)	Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Sieberg.
(11)	Upoštevanje 9. člena tega odloka zagotavlja poplavno varnost objektov v območju ureditve.
IX.	Začasna namembnost zemljišč
27.	člen
(1) Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X.	Etapnost izvajanja
28.	člen
(1)	Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN Prihova, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2)	I. faza vključuje gradnjo napajalne ceste A ter vse pripadajoče vode gospodarske javne infrastrukture.
(3)	II. faza vključuje komunalno opremljanje zemljišč: gradnjo dovoznih cest, vodnogospodarske ureditve, toplovodno, kanalizacijsko, elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vodovoda za pitno in vodovoda za požarno vodo z rezervoarji za požarno vodo. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.
(4)	III. faza obsega izgradnjo krožišča in izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih.
(5)	Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
(6)	Za celotno območje urejanja poslovne cone Prihova se v skladu s predpisi izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo in podlage za izračun komunalnega prispevka.
XI.	Tolerance
29.	člen (Dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN Prihova so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Pri tem se z novo rešitvijo ob
upoštevanju 6. člena tega odloka v nobenem primeru ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2)	Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
(3)	Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(4)	Za celotno območje urejanja poslovne cone Prihova se izdela v skladu s predpisi program opremljanja zemljišč za gradnjo in podlage za izračun komunalnega prispevka.
XII.	Obveznosti investitorjev
30.	člen
(1)	Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
01.	pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
02.	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
03.	uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
04.	zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
05.	zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,
06.	sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
07.	zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
08.	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2)	Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN Prihova pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII.	Začasni ukrepi
31.	člen
(1)	Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OPPN Prihova zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po OPPN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Nazarje skladno z zakonodajo uveljavlja predkupno pravico.
(2)	Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje, se lahko opravi nujna vzdrževalna dela za lastne potrebe, vendar le tako, da se njihova vrednost ne poveča.
XIV.	Usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN
32.	člen
(1) Po vzpostavitvi z OPPN Prihova načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1485
XV.	Drugi pogoji za izvedbo
33.	člen
(1) Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XVI.	Končne določbe
34.	člen (Nadzor)
(1)	OPPN Prihova iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Nazarje ter pri Upravni enoti Mozirje.
(2)	Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35.	člen
(Prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve čistopisa odloka se preneha uporabljati naslednje odloke:
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje (OPPN Prihova) (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/2008), ki je bil sprejet dne 5. 6. 2008, objavljen dne 27. 6. 2008 in je začel veljati dne 11. 7. 2008,
•	Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/2010, je bila sprejeta dne 25. 2. 2010, objavljena dne 26. 2. 2010 in je začela veljati dne 27. 2. 2010,
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in je začel veljati dne 5. 11. 2011,
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in je začel veljati dne 6. 4. 2013,
•	Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016.
36.	člen
Ta čistopis odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0004/2022-6 Datum: 06.07.2023
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1029. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
Skladno z določili Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 6. redni seji, ki je bila dne 06. 07. 2023 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
1.	člen
Imenuje se Občinska volilna komisija Občine Nazarje v sestavi:
1.	Marija KRIVEC, Žlaborska pot 15, Nazarje - za predsednico in
Natalija LIVK MENCIGAR, Cesta na Vrhe 7, Mozirje -za namestnico predsednice,
2.	Špela TEVŽ, Lesarska cesta 47, Nazarje - za članico in
Max JEROVČNIK, Obrtniška ulica 1, Nazarje- za namestnika članice,
3.	Zorica Štrucl, Pusto Polje 26, Nazarje - za članico in Bojana HREN, Kokarje 51, Nazarje - za namestnico članice,
4.	Jurij ZAKRAJŠEK, Šmartno ob Dreti 15, Šmartno ob Dreti - za člana in
Marija ŠPORIN, Rovt pod Menino 8, Šmartno ob Dreti - za namestnico člana.
2.	člen
Mandatna doba članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju.
3.	člen
Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
4.	člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0004/2022-6 Datum: 06. 07. 2023
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
OBČINA PREVALJE
1030. Javni razpis za sofinanciranje programov s področja pospeševanja razvoja turizma v Občini Prevalje v letu 2023
Občina Prevalje na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 102/2005 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2007 in 31/2008) in sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023 in 34/2023) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA POSPEŠEVANJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PREVALJE V LETU 2023
1.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje.
2.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je izbira programov s področja pospeševanja razvoja turizma v Občini Prevalje, ki se bodo v letu 2023 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1486
3.	Višina razpoložljivih finančnih sredstev:
Sredstva za sofinanciranje programov s področja turizma so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2023, na postavki 43141820 Financiranje društev na področju turizma v višini 4.000 €.
Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2023.
4.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov, ki kandidirajo na razpisu:
Izvajalci programov na področju turizma (društva), ki so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da so upravičeni do financiranja programov:
•	imajo sedež v Občini Prevalje;
•	so registrirani in delujejo najmanj eno leto;
•	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih;
•	imajo zagotovljene osnovne pogoje (materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske) za realizacijo načrtovanih programov;
•	da občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje.
5.	Upravičeni stroški:
•	Stroški izvedbe prijavljenega programa (stroški organizacije in izvedbe prireditev, stroški najema prostorov, stroški oglaševanja, stroški gradiv, stroški priprave in tiska promocijskega materiala in drugi materialni stroški, neposredno vezani na izvedbo programa, s katerim izvajalec kandidira na tem razpisu);
•	Programi, ki se financirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna, niso predmet sofinanciranja po tem razpisu.
6.	Zahtevana dokumentacija:
Vloga za sofinanciranje programov na področju turizma mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jim morajo biti priložena vsa zahtevana dokazila in podpisan vzorec pogodbe. Vloga mora vsebovati še:
•	pregledno vsebinsko predstavitev programa za leto 2023, s katerim izvajalec kandidira na razpisu,
•	pregledno vsebinsko in finančno poročilo o delu v preteklem letu.
7.	Merila za dodelitev sredstev:
Programi pospeševanja razvoja turizma, s katerimi posamezni vlagatelji kandidirajo na tem javnem razpisu, bodo vrednoteni na osnovi meril in kriterijev Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 102/2005 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2007 in 31/2008).
Sredstva za sofinanciranje posameznih programov se razdelijo glede na doseženo število točk in višino razpoložljivih proračunskih sredstev.
8.	Rok in način prijave:
Vlagatelji morajo vloge na razpis oddati v zaprti pisemski ovojnici najpozneje do 8.8.2023 na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje, s pripisom: »Prijava na javni razpis - ne odpiraj!« in z oznako: »Sofinanciranje programov s področja pospeševanja turizma v Občini Prevalje v letu 2023«.
Na zaprti pisemski ovojnici mora biti prilepljen izpolnjen obrazec Oprema vloge, oz. morajo biti na ovojnici razvidni podatki: naziv in naslov vlagatelja in prejemnika ter pripis in oznaka skladno z zahtevo 8. točke javnega razpisa.
Ne glede na način oddaje vloge se šteje, da je vloga prispela pravočasno, če je do naročnika razpisa prispela najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. Vloga, ki ni pravočasna, se s sklepom zavrže in neodprta vrne vlagatelju.
9.	Razpisna dokumentacija in dodatne informacije v zvezi z razpisom:
Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji prevzamejo na sedežu Občine Prevalje v času uradnih ur od dneva objave javnega razpisa do konca razpisnega roka, ali na spletni strani občine www.prevalje.si.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko vlagatelji dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 100, v času uradnih ur občine.
10.	Datum odpiranja vlog:
Odpiranje vlog bo komisija opravila 9.8.2023, ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje.
Vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa.
Z izbranimi izvajalci bo občina sklenila pogodbe o sofinanciranju programov pospeševanja razvoja turizma v letu 2023.
Številka: 410-0026/2023 Prevalje, dne 6.7.2023
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA RUŠE
1031. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Ruše
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12- ZUJF, 14/15- ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1,30/18, 61/20- ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE) in 31. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin št. 23/18) je Nadzorni odbor Občine Ruše na svoji 4. redni seji dne 26. 6. 2023 sprejel
POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE RUŠE
1. Splošne določbe
1.	člen (vsebina poslovnika)
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Ruše (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov nadzornega odbora.
2.	člen
(samostojnost in neodvisnost)
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Svoje naloge opravlja strokovno, pošteno in nepristransko ter v skladu z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije, s Statutom Občine Ruše in tem poslovnikom.
3.	člen (javnost dela)
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1487
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti. Predsednik nadzornega odbora sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo o nadzoru dokončno in izkazano vročeno nadzorovani osebi. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice nadzorovan osebe.
(4)	Član brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočiti javnosti podatkov o seji, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost, oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji ali dokler ni potrjen zapisnik seje.
4.	člen (žig)
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig Občine Ruše (v nadaljevanju: občina), ki ima v sredini grb občine, ob zunanjem robu pa napis »OBČINA RUŠE - NADZORNI ODBOR«
5.	člen (sedež)
Sedež nadzornega odbora je Trg vstaje 11, 2342 Ruše. 2. Način dela
6.	člen (seje)
(1)	Nadzorni odbor sprejema odločitve na svojih sejah. Seje sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu z letnim programom dela ali na zahtevo najmanj treh (3) članov nadzornega odbora. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda.
(2)	Če predsednik v petnajstih (15) dneh po prejemu zahteve članov nadzornega odbora ne skliče seje, jo skliče namestnik predsednika. Če tudi namestnik predsednika ne skliče seje v petih (5) dneh od poteka petnajstdnevnega roka za sklic seje, lahko sejo skliče tudi skupina predlagateljev.
7.	člen (korespondenčna seja)
(1)	Predsednik lahko v izjemnih primerih ali če se s tem strinja večina članov nadzornega odbora skliče korespondenčno sejo.
(2)	Korespondenčna seja se izvede po videokonferenci, elektronski pošti ali s pomočjo drugih tehničnih sredstev, ki vsem članom omogoča enakopravno sodelovanje na takšni seji.
(3)	Pri dostavi gradiva za takšno sejo mora biti posebej navedeno, da gre za korespondenčno sejo.
8.	člen (izredna seja)
(1)	Predsednik lahko v nujnih primerih, kadar ni pogojev za sklic redne seje, skliče izredno sejo nadzornega odbora. Za sklic izredne seje ne velja rok iz 11. člena tega poslovnika. Gradivo za izredno sejo lahko člani prejmejo tudi na sami seji.
(2)	Sklic izredne seje je lahko v nujnih primerih tudi na zahtevo treh (3) članov. Če predsednik ne skliče izredne seje v petih (5) dneh od prejema zahteve, jo skliče namestnik predsednika. Če tudi namestnik predsednika ne skliče izredne seje v treh (3) dneh od poteka petdnevnega roka za sklic izredne seje, lahko izredno sejo skliče tudi skupina predlagateljev.
9.	člen (vodenje seje)
(1)	Seje vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika nadzornega odbora. Če tudi namestnik predsednika ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član nadzornega odbora.
(2)	Predsednik skrbi za red na sejah. Prisotnim daje besedo in jim jo odvzame, če presegajo časovni okvir ali se ne držijo obravnavane zadeve. V skrajnih primerih, ko prisotni po večkratnem opominu moti potek seje, je žaljiv do drugih in v ostalih podobnih primerih, lahko predsednik prisotnega tudi izključi s seje in mu odredi, da zapusti prostor.
10.	člen (odločanje)
Na svojih sejah nadzorni odbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora, razen če je z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določeno drugače. Vsak član nadzornega odbora ima en glas.
11.	člen (vabilo in gradivo za seje)
Člani nadzornega odbora morajo prejeti vabilo na sejo in gradivo za sejo najmanj pet (5) dni pred sejo. Vabilo in gradivo za sejo sta lahko posredovana pisno ali v elektronski obliki.
12.	člen
(udeležba na sejah in evidenca prisotnosti)
(1)	Udeležba in sodelovanje na sejah je pravica in dolžnost članov nadzornega odbora.
(2)	Tajnik nadzornega odbora vodi evidenco prisotnosti na sejah nadzornega odbora.
13.	člen (prisotne osebe)
Na sejah nadzornega odbora so prisotni le člani nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora in osebe, ki jih je na sejo povabil predsednik.
14.	člen (sklepčnost)
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost. Nadzorni odbor lahko veljavno odloča (je sklepčen), če je prisotna večina vseh članov nadzornega odbora. Če nadzorni odbor ni sklepčen, se ugotavljanje sklepčnosti ponovi čez trideset (30) minut. Če nadzorni odbor tudi po tridesetih (30) minutah ni sklepčen, predsednik zaključi sejo.
15.	člen (dnevni red)
Po ugotovitvi sklepčnosti predsednik predlaga dnevni red seje, potrdi pa ga nadzorni odbor. Vsak član nadzornega odbora lahko predlaga umik, spremembo vrstnega reda ali razširitev točk dnevnega reda. Predsednik da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Potem, ko je dnevni red sprejet, ga med sejo ni več mogoče spreminjati.
16.	člen
(pregled sklepov in potrditev zapisnika)
Nadzorni odbor pod prvo točko dnevnega reda pregleda uresničevanje preteklih sklepov in potrdi zapisnik prejšnje seje. Vsak član nadzornega odbora lahko na zapisnik prejšnje seje poda pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev. Zapisnik je potrjen, če nanj ni pripomb ali je bil potrjen s spremembami in dopolnitvami.
17.	člen (obravnava točk)
(1) Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Vsak član nadzornega odbora lahko zahteva uvodno
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1488
obrazložitev pri posamezni točki dnevnega reda. Uvodno obrazložitev poda predsednik oziroma predlagatelj točke dnevnega reda.
(2)	Po končani uvodni obrazložitvi predsednik pozove prisotne, da se z dvigom rok prijavijo k razpravi. Predsednik daje besedo prisotnim. Razpravljanje posameznika mora potekati v razumnem časovnem okvirju in se nanašati na obravnavano zadevo. Predsednik odvzame besedo, če posameznik preseže razumni časovni okvir ali če se tudi po opominu ne naveže na obravnavano zadevo.
(3)	Posameznik lahko ugovarja, če mu predsednik odvzame besedo. O ugovoru odloči nadzorni odbor z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora, pri čemer nima pravice glasovati posameznik, ki mu je predsedujoči vzel besedo.
18.	člen (predlogi sklepov)
Predsednik oblikuje predloge sklepov k posamezni točki dnevnega reda, potem ko ugotovi, da je razprava pri posamezni točki zaključena.
19.	člen (način glasovanja)
(1)	Nadzorni odbor glasuje o vsakem sklepu posebej, po vrsti kot so bili oblikovani.
(2)	Glasuje se javno, z dvigovanjem rok. Predsednik po vsakem glasovanju prešteje glasove in objavi izid glasovanja.
(3)	Glasovanje se lahko največ enkrat ponovi, če izidu ali poteku glasovanja oporeka vsaj en član.
Nadzorni odbor lahko odloči, da se glasuje tajno. Za izvedbo tajnega glasovanja se pripravi pet enakih glasovnic, na katerih so: žig nadzornega odbora, besedilo predloga sklepa in besedi »ZA« in »PROTI«. Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik nadzornega odbora. Rezultate glasovanja takoj po končanem glasovanju ugotovi in objavi predsednik.
20.	člen (zaključek in prekinitev seje)
Predsednik zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. Sejo lahko predsednik prekine, če s tem soglaša nadzorni odbor, vendar se mora seja nadaljevati najkasneje v petnajstih (15) dneh.
21.	člen (odložitev obravnave)
Predsednik lahko odloži obravnavanje posamezne točke, če ugotovi, da je za odločitev o njej treba pridobiti še dodatno gradivo.
22.	člen (zapisnik)
(1) O poteku seje nadzornega odbora tajnik nadzornega odbora piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju in odločanju na seji. Zapisnik vsebuje:
•	zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje,
•	evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo,
•	ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,
•	potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
•	izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
•	morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
•	sklepe in stališča nadzornega odbora,
•	druge podatke, za katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik.
(2)	Sprejeti zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora in oseba, ki je pisala zapisnik.
(3)	K zapisniku se priloži gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji, razen če je gradivo v elektronski obliki, potem se ga kot priponko doda v bazo podatkov skupaj z zapisnikom v elektronski obliki, kar se navede na zapisniku.
(4)	Sprejeti sklepi se na posameznih sejah označijo z zaporednimi številkami.
23.	člen (hramba gradiva)
(1)	Celotno gradivo, ki zajema zapisnike sej, sprejete sklepe, osnutke poročil o nadzoru, odzivna poročila in poročila o nadzoru ter druge akte nadzornega odbora se hrani v arhivih občinske uprave.
(2)	Z gradivom zaupne narave se ravna skladno s predpisi s področja upravnega poslovanja in arhiviranja dokumentarnega gradiva.
3. Organizacija nadzornega odbora
24.	člen (sestava in članstvo)
(1)	Nadzorni odbor ima pet (5) članov, ki jih v skladu z zakonom imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno.
(2)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta ali z odstopom člana nadzornega odbora.
25.	člen (razrešitev)
Člana nadzornega odbora razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora zaradi z zakonom določenih razlogov.
26.	člen (predstavljanje)
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Predsednika in namestnika predsednika izmed svojih članov izvoli nadzorni odbor.
27.	člen (naloge predsednika)
Predsednik nadzornega odbora:
•	vodi in organizira delo nadzornega odbora,
•	predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje,
•	podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
•	skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
•	pripravi program dela nadzornega odbora in predlog sredstev za posamezno proračunsko leto,
•	spremlja izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora,
•	skrbi za javnost dela nadzornega odbora,
•	sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
•	udeležuje se sej občinskega sveta v zadevah iz svoje pristojnosti.
28.	člen
(strokovna in administrativna pomoč)
(1) Strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru zagotavljata župan in občinska uprava.
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1489
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi (tajnik nadzornega odbora), ki nudi nadzornemu odboru administrativno pomoč. Administrativna pomoč zajema predvsem:
•	obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah občinskih aktov,
•	obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah zakonodaje, ki zadeva delo nadzornega odbora,
•	posredovanje mnenj in gradiva državnih organov članom nadzornega odbora,
•	pripravo vabil in tehnično-organizacijska dela za sklic seje,
•	pripravo gradiv za seje nadzornega odbora,
•	pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora,
•	vodenje evidence o opravljenem delu,
•	sprejemanje in urejanje pošte,
•	opravljanje drugih strokovnih oziroma administrativnih del, ki so potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora.
(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
4.	Pristojnosti nadzornega odbora
29.	člen (pristojnosti)
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in
•	opravlja druge naloge določene z zakonom ali drugim predpisom.
5.	Postopek nadzora
30.	člen (nadzor)
(1)	Nadzorni odbor vodi postopek nadzora v skladu s tem poslovnikom in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.
(2)	Stranka v postopku (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik ali upravljavec občinskih sredstev oziroma premoženja občine.
31.	člen (program)
(1)	Nadzorni odbor določi svoj letni program dela z letnim programom nadzora in predlogom finančnega načrta, ki ju v mesecu oktobru predloži županu.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v programu nadzora. Če želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v program nadzora, mora najprej dopolniti program nadzora. Dopolnitev programa nadzora nadzorni odbor posreduje županu in občinskemu svetu. Dopolnitev in sprememba programa nadzora mora biti obrazložena.
(3)	Pri sprejemanju programa nadzora lahko nadzorni odbor obravnava tudi predloge občinskega sveta ali župana. V predlogu vključitve nadzora v program nadzora morajo biti navedene nadzorne osebe, obseg nadzora in cilji nadzora.
(4)	Nadzornemu odboru lahko med letom predlagajo obravnavo zadev tudi občinski svet ali župan ali najmanj pet
(5) odstotkov volivcev v občini. Pobudo za izvedbo nadzora in spremembo programa nadzora lahko poda tudi vsak član nadzornega odbora. O svoji odločitvi glede izvedbe nadzora nadzorni odbor obvesti predlagatelja in po potrebi predlaga tudi spremembo programa nadzora.
32.	člen (vrste nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
(2)	Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom nadzora.
(3)	Izredni nadzori se opravijo na podlagi sprememb oziroma dopolnitev letnega programa nadzora iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
33.	člen (začetek postopka nadzora)
(1)	Postopek nadzora se začne s sprejemom sklepa o izvedbi nadzora, ki vsebuje osnovne podatke o nadzorovani osebi, vsebini nadzora, čas nadzora ter članih nadzornega odbora, ki bodo nadzor izvedli.
(2)	Pisni odpravek sklepa o izvedbi nadzora se pošlje nadzorovani osebi. O začetku postopka nadzora nadzorni odbor obvesti župana.
34.	člen (izvajanje nadzora)
(1)	Nadzor se izvaja na sedežu nadzorovane osebe in na sedežu nadzornega odbora, kamor je bila poslana dokumentacija nadzorovane osebe.
(2)	Postopek nadzora izvaja član nadzornega odbora, ki mora biti določen s programom nadzora iz 32. člena tega poslovnika (v nadaljevanju: nadzornik).
(3)	Nadzornik uvodoma opravi razgovor z odgovorno osebo nadzorovane osebe, v katerem ji pojasni namen in vsebino nadzora ter mu postavi rok, ki ne sme biti daljši od osmih (8) dni, za pripravo dokumentacije in podatkov, ki so potrebni za izvedbo nadzora.
(4)	Odgovorna oseba nadzorovane osebe je dolžna nadzorniku omogočiti neoviran dostop do dokumentacije in drugih podatkov, ki jih ta potrebuje za uspešno izvedbo nadzora ter primerno sodelovati v postopku nadzora.
(5)	Odgovorna oseba nadzorovane osebe mora v roku, ki ji je bil določen, nadzorniku posredovati potrebno dokumentacijo in podatke.
(6)	Odgovorna oseba nadzorovane osebe ima pravico biti prisotna pri izvajanju posameznih dejanj nadzora, ki se izvajajo na sedežu nadzorovane osebe.
(7)	Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
35.	člen (izločitev)
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Šteje se, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, če je član nadzornega odbora:
•	odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1490
•	udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(2)	O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. O izločitvi izda nadzorni odbor poseben sklep, s katerim tudi določi drugega člana nadzornega odbora, ki bo izvajal nadzor.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahtevata tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora.
(4)	Zahteva za izločitev se vloži pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
36.	člen (osnutek poročila o nadzoru)
(1)	Nadzornik po opravljenem pregledu dokumentacije in drugih podatkov v skladu s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister, pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki vsebuje:
•	naslov,
•	kratek povzetek,
•	osnovne podatke o nadzoru: • ime nadzornega odbora, • ime organa, v katerem se opravlja nadzor, • kaj se nadzoruje, • datum nadzora,
•	uvod: • osnovne podatke o nadzorovani osebi: • organi in organiziranost ter število zaposlenih, • kratek opis področij dela, pristojnosti in odgovornosti z navedbo odgovorne osebe med opravljanjem nadzora ter odgovorne osebe v času, na katerega se nadzor nanaša, • sodelovanje med odborom in nadzorovano osebo med opravljanjem nadzora; • pravno podlago za izvedbo nadzora, • datum in številko sklepa o izvedbi nadzora, • namen in cilje nadzora;
•	ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni;
•	standardi, metode in druga pravila, če so bili uporabljeni pri opravljanju nadzora, morajo pa biti navedeni, kadar je v postopku nadzora sodeloval izvedenec.
(2)	Osnutek poročila o nadzoru nadzornik posreduje predsedniku nadzornega odbora, ki lahko v roku sedmih (7) dni poda pripombe na osnutek poročila. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku osmih (8) dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Osnutek poročila o nadzoru podpišeta predsednik nadzornega odbora in nadzornik.
37.	člen (odzivno poročilo)
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov.
Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2) Nadzorni odbor odzivno poročilo obravnava in o njem odloči najkasneje v petnajstih (15) dneh od prejema. Če se nadzorni odbor strinja z navedbami v odzivnem poročilu, po potrebi ponovno opravi nadzor v delih, kjer je to potrebno, sicer pa mnenje nadzorovane osebe upošteva v poročilu o nadzoru.
38.	člen (poročilo o nadzoru)
(1)	Po obravnavi odzivnega poročila oziroma po poteku roka za predložitev odzivnega poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena, pripravi nadzorni odbor dokončno poročilo o nadzoru v skladu s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(2)	Poročilo o nadzoru se pripravi na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila in vsebuje tudi priporočila in predloge. Poročilo je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu kot tako navedeno.
(3)	Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila.
(4)	V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
(5)	Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovane osebe. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi.
(6)	V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovane osebe poročati odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
(7)	Poročilo o nadzoru se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
39.	člen (dolžnost upoštevanja)
Nadzorovana oseba ter njegovi organi so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova mnenja, priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
40.	člen
(prekrški oziroma kazniva dejanja)
(1)	Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(2)	Nadzorni odbor v petnajstih (15) dneh od sprejema poročila o nadzoru obvesti Računsko sodišče in pristojno ministrstvo, če pri poslovanju občine ugotovi naslednje hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti:
•	prevzemanje obveznosti oziroma izplačila sredstev občinskega proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,
•	prevzemanje obveznosti ali izplačila sredstev občinskega proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva,
•	nezakonito ravnanje s stvarnim ali finančnim premoženjem občine,
•	oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča.
41.	člen
(dvom v ugotovitve nadzornega odbora)
(1) V primeru, da obstaja utemeljen dvom v ugotovitve in priporočila nadzornega odbora, ki so vsebovana v poročilu o nadzoru, ima nadzorovana oseba pravico pridobiti
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1491
mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisni strokovnjak) ali mnenje pristojnega ministrstva o ugotovitvah nadzornega odbora.
(2) V primeru, da pristojno ministrstvo, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo dela organov občine na svojem področju, ali neodvisna strokovna služba (neodvisni strokovnjak) potrdi nepravilnost ugotovitev nadzornega odbora, jih nadzorovana oseba ni dolžna upoštevati.
6.	Sredstva za delo in letno poročilo o delu
42.	člen (sredstva za delo)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela.
43.	člen (letno poročilo)
(1)	Nadzorni odbor do konca meseca januarja za preteklo leto izdela in občinskemu svetu ter županu predloži letno poročilo o svojem delu, s katerim ju seznani o pomembnih ugotovitvah s področja svojega dela ter predloženimi rešitvami za izboljšanje poslovanja.
(2)	Nadzorni odbor do konca meseca februarja izdela poročilo o porabi sredstev za preteklo leto ter ju predloži županu in občinskemu svetu.
7.	Prehodne in končne določbe
44.	člen (smiselna uporaba)
Za vprašanja, ki jih ta poslovnik ne ureja se smiselno uporabljata Statut Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) in Poslovnik Občinskega sveta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18).
45.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2018).
46.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0006/2023-5 Datum: 26. 6. 2023
Nadzorni odbor Občine Ruše Matjaž Mihelak, predsednik
OBČINA VIDEM
1032. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm
Na podlagi 157. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št.
94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr., 34/19 in 199/21 - ZUreP-3), Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/21, 25/22) in ter 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16-UBP2, 45/17, 10/19) je Občinski svet občine Videm na 6. redni seji dne 27. 6. 2023 sprejel
ODLOK
O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA P18-M1 OBMOČJE POSLOVNO-LOGISTIČNE CONE VIDEM
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom se določijo podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm, ki se ureja skladno z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18 - M1 območje poslovno-logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11, 47/13, 47/18).
(2)	Ta odlok določa:
•	območje opremljanja,
•	novo komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja,
•	roke za izvedbo in etapnost opremljanja,
•	finančna sredstva za izvedbo opremljanja,
•	podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
(3)	Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka, določene s tem odlokom so:
•	obračunska območja nove komunalne opreme,
•	skupni in obračunski stroški nove komunalne opreme,
•	preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere in
•	merilo za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo: razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN) pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
2.	člen
(sestavni deli programa opremljanja)
(1)	Program vsebuje tekstualni in grafični del.
(2)	Grafični del program opremljanja vsebuje naslednje grafične prikaze:
•	Priloga 1 - Območje opremljanja,
•	Priloga 2 - Prikaz obstoječe in nove komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture,
•	Priloga 3 - Prikaz pridobljenih zemljišč za potrebe POSZ,
•	Priloga 4a - Prikaz obračunskih območij in nove komunalne opreme - Cestno omrežje
•	Priloga 4b - Prikaz obračunskih območij in nove komunalne opreme - Kanalizacijsko omrežje
•	Priloga 4c - Prikaz obračunskih območij in nove
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1492
komunalne opreme - Vodovodno omrežje. (3) Grafični del programa opremljanja je objavljen na spletni strani občine Videm.
3.	člen (pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v veljavni uredbi, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka.
II.	Območje opremljanja
4.	člen (območje opremljanja)
(1)	Območje opremljanja za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm se nanaša na enote urejanja prostora LV05, kot jih določa Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15) in se podrobneje ureja s prostorskim izvedbenim aktom navedenim v 1. členu tega odloka.
(2)	Območje opremljanja je prikazano v grafičnem prikazu: Priloga 1 - Območje opremljanja.
III.	Nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infarsruktura
5.	člen
(nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura)
(1)	Za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja je načrtovana gradnja naslednje komunalne opreme:
•	ceste, meteorno kanalizacijo ter javno razsvetljavo (v nadaljevanju cestno omrežje),
•	kanalizacijsko omrežje in
•	vodovodno omrežje.
(2)	Načrtovana komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura je prikazana na grafičnem prikazu: Priloga 2 - Prikaz obstoječe in nove komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture.
IV.	Roki za izvedbo in etapnost opremljanja
6.	člen
(roki za izvedbo in etapnost opremljanja)
(1)	Opremljanje stavbnih zemljišč se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
(2)	Rok začetka gradnje nove komunalne opreme je bil februar 2013. Rok predaje komunalne opreme v upravljanje oz. rok možne priključitve na novo komunalno opremo je bil december 2016. Podrobnejši terminski načrt izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč je podan v Elaboratu programa opremljanja.
V.	Finančna sredstva za izvedbo opremljanja
7.	člen
(finančna sredstva za izvedbo opremljanja)
(1) Potrebna finančna sredstva za izvedbo opremljanja, razdeljena po posameznih vrstah nove komunalne opreme in virih financiranja, znašajo:
Nova komunalna oprema	Finančna sredstva za izvedbo opremljanja (EUR)	Vir financiranja	
		Občinski proračun (EUR)	Drugi viri (EUR)
Cestno omrežje	807.543,64	409.321,05	398.222,59
Kanalizacijsko omrežje	405.229,81	205.399,54	199.830,27
Vodovodno omrežje	171.710,69	87.035,30	84.675,39
Skupaj	1.384.484,14	701.755,89	682.728,25
(2) Občina je finančna sredstev za izvedbo nove komunalne opreme imela v načrtu razvojnih programov občinskega proračuna v letih od 2013 do 2016.
VI. Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo
8. člen
(obračunska območja nove komunalne opreme)
(1) Obračunska območja posamezne vrste nove
Nova komunalna oprema	Obračunsko območje
Cestno omrežje	OBO C
Kanalizacijsko omrežje	OBO K
Vodovodno omrežje	OBO V
(2) Obračunska območja iz prejšnjega prikazana na grafičnem prikazu 4.
odstavka so
9. člen
(skupni stroški nove komunalne opreme)
(1) Skupni stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih
OBRAČUNSKI STROŠKI OPREMLJANJA	
Sklop	Vrednost (EUR)
SKUPNI STROŠKI OPREMLJANJA	1.384.484,14
Cestno omrežje	807.543,64
Kanalizacijsko omrežje	405.229,81
Vodovodno omrežje	171.710,69
ZMANJŠANJE SKUPNIH STROŠKOV OPREMLJANJA ZARADI DRUGIH VIROV	682.728,25
Cestno omrežje	398.222,59
Kanalizacijsko omrežje	199.830,27
Vodovodno omrežje	84.675,39
10. člen
(obračunski stroški nove komunalne opreme)
(1) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih
Nova komunalna oprema	Obračunsko območje	Obračunski stroški nove komunalne opreme (EUR)
Cestno omrežje	OBO C	409.321,05
Kanalizacijsko omrežje	OBO_K	205.399,54
Vodovodno omrežje	OBO V	87.035,30
11. člen
(preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1493
obračunskih območjih, preračunani na enoto mere, znašajo:____
Nova komunalna oprema	Obračunsk o območje	CpN (EUR/m2 )	CtN (EUR/m2 )
Cestno omrežje	OBO C	8,02	5,63
Kanalizacijsko omrežje	OBO_K	4,09	2,83
Vodovodno omrežje	OBO V	1,73	1,20
12.	člen
(razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN))
(1) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, je 0,3 : 0,7.
VII.	Izračun in odmera komunalnega prispevka
13.	člen
(1) Formulo za izračun višine komunalnega prispevka in postopek odmere komunalnega prispevka za novo komunalno opremo določa veljavna Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka.
14.	člen
(1) Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Videm. Občina Videm lahko sredstva zbrana po tem odloku uporablja le za gradnjo komunalne opreme v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
15.	člen
(1) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku.
16.	člen
(1)	Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo iz 5. člena tega odloka na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču in jo brezplačno prenesel v last in upravljanje Občini, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili veljavne področne zakonodaje.
(2)	Šteje se, da je investitor v primeru iz prvega odstavka tega člena, na ta način v naravi plačal komunalni prispevek Občini Videm za izvedbo komunalne opreme, ki jo je zgradil.
17.	člen
(1)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
(2)	S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
VIII.	Prehodne in končne določbe
18.	člen
(1) Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka za območje OPPN za enoto urejanja prostora P18-M1območje poslovno-logistične cone Videm.
19.	člen
(2) Z dnem začetka uporabe tega Odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmerjanje komunalnega prispevka za območje »OPPN poslovno logistične cone P18-M1 Videm pri Ptuju« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/15).
20.	člen
(vpogled v elaborat programa opremljanja)
(1) Elaborat programa opremljanja vključno s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Videm.
21.	člen (dokončanje postopkov)
(1) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
22.	člen (začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradno glasilo slovenskih občin.
Številka: 350-01/2023-10 Datum: 27. 6. 2023
Občina Videm Brane Kolednik, župan
OBČINA VOJNIK
1033. Javno naznanilo o Javni razgrnitvi Pobude za Elaborat lokacijske preveritve za določanje obsega stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi za EUP LP-8 na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2, 496/5, 496/15, 501/1, 701/24, k.o. Lipa (1049), v Občini Vojnik
Na podlagi 7. odstavka 131.. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) ter na podlagi 12. in 45. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/2016) občina Vojnik objavlja
JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI POBUDE ZA ELABORAT LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČANJE OBSEGA STAVBNIH ZEMLJIŠČ PRI POSAMIČNI POSELITVI ZA EUP LP-8 NA OBMOČJU (DELOV) PARCEL ŠT. *77/1, *78, 496/2, 496/5, 496/15, 501/1, 701/24, K.O. LIPA (1049), V OBČINI VOJNIK
1.	člen
Župan Občine Vojnik z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne Elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del enote urejanja prostora EUP LP-8 na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2, 496/5, 496/15, 501/1, 701/24, k.o. Lipa (1049), v Občini Vojnik, ki ga je izdelalo podjetje Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Grudnova ulica 6, Celje. elaborata št. 245-2022, (Identifikacijska št. prostorskega akta ID 2999).
2.	člen
Območje lokacijske preveritve se izdeluje za namen preoblikovanja obstoječih stavbnih zemljišč v površini 1.762,49 m2, ki se nahajajo v enoti urejanja prostora (EUP) Lipa LP-8 na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2,
Št. 34/12.6.2023
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1494
496/5, 496/15, 501/1, 701/24, k.o. Lipa (1049), v Občini Vojnik, v naselju (po RPE) Lipa pri Frankolovem. S to LP se stavbna zemljišča preoblikujejo na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2, 496/15, 501/1 ter 284/3, 285/14, 496/5, 701/9, k.o. Lipa (1049) in sicer tako, da se zmanjšajo (oz. izvzamejo) za 664,25 m2 ter za povečajo (oz. širijo) za skupno površino 1.016,13 m2.
3.	člen
Javna razgrnitev gradiva bo v sejni sobi Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik in na spletni strani občine Vojnik https://www.Vojnik.si/. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni dokument lahko podajo vsi zainteresirani. Pripombe in predloge se lahko poda kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ki se nahaja na mestu javne razgrnitve, pisno na naslov Občine Vojnik ali na elektronski naslov obcina@vojnik.si ter ustno na javni obravnavi. Javna razgrnitev bo potekala od 7.7. 2023 do 24.7.2023.
4.	člen
Po končani javni razgrnitvi bo občina proučila pripombe, do njih zavzela stališča in skupaj s pobudo, elaboratom lokacijske preveritve in mnenji nosilcev urejanja prostora predložena v obravnavo Občinskemu svetu Občin Vojnik. Sklep občinskega sveta o lokacijski preveritvi bo objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin ter poslan Upravni enoti Celje in Ministrstvo za okolje in prostor. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Vojnik. O javni razgrnitvi bo občina pisno obvestila tudi lastnike sosednjih zemljišč.
Številka: 351-0193/2022 Datum: 21.6.2023
Občina Vojnik
Branko Petre, župan
OBČINA CIRKULANE	Stran
1017.	Pravilnik o štipendiranju dijakov v Občini 1456 Cirkulane in denarnih pomoči za izobraževanje
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
1018.	Sklep o določitvi višine grobnine v Občini 1458 Črna na Koroškem za leto 2023
1019.	Sklep o potrditvi elaboratov o 1459 oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Črna na Koroškem za leto 2023
1020.	Sklep o določitvi ekonomske cene 1459 programov vzgoje in varstva predšolskih
otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2023/2024
OBČINA DORNAVA
1021.	Sklep o soglasju k spremembi cene 1461 storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s
pitno vodo v Občini Dornava
1022.	Sklep o soglasju k spremembi cene 1461 storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod v Občini Dornava
OBČINA HOČE-SLIVNICA
1023.	Popravek Sklepa o ukinitvi statusa 1461 grajenega javnega dobra
OBČINA MAJŠPERK
1024.	Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju 1462 cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Majšperk
OBČINA MARKOVCI
1025.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v 1462 k.o. Stojnci
1026.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega 1462 javnega dobra na nepremičnini v k.o. Markovci
OBČINA MISLINJA
1027.	Odlok o občinskem podrobnem 1463 prostorskem načrtu za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v Občini Mislinja
OBČINA NAZARJE
1028.	Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko- 1467 obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova) (uradno prečiščeno besedilo)
1029.	Sklep o imenovanju občinske volilne 1485 komisije
OBČINA PREVALJE
1030.	Javni razpis za sofinanciranje 1485 programov s področja pospeševanja razvoja turizma v Občini Prevalje v letu
2023
OBČINA RUŠE
1031.	Poslovnik Nadzornega odbora Občine 1486 Ruše
OBČINA VIDEM
Št. 34/12.6.2023_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1495
1032.	Odlok o programu opremljanja stavbnih 1491 zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm
OBČINA VOJNIK
1033.	Javno naznanilo o Javni razgrnitvi 1493 Pobude za Elaborat lokacijske preveritve za določanje obsega stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi za EUP
LP-8 na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2, 496/5, 496/15, 501/1, 701/24, k.o. Lipa (1049), v Občini Vojnik