GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJ E*CELJE SREČM) Br USHUSO NOVO LETO 19 6 2 ŽELIJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, NAŠIM UPOKOJENCEM IN BRALCEM KERAMIKA M W:;f ■n ttTj A VSKI SVET. U FR AVNI OD BOR, OSN.ORG.ZK, #/ SINDIKALNA PODRUŽNICA, AKTIV LMS, VODSTVO^ PODJETJA IN UREDNIŠTVO LIBOJSKEGA KERAMIKA O 1 L, 6 LIBOJSKI KERAMIK ------ Št. 1 KO SE POSLAVLTAMO OD STAREGA LETA j&tr m Zopet je konec leta in za nami je se eno poslovno letno dobje. V zadnjih nekaj letih bi težko našli leto, ki bi po svoji pestrosti dogodkov podobno letu od katerega se slavijamo. ob-bil o po- Ni bilo lahko. Spremljali so nas številne težave, doživljali smo uspehe in neuspehe v proizvodnji in v našem poslovanju sploh. Kar spomnimo se težav okrog poizkusnega obratovanja nove predorne peči, novega vakuma, odpadanja lošča in vseh drugih težav, ki smo jih imeli v proizvodnji. Tudi^spremembe v gospodarskem sistemu nam niso prizanesle.^Precejšne težave smo imeli z obratnimi sredstvi, nabavo določenih uvoznih surovin in do neke mere tudi s alasinanom naših izdelkov na trgu. Normalno pa je, da težave kmalu pozabljamo in da jih obdržimo v spominu samo kot izkušnje v našem bodočem delu. Zato sc v novoletnih praznikih raje predajmo zavesti, da smo poleg težav in neuspehov imeli pri našem delu tudi uspehe, ki nam bodo omogočili še večje v prihodnjem letu. Raje kot na prehojeno težave mislimo na to, kako bomo v prihodnjem letu čim-bolje spoznali in obvladali zakonitosti naših zapletenih gospodarskih dogajanj, kako bomo utrdili naše decentralizirano upravljanje, kako bomo učinkovito odkrivali in izkoristili naše notranje rezervo in slabe točke gospodarjenja,>kako bomo povečali našo storilnost in rentabilnost ter si izboljšali dol ovnu in življenjske pogoje. Prihodnje leto gotovo ne bo lahko za nas kolektiv, saj postavlja prod nas številne naloge, katere je detajlne je .analiziral a zadanja konferenca naše sindikalne organizacijo. Sigur ni pa smo lahko, da nam uspešno rešitev teh na?- o g jamči bistveni napredek. Zato vložimo vse našo sposobnosti_v to, da bodo te in še druge naloge, katere nam bo nadaljni razvoj prinesel, uspešno izvršene. Naj nam bo srečno in uspešno novo leto 1962.! Franjo Tilingor 2o»ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Na zasedanju delavskega sveta je bil podan referat o HTZ v podjetju. ( Ugotovijeno je, da je v podjetju največ nesreč zaradi nepazljivosti in nereda v oddelkih. Zato sta bila sprejeta sklepa usmerjena v to stran. 1, Vsake tri mesece dobi po en vodja oddelka in en delavec, ki bosta najbolj skrbela za zaščito pri delu, denarno nagrado v znesku 6 in 4 tisoč din. 2. V ekonomskih enotah je treba organizirati predavanja o HTZ v podjetju. Delavski svet ugotavlja, da dobivajo tisti cdelavci, ki ne delajo po normi znatno nižje osebne dohodke kot tisti, ki imajo to prednost. Ne gre samo za čistilce delovnih prostorov, ampak tudi za ljudi, ki imajo zelo odgovorno delo, katero pa se ne da normirati. To so n.pr.kurjoči generatorja, kurjači parnega kotla, kurjači predornih peči, mojstri, vodje oddelkov itd. Na podlagi teh ugotovitev je bil sprejet sklep, da se vsem ekonomskim enotam priporoča, naj o teh problemih razpravljajo in eventualno priznajo prizadetim povprečje doseganja norm v ekonomski enoti. Ker se bo prihodnje leto pričelo z gradnjo novega plinovoda iz Velenja, je bilo sprošeno vprašanje, ali se nam izplača, v letu 1962 montirati rezervni generator ali ne. Po živahni razpravi je bil sprejet sklep, da se rezervni generator proda . F. Oblak PREDVIDEVANJA OB PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA ZA L.iofi? I. Pogoji gospodarjenja našega podjetja v novem gospodarskem sistemu so niso izboljšali, ker nam za ekonomsko enakost, predvsem ne ustreza organska sestava proizvajalnih sredstev, nizka stopnja dohodka, ki je vsebovan v naših proizvodih', 1 akacija podjetja, pomanjkanje avtomatizirano industrijske proizvodnje in še vrsta drugih vplivov. Gospodarske analize in dosedanji obračuni gospodarskega poslovanja nam nakazujejo nevarno stagnacijo v našem razvoju, ki nam pod dosedanjimi pogoji ne nudi dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki bi nas po višini ustvarjenega dohodka približala povprečju naše gospodarske panogo. To posega s svojim vplivom na področje osebnih prejemkov, ki so relativno na raven industrije nizki v primerjavi z doseženim dohodkom podjetja pa maksimalni. Da bi sg lahko uspešno uveljavi’ i v bodocnor ;i; . vlagamo napore predvsem v izgradnjo novih kapacitet., ki bi nam bistveno izboljšale tehnološki postopek, da bi naš proizvod post ČL . cenen in množičen. Pri ten upoštevamo samo tiste_možnosti investiranja, ki nam jamčijo visoko stopnjo rentabilnosti, pa zamenjujejo ekonomsko popolnem izčrpane stroge. Ko pri takšnih potrebah upoštevamo lastna.investicijska sredstva, uvidimo, da vsled visokih obveznosti, ki.jih .imuno z odplačili kreditov, niso dovoljna za.ta financiranja, zato iščemo sodelovanje z denarnimi zavodi,.da nas v.teh naporih, kreditirajo. Pričakujemo, da bomo uspeli pridobiti: 1, devizni kredit v znesku 8,5oo,ooo,-■Lit, 2, denarne kredite v znesku 23,085,394-" din za vi a gon je v osnovna sredstva, . 3« denarne kredite v znesku 16,7oo.ooo din za obratna sredstva, _ . 4» začasne kredite v znesku 4,215»00o-"' din To je program kreditiranja v bodočem 'etu: ki se lahko dopolnjuje v skladu s kreditno situacijo v splosnem, odnosno gibanjem sredstev denarnih zavodov, V novem poslovnem letu 1962 bo načelno veljal dos3danji gospodarski sistem, ki bo predvidoma spre m: njen m dopolnjen v naslednjih točkah: Kot prvo bo fakturno ugotavljanje dohodka t„oš n 1 > realizacija, To jc ukrep,.ki naj predvse.i onemogoči tro ,nj. sredstev, ki še denarno niso ustvarjena V rmda~Jvxm j P dohxlck a*. ,nod družbo^n $»- toku m tako onemogoča ‘ j. ^renUtno ne mo- austrijo. lo P"1 im svojerjl-eb"jih obveznosti In drns.emk obroč uni vpil- vala na stanje podjetij DcUt^j3=|=dkni Po' og rodn. stop:nje no prelivati v spl ospo družbene P- ^Š-tovano, da celo tiste nimo v pravilnost tega sistema^ Akumulativne, to obveznost gospodarske panoge, ki niso vioOKJ plačujejo. Amortizaci ja, .kot ------ -t gl-vm o J-p, s pr e ne nb o. V ' etož- d^H7lja Skladne z gospodarski.- j o iracionalno dejavnost njem letu je prvič vsa sprObčen.. ^ ^ predvideva do- enostavno reprodukcije.. >u^omVn • viSjne, ki jo kolektiv polnitev, da dobi vlogo iur ;• j„ snovnih sredstev in sam določi z ozirom na čas .KlovnuyredveoU 2a podjotjO, svojih ekonomskih g osnovo razvoja« kot jv naše, ugodnost, ker n.,- /■ Realizacija osnovnih sredstev♦ Po ocenitvi osnovnih sredstev v letu 195";? so' se tržno razmere 'bčutn'' spremenile. Izvajanje gradbenih del jo za preko 50% dražjo, stroji donače proizvodnjo so dražji vskladno s spremembami gospodarskega razvoja, pri uvozu jo veljaven nov obračunski točaj 75o.-. din za $ s p s;.bno stopnjo carine. Razumljivo je,- 1 a ti pojavi _ vplivajo na sprenonbo vrednosti, ki so predvideva popraviti v kratkem času. S ton pa narašča osnova za anartizacijo^in_ obresti na posl vni sklad, t rej nadaljnji vpliv na zvišanje dohodka, Os .;bni pr e jpnki : Neugoden vp' iv organske sestave osnovnih sredstev im v svoji posledici nizko produktivnost, ki so nori s povečanin viaganjen nad družbeno potrebnim č~son. Razu-nljivo je, da ima no z^to težave, kako zajamčiti takšno višino prejemkov, ki bi ms uvrstila v industrijsko povprečje. Pri ten nam želje nič ne pomenijo, če jih ne materializirano v _ višji produktivnosti, Gotovi ekonomski ukrepi so že izvajajo, neizkoriščene pa so možnosti v nadaljnjem odkrivanju notranjih rezerv z drobnimi racionalizacijami, ki nan sunirone lahko občutno pomagajo višati dohodek, Zvezni družbeni plan predvideva povišanjv realnih osebnih prejemkov za 6.5%. V našem podjetju predvidevano višji porast. Za delno izravnavo povprečij je pa^višina popolnoma odvisna, od našega dohodka, zato konkretno še ne moremo predvideti porasta. Iz osebnih prejemkov bodo ostali vsi prispevki nespremenjeni z razliko, da so proračunski prispevek plačuje v korist tisto občine v kateri zaposleni stanuje. r Davvk na pronjt Proizvodov svoje f iskalnosti s e ne izgubi, ja. Predvidevajo se sicer spremembe ki niso bistveno noye. bah.ko se tudi zgodi, da naše proizvode obdavčijo, čeprav ni cn> Xi Omskega razloga, ki bi nas lahko prepričal o to j pravilnosti. Stavili srno naš prigovor k tonu. Poslovni stroški: Ne predvidevajo so spremembe, ki bi druga-če tret ir-'.'! e posl.vne stroške kot do seda j,_ kor v praksi administrativni posegi čedalje bolj izgubljajo svoj smisel. Sistem delitve dohodka nas stavi ja v odgovorni položaj »n gospodarja, saj nan vsak materialni izdatek otvzame e vrednost dohodka. Žad ima doUtcv dohodka še vedno poj-ve^ ki niso ekonomsko združljivi z interesi proizvajalcev - ^■ _ družba vplivati na realen potek ugotavljanja m delitve ^ hodka. Bančni in kreditni sistem; Vloga komunalnih bank se bo na-daTja večala, ker se v perspektivi predvideva realnejša osnova kreditiranja gospodarstvu, s tem pa večja koncentracija kreditnih sredstev s prelivi ned posameznimi komunami, V. ta namen pa ostanejo še nadalje v veljavi depoziti posameznih skladov. Predvideva se tudi možnost uvedbe povišane stopnje prispevka v družbene investicijske sklade. Ti podatki so vzeti v glavnem iz razprav, ki so to dni predmet skupščinskih razprav. V tako razgibanem gospodarskem razvoju, kot ga doživlja naša družbena ureditev pa to verjetno še ni zaključek in bomo še priča razvojnemu procesu. Vitanc O vprašanju doc ;ntraliznc ijo samoupravi jan ja po ekono-igmih enotah s no v našen kolektivu že zelo veliko razpravljali, tako na sestankih v posamznih enotah, kakor tudi na polletni konferenci sindikalne podružnice. 0 ten je bilo ze veliko napisanega v nošen "Kamniku" , vendar ugotovi j a no, da neka tere ekonomsko enote na svojih sestankih niso razpravljalo o problonih, ki jih je nakazala polletna konferenca, to se pm vi o z n r užit v j ne kat .arih ekonomskih enot. 'Ju. ti se niso pogl ..bila v naloge : ki jih imajo sanoproizvajalci kot upravljale! v svojih enotah, niti da bi te naloge izvajali tako, kot sprejeti pravilnik zahteva. Dotaknil bi se v prvi vrsti razp_ av na sejah svetov EE, ki nekako ugotavl ja jo pozitivne in negativne problem jen ja v jetični ekonomski enoti. Pri vse n tem pa opažam, uu se ti sklepi no postav’jajo- pravilno oz. se o nekaterih sv pih razpravlja, a pozablja so c ne , da je za izvedbo skiom le odgovoren vodja okonnnglco on sto •. V. to m. sni s. .u je J - ;JR Precej govora in so 50 vršili s e stare .1 s seti ekono..iuAih eim-t. Namen teh jo bil, ta se jih opozori, da so kot sef: enot odgovorni za izvajanje sklepov sv tov EE. to_ugotovitev nas jo pripeljalo lejstvo, la nekateri predse Iniki svetov enot na raznih sestankih, ki nimajo zveze s samoupravij-njon v ekonomskih enotah iznašajo pripombe, da se niso sklepi v posameznih enotah izvršili. Kot primer navajam ekonomsko enot' prodorno-peč,- v kateri se je pritožil aredse Inik En tov. Užr.iah, da kljub sklepen, da je sva-' enoto sklenil, _da.se namestijo na določenih mestih žarnice za osvetljevanje in da se popravijo tračnice orat or ju in ekonomski svet ni rlobil oigovopa. 0 ten problemu, ki ga jo nasedel tov.Linah bi morali razumeti samo eno in to, da jo za vse sklepe ki jih sprejme svet EE. odgovoren šef ekonomsko enote in. d;: jo dolžan, da se .1 sklepi izvedejo ter dr o izvedbi heh sklopov poroča na naslednjem sestanku EE, Mnenja smo, a k o bi ti sklepi le ne bili izv 1 >eni, naj bi svet EE v obliki pritožbo obvestil centralni delavski svet. tj bi bil n'čin, ki bi le odgovarjal gospodarjenju ekononsKo onoto in razvoju njenega notranjoga življenja v cilju gospodarskega napredka enote. Razprave svetov EE naj bi bilo usmerjeno v nenehnem izboljševanju procesa dola, v iskanju nat ranjih rezerv. S ten. sevanju pr 'con i ji \ j axtJ ■ 1 - u la bomo znali najti izbol jšavo r ki bodo pozitivno vplivalo na našo gospodarjenje v EE, bo. c nami nase skrito rezerve, .j kajti edino z zmanjšanjem d '.o vem sv o or. spesobn- g°^iM-Pariti v novih gos robu s’ in po oj:!:. ' o vprašanje Jo v ni iv-.e.-zadelo ekonomsko vnato delavnic. zmanjšanjem slcih sredstev jo bi1 o ugotovljeno, la, v oodočen letine 1-- I potrebovali toliko delavcev v rezij:mcix\_dexavnicah s,.-;. ^ vzdrževanje strojev v podjetju. vze;. jivo do, ^ ‘ • pj sprožil precej negodovanja v rezijszis oolavnicah. Bil J tun govora, da naj bi ekonomski svet rezijskih delavnic le šv o ton problemu razpravljal. C v. ,nmr J’ EiVl čem vprašanju ni sklica s,Stanka, na katerem bi analizi- ... gospodarsko stanje, ki je trenutno nastalo. Prepričani sno, ;la bi le n-'šol rešitev, ki bi bila zadovoljiva v interesu samo EE kakor tudi gospodar jen ja celot n ga podjetja v letu 1962. Ob zaključku bi omenil še samo, da bi sveti EE na svoje_so je povabili predstavnike izvršnega odbora sin1ika"! ne organizacijo, tako, da bi tuli 10 sindikalno organizacijo bil popolnoma na tekočem o problemih posameznih ekonomskih enot. Prav bi bilo, da bi o teh problemih tuli posamezne EE dajala svoj prispevek v našem časopisu, četudi bi njihovi problemi ne bili pravilno postavljeni, To bi zelo pozitivno vplivalo na poglabljanje delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah in bi bil s tem dosežen cilj, ki si go jo postavila polletna konferenca sindikalne organizacije za utrditev decentraliziranega samoupravljanja v ekonomskih enotah, ŠD ZA IN PROTI PODIRANJU OKROGLE PEČI j$T.l dno iz ra.k' ' tv. .ln:i.h vpreš. rj v rs š. o podi tj u j sigurno, podiranje okrogle peči št,1, ali pa jo usposobiti za žganje na višji temperaturi, 7 stanju, kakršnem je sedaj, nam res ne more služiti kot proizvodni objekt. Če se odločimo proti podiranju, kan: ima tudi svoje dobre strani, kot n,pr.dejstvo, da je okrogla pe 5 osnovno sreedstvo, čeprav br s knjižne vrednosti, vendar pa.še itna^svojo praktično vrednost. V slučaju, de bi jo osposobili_za žganje ir višji temp r turi, bi bilo potrebno investirati večjo vsoto dc-v narjo, kajti po vsej verjetnosti bo potr ebno spre menitiv kurišča , t.j. pov c :t.i jih ali pomnožiti. Investicije bi znašale c c a Soo.ooo,- din. Najnujnejša popravil:: , katera bi bilo potrebno izvršiti, do bi lahko po c preizkusili, bi po znašala cca 8o,oco,- din. V zgoraj navedenem slučaju bi okrogla peč zopet dobil- svojo knjižno, kakor tudi proizvodno vrednost. Z a pod ir ■ ■ n j ime nov one pe č i pa o bs t:1 j e d ru^ i zelo t ehtni r az -logi, O■: nav jdemo kot prvega ekonomičnost zganja v okroglih pečeh, vidimo, da je približno 4 krat dražje,to kor v prodornih pečeh Kot drugi r zlog je nabava električno d okorno peči, dolg' 21 m, k 't -ro bo potrebno postaviti nekje v pritličju že zaradi sam težim peči, k-kor tudi z. radi tehnološkega postopka. V ta namen j; ž izdelan idejni načrt, ki predvideva, da okroglo peč št, 1 porušimo, t-lno višinske razliko pa zr vnemo z višino tal sedanje slikamo. V tem slučaju pride odstranjena sedanja vm,sir stena mod oddelkom okroglih peči in slikrno tar prestavij-na za cca 12 m proti o la? ogli peči št. 2, Na ta način bi s. šiite, mn povečala od sedanjih 16 m n- 28 m. Popolnoma razumljivo jo, d.-, bo tehnološki p .st .p k v slikami v t m slučaju potoka 1 mnogo bolj kontinuirano posebno zato, ker bo clcktričm d okorno peč dv i-lcanalska in bo potrebno z vsake strmi blago vlagati in iz-1 :gati. V dobro drugi v-ari-nti nom govorijo še^druga dejstva, posebno kar s' tičo kapacitet obstoječih peči. Perspektivno bo_ treba v našem, podjetju povečati predvsem izd slavo .dekorativno keramike, kar bo zahtevalo ros odlično organizacijo v slikar-ni, tb E" pravi odpraviti, odnosno zmanjšati mcdopcracijski transport na minimum, mehanizirati gotova delovna mosta in podobno, To po bomo dosegli samo s pravilno urejenim obratom slikamo. Preureditev obrata s liker na b stala cen 1,800,000.-din. Nadalje pr a dv id o varno izdelavo keramik.. iz ene _ on so , ki bo podvržena, višj mu žganju, s to m pa tudi izenačevanje kapacitet žganja, km bo v ten primeru popolnoma enako žganje v okroglih, kot v prodornih pečeh,. Seveda bo^v ton slučaju treba predvsem zelo paziti ne pr-Vilno izkoriše-nje^kapic tor nakladanj-" vozičkov. S tem bomo dosegli tudi znižanje cone žganja. Sl-vko Godič DALJINSKI ELIN IZ VELENJA Velenjski lignitni bazen predstavlja v naši republikivpolog energetske baze tudi edino bazo za r .• z voj velika kemične in-dustrij e, Za n~ š e pod j et j e bo pr o dvseu Veže n plin kot.e nor-gutsko sredstvo, odnosno kot energije za kurjenje peči, V ta n-noh je bilo v mesecu oktobru sklicano posvetovanje vseh pogodbenikov E no rgo-kemično g- kombinata Velenje. IT-1 tem posvetovanju je bila predvsem prikazana izgradnje potrebnih naprav'energokeničneg-' kombinata ter potrebe in interesi posameznih pogodbenikov z- daljinski plin,. Projektirana trasa plinovoda daljinskega plina bo potekala v smeri Velenj e-Polzelo-Arj - vos-Ccljj.in naprej proti Mariboru ter Ljubljani Naše podjetja j oddaljeno od glavnega plinovoda okrog 5,6 km* Glavni vod, ki bo potekal iz Velenja proti Celju bo premera cca 600 um, Atmosf-rski pritisk bo znašal cer 26 Atu. Odcep za našo tov mo t r za ost le potrošnik: v gospodinjstvu v tej smeri bo potekal okrog 5 00 m južno od Arje vasi, kjer bo tudi priključek, 300 a južno od Petrovč ter skozi kasa zg. Premor ode. pne cevi bo znašal cca loo mm Pritisk pa, 5oo vem Ws, V sr am podjetju bo postavljena reducirna jposta. ja, ki bo reducirale pritisk plina na na j prim • mo j š o višino. Reducirna postaja bo vtomotska. Mislim, da ja potrebno pregledati tudi ekonomski izračun in pr dnosti daljinskega plina. Perspektivna poraba toplote v 1>tu 1965 bo v našem podjetju znašala ec'- 4",I50.000 kal. ni uro, ker odgovarja približno 2, 800 Nm3 generatorskega plina ali Ho o Nmp daljinskega plina. S? 2„8co Nn3'gcno rators ko ga plina m uro odnosno 6?.2oo Nap na 24 ur, latno pa 22,176*oop Nn3, bi 'bilo potrob no 42 „ooo kg no 24 ur, ali 13,860,000 leg voionjsk.-g- lignit- 120210,. Bal tor. po no srn no pozabiti, dr je kr. pa citata nas ego generatorja seno 45-. o o'c- Na3 v 24 urah Po t ca izračunu M bile nujno, da sc postavi še en plinski generator, s t. ::i v zvezi pa tudi n dva čistilne n.-prava, ki bi pa stala, pribil eno 23 cilij,. din., Ne upoštevajoč okrogle peči, kakor tudi ne z insko ga ogrevanja' ostalih' prostorov ter sušenja, bi bilo potrebno !.. tno transportirati s postaje 13,860e 000 kg vclmjckvg" lignite. skupna količina pranega bo pa'perspektivno znašala leta 1963 16.-66o.coj leg, Z ozirov ra oddaljenost od 'že p- z niške postajo bo potrebno ' izpopolniti tudi noš avtopark z ustreznimi novici vozili* Današnja cona plina iz plinskega gener-torja je sicer nekoliko nižja od cene daljinskega plina, ker znaša 2*42 din m ioco Kcal proti 2»50 din na looo Kcal daljinskega plina , vendar nas ta cena ne sne zavesti v pole niz ir on j e s?zcv: ali ”proti;f dalj inske ::u plinu, ker tu obstojajo šo v drug e pozitivne stran: -katerih pa ni k- kor ne sne no prezreti. Če n ogled;, e o sorco analizo d-1j inskega plina Vidino„ da je te črnogo bolj čist - saj no vsebuje žvepla, in o vodno enako kval it eto, odnosno te loric~ no vrednost t.. r isto te aparat ur o. Sestavine v vclun.% T' A B E L A ge nor. plin dalj j e e.n o.čeei GO 29„ 2 23.6 H2 2o.l 56.6 ,Ch4 2.5 16.4 C 0.2 0,2 N 2 43. - ~ g GO 2 4 5 čl4. 'f- 02 o,5 -■ . loc.o le 0.. 0 Kot je rez v: dno iz tabele , je dalj.i v,aki gl.Lr- Pelo opla navit en ' z H2,, kar :::u daje tudi večjo kalorij- o vrednost. ki znaša 3.6oo Kcal, dačin kalorična vrednost našega generatorskega plina znaša r.iaks racino 1*5oo Kcal.. ’ kolikor pa vecueno šo v obzir katran in fenolne veke. ki jih povzroča"nečistoča v podjetju, stroška odvoza, odnosno kurjenje en prostem, zekneč.;.. njo rek in voda, Vidino, da jo daljinska plin r e-: e e priporu; priporočljiv. Kot je že pr, j omenjeno, bi postavitev nov., go. cere enake 00,-eto jo, čistilno naprave tor betoniranje bia"z o: e eeol ;.e oec. 4o milj .din novih- investicij. Ker pa obstoječ:! go ..n; noto!, ne bi zadostoval za dajanje pare d vena gororetorgjctic. In še o a ogrevanje gotovih prostorov, kot so kopalnico in podobno, bi bilo potrkano postaviti nov parni kabel in to c ranit večji, k~r bi p on cnilo 2 o - 30 milj .din investicij. Polaganja plinskega'voda za daljinski p! e.n. od kme vonj -ga e.c podjetja, reduciran postaja tor plinovodi v podjeten oode pa znašali c ca 35 re.il j, d in. Boe nnc "bi lomno ne "bo, cin bo por obe. dal3insko ga plina ca ko . ra koč n: o i? jena ter bo;:io lahko plin. uporabljali za ogrevano c vsoh prostorov, za. sušilne napravo in pomc-bno. Is zgoraj nav.: d,1 no ga Vidino, de od ločitev za ali gr etn co l j inskemu plinu no bo težka. SG REKORDNA PROIZVODNJA V MESECU NOVEMBRU V n:s::cu s vedru sne presegli mesečni plan po količini 128.5:/> in p c vrednosti loSd, 8R. Te roker ' ee .ie. sečna proizvodnja v _ l/košnj .. 1 tu .j' pr:1 dva c n r .zultat zm-njš-nja Iona pri drug . u žganju* Tudi uvoedba de--1 j • nega načina dole v strug-mi pri artiklu.krožnikov je dele V"čjo proizvodnjo v strugami. Ta v č ja proizvodnjavv strugami nau jdi vedno večjo potrebe po takem s o Iške m centru jc na ^ zadnji soji šolskega odbora Vajenske sole Z-1 le c bi... spi- j ,jg e airl'b d-" a ’ osnuje z o žalsko občino šolski celit- r, > cigai fs haMoi , kdor ,= bodo učenci ^ nadalje redno bo- la lit V odd- licu za keramiko so se .doslo j-soleli uu.nci m potrebe Ihramičn. industrije Liboje. Seda jo^ tcP- oddelka razširil na vso Slovenijo m vkljUvil v ovo še n.carje in lončarje« Šolski center bo poleg oacel^ z- r^dn-V izobraževanje mladine imel v svojem sestavu odcalctc z, priuč .ne, kvalificirane in visokokvalificiran: delavce« i v oddelek za mladino so bodo mhko ^vpisovali vsi mladinci (lcc) ki še niso dopolnili 18 let in so us pesno dovršni osem razr dov osnovne šole ali pa dopolnili v ecaj , ec niso dovršili vseh razredov osemletke« p v oddal, k za priučene delavca se bodo lahko vpisale osouv.» ki imajo Grozno prakso in so v rednem delovnem razmerju, 5 V oddal-k za kvalificirane delavca sc bo možno vpisati osebam, ki so v delovnem razmerju in nimaj o ustrezne pr h šo"kvalificiranega delavca« v oddelek za visokokvalificirane delavce se bo lahko vKo.ju-čil vsak kvalificiran delavec s ustrezno.prakso kvalixi-- cim nega delavca. Eri eventualni omejitvi število kandidatov v oddelek centra bodo imeli prednost.vpisa vb enakih pogojih delavci, ki jih pošlje v cent er_podjetje s priporočilom delavskega sveta in tisti, -i imajo vg« let prakse. Izobraževalni center bo torej skrbel za osnovno in aopolnilno strokovno vzgojo. Posredovati bo moral res to znanje » ln?' snega v praksi potrebuje tisti, ki dela v tej s trnki. Zo kandidata, ki na bodo mogli zaradi oddaljenosti posečati tečajev, bo treba poiskati možnosti (n*pr. c.opism n= oj„p._ izobraževanja. Le tako bo center zadostil svoji osnovni na- logi t, j V :v v $ -LJL- V hU -o v«- ^ i. V -i % . a -.ji lit et ne mu izobraževanju strokovnihhfcsd^Jt, M, G. OBVESTILO ! Obveščeno v s:: elane- kolektiv n, ki namerava'jo v prihodnjem lotu izpopolniti svojo znanje na raznih šolah ali tečajih (Večerno šoln s a odrasle , - Administr ativna šola, E ko no raste srednja šola, strojepisni tečaj , stenografski tečaj , .tečaj za tujo jezike, in podobne) noj vložijo pismeno prošnje z c. kritje stroškov do 7* 1*1962 v splošni sektor podjetje. Opozarjamo, da se bodo v prihodnje- m lotu reševalo samo tista prošnje, Vi so bila zajete v planu izobrazbe za lato 1962. Predvsem se bodo upoštevale izobraževanja na teturih je pod-j e t j o d ir . lab no z a i nt e res ir ono. SKLEPI OBČNEGA ZBORA "SVOBODE" Občni zbor ugotavlja, do jo delo "Svobode" tudi v preteklem letu bilo uspešno in da jo društvo uspelo zbrati okrog s obe; širok krog prebivalstva ter med njimi še nadalje razvijati kulturo. D ruš tv'' si bo tudi v prihodnjem letu prizadevalo nadaljevati z delom v takem smislu ter krog aktivnega članstva še razširiti. V okviru ta naloge si bo društvo prizadevalo^ delo v_ dramski sekciji razširiti. Zato bo sekcija odraslih ir.študirale dve igri in pionirsko dve igri, Drvbi pa bila^povezava z ostalimi svobodami in prosvetnimi društvi v^bodoče boljšo, bo gostovala s temi igrami tudi v drugih krajih. Pihalni orkest er je že prebr edel za četne ^težave in bo v bo-_ dočo stremel, da usmeri svojo vajo na. težja dola, V^prihodnjem letu namerava prirediti dva samostojna koncerta. Sodeloval bo pri vseh proslavah, v kolikor bi pa finančna sredstva dopuščala , tudi gostoval pri raznih socialnih ustanovah, ^Nujno je misliti na dopolnitev inštrumentov sekcije ? kajti večji, napredek bo mogoč le z dopolnitvijo manjkajočih inštrumentov. Zabavni ansambel bo pri tem programu vsestransko sodeloval. Dalje sc upravni odbor obvezuje, da bo ponovno oživel tamburaš ko sekcijo. Vso skrb je treba posvetiti vodilnemu leadru za to sekcij o. Važna naloga upravnega odbora je tudi poživitev pevsko sekcijo , saj je dovolj pevcev no našem terenu. Treba jo najti nove oblika dela zo utrditev te sekcije. Pionirska šahovska sekcijo bo tudi v bodoče pridno vadila. Organiziran bo turnir v Libojah, sodelovala pr bo tudi na turnirjih drugih šol. Knjižnico moramo nujno dopolniti z novimi knjigami, kor.so obstoječe knjige že pročitane. Računa pc ta sekcija tudi na pomoč od zunaj v obliki izposojenih knjig. Skušali bomo pridobiti v c č aktivnih članov.. Za lutkarski krožek jo nujno nabaviti rekvizita. 'Smučarska sekcija bo v kolikor bodo snažna raznara dopuščala zopet organiziralo tradicionalne smučarsko ta len o v alpski kombinaciji Šmohor - Liboje pod pokroviteljstvom Obč.sind. sveta. __ I i-rogramski svet bo v bodočo moral posvetiti vač painjc izbiri filmov in z vzgojnimi filmi čimbolj približati kulturo našemu ljudstvu. Klubsko življenje so je že pričelo uveljavljati v našem društvu, treba pa jo poskrbeti, da so bo to življenje odvijalo organizirano. I Nadaljevalo sc bo z organizacijo tradicionalnih izletov vseh članov Svobode na Brnico, mogočo pa tudi na Šmohor in sploh poživelo družabno življenj e članov, Kulturno^prosvetno življenje v Libojah ima že tako tradicijo in tudi današnji obseg to dejavnosti je v takem obsegu, da bi se lahko prešlo na organizacijo posebnega kulturne prosvetnega tedna v katerem bi vse sekcije pokazalo uspehe svoje dejavnosti. To zamisel bi bilo treba detajlno pregledati, verjetno pa bi bila te priliko za vabljenje, sosednih društev k s od o lev anj u. OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE "BRATOV HRVATINOV" LIBOJE Dne 6,12.1961 so tudi strelci na svojem letnem občnem zboru pregledali delo za preteklo leto in ugotovili kar dobro uspehe . Družina _šteje 56 članov, od tega 16 pionirjev, 12 žensk in 28 možkih plenov. Vso članarino so pobrali loo%, kar je redek slučaj pri teh organizacijah. S tem so pokazali, da so zav jdni člani in da poznajo ter upoštevajo tudi dolžnosti, ne pa, kot nekateri, samo pravica člana organizacije. V.preteklem letu so organizirali družabni večer, s čimer so si izboljšali ^finančno stanjePovedati moram, da razen tega denarja, vse do meseca novembra niso sprejeli drugih dotacij. Kljub temu so obdržali aktivnost članov tako, da so so udeležili vseh tekamo vanj in sicer 12 izven kroja : v Šempetru, Celju, Dramljah, Resevnem, Polzeli, Šoštanju, Grižah in Kočevju. Poleg tega pa jo družina organizirala medsebojno tek-movenje_ članov v družini. Pionirska sekcija je ob priliki pionirskih iger organizirala moddruž insko nagradno tekmovanje » Pionirčkom sme tudi omogočili izlet na Šmohor, kjer so streljali m balončke. Tak način dala bi bilo potrebno v bodoče se . bol j razvijati, da bi strelcem vs ^ j enkrat na loto nudili prijetne r zvedrilo. V tem letu so strelci kot nagrado za dobre uspehe dobili kar dve zračni puški. Poleg teh nalog pa D e bilo z udarniškim delom zgrajeno zaklonišče za MK puško. Vs ;kakor bi bilo strelišče žo dograjeno, ec bi dobili od strani Obč.strelskega odbora že v začetim, leta obljubljeno dotočijo 5o,ovov- din ter obljubljeno dotacijo na lanskoletne n občnem zboru od KIL Uporno, de bo v prihodu jen letu nov odbor dobil večjo podporo od ononjenih organov, saj strelska organizacija ni sono športne organizacija, anpak ina nalogo vzgajati državljane za obronke naše domovine, česar bi se noreli zavedati vsi ne pa sano naša arnija , ki nan že vso leta daje dotacijo v obliki regresa na orožje. Novo^streliščo jv predvsem potrebno za organizacijo rodnih treningov, kar je sedaj otezkočeno predvsen zaradi tega, ker ninauo prostorov in kor so člani oddaljeni od tega kraja« Bodoča naloga odbora bc, da zajame čimvvč novih strelcev iz neposredne bližine strelišča« Po diskusiji na občnem zboru in po izjavah tov.Pranja Tilingerja, dirolcborja Keramične ind., imamo v tem lotu več izgledov za dograditev strelišča« Za to pa niso potrebna samo finančno in materialna sredstva, ampak tudi udarniško delo. Zato že sedaj apeliramo na vse člane, da s: bodo odzvali akciji, ko bo prišel čas za to. Za pionirčke jo vprašanje prostora za treninge z dograditvijo novo šolc r os cno„ Za vso te uspoho ima vsekakor največ zaslug upravni odbor t o v orga nizacijo. Mod njimi je bil v preteklem letu najbolj požrtvovalen tov.Šonca Albin, za kar jo na občnem zboru sprejel skromno priznanje od članov strelsko družino« Še ■enkrat bi se radi zahvalili njemu in vsem članom odbora za po žrtv ovalno ^ d e lo, pr-^vtako pa tudi članom organizacijo , ki so z udarniškim dolom pomagali pri izgradnji zaklonišča, upravnemu' odboru in Sindikalni podružnici KIL tor Obe« strelskemu odboru za dotacijo« GZ ZBOE VOLILCEV KRAJEVNEGA LO LIBOJE Prav jc, da se tudi kolektiv Keramične industrije s ; z na ni s problemi, ki se razpravljajo na zboru volileev. V največji meri pa. naj bi bil zainteresiran za razprave na zborih voli leo v v krog .vnem ljudskem odboru Liboj,., na čigar območju so nahaja naša tovarna in jo zaradi tega stalno povezan s problemi na terenu, to j' izven naše tovarna« Naloge krajevnih ljudskih odborov postajajo iz dneva v dan v našem družbenem dogajanju večjo , v 119 j več ji n eri pa v gospodarjenj u. Krajevni ljudski odbor Liboje jo v prot oklom lotu izvršil svojo veliko nalogo , to ja zgraditev nove osnovne sole v Libojah, pri kateri imajo brez dvoma največ zaslug tov. Ivan Čoki, predsednik KLO-ja in član Obč.LO-a ter člani šolskega^odbora , v prvi vrsti tov.Ostruhcva, upraviteljica osnovne šole Liboje in Albin Šonca, predsednik šolskega od-fc ora. 15 H n zboru volile ...v so 30 ugotavljalo in os uro _ 00 s 030X0 tis , ki niše hot li razumeti potr ebe po postavitvi novo so«o > m colo niso hoteli plačati skroano vsoto 5ooc- am_kov_prispe v k h gradnji. To vsoto pa je uzakonil žg prejšnji ZLor volilcev. Polog toga je upraviteljstvo osnovno sole, ki vica v novi šoli r s prostore, katero je tr ;ba čuvati, izdalo nalog, da naj bi vsi otroci prinesli po 2oo„-.din, Iz.tega bi s g osnoval fond za popravilo p okvar d 'ne ga inv entarjin nastalih okvar na osnovnih sredstvih., Ta zauiscl^ je pravilm, ne norono pa razuneti staršev, ki so proti tonu in celo^na svoja otroku vzgojno slabo vplivajo, č c s, da ju to zanisul s a n o upr a v it ;.l jstva šolo. Noiosncvn:jš.o vprašanje zbora volilcov je _bila razprava zdravstvu ni službi celotnega občinskega ljudske ga ou^ora 1-jo zastopnik'tov.Mak zalo izčrpno analiziral zdravstvenot službo v okviru občino Žalec. Tov.Mak jo povedal, na so 30 norala zdravstvena postaja Liboje priključiti zdravstveni postaji Žalce vsled tega, 'ker so ja izkazalo, la 30 libog-ska zdravstvena postaja finančno prešibko,. Onemi 30 tuui, da so Liboj.:, dobile sedaj stolno zdravnico, da pa ji 00 potrebno nuditi vsestransko po noč pri dolu, za zato, . -cer ser a v nico no pozna kraja in jo iz bratska republike Srbija. Po-eg tega j" seznanil navzoča volilco 2 Talon zdravstvene postajo Žalec povdaril je, da ni naloga zdravstvene postaje sauo oprevi3ati redne naloge zdravstvena služba, aupok ja ravno teko potrebno izvajanje preventivne službe v občinskm nurilu, ki pozitivno vpliva na zdravstveni nivo naših občanov« Tov.Mak 30 seznanil zbor volile:v, da v okviru preventivne. službe deluje v Žalcu dispanzer izključno za z ons kuvevle zm (ugotavljanje raka.) in zaželeno ja, da se e žene . oglasa 3 o na ^ dispanzerju, kajti mnogokrat je zdravljenju uspmno le . '^du.3 > če sc bolezen opazi že v so ne n razvoju. V celotne.n nurilu občinskega ljudskega odbora jc prnvtako organizirana preventivna služba za progiud dojenenov, nar iua zelo pozitiven uspeh pri zdravstvanan stanju našega nalaga naraščaja. Poleg tega so vršijo tudi anbulantni pregledi šoloobveznih otrok. Na zdravstvenih postajah no t..r.nu so_ organizirane tudi posvetovalnice za otroke, v katerih dobivajo matere napotke za zdravstveno nogo otrok. Ist časno pa so tudi na _ terenu urejene posvetovalnice za žene (nosečnice), ki domv. 0 -■ napotila za splošno nego otroka pred poroden in po porouu. 0 organizaciji patronažne službe 3c tov.Makponenil, da u_ tudi v ten pogledu v občinsken acrilu posvjca vso skrb, .003 j a ta služba že organizirana na terenu-, kjer pr e g le 3U3030 _ dojgnčke. Istočasno se vrši progled h o1nik v,ki so prišli 12 bolnice in s? zdravijo dona. Obstoja tudi babiska sluzma, katere dolžnost je, da pom g a žonan, ki r 0013 o doua V ■'-rev ntivne službo spada tudi cepljenje otrok v šolah _ (proti kozav, davici itd ) ravnotako ve s a tudi vrsi30 sisb,.-matični pregledi šoloobveznih otrok. V interesu zboljšanje, zdravstvene službe v občinsko a merilu občine želo c j predvidene reorganizacije, zdravstvene službo in sicer v takšno n smislu, da naj bi na terenu obstojalo seno krajevno ambulante, v Žalcu pa ir.j bi obstojal center, na kateren bi so vršili specialni pr.gladi Pri tej reorganizaciji obstojajo sicer težave, ki jih bo nogo če pr'most iti* še lo takrat, ko bo postavljen nov zdravstveni d on v Žalcu, ki bo inol ne razpolago princ rac prostore, v katarih bodo organizirani odgovorjajoči specialni pregledi« Zaenkrat j.; s. nerešeno vprašanje nastavitve stalnega zobozdravnika z.? krajevni odbor Liboje, To vprašanje bo verjetno ostale še nerešeno do konca šolskega leta 1961/1962, ko bo končala študij tovarišica, ki stanuje v Pobriši vasi. Priporočljivo je, da bi se skušalo s tovarišico že predčasno skleniti pogodbo, da bi ob koncu šolskega leta zagotovo prišla v Liboje, Polog o nanj: nega je tov. Mak navedel tudi n kaj številk o zdravstveni službi, konkretno za področja Liboj, V letu 1961 j bilo na zdravstveni postaji Liboje preglodanih 7230 bolnikov. V bolnico je bilo tekov.! leta poslanih Izvršenih je bilo le Bilo jc pregi;dnnih Bilo je in Babica j izvršila Zobna ambulanta je inola teken lata 179 pacientov 12 hišnih obiskov 46 nosečnic 98 prvih pregledov otrok 87 drugih pregledov otrok 321 hišnih obiskov 1, o44 pa cic nt ov Da bi bili seznanjeni s skrbjo za zdravljenje naših ljudi tudi v občinskem nerilu, je tov,Mak navedel nekaj številk, ki so nanašajo na zdravstveno službo v občinskan nerilu. V nerilu občine jo bilo preglodanih 18,819 pacientov Od toga V bolnico je bilo poslanih Op revi j 'nih j-: bilo l„5o4 knetov S06 pacientov 2,4o4 hišnih pregledov bilo poslanih in otroke je Na speci':!:: preglede je Po sv. t ovIni ca za na te r e sprejela Dispanzer z,? ugotavljanj Cepljenih je bilo Raznih šolskih pregledov jo bilo Zobno ambulanta ja sprejela Sistenotičnih pregledov zobovja šolskih otrok je bilo 674 pacientov 365 žena raka jo pregledal 1955 žena 1., 249 otrok 792 9,265 oseb 442 Zbor volilcev jo nadalje razpravljal o obstoječih zelo perečih problemih na nošen območju. Tov.Čoki j poročal, do je- libojste. selo sicer dograjena, vendar o- bo potr :bno v Krajovnem 1 ju:1 sit c odboru Liboje _ . izv. sti^ša uVj akciji in sic r ur .elit . v licejskega vodovoce. t r asfaltiranj:: ceste. Naglasil jo, .1 nikakor^ nj ;.;or no teh gradenj izv sti brus finančnih sr lot v in bo nujno,čin bodo tu c-li. svojo osnovno pomoč ob.: pot j -tji t, j .rudni n in Korariična Industrijo, Občinski ljudski odbor kolo c in pa Okrajni LO Chlj Prepričani sno, da bodo to^mšo akcijo razumeli in nos finančne p odprli ter nas upoštevali pri evo-jan gospodarskem planu za loto 1962. Tov.Čoki -je pr-idlagal, do bi se sestala odbor z" gradnjo^ vodovoda , in pa Krajevni odbor trs., dokončno domenila, c n. ti tudi v.to s vrh o uvedli ša noprispe vka. V zv^zi z gradnjo vodovoda jo bil na zboru volilcov sprejet sklep, la sena j čiiprej oba odbora sestaneta in .izdelata predloge; ter predračun, koliko bi predvidena ta gradnja stala. V ten snislu naj bi obvestili obe podjetji kakor tudi občinski LO in Okrajni LO, tako, da bodo videli kakšni so predvideni stroški za. izvedbo t ga dela. Is točo sno pen bi prosili, da bi Sv' ti stroški upoštevali pri planiranju gospodarskega plana v leti 1962.. Ta izvleček iz razprave zbora volile--v s--n napisala zaradi tega, ker menic, da jo pravilno, da se tud 1 člani kolektiva seznanijo z d eIon krajevnega in občinskega odbora. Kov družbeni sist. n družbenega upravljanja tudi zahteva, da delavci, ki vlagajo svoje prispevke .v občinskur perilu, .tudi vedo, kaj s- iz teh sredstev gradi oz.kako s, z njimi gospodari. Na žalost pa norečo ugotoviti, da je udeležba na zborih volile, v doke j skromna in bo potrebno o t n še razmisliti ter tudi primerno ukrepati, da bodo ti zbori volilcov bolj obiskani. Na zborih voiilcv se vsekakor spr ;j_; me jo' važni _ sklepe, gospodarjenja, v okviru samega kraja in tu bi morali biti prisotni vsi volilci. To navajec zaradi tega, ker je bil za. gradnjo nov sole v Libojah, osvojeni predlog plačevanja sanoprispe vka ravno no zboru volilcov. Ker jc bilo na zboru volilegv Ig malo število navzočih, je sicer bil predlog za samoprispevek spr : j t, ker ja tudi prev, vendar s nekateri volilci s ten prispevkom niso strinjali, kar je sic r žalostno, da nc vidijo skupnih naporov. Ob zaključku bi povdarila, do bomo noreli tudi ei_delavci z razume ven j -en spremljati dele krajevnega ali občinskega odbora in s v večjem številu udeleževati zborov volilcev, »kajti s: no na ta način bomo lahko prebrodili vse gospodarska težave. K pravilno pa bi bilo, da bi sapo kritizirali, ampak bo treba tudi pri delu sodelovati Lahke j. kritizirati - a tj že je delati! JSuler SMUČARJI V PRIRODO ! Ob koncu Ionske zine s no norali na žalost ugotoviti le to, da je bila zine zelo nuhasta in ni zadovoljila želja snuč a irske go športa. Muhasta zina ja bila tudi kriva tenu, da je pokal za tradicionalno saučarsko tekmovanje Šmohor-Liboje ostal še za eno loto v Libojah., Vse kaže, da jo z letošnjo, zino drugače. Zelo knalu se je naša priroda pokrila s snežno odejo čeprav še no z zadostno za smučarski šport. V tij zimski sezoni se bo 1j potrebno boriti za ta pridobljeni pokal, saj bo izvedb • tradicionalne tekne Šnohor-Libojo v tej zinski sezoni mogoča. Kaj sedaj ? Že sam naslov pove, da bo potr ibno, da so smučarji obeh kolektivov, to jo rudnika in Keramično, kakor tudi v društvu "Svoboda" le pripravljajo na to tekmovanje. Zavedati so moramo, da bo, četudi nam bo z ima dobrodelna s svojimi snežnimi prilikami le potrebno, da sc naši smučarji organizirano pripravljajo na to tradicionalno tekmovanje. Vedeti moramo, da brez treninga ni mogoče doseči pozitivnih rezultatov na t 'lemoVanju. Da bi ta z-misel uspela, bi bilo potrebno, da bi se iz obeh sindikalnih organizacij iz društva "Svobode" osnoval odbor, ki naj bi bil kot odsek "Svobode" Liboje, čigar naloga naj bi bila čimbolj usposobiti naše smučarje za tekmovanju, na drugi str-ni pa, da bi bila organizacija tradicionalne tekme Šnohor-Libojo z Občinskim sindikalnim sv .ton Žalec čim lepšo in čim bolje pripravljena. Želimo, da bi se naši smučarji le zbudili in začeli uresničevati svojo akcijo! SMUK! ŠD KRATKE NOVICE V mesecu nov "mbru je bila dosežena proizvodnja v višini 195*671 kg po količini in 49,625.647*- din no vrednosti, kar predstavlja v primerjavi s planom 128.5% po količini in I09. 8% po vrednosti. Tvrdka Arn, Potasch ct.Chom„ Corp.Newyork nas je obvestila, da jo ameriška tvrdka odklonila dobavo boratea, teterega nujno potrebujemo v lošču. Ustavitev dobav bi lahko imela precejšnje posledice, če ne bomo uspeli pravočasno zasigurnti dobavo iz drugih d : žu1. V mesecu novembru so znašali povprečni netto osobn i dohodki na zaposl nega brez ekonomskega učinka 17 876,- din. S 1.12.t,l. jo nastopila službo v Zdravstveni postaji Liboje tov. dr.Petkovič Verica. Želimo ji, da bi so dobro počutila ned nami. "Svojevrstna uganka" objavljen*' v prejšnji številki jo noruš- PONESREČILI SO SE Jurički Vinko No poti v službo z dvokolo so n ran je m drobno n gramozu spodrsnilo , da ja podel in si poškodoval prste na desni roki. Pesjak Franc t Pri nalivanju loščo v kad je hotel isto premakniti a je spodrsnila in mu stisnila roko ob zid. Nekaj dni pa tej nesreči po mu je na poti v službo spodrsnilo, pri čeber si je zvinil desno nogo. Krosi Franc Pii prenosu gmote so je toko nerodno obrnil, da si ja premaknil križ Knez Marija Eci prenašanju biskvitnega loma ji je spodrsnilo tako, da je padla t-:r si pri padcu poškodovcala levo koleno, Turnšek Gabriela Ko je nesla desko s posodo v polico, pri čemer je uporabila lesene stopnice, ir. ko' jo prišla do vrha so se zamajale. Izgubila je ravnotežje, padla in si poškodovala roko. ‘ *v v • ' ; • - v Kukovnik Pavla Na poti iz službe z dvokolesom je na mostu čez Savinjo naletela na večjo jamo, ki je povzročila padec. Poškodovala si je desno roko. Lešar Jakob Nekaj pred malico je odšel k vodovodu, da bi si umil roke. Spodrsnilo mu je tako, da je padel in se poškodoval. Novak Anica Pri strganju korenčka za juho ji je spodrsnil nož in so ji - zasadil v dlan leve roke. Lado Koštonaj 2o VESTI O NAŠIH DELAVCIH (poročilo personalnega oddelim od 1.12,1961 do 23,12.1961) Sprejeti v delovno raznerje: 1* Gothe Marija 1.12,1961 VSI - šef komercialnega sektorja Razrešeni delovnega raznerja: 1. Felicijan Avgust 4.12,1961 2« Arlič Ivan 8.12. " 3. Šloser Rudi 15,12, " 4. Lukež Frančiška 2o,12, " K - obratni električar HC - preaikač pri pred. peči VSI - šef ko nor c, sektorje; K - strugar ™2T Vodoravno: 1.dolovec v naši tovorni, 6,polotok v Grčiji, 11,rusko žensko ine, 12,dol škatle, 14.čisti z notlo,v15.kraško vino, 16.aesto pečata, 18.ni bosa, 19*dolžinsko nern, 2o.šahovski izraz, 21.nizno pregrinjala, 22,ruski kmet, 23,tla (dvoj.) 24.dva saaoglasnibn, 25.utežna noro za zlato, 26.obrtnik, 27.enako soglasnika, 29.nedoločni štovnik, 3o.plcnič v carski Rusiji, 31,-svod, 33,dnn v tednu, 34,obdelovati ženijo s plugon, 35.židovsko nožko ine, 37. stiska , 38. nožko ine, 39.nemški predlog, 41. spis (dvoj.), 42.de1 avtonobila, 43.reka v SSR, 4-5.del inena brazilskega ne sta , ki je znano po vsako letne n Silvestrovati talcu, 46, šahovski velo-aojstor, 47.kos, 48.isto kot 39 vodoravno, 49.ka-Sen, 5o. lepa vodna ptica (dvoj.), 51. radenski spolnile, 53. sorodnik, 54. alarmi naprava, 55.no nlada, 56. pravoslavna podoba. Navpično; 1.slovenski slikar, 2,posedovati, 3.sintetični bocibaž, ki so uporablja v zdravilstvu, 4. nap ločilo, 6.tok, 7.isto kot 33 vodoravno, 8.prvi bajeslovni letalec, 9.gora v Julijcih, lo.dva sanoglasnikn , ll.nosto v Afriki, znano iz II,svetovne vojne, 13.državni poglavar, 14.pravoslavni duhovnik (nnož..), 15. dlovec, ki spravlja težka dola, 17.že v letih, 19,naša reka, 2onpočasi (srbobrv.), 22,krinka (dvoj.) 23,zavžijen, 25.vsota, 26.tiuslinansko sveto pisno, 28,posoda za Icrnljenje živali, 3o,no zdrav, 32. osnova, 33. kozaško inc , 34. silen vihar (mož,), 35.nočan, 36. običaj, 37. blagajna, 38. ledeniška groblja, 4o„up, 42.visok turški uradnik, 43.nihče, 44,rinska ljubljana , 46,poljedelsko orodje, 47.barva igralne karte, 5o.gconctrijski pojn, 25.isto kot 16.vodoravno, 54.znak za silicij. Reševalcen s pravilno rešitvijo bo žreb odločil 9 nagrad; 1. din 3.000, - 2. " 2.000.- 3. " 1.5oo,- 4. ” l.ooo.- 5. >6,. ,7. ,8. ,9, po din 500.- Rešitvc po š 1 j it... najkasneje dc 15.1.1962 odgovoinenu uredniku ali s,.kr tariatu! Na kuverti napišite "Nagradna križanka"! Eri reševanju in žrebanju van že lino nnogo uspeha in sreče. Uredništvo K A Z A L O Stran i; Ko s. poslavljamo od starega lata -Franjo Tilingar 2. 2o»z sedenj : delavskega sveta - F,01lak 3* Predvidevanja ob predlogu družbenega piano, z a L. 1962 - Vita ne 4» Osnovna nalogo upravljanja v EB - .ŠD 5„ Za in proti podiranju okrogle peči- št,1 -Slovko Godič 6. Daljinski plin iz Velenja - SG 7v Rekordna proizvodnja v nesecu novembru - K. M. 8. Vtisi o obisku tovarne "Keramike”, Mladenova c - 'Slavko Godič 9. Izvoz V Belgijo - L.K. lo. šolski cent ;r za kodre - M. G. 11 Sklepi občnega zbora "Svobode" 12» Občni zb.or strelska družine "Bratov Hrvatinov Liboje - GZ 13, Zbor volile e v krajevnega LO Liboje •- u . bul r 14. Smučarji v prirodo - ŠD' 15c ICratk novice - FT 16» Pon;sr čili so sg - Lado Koštona j 17„ Vesti o naših delavcih 18. Novci tre nagradna križanka - Uredništvo 1 2 2 5 6 7 9 9 10 11 12 13 14 18 18 19 20 21 Ureja ur- dniški odbori Odgovorni urednik Mar jan .Zdolšek Izd r-ja Keramična industrija Liboje - Celje = Ep is pevk. dostavljajte odgovornemu ur ciniku Rokopisov ne vračamo