-e-\ ja-l 10 i. ti- mi i ili., lO- io- I ed ga :a- 3' !« in MARIBORSKI Cena t Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, OoaposKaul.il/ Telefon uredništva 2440, uprave 245« lahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10, tari / Velja mesečno prejeman s upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po seniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani r Poštni čekovni račun St. 11.400 99 JUTRA 99 Iffift mrtvoroienika Spor okoli Abesinije, ki je zašel v tresku največje napetosti med Italijo in fnglijo na nove tire, ki bodo lahko vodili ■ sporazumu — seveda na račun Abesi-n'3e! — ali pa tudi ne, ker je treba šele Učakati na nadaljnji razvoj, je sicer po-■istiii v ozadje zanimanje za razne sisteme zvez v Evropi, vendar se za kulisami Pletejo dalje zanimive niti. Mimo velikega načrta vzhodnega pakta, ki se ni da! Jresničiti in se gotovo nikoli ne bo dal, ie zašel te dni v slepo ulico tudi projekt t?kozvanega podonavskega pakta. Pred jfeseei, prav za prav še pred tedni, se je 1 vso gotovostjo napovedovalo, da so od Hošajj med malo antanto in balkansko z'’ezo na eni ter Italijo na drugi strani ‘k pred popolnim razčiščenjem in uredit-Vijo. Temu naj bi potem sledila v Rimu ^donavska konferenca, ki naj bi pripravila sklenitev podonavskega pakta. Kaj se je s tem hotelo, smo že ponovno ob-hv.iožili, v ospredju vsega je bila le Av-shiia, kateri hoče Italija zagotoviti stalno sedanji italofilski režim in položaj. Rimska konferenca bi se bila morala suiti najprej že v mesecu majniku, nato se je pa termin sklicanja odgajal za začetek in na sredino junija, dalje na julij in nazadnje na jesen. Najnovejši razvoj podaja pa dokazuje, da rimske konference re vsej priliki sploh nikoli ne bo, in se-v8t'a konsekventno tudi ne podonavskega pakta. Pogoji, ki so jih za sodelovanje stavile itekatere zainteresirane države, zlasti države male antante in balkanske zveze, ki bi bili iz italijanskega po Franciji blagoslovljenega načrta napravili nebi docel novega, Rimu niso prijali. Tu tiči tudi vzrok, da se urejevanje odnosa-L v med malo antanto in Italijo kljub tolikemu napovedovanju velikih Sprememb, ni nikamor genilo in smo v bistvu še Vedi’o prav tam, kjer smo bili pred temi iniciativami. V tem prepričanju nas utrjuje opustitev potovanja zunanjih ministrov držav male antante v Rim, italijansko od banje trgovinskih pogajanj z našo državo itd. Dobro poučeni diplomatski sodelavec pariškega dnevnika »Echo de Pa-ris« P c r t i 11 a x. nas je pa sedaj presenetil celo s trditvijo, da je ideja podonavskega pakta že zastarela, ker se le italijanska zunanja politika med tem temeljito preorlentirala! Kje so tu vzroki? Kaj je v ozadju? — Fred vsem dvoie: sklenitev francosko- ru?kega in češkoslovaško-ruskega pakta ter novo zbliževanje med Italijo in Nemčijo zaradi razočaranj s Francijo in Anglijo. Sklenitev francosko-ruskega in češkoslovaško-ruskega pakta, katerima se bo v kratkem pridružil še romunsko-ru-skj pakt je Italijo zelo ozlovoljila. Rim vidi v teh paktih - slovansko nevarnost v Podonavju in na Balkanu! Italija je hotela ureditev Podonavja in srednje Fvro-he sploh brez Rusije, mala antanta *n balkanska zveza sta pa stavili sklenitev paktov z Rusijo za pogoi svojega sodelovanja pri podonavskem paktu. o Pritegnitvi Rusije spoznava Italija, da so sBodnešeni njeni podonavski in balkanski hačrti in opušča zaradi tega projekt podonavskega (dejansko avstrijskega) pa.c-ta z nialo antanto in balkansko zvezo ter 'Šče v najnovejšem času vsaj začasno zagotovitev avstrijske »neodvisnosti« v direktnih diplomatskih pogajanjih z — Nemčijo. V bistvu gre za nekakšen 'talijansko-ncmški desetletni politični moratorij, kakršen je tudi prijateljska pogodba med Poljsko in Nemčijo. Nemčija bi Italiji na ljubo za posebne pro tiuslugc opustila za to dobo svoje direkt-aspiracije na Avstrijo. Mussolini napoveduje volno Vesti o novih predlogih Italije Abesiitfji se zanikajo — Mussolinijeva izjava francoskemu listu — Vprašanje Sueza — Nova mobilizacija RIM, 15. junija. »Lavoro fascista« demantira na formalen način vesti iz Londona, po katerih naj bi bila italijanska vlada predložila londonski in pariški nov načrt o likvidaciji italijansko-abesinskega spora. Zlasti se zanikajo vesti, po katerih naj bi Italija opustila svojo nameravano voj, akcijo, ako bi ji Abesinija dovolila, da zgradi železniško progo, ki bi vezala glavni pristanišči Eritreje in Somalije preko abesinskega ozemlja. Dopisniku parišk. »Excelfsiorja.< je pa izjavil Mussolini, da se bo reševanje abesinskega spora dovedlo na vsak način do logičnega zaključka. Uvodoma je Mussolini naglasil, da so vsi dosedanji italijanski ukrepi v vzhodni Afriki bili odrejeni samo zaradi zavarovanja italijanske posesti pred Abesinijo. Italija je imela dobre namere in je hotela urediti spor arbitražnim potom, toda celo sedaj, ko arbitražna komisija še zboruje, se dogajajo novi abesinski spopadi na italijanske postojanke. Zaradi tega je napetosti kriva Abesinija sama, ki je že leta 1929. dobila iz Evrope častnike, ki inštruirajo abesinsko vojsko in jo pripravljajo za moderno bojevanje. Nevarnost za italijansko posest v vzhodni Afriki zaradi tega ni novega datuma, ampak obstoja že od prej in se vedno bolj po-ostruie. Sicer pa je le Italija gospodar svojih sklepov in svoje usode. Ogražanje mej italijanskih kolonij obstoja in se veča, zaradi tega mora Italija postaviti na dnevni red itaiijansko-abesinske odnoša- je na najodkritosrčnejši in najradikalnejši način. RIM, 15. junija. V angleškem tisku se je v zvezi z akcijo za preprečenje vojne v vzhodni Afriki sprožilo vprašanje, naj bi Društvo narodov naročilo Angliji, da zapre Sueški prekop za italijanske bojne in transportne ladje. Revija »Affairi Esteri« pa odgovarja, da je po sueški pogodbi iz leta 1883. Anglija dolžna dovoliti ladjam prost prehod tako v miru kakor v vojni. RIM, 15. junija. Vlada je odredila takojšnjo mobilizacijo vseh rezervnih podčastnikov letnika 1913, kakor tudi vselt obveznikov tega letnika, kar znaša novih 50.000 mož. Jaoortske čete v Pekingu VČERAJ SO PRISPELE V NEKDANJO PRESTOLNICO KITAJSKE IN V TIENTSIN PRVE JAPONSKE CETE. ŠANGHAJ, 15. junija. Čete centralne nankinške kitajske vlade so že pred včerajšnjim izpraznile Peking in Tien-tsin. Ž njimi je odšlo tudi vse višje uradništvo vse pokrajine. Obenem so bili odstranjeni dosedanji uradni napisi. Tekom včerajšnjega dne so Pa pričele prihajati v pokrajino Čili japonske čete, ki prevzemajo polagoma oblast. Včeraj so prispele prve japonske čete tudi že v Peking in Tientsin. Japonci nadaljujejo svojo akcijo in jo bodo naj-brže nadaljevali tudi preko meje, ki je bila sedaj sporazumno določena ob Rumeni reki, in to neoziraje se na to, ali nankinška vlada sprejme njihove zahteve ali jih ne sprejme. Splošno se sodi, da je kitajska vojska sedaj tako desorganizirana, da je vsaj trenutno popolnoma nesposobna za vojno z Japonci. Položaj se zaradi tega vedno bolj poostruje. Zasedbe narodne skuoščine VERIFIKACIJSKA DEBATA V PLENUMU. — VELIK GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA. BEOGRAD, 15. junija. V narodni skupščini se .ie včeraj pričela v plenumu verifikacijska debata. Debato je otvoril v imenu vlade notranji minister Velimir Popovič, ki je skoraj v 7-urnem govoru govoril o poteku volitev in obračunaval zelo ostro in obširno s trditvami opozicije, ki so bile objavljene v znanih zagrebških resolucijah. Minister je poudarjal, da je vlada postopala zelo kulantno in spregleda- la celo mnoge stvari, ki bi jih bila dolžna preprečiti in obsoditi. Za njim so govorili poslanci dr. Janko Baričevič, Jaša Protič, Mustafa Mulalič, Dušan Živančevič in Slovenec dr. Režek. Zadnji govornik je bil Aleksa Simič. Ob 19.30 je skupščina soglasno odobrila poročilo verifikacijskega odbora. Danes dopoldne se je pa pričela podrobna razprava. Abesinska naročila v Jugoslaviji NOVI SAD, 15. junija. Semkaj je prispel odposlanec abesinske vlade, da nakupi proviant za Abesinijo. V prvi vrsti potrebuje Abesinija mesne konzerve. Odposlanec je stopil v stik z neko veliko jugoslovansko tovarno za mesne konzerve, ki pripada koncernu Srbske banke. Gre za sklenitev naročila v višini 10 milijonov dinarjev. Premirje v Gran Chacu BUENOS AIRES. 13. junija. Včeraj točno opoldne so bile ustavljene so vražnosti med Bolivijci in Paragvajci na bojišču v Gran Chacu. Obstoja prepričanje, da se vojna ne bo več nadaljevala. Boji so se vršili vse do 12. ure z največjo srditostjo, ker sta obe vojski hoteli še v zadnjem trenutku zavzeti čim boljše pozicije, preden pride ncutralna komisija, ki naj odredi de- V zvezi s tem smo slišali te dni, da bi bila Italija pripravljena sedaj dovoliti v zadevali Avstrije le konzultiranje posameznih zainteresiranih držav (male antante) v primeru nujne potrebe. Dejansko pomeni to od rinjenj e in dvomimo prav zelo, da bi se »zainteresirane države« zadovoljile s takim bagateliziranjem v tako varnem, naravnost življenjskem vprašanju. Sicer pa ie sedai. kakor rečeno' odvisno vse od uspeha ali neuspeha rlmsko-berlinsklh pogajanj. Ako uspejo, ni izključeno, da ne dobimo nove čudne zveze: Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Poljske. Kako bi se v teni primeru oblikovalo prijateljstvo med Rimom in Parizom, je seveda spet drugo vprašanje. Vse kaže, da Francija letos januarja ni imela preveč srečne roke, ko je pristajala a tout prix na nova prijateljstva, ki so tako zelo labilna. Kar nas tiče, v sklenitev podonavskega pakta v projektiranih oblikah nikoli nismo verjeli, in — imeti smo spet pisav! -r. markacijsko črto med obema vojskama. ZAHODNOEVROPSKI LETALSKI PAKT. LONDON. 15. junija. »Daily Herald« poroča, da je sovjetska vlada intervenirala pri angleški v zadevi zahodnoevropskega letalskega pakta. Ruska vlada je izrazila bojazen, da bi se mogel skleniti ta letalski pakt ne da bi se počakalo na izvršitev celokupnega programa londonskega protokola od 3. februarja tl. Ruska vlada želi. da bi se sklepanje o tem paktu zaradi tega odgodilo. List pa pravi, da angleška vlada tej prošnji ruske vlade ni ugodila. TITULESCU SESTAVI NOVO VI A-DO? BUKAREŠTA, 15. junija. Razni znaki kažejo, da bo Tatarescova vlada odstopila in bo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade sedanji zunanji minister Titulescu. Titulescu ima tudi že posvetovanja z zastopniki strank in s svojimi prijatelji. LONDONSKA POGAJANJA. LONDON, 15. junija. Včeraj popoldne se je pričelo nadaljevanje angleško-nem-ških pomorskih pogajanj. MADŽARSKI BOJEVNIKI V RIMU. BUDIMPEŠTA. 15. junija. Dopisni urad poroča iz Rima. da je prispela tja madžarska delegacija bivših bojevnikov. Delegacijo je sprejel tudi Mussolini in ji zagotovil velike simpatije Italije za madžarski narod. RUSKE POMORSKE VAJE. LENINGRAD, 15. junija. Včeraj je odplulo sovjetsko bojno brodovje iz kron-štatske luke na 4-dnevne pomorske vaje. Na oklopnici »Marat« prisostvuje vaiam tudi sovjetski vojni komisar Vorošilov. Sodelujejo tudi letala. STRAHOTE EKSPLOZIJE. BERLIN. 15. junija. Eksplozija, ki sc je dogodila v tovarni za eksploziva v Rens-dorfu, je imela mnogo večje posledice, kakor se je prvotno mislilo. Celokupno število mrtvih in ranjenih znaša skorni 500. Ubitih je bilo preko 100 delavcev in so dosle.i 60 trupel že izkopali. Okoli ?on delavcev je nevarno ranjenih, ostali sn pa lažje ranjeni. rpfzposELNOST V ITALIJI. RIM. 15. junija. Po uradnih podatki’ ki se objavljajo, ie bilo koncem maja v Italiii brez posla 755.349 liudi Od istega razdobja lanskega leta je padla brezpo-= selnost za 185.098. Dnevne vesti Trpljenje in smrt naznanca KDO JE ZAKRIVIL TAKO ŽA LOSTNO SMRT STARČKA? Pred dnevi se je zaradi slabosti zgrudil na Glavnem trgu neki neznani moški. Nezavestnega so reveža prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico. V bolnišnici pa ga, najbrž e zaradi prenapolnjenosti in ker je bil siromak že prestar in je ta-korekoč umiral, niso sprejeli. Ko si je nekoliko opomogel, se je ponovno podal na ulico in zaradi onemoglosti in starosti po novno pade! v nezavest. Takega so spra vili v odgonske zapore v Ključavničarsko ulico. Starček je bil tako slab, da je komaj govoril in je stražnik le s težavo izvedel od njega, da je star 68 let, doma v Mariboru in se piše Pihler. Ker ni vedela policija kam bi s siromakom, ga je sku šala spraviti iz mesta. Ko ga je stražnik peljal za roko im Tržaški cesti iz mesta, se je pa starček zopet zgrudil na tla. Spravili so ga v neki Iilev, od tam pa ponovno v odgonske zapore. O tem je policija obvestila mestni socialni urad, ki je s pomočjo mestnega fizikata pregledal starčkovo stanje. Ker je bil starček popolnoma izčrpan, je bil sprejet v bolniški oddelek mestne oskrbnišnice, kjer je danes zjutraj umrl. Bil je tudi tako slabo oblečen, da mu je morala mestna občina mariborska kupiti obleko, da so ga lahko položili na mrtvaški oder, in zopet je nastalo vprašanje, kdo je zakrivil tako žalostno smrt ueznanega starčka, ki je bil prav tako, kakor vsak izmed nas, član človeške družbe? kajšnje cerkvice. Lepo moderno poslopje bo dograjeno že v prihodnjih dneh in za silo otvorieno meseca julija, celotna slavnostna otvoritev bo pa 1. avgusta. V novi postojanki bo poleg gostilne tudi večje število prostorov za letoviščarje. Ko pa dobimo naše ceste na Pohorju in morda tudi vzpenjačo, bo razvoj letoviščarstva na našem zelenem višavju gotovo še hitrejši. Starokatoliškc službe božje tokrat v nedeljo 16. tm. ne bo zaradi letne sinode v Zagrebu; redna služba božja bo zopet na Telovo, 16. tm. previdno razvija, kopira, poveča fola-laudi Za kraljev spomenik Za spomenik blagopokojnemu Viteške niu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Hariboru so nadalje prispevali sledeči: Freund Viljem, tovarnar, Maribor, Din 2000; njega uradništvo in mojstri Din 623; njega delavstvo Din 497; Stenovec Franjo, Maribor, zbirka Din 1029; Pogačnik Edvard, Brezno Din 1000; Nameščenci moške kaznilnice, Maribor, obrok Din 545.50; Roglič Dragotin. Maribor Din 500; Kiffmann Rudolf, Maribor Din 500; Jaklič Ivanka, Maribor Din 250; Kravos Ivan, Maribor Din 200; Poš •Vnton, Maribor Din 120; Glavna hranilnica. Sv. Lenart v Slov. gor Din 100; Ussar Maks, Maribor Din 100; Špes F. st., Maribor Din 100; Hrašovec Slavko n Mimica, Zagreb Din 100; dr. Sekula lože, Maribor Din 100; R. Kiffmann, Maribor Din 165; Šturm Josip in Marica, Počehova Din 100; Lininger Marija, Ma ribor Din 70; Brezovnik Franc, Maribor Din 55; Govedič Josip, Maribor Din 50; dr. Gregorc, Murska Sobota Din '•^0; Kmečka hranilnica in posojilnica, Sv. Lovrenc na Pohorju Din 30. Obup nad življenjem Žena paznika, 27-letna M. Kacjanova, je bila zadnje dni silno potrta. Davi se je odpravila od doma in sporočila svojemu možu, da gre iskat službo. Zaradi tega sta se z možem nekoliko sprla. Ljudje so videli Kacjanovo okrog 7. ure v družbi •lekega narednika, kako sta se sprehajala ob dravskem bregu. Kmalu nato pa je opazi! Friderik Bukovič s Pobrežja da se je Kacjanova vrgla v deroče valove. Takoj je skoči! za njo in jo s težavo ■'zvlekel na kopno. Toda Kacjanova je ostala trdovratna in se je skušala ponovno pognati v deročo vodo, kar pa ji je preprečil neki železničar. Spravil jo je :;a dom in v njenem obupu obvestil moža. Kaj je Kacjanovo pripravilo tako da-’eč, da si je nameravala vzeti življenje, ■ i znano. Sokova, kuhar Franc Orovič in zasebnica Julijana tierclova, zasebni uradnik Jože Golob in zasebnica Hermina Ogrinčeva, tkalec Jože Bogme in tkalka Marjeta Majheničeva, delavec Rupert Mukenauer in tkalka Avrelija Grosnikova, podjetnik Rihard Lettner in trgovčeva hčerka Edita Kokoscheggova, strojni inženjer Edvard Zadnik in zasebnica Ana Rupnikova, sluga Janez Kuhar in postrežnica Suzana 3iksova, poslovodja. Edvard Koražija in Protituberkulozna akcija. Inšpektor za tuberkulozo, docent g. dr. Ivan Matko je prispel v Maribor, da uredi vprašanje tukajšnjega antituberkuloznega dispanzerja !n stopi v stik z vsemi činitelji, ki prihajajo v poštev za pobijanje tuberkuloze Ob tej priliki je razmotrival tudi vprašanje, kako bi se dala dosedanja antitu-berkulozna akcija v Mariboru najbolje spraviti v korist z zahtevami tukajšnjega prebivalstva. Rojstva in smrti. Pretekli teden sc je naš obmejni Maribor pomnožil za 21 meščanov. Rojenih je bilo S fantov in 13 punčk. V stolnici jih je bilo krščenih 13, v frančiškanski cerkvi 2, v magdalenski pa 8. Smrt pa je v teni času pokosila 63-ietno mestno ubogo Katarino Sotoškovo, S61etnega upokojenega iiaddavkarja Petra Vaupotiča, 7 mesecev starega viničarjevega sina Dragotina Tomažiča, 731etnega posestnika Franca Geršiča, 6-letnega delavčeva sina Vladimirja Samso, 22-letno zasebnico Marijo Leničevo, 461etnega železničarja Ivana Lebra in 52-letnega po stnega poduradnika Pavla Juršnika. Zakonsko zvestob? so 9» prisegli v preteklem tednu v Mariboru; 'zasebni urad Vladimir Vodeb in zasebnica Justina niča«,. ki. se gradi na Smohnku- blizu tam trgovska nameščenka Hermina Kelčeva, preddelavec Rudolf Rotman in delavka Gospa. mini-strovka«. Začetek točno ob 20. uri. Vabimo k obilni udeležbi. Česky klub, Maribor. Odhod v nedeljo v Gradec točno ob 6. uri s Trga svobode. Da ne bo zamudnikov! Odbor. KINO Danes sobota premiera ..BESTIJA Edgar Wallace velefllm za. zdrave, možne živce-Napeto dejanje. Od torka dalje „PETERM največji, najduhovitejši Frančiška Gaal veletuffl Pride „Maček v Žaklju" Kino Union. Biser filmske lepote »Pe' srni mojega hrepenenja«. Marta Egge^-Hans Jeray, Hans Moser, Luiza Ulricli. Angleški krožek priredi v nedeljo 16. t. m. izlet v Št. Ilj z avtobusom. Zbirališče na Grajskem trgu ob tričetrt na 13. Povratek z večernim vlakom. Prijatelji Angleškega krožka vljudno vabljeni. Med naše liajlepše izletne točke ožje okolice spada nedvomno idilična podpo-horska vasica Razvanje, ki se v zadnjem času v vsakem oziru modernizira in deluje tudi društveno zelo živahno. Odkar je dobila avtobusno zvezo, je obisk zlasti vsako nedeljo in praznik zelo narasel. Želimo lepemu Razvanju še mnogo uspešnega razvoja na tujsko-prometnem in prosvetnem področju. V Razvanju bo v nedeljo 16. t. m. popoldne gasilski koncert v gostilni Lebe. Nastopijo mali harmonikarji PRK in pevci kvarteta g. Steleta. Od 15. ure avtobusi z Glavnega trga. Ob slabem vremenu se preloži koncert na nedeljo 23. tm. Jutri velika vrtna veselica »Nanosa« pri Renčlju na Pobrežju, pester spored, godba, petje itd. Prijatelji primorskih emi grantov, udeležite se veselice polnoštevilno! Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Vstopnina samo 2 Din. — Renčelj bo točil dobro vino in tudi kuhinja se bo dobro oskrbela. Vabljeni vsi! Veliko vrtno veselico v Studencih priredi tamošnja gasilska četa v nedeljo, 16. tm. v senčnatem sadonosniku gospoda Zelenke, Kralja Petra c. - Pokopališka c. Pristni pekrčan, razne zabave. Za obilen obisk se priporočajo studenški gasilci! V nedeljo vrtni koncert v gostilni We-ber, Pobrežje. Igra železničarska godba! Restavracija »Trije ribniki«, odojčki, piške, narezki, Tscheligijevo pivo, dobra štajerska vina. Se priporočata: Kliček. Danes in jutri koncert. Vrtna terasa hotela »Orel«. V nedeljo vrtni koncert. Gostilna Mras, Studenci. Gostovanje telepatinje Madarae Elizabet samo v soboto in nedeljo v »Veliki kavarni«. Mednarodne rokoborbe v Unionu: ob 20.30. V nedeljo 16. junija nastopijo sledeči pari: Sebastijan Filipančič iz Maribora :Totušek (Čehoslovak). Prijavljen je jugosl. mojster Janeš:Krupa (Čehoslovak); odločilni boj dr. Audersch (Nemec); Kirilov (Rus). Nočna lekarniška služba. Jutri v, nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo mestna Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »-Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu; v pondeljek pa Si/akova lekarna »Pri an-gefaj varim« na ' 'eksandrojži cesti to.Ma- verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Za časa počitnic se prehranjujejo osa-melc zakonske polovice najceneje v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. Hrana treh razredov se servira v ločenih dvoranah, in sicer kosilo od tričetrt dvanajste do pol petnajste ter večerja od tričetrt osemnajste do pol enaindvajsete ure. " Stranke odnašajo hrano tudi lahko na dom. Izredne obiske v večjem številu, kakor izletnike itd., je treba predhodno telefonično ali pismeno avizirati. Dva nesrečna padca. Na Zrkovski cesti na Pobrežju je padel včeraj popoldne 31Ietni kleparski pomočnik Karel Renis s strehe in si zlomil desno roko. Pri Zg-Kungoti pa se je prekucnila z vozička 10 mesecev stara zidarjeva hčerka Priska Caplova in si nevarno poškodovala obe nogi. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. Izgubljeno in najdeno. V mesecu maju so bili mariborski policiji prijavljeni oziroma oddani naslednji najdeni predmeti: znesek 100 Din, poročni prstan, star moški dežnik, naočniki, ženska ročna torbica, ženski dežnik, črn moški dežnik, zlat zapestni gumb, srebrni obesek, znesek 1000 Din, siva ročna torbica, in znesek ICO Din. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 195 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 97. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 45 do 60 Din, 7 do 9 tednov 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 100—150 Din, 5 do 7 mesecev 160—200 Din, S do 10 mesecev 250—280 Din, leto stari 350 do 500 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 27 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 736, reduciran na ničlo 734: relativna vlaga S5; vreme je jasno in vroče: vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena. Kaj si lahko privošči filmska zvezda? Slavna dunajska pevka Jeritza, ki se mudi trenutno v Hoiy\voodu, je objavila v listih, da je vložila tožbo za ločitev zakona od svojega moža barona Leopolda Popperja. Obenem je obelodanila nado. da bo tožbo prav gotovo dobila, demantirala pa je razne vesti, da se potegujejo za njeno roko razni kandidati, med njimi neki princ, neki baron in neki ameriški magnat. Zaenkrat, je dejala Jeritza, mislim samo na svojo kariero, preden pa se bom ponovno poročila, bom zadevo temeljito premislila. Modernizacija Afganistana. Afganistanska vlada je podpisala pogodbo z nekim nemškim podjetjem za organizacijo moderne brzojavne in telefonske službe v vseh predelih Afganistana in za gradnjo novih modernih cest. Nemška družba je že svoječasno izvršila organizacijo prometnega sistema na Turškem. Po pogodbi bo morala družba organizirati brzojavno in telefonsko službo v teku dveh let, ceste pa bo morala pričeti graditi takoj. Tako prodira polagoma duh modernega časa tudi v Afganistan-Na unionski verandi. »Škoda, da si prišla tako pozno — tisti v rdečem trikoju je bil pred borbo tak lep...« Dober poznavalec žensk. »Zenske so pač potrpežljiva bitja.« »čudna trditev!« »Samo pomisli, kolikrat je stara 40 . let* preden ith ima 30.* MartfiorsEl »V eS ern flč« Julra. J M a r l lvo-r n, dne T5. VI. 1935. O odgovornosti in neodgovornosti KRATEK ODGOVOR NA ODGOVOR »GLASA NARODA«. Nekatere reči so pač smešne same po sebi — pravi »Glas Naroda« v svojem revnem odgovoru na naš članek »Brezvestna demagogija«. Čisto točno! Zlasti smešno je to, da »G. N.« noče razumeti, da naša država, po ustavi, kakor je pravilno nedavno- ugotovilo »Jutro« v svojem uvodniku, ni parlamentarna država in torej parlament ne postavlja in odstavlja vlad in vlade parlamentu tudi niso odgovorne. Za tisto, kar se je zgodilo za Sasa JNS, so torej odgovorni tisti, ki bodo odgovorni tudi za tisto, kar se god; sedaj. Vsak političen otrok ve, seveda tudi »G. N.«, da se je JNS komaj ustanav Ijala, je pa nr rala iti še preden je mogla izvesti svoj rogram, ker so na svetu tudi sile, ki marajo programov in poleg svoje nc trpe še kakšne druge volje; tudi nc volje pristašev organizirane strani/', čisto se pa strinjamo z »G. N.« ko p wi, da je za vsako politično dejanje /kdo odgovoren, samo da JNS ne ttK ve biti odgovorna za tisto, kar so ji o- | nemogočili drugi, kakor tudi »Glas* Naroda« ni odgovoren za stvar, ki jo zagovarja, ker je bil za to pač ustanovljen in je za to tudi u služb en. Kar torej zagovarja, zagovarja brez odgovornosti, ker odgovoren je njegov gospodar, ki je za hrbti formelnih gospodarjev skrita sila, tista namreč, ki edina dejansko o vsem odloča. Ta sila je bila tudi tista, ki je prepovedala za časa JNS vsako kritiko in jo prepoveduje tudi danes, za časa »Glasa Naroda«. Da narod take politike ne mara, ima pa »G. N.« spet prav, kajti če bi povprašali za svet narod, nikoli ne bi doživeli položaja, v katerem bi bilo potrebno izhajanje in pisanje »Glasa Naroda«. Čisto nič pa ni res, da narod noče tega ali onega, res je le, da tega noče »Glas Naroda«. Sicer pa ve »G. N.« prav tako kakor mi, da je vse to tako in bi morda tudi potrdil — ako bj smel. Morda pride kdaj čas, ko bo to tudi res hotel, boji mo se samo, da ga takrat ne bo več, ker nekatere reči so pač res smešne same po sebi, zlasti pa je smešen »glas naroda« brez naroda! Pika. Roparski napad ali fantazija KAKO SI LJUDJE POMAGAJO Vsa okolica Ložnice pri Velenju govori še danes o skrivnostnem roparskem napadu, ki je bil izvršen preteklo nedeljo na 62-Ietno kočarico. Josipino Čeprlino-vo, .Kritičnega dne je namreč^Čeprlinova vsa objokana in zvezana zbežala iz svoje koče in potjo srečala nekega kovača, ki mu je pripovedovala strahotno zgodbo, 0 kateri pa imajo naše varnostne, oblasti resne, pomisleke. Čeprlinova je pripovedovala kovaču in pozneje tudi drugim ljudem, da je šla k .studencu po vodo, a ko se je vrnila, je našla na podstrešju neznanega mlajšega moškega, starega okrog 24 let. Čeprlinova se ga ni preveč prestrašila, ker je bil neznanec mutast in ji je z roko kazal, da je lačen. Ko mu je hotela odrezati košček kruha, je pa planil nanjo in jo zavlekel v sobo, kjer jo je nekajkrat udaril po glavi. Zahteval je od nje denarja in ji grozil z nožem. Zvezal ji je nato roke na hrbet in izvršil nad njo gnusen zločin. Ko je tako onemogla ležala na tleh, je gledala, kako je napadalec prebrska! vse predale in iskal denar. Ker ni nič našel, je izginil, ne da bi ji storil kaj zlega. S sosedom, ki-mu je pripovedovala svojo zgodbo, sta se podala na njen dom in pri pregledovanju sobe in predalov u- V DANAŠNJIH TEŽKIH ČASIH. gotovila, da je napadalec odnesel samo 1 Din in nekaj dinarjev vreden kuhinjski nož, s katerim jo je hotel zaklati.' O roparskem napadu so bili takoj drugi dan obveščeni tamkajšnji orožniki, ki so uvedli obširno preiskavo. Uradni zdravnik je sicer ugotovil neke poškodbe vendar pa so takega značaja, da bi si jih lahko napadenka tudi sama povzročila. Tudi je vsem tamkajšnjim domačinom znano, da je pisala svoj čas pisma cesarju Francu Jožefu, papežu Piju, po vojni pa kralju Aleksandru in kraljici Mariji in celo večkrat banu dravske banovine ter prosila v pismih za denarno pomoč. Prav zaradi tega, in še zaradi nekaterih drugih okoliščin domnevajo naše varnostne obla sti, da je Čeprlinova najbrže rop fingirala, da bi na ta način vzbudila sočutje v dobrih srcih. Orožniki pa še kljub temu poizvedujejo za dozdevnim roparskim napadalcem, ki je izginil brez sledu. Zahvala naših mejašev Kakor vsaka prireditev, tako je tudi binkoštni narodni tabor pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu imel svoj konec. Vendar pa se je mnogo razlikoval o dprejšnjih. Neizbrisni spomini na njega bodo ostali v srcih vseh naših obmejnih Jugoslovanov. Stran 3 Bogataš in siromak najvecja slast čokolada Sodniki in narod Zanimivim izvajanjem g. predavatelja je dodal . sos dr. Vladimir Travner ob koncu še sledeče misli: 'Sodniki so čuvarji in izvrševalci zakonov. Njihova naloga je skrbeti po danih predpisih za javni red in mir, brez katerih sta obstoj in napredek človeške družbe nemogoča. Zakoni pa se ravnajo po vsakokratnem ustroju dotične družbe (države), za katero so namenjeni in po napredku kulture, oziroma civilizacije. Zato so zakoni v raznih časih in krajih različni. Tako je bilo n. pr. suženjstvo nekoč pravna institucija, medtem ko je danes omejitev osebne svobode zločin. Nasprotno pa je bilo n. pr. čarovništvo nekoč dejanje, ki so ga kaznovali tedanji zakoni s smrtjo na grmadi, medtem ko danes takega »zločina« več ne poznamo. Zato je n. pr. tudi pravo v komunistični Rusiji povsem drugačno kakor v narodnosocialistični Nem čiji, v fašistični Italiji itd. Prava, ki bi veljalo za vse čase in kraje, ni. Edino, kar imajo vsa prava skupnega je, da hočejo čuvati družabni red, ki vlada^ v dotičnein času in dotičnem kraju (državi). Zakoni so človeško delo in imajo zato, kakor vse, kar ustvari človek, svoje vrline in napake. Povsem nekaj drugega kakor »zakonitost« pa je »pravičnost«. Pravičen je tisti, ki se zaveda, da smo vsi ljudje brez razlike bratje ali — kakor pravi Sv. pismo — »otroci božji« in ki se po tem prepričanju tudi ravna. Smisel in vsebina pravičnosti je mesiansko kraljestvo medsebojne ljubezni in bratstva, t. j. »aurea aetas« (zlata doba), o kateri so sanjali že nešteti pesniki in misleci. V taki človeški družbi so zakoni in sodniki nepotrebni, ker store ljudje dobro in se ogibajo krivic iti nasilja iz lastnega nagiba. Cilj pravičnosti je torej popolna brezzakonitost (anarhija), seveda v najpopolnejšem in najboljšem smislu besede. Ta ideal človeštvo menda ne bo nikdar povsem uresničilo. Skušati pa moramo, da se mu približamo kolikor le mogoče; kajti v tem obstoji ves duhovni (in materielni) napredek in to je tudi spiisel vsega našega hrepenenja. Da pa se moremo bližati temu cilju, dokazujejo mnogi tisoči, ki izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti in žive po svoji vesti in ki zato dejansko zakonov ne rabijo. Razliko med »zakonitostjo« in »pravičnostjo« kaže najbolje Kristov proces. Odrešenikov nauk je nasprotoval povsem tedanjemu družabnemu redu in zakonom. Rimljanu sta bila pojma »vera« in »država« isto. Bogovi so bili zaščitniki imperija, in kdor jih je zanikal, je rušil temelje države. Krist pa je oznanjal kraljestvo, ki ni od tega sveta in učil vero v enega Boga, ki je oče nas vseh. Rimljan se je smatral za gospodarja sveta, ki ukazuje vsem narodom; Krist pa je učil, da smo vsi enaki, ker smo otroci božji. Rimljan je hrepe- Mejaši govorimo vsem dragim bratom in sestram iz Maribora, ki se tabora niso udeležili, da jim je lahko žal. Zato se pa tem prisrčnejše zahvljujemo v prvi vrsti požrtvovalnim in agilnim studenškim narodnim obranašem, mariborskim nacionalnim železničarjem in njihovi godbi »Dravi«, pevskemu zboru in tamburaške-mu odseku ter vsem narodno zavednim Mariborčanom, ki jim je pri srcu naša meja, za njihovo udeležbo in sodelovanje. Mi tu na meji občutimo, da je bila binkoštna obmejna narodna manifestacija velikega pomena in da je uspela nad vse dosedanje manifestacije. Podprla je delo učiteljstva na meji, ki je v neprestanem boju z velikimi težavami. Podprla je gmotno naše ljudi, Slovencem našim bratom in sestram onstran meje pa je dokazala, da bijejo naša srca zanje, da branimo naše svete mejnike in da jih nismo pozabili, čeprav jim usoda ni naklonila, da bi živeli med nami in uživali z nami zlato svobodo. Tudi je nedeljski narodni tabor razveselil srca naših najmlajših, ki so bodočnost naše lepe in mogočne Jugoslavije. Posebej pa se mejaši tem potom javno zahvaljujemo članom propa-’ gandnega odseka Narodne obrane v Studencih, ki so z veliko ljubeznijo nabrali darov pri mariborskih tvrdkah in z njimi obdarovali naše siromašne otroke ter jim pripravili nekaj tako prisrčnega veselja in sreče. Ponovna zahvala vsem, ki ste prišli k nam in nam pomagali utrjevati nacionalno zavest na sicer pozabljeni naši severni meji. Pojasnilo stališča Nikakor ne odrekam uvodniku v »Ve-černiku« št. 134 objektivnosti, vendar pa vsebuje nekatere podrobnosti, ki bi mogle pokazati nas zgodovinarje in geografe Maribora v napačni luči. Zgodovinarji ne terjajo zaščite spomenikov iz razlogov estetike in zgodovine temveč zaradi njih estetskih zgodovinskih vrednot, kar sem na enketi tudi jasno povedal. Enako sem v svojem uvodu k pravilniku jasno govoril o harmonični enotnosti starega Maribora, ki bodi izhodišče za moderni radialni razvoj mesta in nikdar nisem šel za stavbno uniformirano celoto, proti kateri sem prav jaz že neštetokrat javno nastopal, Vprašanja rozet, portalov, grbov in podobnega pa kažejo, da gledamo mizgo dovinarji na problem kot celoto in vidimo v takih zgodovinskih predmetih izhodišče, osnovo za bodoče, medtem ko vidijo drugi v teh predmetih že problem. Glede pojma zunanjosti sem sam na enketi na vprašanje g. ing. Šlajmerja odgovoril, da ne gre tu za zavarovanje obstoječega, temveč za očuvanje stila, občutja in for-melne skupnosti dosedanjega. Da pa bi bilo naše delo dlakocepsko in malenkostno, ne drži zaradi naših zgodovinskih in geografskih predštudij, tako za pretekli kakor za sedanji in bodoči Maribor. Prvi, ki so obravnavali mariborske sodobne probleme znanstveno in tudi pokazali na marsikatero praktično rešitev, smo bili mariborski zgodovinarji in geografi. Očitati sedaj dlakocepstvo in ma-lenkostnost nam, katerih dela je znanstvena in dnevna kritika ocenila metodično in stvarno ugodno, absolutno ni prav-vično in ne fair. Smatram zato za potrebno, da odgovorimo v vprašanjih stvarno in načelno z niveaujev, na katere smo jih dovedli in ne, da te negiramo ali ignoriramo. Poudarjam razliko kakor jo vidim jaz iz zadnje ankete: Medtem ko gledamo mi na celoto mesta v vsakem pogledu, pa gledajo mnogi ostali gospodje predvsem poedinosti. Tu je treba najti most! — Franjo Baš. Radio Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 16. t. m. 7.30 gospodarsko predavanje; 8: čas, poročila; 8.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 8.45: versko predavanje; 9: radio-orkester in plošče; 11: nastop mladinskih zborov; 11.40: obvestila; 12: radio-orkester; 16: plošče; 16.15: ženska ura; 16.30: mladinske pesmi; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, obvestila; 20.15: koncert; 21.50: čas, obvestila, poročila; 22.10: plošče. Spored za ponedeljek 17. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: vreme, poročila; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 16: plošče; 18.20: predavanje; 18.40: čas, poročila, vmes spored in obvestila; 19: plošče; 19.30: nacionalna ura; 20: operna glasba; 21.30: čas, vreme, spored1; 22: plošče. Ljubko ooletno blago Ugodne cene ^ TEKSTIIANA BUDEFELDT Gosposka ulica 14 nel po bogastvu, slavi in moči; Krist pa je pokazal, da je popolnost v uboštvu, ponižnosti in skromnosti. Rimljan je živel telesno in za ta svet; Krist pa duhovno in za večnost. Ta svetovnozgodovinski, nad vse tragični spor se je moral končati s Kristovo mučeniško smrtjo. Kljub temu pa je zmagal Krist, ker je bil njegov nauk — pravičnost — resnično božanski. To nesoglasje med »zakonitostjo« in »pravičnostjo« so čutili že rimski juristi in zato je nastal že takrat izrek »Sum-mum ius, summa iniuria« (Največje pravo je največja krivica). Ta stavek velja — več ali manj — še danes. Naloga sodnika pa je, da spravi oba pojma po svojih močeh v soglasje: on mora brezpogojno čuvati in izvrševati zakone, obenem pa služiti tudi pravičnosti. To pa je mogoče le, če ima sodnik resnično socialno čustvo, t. j. da hoče po svoji najboljši vesti pomagati vsem, ki rabijo njegovo zaščito. Užive-ti se mora v vsak položaj in skušati kolikor mogoče doumeti želje in potrebe svojih varovancev. Dober sodnik je samo dober človek, ne pa tako zvani »sijajen jurist«, ki pozna zgolj mrtve črke zakonov. Sodnik naj sliči kiparju, ki rabi dleto, da ustvarja umetnine. Dleto sodnika so zakoni, njegova umetnina pa je resnično življenje in socialna pravičnost. Sodnik je tisti, ki sodi, t. j. tisti, ki podaja v sporih avtoritativno mnenje. Zato ni dovolj, da uporabim zgolj zako- nite predpise, temveč mora poznati tudi bistvo stvari. Njegova izobrazba mora biti zato kolikor mogoče obsežna in temeljita. Poleg zakonov mora poznati vsaj osnovne nauke tehnike, medicine, psihologije in vseh drugih panog človeškega znanja, ki imajo kak pomen za njegov poklic. Sodnik se ne sme zanašati le na izvedence; kajti sicer bi bil izvedenec pravi sodnik, medtem ko bi dal poklicni sodnik izvedenčevi sodbi le nekako formalno obliko. Zato so povsem pravilne besede velikega jurista Iheringa: »Jurist, ki je samo jurist, je slab jurist.« Taka univerzalna izobrazba sodnikov pa je skoraj nemogoča. Zato bi bilo najpravilnejše, če bi imeli sodni-ke-specialiste n. pr. sodnike-zdravnike, sodnike-psihologe, sodnike-tehnike, sod-nike-trgovce itd. To potrebo čutimo vedno bolj in zato imajo ponekod — zlasti pri velikih sodiščih — že posebne sodnike, ki se bavijo izključno s posebnimi panogami sodstva in ki imajo za svoj poklic posebno izobrazbo ozirom'« izkustvo. Če pojmuje sodnik tako svojo nalogo, če je vzoren mož, poln ljubezni in dobrote in če posveti celokupnosti vse svoje sile, je njegov poklic vzvišen nad vse. Tak sodnik služi v resnici svojemu narodu in obenem vsemu človeštvu. Svoja izvajanja je ilustriral dr. Travner z nekaterimi, deloma drastičnimi vzgledi iz raznih časov. I. A Mari' Sokolstvo Sokolski zlet v Sofiji OBJAVA ŽUPNEGA NAČELSTVA. Drevi poteče prijavni rok za udeležbo na zletu »Junakov« v Sofiji. Prijaviti se je treba župni upravi in obenem priložiti znesek, koliko se želi zamenjati za bolgarske leve, največ 300 Din. Zletni znak velja 100 levov, železnica od meje do Sofije in nazaj 34 levov, prebrana v Sofiji na dan 20—30 levov, vožnja od odhodne postaje do Caribroda je četrtinska in kupi vsak sam vozni listek. Za zlete po Bolgarski velja 70% popust. Prihod v Sofijo M. 7. dopoldne, a vrnitev 15. 7. od 19. ure dalje. Prvi dan po razmestitvi po stanovanjih pregled prostih vaj po župah, popoldne zbor vseh udeležencev (telovadcev in netelovadeev) in potem odhod na zleti-šče, kjer se bo prisostvovalo »Zarji«. — 12. 7. od 6.—8. ure skupne skušnje, ob 10. uri obhod, ob 16. uri javni nastop, a ob 31.30 koncert. — 13. 7. ob 16. uri javni nastop, ob 20. uri akademija v Narodnem gledališču. — 14. 7. ob 15. uri javni nastop in 15. 7. razhod zletnikov. Ponovno opozarjamo na naslednje: 1. Vsi udeleženci zleta do 26. leta starosti morajo nastopiti! 2. Članstvo nad 26. let starosti pa se sme udeležiti zleta le, če je prebilo v društvu 6 mesečno poskušajo dobo. 3. Vsi udeleženci pa morajo iineti brezhibne slavnostne in telovadne kroje. Odhod naše župe v Sofijo bo 9. 7. popoldne. Za prestop meje bo veljaven skup ni vizum in se bodo morali vsi zletniki vračati z istim vlakom. Podrobna navodila edinicam slede. Zdravo! L. M. Objave župnega TO Članske tekme župe Maribor bodo v četrtek 20. junija ob 7. uri na letnem telovadišču Maribora - Matica. Tekmuje se za prvenstvo posameznikov in tekme ,vrst. Do sedaj je prijavljenih že !1 vrst članov in 7 vrst članic. Po prijavah sodeč bo borha za prednja mesta hujša, kakor je bila lani. Za prvenstvo posameznikov sta se javila brat Primožič in Grilec. Prijave so zaključene. Delni župni zlet v Dolnji Lendavi bo 29. in 30. junija. Društvo slavi svojo 15-letnico, obenem pa bo Sokolstvo in ljudstvo proslavilo obletnico osvobojenja Prekmurja in Medmurja. Ob priliki zleta bb tudi razvitje prapora, ki ga bo daroval Nj. Vel. kralj Peter n. Župni zlet je obvezen za prekmursko, mursko in ptujsko o-krožje, vendar je želeti in uipati, da se ga udeleži tudi mariborsko Sokolstvo v čim večjem številu. Vožnja polovična in stane 33 Din (skupine nad 10 ljudi). Železniške zareze so zelo ugodne. Taborenje. Tudi letos bo priredila žu-pa Maribor svoje taborenje ob Bohinjskem jezeru. Taborilo se bo od 22. 7. do 11. 8. Stroški taborenja z vožnjo znašajo 230 Din. Br. edinice in starše naše mladine pozivamo da omogočijo svoji mladini (pa tudi sebi) prijeten oddih v naših lepih gorah in sebe in svoje otroke čimprej javijo za taborenje. Prijavni rok poteka. V nedeljo 16. junija obiščimo okrožni rlet v Murski Sobot! (odhod iz Maribora % vlakom ob 5.38 ali 11.48) ali okrožni riet v Guštanju (vlak ob 5.44 ali 13.25) ali pa meddruštveni nastop v Slivnici. — Zdrasvo! L. M. Sokolskemu društvu Maribor III. je podarila gospa Ela dr. Kovačičeva namesto venca na grob pok. gospe Helene ZemJjičeve znesek 100 Din. Prisrčna hva te in — Zdravo! Sokolska četa Domova priredi v nedeljo, dne 23. junija popoldan ob 15. uri »a graščinskem vrtu g. Pongraca v Dor-novi svoj dragi javni nastop. Lanska prireditev čete nam je še v lepem spominu in opravičuje tudi za letos vse nade. Zato nič ne premišljajte, temveč usmerite svoj čzietrri korak v nedeljo 23. tm. v liikarsko središče Domovo, kjer boste lahko preživeli nekaj lepih in prijetnih uric. Trst:Beograd 2:0 (1:0). V četrtek zvečer se je vršila v Beogradu nogometna tekma med moštvom Triestine in kombiniranim moštvom B8K in Jugoslavije. — Zmagali so Tržačani v razmerju 2:0. Prva medklubska cestna motorna dirka z letečim startom Kot smo že poročali, bo jutri, v nedeljo 16. t. m. prva medklubska motociklistična dirka z letečim startom, in sicer na banovinski cesti Studence - Limbuš. Kot smo izvedeli, bodo jutri dirkali naši najboljši motociklisti-dirkači. Na startu bodo skoraj vsi »kanoni« iz Maribora, med njimi tudi odlični vozač inž. Lotz, ki bo tokrat dirkal na motornem kolesu »Auto Union« 500 ccm. Kljub najboljši vozni tehniki pa ima malo izgledov na uspeh, ker mora dirkati v športni kategoriji. Po naših informacijah pa se bo g. inž. Lotz v najkrajšem času predstavljal na specialnem motornem kolesu, ki si ga je nabavil nalašč za dirke. Jutrišnje dirke bodo vsekakor dokazale, kateri stroji so kvalitativno primerni za dirke. Spori SK Železničar : SK Celje Jutri, v nedeljo 16. t m. bo SK Zelez-ničar odigral svojo zadnjo prvenstveno tekmo v letošnji konkurenci za prvenstvo LNP. in sicer proti enajstorici SK Cetja. Moštvo SK Železničarja prav go-wwo čaka težka borba, kajti Celjani so bili letos vsem klubom trd oreh. Železničar# potrebujejo točk in smo prepričani, de bodo domačini zastavili vse sile in zaaoje, da bodo tudi poslednji boji za podzvezne točke zaključeni uspešno. To so tudi dolžni ugledu mariborskega nogometa. Tekma bo na igrišču SK Železničarja »n se bo pričela ob 17.30. OOLNP, službeno. Igralci Janko Rot-bkhi, Ivan Kneze r (oba SK Svoboda) in Svan Goli nar (SK Rapid) se pozivajo da se udeležijo seje OOLNP dne 17. t. m. ob 19-30 pri »Orlu« zaradi zaslišanja. — Ptuj pred pisarno odvetnika dr. Alojzija Remca v času, ko se je stranka mudila za nekaj časa v pisarni. Pragersko Pomožna akcija. Pretekli teden je pragerska občina razdelila med tukajšnje siromašne sloje 2000 kg koruzne moke. Moko je poslalo okrajno glavarstvo in so jo prodajali po globoko znižani ceni po 87 par kilogram. Smrtna kosa. V Celju je zatisnil za vedno svoje oči v starosti 63 let g. Jože Stem. Pokojnik je bil svoje dni skla- Grozna preteklost otoka Rossta diščni mojster na tukajšnji postaji bil splošno priljubljen in spoštovanNajnovejši je bil premeščen v Celje, je začel llog5 bolehati. Doletela ga je tako huda zgoda, da so mu morali odrezati >. 'premlieu Dolgo časa se je upiral hudim b Yit*s°r-nam, končno pa jim je le podlegel. I,\\noga r: mu spomin, žalujočim preostalim Vaccura« -iskreno sožalje. |ja. V novo življenje. V farni cerkvi Polskavi sta se poročila davčni urat DUNLO Oto Nekrep iz Maribora in domači)moblle 5,1 Marica Potočnikova iz znane in spo „B0SCh« vane pragerske Potočnikove rod!><,umulato Mnogo sreče! ',a p0 k0 uige, pr ti^in mo irno k' ORGIJE LJUDOŽRCEV. NAD 300 LJUDI SO SPEKLI IN SKUHALI ČLOVEŠKE KRVI ŽELJNI PREBIVALCI OTOKA. Nikdo do danes ni slutil, kako strašne, krvave orgije ljudožrcev so se odigravale na otoku Rosslu, ki leži osamljen v skupini otočja severovzhodno od Nove Gvineje. Šele pred kratkim se je posrečilo zbrati vse podatke o teh grozotah, ki pretresajo zdrav ljudski razum. Nad 300 siromašnih kitajskih kulijev so požrli krvoločni ljudožrci otoka kot posebno delikateso. Že pred leti je neki lastnik ladij zbral na Kitajskem nad 300 siromašnih kulijev, jih vkrcal na ladjo in odplul z njimi na otok Rossi. S potjo je ladjo zadela huda katastrofa in je skoro polovico potnikov našlo žalostno smrt v morskih valovih. Zaradi tega se je lastnik ponovno podal na Kitajsko in zbral tam novo število kulijev in odplul z njimi na otok. Ko pa so stopili kulrji na tla otoka, so jih napadli domačini. Razvila se je med,njimi huda bitka, v kateri so bili domačini poraženi. Kuliji so se lotili odkazanega jim dela, toda nikdar niso bili varni pred sovražnimi domačini. Usodni dnevi pa so napočili za kulije, ko se je razbila ob otoku neka ladja, na kateri je bilo več sto divjakov, 1 • poiskali zatočišče na otoku. Ti pridružili domačinom in se z njimi no borili proti kitajskim kulijem. pisno je trpljenje kulijev, ki so bili* v bojih za svoj obstanek. Domačini! divjaki so jih, žive pekli, živim so oe zali roke in noge ter se mastili s ta pečenko vpričo njihovih oči. Posebno voločne pa so se izkazale domačii] otoka. Bile so prav za prav povelji bojev, in so bili tudi ujetniki izročeni^ njihovo milost in nemilost. Sovraštvo f boji do kitajskih kulijev pa ni ponehaj dokler niso spravili vse s tega sveta. Začudeno in prestrašeno je pogled njihov gospodar, ko se je čez leto vrnil ih ni našel svojih kulijev nikj Prebivalci otoka so se ga bali in so pr| njim skrbno skrili vsa grozodejstva, man je lastnik poizvedoval po svojih sfl žabnikih. Nobenega sledu ni mogel najl Vse je ostalo skrbno prikrito do rtedaj nega, ko je neki domačin povedal vg podrobnosti o ubojih in p okoljih riekeir Američanu, ki/je vse to objavil v;am| riških listih. Zvezna kolesarska dirka v Celje preložena. Zaradi tehničnih ovir se zvezna kolesarska dirka v Celje, ki bi morala biti jutri, v nedeljo 16. t. m. preloži na nedeljo 23. tm. Iz Mariborske kolesarske podzveze. Kot člana MKPS sta na zadnji seji MKPS bila sprejeta SK Mislinje iz Slo-venjgradca in SK Slovenske Konjiec. Kolesarska dirka za prvenstvo Mariborske kolesarske podzveze bo 7. julija v Mislinju. Lahkoatletski desetoboj bo priredil SK Železničar 6. in 7. julija na svojem igrišču. Max Baer poražen. Dosedanji svetovni prvak vseh kategorij Max Baer je izgubil svetovno prvenstvo v boksaškem matchu v 15 kolih. Premagal ga jc Jimmy Braddock. Vpisovanje v osnovno šolo. Vpisovanje novink v prvi razred dekliške osnovne šoje v Ptuju bo 17. tm. od 15. do 17. ure v prvem nadstropju »Mladike«. Nesreča. Smrtno nevarno se je ponesrečil 81etni Ivan Ropič, sin posestnika pri Sv. Barbari v Halozah. Splezal je na črešnjo in padel več metrov globoko na stoječi kol, ki mu je predrl trebuh in razmrcvaril drobovje. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudiili prvo pomoč, vendar je stanje fantka obupno. Pobesnela krava. Andrej Zamuda posestnik v Forminu, občina Gorišnica, je pasel kravo, ki je nenadoma zbesnela in ga tako hudo obdelala, da so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico. Pri sekanju drv v gozdu se je pone srečil 271etni kočar Franc Hanžekovič iz Cezanjevcev Pri Ljutomeru. Sekira se mu je spodrsnila in ga nevarno ranila na levi golenici. Zdravi se v bolnišnici. Kraja koles. Iz zaklenjenega dvorišča minoritskega samostana v Ptuju je bilo ukradeno moško dvokolo, In sicer ob času, ko je bil v cerkvi popoldanski bla gosilov. Kolo je vredno 1000 Din in je o-premljeno z evidenčno štev 2/84432/25. Enaka taAviua dvokolesa je bjia izvršena O smehu in smeianm ČLOVEKOV SMEH POVE, ČESAR NE POVEDO BESEDE. Smeh je ena najprvotnejših oblik za iz ražanje čuvstev in prav zaradi tega se nikoli ne vprašamo, zakaj se pravzaprav smejemo. Toda za nedolžnim smehom se često skrivajo tudi za znanost globoki problemi. Ali je smeh res samo izraz veselja in sproščenja? Vsak izmed nas ve, da se človek ne smeje samo iz veselja, ampak včasih tudi iz obupa, iz groze, iz jeze, torej iz najrazličnejših razlogov. Dober primer smeha za prvo vrsto jc smeh iz zadrege. Ljudem, ki so premalo jezični se često zgodi, da ne najdejo v primernem trenutku primernega odgovora in se le smejejo. Tudi zasmchljivi smeh spada dostikrat v to vrsto in prikriva človeško notranjo zadrego in nezmožnost. Iz čisto drugih vzrokov prihaja besni, obupani smeh, a tudi razposajeno srečni smeh. Kdor se smeje na primer človeku, ki je v nebogljenem in smešnem položaju, se smeje v občutku, da stoji nad tem človekom, da ga prekaša. Ta občutek lastne moči pa je ugoden in to ugodje je vzrok smehu. Često pa se zgodi, da v takih primerili učinkujeta smeh in jok obenem. Kdaj se kdo smeje, je lahko zelo značilno za njegov karakter. Kdor vidi na pr. človeka v smešnem položaju, iz katerega si zna pomagati, se lahko nad njim smeje ali pa mu skuša pomagati. Ta dva načina vedenja dajeta seveda dober vpogled v človekovo duševnost. Ne samo posamezniki, ampak celi narodi se lahko smejejo na čisto samobiten način. Narod, ki je ustvaril dona Ouichota z njegovo proteskno patetiko, ali narod, ki je dal Enlenspiegla, ki je z vso svojo norčavostjo o vrednosti vsega posvetnega raz mišljajoči filozof, morata biti duševni povsem različna naroda. Smeh izdaj; mnogo, včasih mnogo več kot poved« besede. Bodočnost Azije Bodočnost Azije bo odvisna od težavnega problema ljudske prehrane. Prebivalstvo se namreč povprečno nikjer tako naglo ne množi, kakor na azijskem kontinentu. Angleška Indija je imela leta 1901 nad 290 milijonov prebivalcev, leta 1931 pa že nad .360 milijonov. Kitajska šteje danes nad 440 milijonov duš, francoska Azija nad 23 milijonov, holandska Azija pa nad fil milijonov. Kitajska mora danes več uvažati kakor prodaja v tujino in kaže, da ji bodo v doglednem času sledile tudi nekatere druge države in kolonije. Glavni problem bodoče Azije bo torej ljudska prehrana, ker največjih narodov tu že danes, ne more več rediti lastna zemlja. Kitajska in Indija morata uvažati živež, Indija v prvi vrsti riž, Kitajska pa pšenico iz Avstralije. Kako se ta problem zaostruje kaže preudarek, da bo imela Indija čez 15 let pri sedanjem letnem porastu že nad 427 milijonov prebivalcev, površine obdelane zemlje pa ne bo mogoče več povečati. Skromnost. »Ali ne pogrešate kopalnice v stanovanju?« »Nikakor ne, saj grem vsako leto na morje!« Domišljija. »Strašno! Ves čas med predstavo in1' j je gledal ta mladi mož v oči.« »Nisem opazila; kje pa je sedel?« »V vrsti za nama!« C m M H Za poletje nudim krasno svilo za obleke! RGOVSKI DOM. Maribor M a r I 6 o r iu, 3ne 15. VI. 1935. saasaa ih miimii MariBorsEf »V e Ser n 15« Ju?ra. ■»aimiaCTPl^. -/L.:- ~ V ■ . Stran 5. is. vi, igr i Postaji specialna trgovina motornih koles, spoštovan* ip i Najnovejši modeli za NSU in »Puch« na jc > »Bosch« — »Lodge« — »Champion« sveče. tfumulatorji za avtomobile iu motorna ko-■a po konkurenčnih cenah. Nadomestni deli, ciige, pribor in kar potrebujejo avtomobili Sin motociklisti. Obiščite me, imeli boste mo korist! CLOVfv' _ trig sle 1 LEŽALNE STOLE vseli vrst, rolete, žične, tape-tovane vložke, madrace, oto-mane, železne postelje, stolce najceneje pri Novaku, Vetrinjska?;, Koroška S. 2684 Izboren 100 kg Din 36'— dostavljen na dom. Kopališka ul. 20 nasproti restavracijo ..Narodni dom* 2688 V 2706 r St. lij otvorlen! ENODRUŽINSKE HIŠE od 15.000 Din dalje, obresto-nosne hiše od 90.000 naprej, posestva do 150 oralov, gostilne, vile, mline, pekarije, veleposestva prodaja Posre= dovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 2687 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, skoraj nov, naprodaj. Meljska cesta 03. 2683 Posest TEZNO. PTUJSKA CESTA novozidana hiša, prostorna, z velikim vrtom takoj ugodno naprodaj. Istotam nadaljnje stavbene parcele poceni naprodaj. Vprašati pri stavbeniku Nassimbeniju ali Ptxllip-niku, Tezno 97- 2680 GOSTILNA pekarna z moderno pečjo in trgovina zelo poceni na prodaj. Posredovalnica sRapid«, Gosposka ul. 28._________2681 KRASNA VILA z obširnim zemljiščem in sadnim vrtom, s krasnim razgledom v letoviškem kraju v Dobrni po izredno ugodni ceni na prodaj. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Krasna lega«. 2642 TOVORNI AVTO enotonski, v dobrem stanju, zaradi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Vprašati v Radvanjska cesta 30. 2408 DVE OMARI dobro ohranjeni, prodam, lia Petra trg 1-IV. Kra- 2704 «omn£ JJiAH HM NOVA HIŠA z celo kletjo, šestimi sobami in petimi kuhinjami, verando in vrtom na Teznem za Din 180.000.— na prodaj. Vprai-šati v gostilni Pulko na Teznem. 2411 Ugodno naprodaj NOVA HIŠA za ceno Din 35.000. Ptulska c. 183, pekarna Savnik, Tezno. 2667 Sobe Od opeka vseh vrst v neomejeni množini zopet takol dobavljiva! Opeka za Sledljivi način zidanja: Velelormatna votla ridna opeka „Votlen)ak“ v 6 kratnl velikosti navadne zidne opeke Lahke medstenske ploSče „POROUTH“ Ptvovtihta strešna opeka vseli vnl OPEKARN A LAJTERŠBERG F, Derwuschck K o i a k I pri Mariboru Telefon 2018 2526 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l SOBO, opremljeno ali prazno, oddam za Din 200.— eni ali dvema ženskama. Koroščeva ul. 6-JI. 2647 ČEDNO SOBICO. opremljeno, oddam takoj go’ spodit ali gospodični za Din 150.— mesečno. A. Blatnik, Koseskega 47. 2674 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, s hrano ali brez. Frankopanova ul. 23. 2686 SOBO S HRANO oddam. Vrbatiova ul. 28, pritličje, desno. 2635 GOSPODIČNA. uradnica, išče solnčno sobo. evcntueino z vso oskrbo. Naslov pustiti v upravi »Večer-nika*. 2675 dokler ^ TRA7A ZALOGA «805 20%-3 moško zlato verižico kupim. Naslov v upravi »Ve* černika«- 2702 Stanovanle ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo, za Din 350 — ter dvosobno stanovanje od 500 do 650 Din. Smetanova ul. 54, gostilna. 2410 DVA GOSPODA rejmem na hrano in rnje. Dravska ul. H>. ■>tano- 2678 NA STANOVANJE sprejmem enega ali dva gospoda. Koroščeva ulica 8, vrata 2. 2649 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Koroška cesta 17-1, desno. 2677 HIŠNICI dam stanovanjc, samo 2 poštenima osebama. Najraje upokojencu ali stalnemu usluž bencu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod >Blizu glavnega kolodvora«.. 2679 Službo dobi UČENCA s predpisano mešeanskošol-sko izobrazbo sprejme železnina Rudolf Povh, Glavni trg 21. 2650 Službo Išie DVE SOBI in kuhinjo oddam mali družini za Din 350.—. Tržaška cesta 5, začetek Tezna. 2653 GOSPODIČNO sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta 64, vrata 6. 2690 SPRETNA ŠIVILJA. ki gre šivat na dom. Vajena vseh damskili in moških v to stroko spadajočih del se priporoča cenjenim damam in družinam. Naslov v upravi »Večernika«. 2673 KOMFORTNO 4 SOBNO STANOVANJE pri parku oddam s 1. avgustom. Vprašati Kaič, Vrazova 9. 2669 STANOVANJE sobo in kuhinjo, išče starejši zakonski par brez otrok s 15, julijem ali 1. avgpstom. Naslov v upravi »Večernika*. 2700 DVA TRGOVSKA VAJENCA z dokončano malo maturo, t. j. 4 razrede srednjih sol spiej-ttie Železnina Pinter čt Le-nard, Maribor. 2630 Iščem mesto POSTREŽNICE za celi dan. Naslov v upravi »Večernika«. 2651 Znania želi OSEBA. ki je plesala v Ljubljani v »Zvezdi«, dne 19. julija 1934. z drugo osebo iz Maribora želi cenjenega naslova, P°“ »Resnost« na upravo sVecer-nika«, Maribor. 2668 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate1'' -dnik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, 5805-66191 5842-667«»? oMOdoSOjunija vsem v 'gpwwdmji ZAOSTALIM PAROM 9375«r623 1637-467« 5805*6208 4625-44755 5637-40721 -66540