Poitnina oiatana v gotovini Leto IVHI. v Ljubljani, v četrtek. dne 9 januarja 1930	Št. 6 1. izdaia st 2 oi„
Naročnina
Dnevna izdaja
n triljnlne JugoiliilJo mesečno 23 Din polleino ISO Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din ne tlel ) »ko izdala celoletno vJugo slavili 120 Din, za Inozemsivo (40 C
S£0
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 sloip. pelli-vrsio mali oglasi po ГЗО in2D,veCJI oglasi nad 45 mm vlSme po Din 2-50. velllcl po 3 m 4 Din, v tjrcdmSkcm delu vršilca po lO Din g Rn veCiem g ngrocuu oepus'
Izide ob -i xiuiraj
razen pondelJKo in dneva po prazniku
Uređal&tvo le v Kopitarjevi ulici At. 6/lli Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelema/o -» Uredništva telefon it. 20S0, upravnlštva SI. 2329
„Kaj stori Cerkev?"
>Delavska Pravica, glasilo krščanskega delovnega ljudstva« v letošnji novoletni številki v uvodniku podaja nekak pregled sodobne človeške bede in revščine in pripominja, da razen besed — tudi Cerkev nima protileka. »Omejevanje porodov prehaja v najširše plasti ljudstva. Proti tej kugi 20. stoletja ni ni-kakega protestnega zborovanja. Kaj stori proti D ji Cerkev? Ali so dovolj besede, ali niso potrebna dejanja, ali ni potrebno presekati zlu korenine?« Zlu, ki se je tako hudo razpaslo, odpomore šele socializem. S čim in kako, v to se člankar ne razvija podrobneje. Tudi mi ne mislimo v tej smeri poizvedovati, ker bi sicer težko krotili ironijo, ki se sama vsiljuje pod pero. Toda v interesu zdravih in odkritih odnosov v našem medsebojnem sožitju pa mislimo, da je na mestu vprašanje, ki ga nihčen em ore vzeti za zlo: ali je tako pisanje za glasilo krščanskega delovnega ljudstva primerno in pošteno?
Predvsem bodi omenjeno, da je gornji izpad na Cerkev docela umetno insceniran. Kaj naj pa naredi Cerkev? Ona je duhovna sila, njeno orožje v boju z zlom je resnica, ki jo oznanja in milosti, ki jih naklanja vernikom. Ali naj tiste, ki ne žive po njenih moralnih naukih, prisili s fizično silo? Kar se tiče protestnih shodov, jih Cerkev obdržava vsak teden vsaj enkrat, da, njeni protestni shodi so skoraj vsak dan. Uvodničar »Delavske ï*ra-vice« naj kar pridno hodi k pridigam, pa bo slišal, da je temu tako. In brez posebnega truda bo lahko zvedel, kaka je pastoralna cerkvena praksa proti tistim, ki uničujejo mlado življenje. Toda, zakaj »Delavska Pravica« ne pove, česa bi v tem oziru še več rada od Cerkve? Naj pride na dan s pametnimi in uporabnimi predlogi, ki bodo na merodajnih mestih gotovo upoštevani. A težko, da bi imela skrito kako posebno idejo. Če je poštena, mora odkrito priznati, da je čisto brez potrebe in brez podlage bila tja vržena fraza, ki je sicer običajna v protikatoliških, a ne v krščanskih listih.
Vemo, v kakem ozračju se je spočelo mišljenje, ki razodeva pisca »Pravice«. To je povojno mišljenje, z domovinsko pravico v Nemčiji, ki se je polastilo enega dela katoličanov. Popečali so se z mislijo, da bi bilo lažje dobiti »kontakt z delavsko maso«, ako se nekoliko odmaknejo od ostre linije cerkvenosti. Bili so katoliki, nad katerih osebno vernostjo in iskrenim krščanstvom bi nihče ne mogel upravičeno dvomiti. Mislili so pač, da je taktičneje, da se strogo katoliško naziranje v eni in drugi stvari izrazi nekoliko svobodneje in »času primerneje«. Toda vsa zadeva se ni srečno končala. Pridobili niso nikogar ne iz komunizma, ne iz socialne demokracije. Pač pa so izradikalizirali svoje vrste na ta način, da jim sedaj ljudje uhajajo v socialističen, oz. komunističen tabor.
Pa tudi sicer sta šli obe struji pri prila-godevanju na »času primerno mišljenje« predaleč. Proti pisavi krščansko socialističnih glasil so morali v letošnjem poletju nastopiti nemški škofje, ker so se izpadi na Cerkev ponavljali in ker Vitus Heller, ki jih vodi ter njegov krog zavzema sploh pozo, da je treba čisto in pravoverno krščanstvo braniti pred Cerkvijo in papeštvom. Proti nevarnemu eksperimentu katoliških socialistov pa je nastopil papež sam v znanem odgovoru na spomenico nemških delavskih strokovnih organizacij, o čemer smo pred nedavnim časom tudi poročali.
S polovičarsko, zabrisano katoliško ideologijo, ki malikuje pred »duhom časa«, ne bomo dosegli nobenega vpliva na delavske mase. Tudi v tem ne, ako grajamo Cerkev. Im-ponirali bomo le s smotrenim delom v strogo katoliškem smislu in poudarjanju katoliških vidikov brez kompromisarstva.
Mimogrede bodi omenjeno, da je tudi nekoliko zapoznelo mišljenje, ako kdo še socializem smatra za formulo bodočnosti. Gospodarski razvoj v Ameriki in Angliji, povojno delavsko gibanje v Evropi, fiasko socialističnega gospodarstva v Rusiji, vse to je danes med naprednimi delavskimi masami omajalo vero v socializem. Proletarijat ne pričakuje več rešitve od socializma, proletarska in socialistična fronta še dolgo nista eno in isto. Moderni socialni teoretiki (Sombart, Briefs, •Tostock, Rosenstock in dr.) obravnavajo ločeno proletarsko in socialistično vprašanje.
Strašno socialno zlo današnjih dni ne obstoja le v tem, da mnogim potrebnim in delovnim manjka kruha. Še veliko večje hudo je. da so družbi iz naših dni na njenem nelui po-
Danes bo rešeno bolgarsko vprašanje
Madjarsko še vedno najtežavnejše — Italija se odreče vzhodnim
reparacijam ?
Haag, S. jan. (Tel. »Slov.«) Danes jc imela sejo samo komisija za vzhodne reparacije, na kateri je bolgarsko vprašanje že precej napredovalo. Bolgarska ponuja na leto 10 milj. zlatih frankov, dočim se zahteva s strani upnikov povprečno 12.5 milj. zlatih frankov, vendar se zdi, da bodo upnice na eni strani od te zahteve nekoliko popustile (tako Francija 500.000, Italija 700.000 in Anglija 300.000 zlatih frankov, na drugi strani pa je pričakovati, da bo Bolgarska pripravljena svoj obrok nekoliko zvišati, če ji bodo upnice šle na roko glede moratorija. Lahko se torej računa s tem, da bo danes rešeno vsaj bolgarsko vprašanje. Potem ostane poleg avstrijskega vprašanja, o katerem se razgovarjajo za kulisami, še najtežavnejše vprašanje — madjarsko.
Budimpešta, 8. jan. (Tel. »Slov.«) Haaški
dopifnik lista »Pesti Hirlap« poroča: Italija je stavila nov kompromisni predlog. Italija sc hoče odreči svojemu delu vzhodnih reparacij, da bo mogoče zadovoljiti madjarske optante in da se olajšajo pogajanja med Madjarsko in malo antanto. Zunanji minister Valko je včeraj pozno ponoči govoril tričetrt ure z dr. Bcnešcm in s češkoslovaškim delegatom Osu-skym. katerih razgovor se smatra za zelo važen.
Haag, 8. jan. (Tel. »Slov.«) Nemški zunanji minister Curtius namerava v soboto odpotovati v Ženevo in se v torek vrniti v Haag. Z njim bo potoval v Ženevo avstrijski državni kancler dr. Schober. Nemški zunanji minister bo v Ženevi govoril s poljskim zunanjim ministrom Zalcskim o izvedbi odnosno o zboljšanju nemško-poljske likvidacijske pogodbe. .
Incident na šefi ministrov velesil
Haag, 8. jan. (Tel. •..„..«) Položaj , konferenci se je nenadoma preko noči kritično poostril, in sicer radi incidenta na včerajšnji seji ministrov šestih glavnih držav, na kateri je Tardieu sprožil vprašanje, v koliki meri ima sedanja nemška vlada zaupanje naroda in za kako dolgo dobo. Francija hoče svojo sedanjo taktiko pri razpravljanju utemeljiti s tem, da se hoče že sedaj kolikor mogoče s pogodbami zavarovali proti vsem sluča'em. Tardieu je poudarjal, da uživa sicer nemška delegacija popolno zaupanje so-pogodnikov v Haagu, da pa se zdi, da nemška delegacija nima dosti zaupanja v samo sebe. Z nadaljnjimi govori in odgovori na včerajšnji seji se je sicer smatral dogodek za likvidiranega, vendar pa se je kritično poostril, ko je včeraj zvečer Tardieu ponovil svojo izjavo po družbi Havas«. Ta druga izjava sicer odgovarja njegovi izjavi, ki jo je podal na seji, bila pa je morda za nianso še ostrejša. Ko je nemška delegacija zvedela za Havasovo« poročilo, je dal nemški zunanji minister Curtius poklicati k sebi profesorja Hesnarda, tiskovnega šefa francoskega poslaništva v Berlinu in mu sporočil, da bo nemška delegacija brezpogojno zahtevala popravek, če bi bila v tej »Havasovi« vesti kakršnakoli nepravilnost. Med tem je Tardieu sporočil po nekem posredovalcu, da »Havasove« vesli niti ni videl niti odobril in da obžaluje, če bi radi te vesti nastale kake težkoče, razen tega pa je takoj ugotovil, da so v oficielni : Havasovi« vesti v resnici nekatere netočnosti. Tako ni govoril o tem, da nemška delegacija nima nobenega zaupanja sama do sebe, temveč da Nemci nimajo nobenega zaupanja v svojo lastno plačilno zmožnost. Razen tega se niso izgovorile besede o dvomu glede zmožnosti nemške delegacije za pogajanja. Curtius je nato obvestil francosko delegacijo, da mora prav posebno v teh točkah vztrajati pri svoji zahtevi, da se te točke oficielno popravijo, ker bi sicer morala nemška delegacija izvajati posledice iz postopanja francoske delegacije.
Pariz, 8. jan. (Tel. »Slov.«) Matin« poroča, da se v Haagu vršijo privatna pogajanja med Nemčijo in upniki o mobilizaciji nemških dolgov, da pa o tem še ni mogočo po-
gašene vse zvezde, da je čisto izmaterijalizi-rana in da so ob veljavo vse one veko vite čednosti, ki jih oznanja Cerkev. Duševna revščina je še mnogo hujša, kot materijelna beda in bo postala še hujša, čim več bo ljudi, ki po naukih materijalističnega socializma in egoističnega kapitalizma ne priznavajo drugega življenja in užitka kakor golo telesno uživanje.
Kaj bomo dali ljudem mesto krščanskega idealizma, čigar nositeljica je Cerkev? Oni, ki se spotikajo ob Cerkev, naj bi mislili, da ni ona kriva, če kdo ne čuti v sebi božjega življenja. Seveda je mnogo človeškega na njej — saj je izročena v oskrbo ljudem — toda verno oko za zastorom človečnosti vedno zre v njej svojo nadnaravno mater, na katero ne bo nikdar metal kamenja. Tudi takšna, kakor je, z vsem človeškim elementom, ki ji je primešan, je in ostane mistično Telo Kristusovo, po katerem se nam danes Bog razodeva. Šele kadar jo bomo ljubili kakor dobri otroci in v vsem svojem življenju izčrpavali njene milostne, nadanaravne studence, bi morda bili I opravičeni, da opozorimo na kak madež, kakor so lo i/, najvišje ljubezni včasih storili
•Imeje govoriti, ker pogajanja še niso toliko apredovala.
Vnrašanje monatorifa
ariz, 8. jan. (Tel. : Slov.«) Pariški listi poročajo, da je Tardieu v razpravi o moratoriju izjavil: To vprašanje je nedvoumno rešeno v Youngovem načrtu. Nemčija ne zahteva moratorija, temveč celo ploho moratorijev. Pod.nikakjm pogojem se ne more dovoliti drugi moratorij, če ostanki prvega moratorija še niso plačani. Glede vprašanja zastavnih pravic, ki naj se sprejmejo v Youngov načrt, je i/,javil, da se kljub zaupanju v slovesne obljube prisotnih nemških ministrov ne sme pozabiti, da nemški narod ne odobrava soglasno Youugovega načrta. Čim se zahteva natančnosti, se nemški odposlanci branijo. To mora povzročiti vznemirjenje glede njihove zmožnosti za pogajanja.
Seja francoske delegacije
Haag, 8. jan. (Tel. »Slov.«) Francoska delegacija je imela danes dopoldne pod predsedstvom Tardicuja interno posvetovanje, na katerem se jc jx) oficielnem sporočilu Havasa govorilo o vprašanju sankcij. Razprava je veljala predvsem vprašanju, kdo naj potem, ko se ukine reparacijska komisija, kakor to predvideva Youngov načrt, ugotovi eventualne nemške prestopke proti Youngovèmu načrtu. Francoska delegacija je glede tega predlagala svo-ječasno posebno razsodišče. Nemška delegacija pa je tako novo ustanovo odklonila kot nepotrebno, ker bi haaško razsodišče čisto lahko prevzelo ta posel. Francoska delegacija je na svoji današnji seji sprejela to nemško stališče, ker postopek pred haaškam razsodiščem omogoča vsa jamstva. Dalje so razpravljali o dodatnem vprašanju, kaj naj se zgodi, če bi haaško razsodišče Nemčijo obsodilo, Nemčija pa bi \ kij nI» temu odrekla plačila. V tem primeru bi se morale po mnenju francoske delegacijo postavili države upnice na stališče, da je Nemčija /. lastno roko raztrgala dogovore o Youngovem načrtu in da bi v tem primeru pogoji versaillske mirovne pogodbe zopet stopili v veljavo z vsemi posledicami za Nemčijo.
svetniki. A drugače: kako naj bi vodili druge k njej, ako mi sami zdvajamo nad njo!
Nič ni potrebnejšega v naših dneh in v naših razmerah, kot močno krščansko delavsko gibanje. Prav je, da se krščanski socialni nauk v vsej lepoti in globini izčrpava. Vse priznanje idealizmu, s katerim se marsikdo žrtvuje za pravično stvar. Toda tisti, ki gibanje vodijo, naj se zavedajo odgovornosti, ki ^ so jo z voditeljstvom nase prevzeli in naj bodo najprej sami na čistem, kaj in kam hočejo. Novoletni uvodnik v »Delavski Pravici je pa eden ponovnih dokazov, da se brezkri-tičen lov za radikalnimi gesli ni končal. Kakor da bi morali tudi pri nas skozi vse liste porodne bolečine, ki jih je socialistično gibanje preživelo že drugod. Naj bi se vsaj malo tudi v tem oziru od drugih učili!
Nismo lega napisali kot kritiki, ampak kol prijatelji. Ne da škodujemo, ampak da pomagamo in opozorimo na čeri, ob katerih so so že mnogo močnejši tokovi razbili kakor pa je še zaenkrat krščansko delavsko gibanje med Slovenci. Prepričani smo. da v prvi vrsti krščansko zavedno delavstvo samo tako pisanje odločilo odklanja	.
Uprava ie vKopltarlevi ui.it.ti j- LcJtounl račun: L/ubl/ana štev. lO.tiSO In 10.34H sa Inseiale. S«ro/euoS1.7363, Zaf/rel> it. 39.011, Vrana In llunai it. 24.797
Slava kraljici Mariji!
liojslni dnu kraljice, ki ga danes ob-litiju nsa država, veže v enem samem neskaljenem čustvu ljubezni in spoštovanja use prebivalstvo Jugoslavije. Kraljica Murijn, ki je dovršila 30.lcto, je zdaj osmo lelo gospodarica naše vladarske liiše, ki ji je podarila prestolonaslednika in dnu kraljeviča. l/.kaz.iila se je kal vzor ljubeče matere in vladarica domu. kateremu daje sijaj svoje blagorodne dobrote. Daleč od trušča javnega življenja, se kraljica Marija posvečuje sume družini in domu. ki ga kol njega središči predstavlja z neodoljivo očarujočim ženskim dostojanstvom in milo veličino.
Slovenski narod praznuje današnji dan s tem večjo radostjo, ker se je kraljica, ki je izbrala lilecl zu letovišče sebi in kraljevski družini, še posebno priljubila našemu ljudstvu. 1 naši sredi preživlja dneve, namenjene oddihu, najčistejšemu družinskemu veselju in uživanju naših prirodnih lepot, ki ji posredujejo tudi umevanje naše narodne duše in jo spravljajo v najožji stik z njo. Obkrožena od venca naših gor, sc kraljica ob strani visokega soproga in sredi svoje ljubke dece. počuti najbolj srečno med nami in na naši zemlji, iz katere veje mir. stalnost in zvestoba. Med nami nam kraljica Marija daje najzgovornejši zgled onih materinskih čednosti, ki jih slovenski narod odnekdaj najbolj ceni in v katerih vidi izpolnitev prave ženskosti. Zato še bolj čutimo, da je kraljica naša. se dičimo z njo in smo zvezani z njo /. najlepšimi čuslo: naše odkritosrčne slovenske duše.
liog nam ohrani, Bog osrečuj. Bog bla goslovi našo kraljico!
Boj za sedeže v reparacïjski banki
Pariz, s. jan. (Tel. »Slov.«) Keho de Paris* javlja: Glede sestave, nadzornega sveta v mednarodni reparacijski banki je določenih pot sedežev zu nevtralne države, in siccr Španijo, Nizozemsko, švedsko. Švico in Argentino, glede ostalih štirih sedežev, glede katerih se ima vršiti volitev, pa je nastal živahen spor, kor zahtevajo sedeže Poljska, mala nntunto in Grčija. Baltiške države želijo en sedež za finsko, enega želi Avstrija, Anglija pa enega /n Kanado in Afriko, pri čemer trdi. da ima \n-glija samo dva sedeža, dočim jih ima Francija tri.
Ameriške težave s prohibicšjo
Washington, 8. jan. ЛА. V zbornici je včeraj narodni poslanec iz Newyorka Lagar-dija obsojal način, kakor se sedtlj vrši nadzorstvo nad prohibicijo. To nadzorstvo da je doživelo popoln neuspeh. Govornik jo bičat zlasti postopanje obalnih stražnikov, ki pri vsaki priliki streljajo na tihotapce, ne meneč se za to, ali koga ubijejo. Suhi« poslanci pa so branili obalne stražnike ter zahtevali od zbornice, naj še razširi nadzorstvo nad prohibicijo ter poostri ukrepe proti tihotapcem alkohola. Koncem razprave je vlada izjavila. d;t mora nadzorovati več ko 500 pristanišč in razen tega še neizmerno dolgo kanadsko mejo. Navzlic temu pa hoče storiti vse. da prepreči prehod tihotapcev z alkoholom preko meje.
Cilj pomorske razorožitvene konference
Govor prvega lorda admirahtele
London, 8. jun. (AA.) Snoči je imel prvi lord admiralitete Alcxander v W'nlleau važen govor o pomorski razorožitveni konferenci. Govornik je v svojih izvajanjih naglašal, da ima pomorske razorožitvena konferenca velike cilje in da bo treba vse storiti, da se z uspehom reši pereče razorožltveno vprašanje. Pri nobenem drugem vprašanju ni treba toliko dobre volje in sodelovanja vsega človeštva, kakor pri težkem vprašanju razorožitve. Lord Alexander je nadaljeval: ^Vsi, ki so pozorno zasledovali priprave za to konferenco, so opazili, da sta se pojavili takoj v početku »Ivo značilni struji v javnem mnenju. Prva struja zeli izvesti razorožitev do kraja, druga struja predlaga, naj se pri rešitvi razorožitvenega vprašanja varujejo interesi britskega imperija in naglase, da bi prenaglena razorožitev omajala varnost britskega cesarstva. Obe struji vztrajata na svojem stališču iu razvijata obširno propagando. Udeleženci konference morajo ostati brezpogojno izven vplivov vseh striij javnega mnenja.
Na tej konferenci moramo imeti troje pred očmi: Vsako odposlanstvo bo skušalo zagotoviti v prvi vrsti varnost svoje dežele. Drugič, moruino doseči soglasje zainteresiranih držav v raïoroïitvenem vprašanju. To je cilj, ki mu moramo vsi posvetiti svoje najboljše sile. Ako se nam končno posreči sporazum in ako preprečimo medsebojno oborožitveno tekmovanje, bomo lahko zadovoljni, da smo zgradili temelje za znatno omejitev oboroževanja, kar bo v veliki meri razbremenilo vse prizadele narode.
Izjava predsednika Ho o ver Ja
London, 8. jan. A. A. Ameriško odposlanstvo za londonsko razorožitvcno konferenco je danes odpotovalo iz Newyorka in prispe v Plymauth dne 16. t. m. Snoči so bili člani odposlanstva sprejeli v Beli hiši. V izjavi, ki jo je dal predsednik Zedinjenih držav Hoover novinarjem, ugotavlja, da je ameriška delegacija odšla v London v izvrstnem ozračju dobre volje, da bi prispevala k uspešnemu cilju in da je zalo dolžnost njegovih rojakjv, da podpro to ozračje kolikor je v njihovi moči. Sklepi konference morajo biti taki. da dado občutek varnosti in zadovoljstva vsem
narodom. Vprašanja, ki bodo na dnevnem rodu te konference, so takega značaju, da /c radi njihovih tehničnih pluti ni pričakovati naglih rezultatov. Konierenca bo trajala 3 do 4 tedne, kar ni mnogo, zato nc smemo pričakovati tako naglega zaključku, ker bo to ena največjih in morda ena najpomembnejših konferenc, kar jih je bilo.
MacDonald o komerenci
London, 8. jan. (AA.) Pred svojim odhodom iz Lossiemoutha je angleški ministrski predsednik Macdonakl v razgovoru z novinarji
izjavil, da trdno upa, tla bo pomorska razorožitvena konferenca imela popoln uspeh. Ministrski predsednik je naglasil, da so vsn ugibanja glede izida konference nepotrebna iu da so popolnoma neOsriovana mnenja onih, ki govore, da se bo pomorska razorožitvena konierenca ponesrečila. Kes je, da obstojajo glede rešitve raznih vprašanj neki spori, vendar niso tako resnega značaja, da bi ogrožali potek konference seme, Obstoji utemeljeno upanje, da se bo v teh vprašanjih dosegel med prizadetimi državami sporazum. Ministrski predsednik je nadaljeval, da bo angleška vlada v popolnem sporazumu z angleško admirali-teto razorožila v znatnem obsegu, ne da bi pri tem trpela varnost britskega imperija. Potrebno pa je, da bodo doma in v inozemstvu jasno razumeli, da bo angleška država omejila pomorsko oboroževanje edino-le na temelju mednarodnega dogovora.
Japonska d@*e%acfi$a
pti Hendersonu
London, 8. jan. AA. Snoči je sprejel zunanji minister llenderscii japonsko delegacijo za pomorsko razorožitveno konferenco v I^ondonu. Danes se bo sestala japonska delegacija s prvim lordom admiralitete Alexan-drom. V par dneh bo sprejel japonsko delegacijo tudi ministrski predsednik Macdonakl, ki se vrne v kiatkem i/. Lossiemoutha v London. Včerajšnji razgovori japonske delegacije 7. zunanjim ministrom Reiutersenom so bili bolj preliminarnega značaja. Ob tej priliki je načelnik japonske delegacije ponovil zunanjemu ministru na kratko stališče Japonske v vprašanju križark.
Poroka itah prestolonaslednika izvršena
Xaj sodi šavnost!
Svoje poročilo o vojaških olajšavah za Plane Sokola kraljevine Jugoslavije je zaključil ^Slovenski Narodi, ki izhaja v Narodni tiskarni, s temi znaj značilnimi besedami:
/Omeniti je treba kot zanimivost, «ta današnji .Slovenski list«, ki izhaja v Jugoslovanski tiskarni in je izšel danes cclo v povečanem obsesu. o teh znatnih ugodnostih za naše kmečke in delavske mladeniče, ničesar ne poroča,
dosledno » stališčem, ki ga je doslej za- j vzeinulo tako zvano katoliško časopisje glede na vstop članstva raznih telovadnih društev v Sokola kraljevine Jugoslavije.«-
Kaj je konjsko kopito te lepe zanimivosti, ni treba razlagati in mislimo, da bo že javnost sama ocenila pisanje Slovenskega Naroda ' kakor treba. Zato pa tudi nobenega odgovora na to lepo zanimivost Slovenskega Naroda-, temveč samo ugotovitev, kaj vse pLse Slovenski Narod.:, ki je glasilo res tako zvane inteligence.
Brzo'avni prenos slik
London, 8. jun. A. A. Včeraj so bili izvršeni zanimivi poskusi s prenosom slik telegrafskim potom med Veliko Britanijo in Nemčijo. Izmenjane so bile fotografije in pozdravi med direktorjem britskih pošt in nemškim ministrom za pošte in brzojave. Pozdravni govori kakor tudi slike so bile nenavadno jasne. Prenos jc trajal 20 minut. Poizkusi so se pričeli ob 3 popoldne v prostorih glavnega poštnega urada. Rezultati so bili docela zadovoljivi. Merodajni krogi so sklenili, da uporabijo ta način prenosa slik in besedil za transmisijo čekov in legalnih dokumentov, kar bo velikega pomena za gospodarstvo.
Navpičen dvig aeropîanov dosežen
London, 8. jan. A. A. Včeraj so bili v Heston Air Partu zanimivi poskusi z avto-aeroplani. Poizkuse je vodil znani graditelj aeroplanov Della Servasse. Letalo se je dvignilo v navpični smeri. Prvi poskusi so bili izvršeni že leta 1926. Nato pa so bili ti aparati izpopolnjeni z novimi iznajdbami. Servasse jc dokazal, da zadošča za dvig aeroplana v zrak prostor malega tenis-igrišča. Propeler jc montiran na vrhu aeroplana.
Dt?o;e letal ponesrečilo
London, 8. jan. AA. Ministrstvo za letalstvo javlja, da sta trčiJi danes pri Abu Sueiru v Egiptu dve angl. voj. letali. Pri tem so našli smrt letalski poročnik Richard Greenstade. letalski častnik Charles Galpin, desetnik Williams in pilot Li4»nard Green.
Rim, 8. jan. AA. Italijanski presbjro poroča : Danes dopoldne je bila opravljena v Pavlovi kapeli na svečan način poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jose. Poroki so prisostvovali italijanski in belgijski suvereni ter princi, dalje bolgarski kralj Horis, bivša kralja Portugalske in Afganistana ter 62 tujih piiueev, med njimi tudi njuni Visočaustvi jugoslovanski knez Pavle iu kneginja Olga, îazue tuje misije in dolegacije ter državni veledostojanstveuiki in ves dvor. Službo božjo je opravil kardinal Maffl. Starši poročencev so pred poroko izrekli svoj da«. Po svečano opravljenih ceremonijah sta se novoporočenca morala večkrat pokazati na balkonu Kvirina-Ja, kjer so iu oduševljeno pozdravljale množice ljudi. Po poroki sta novoporočenca poselila papeža in kardinala Gasparrija,
Parijt, 8. jan. AA. : Ha vase poroča i» Rima, da bodo jutri v četrtek na čast poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta ■/. belgijsko princeso Marijo Jose velike letalske produkcije, pri katerih bo sodelovalo okoli 150 letal.
Benetke, 8. jan. A A. O priliki poroke italijanskega prestolonasledniku je bilo v Benetkah kakih 60 porok. Novoporočenci so izrazili željo, da bi bili poročeni isti dan, kakor italijanski prestolonaslednik.
Sovfetsbe ladie v Italiji
Rim, 8. jan. A A. V Cagliari so prispele sovjetske vojne ladje. Poveljnik sovjetske eskadrilje admiral Gallar je obiskal prefekta in vojaškega poveljnika otoka. Nato so ruski oficirji in mornarji stopili na kopno iu si ogledali mesto.
Lmbljanske ceste
Cstџ prometsn
Prag». 8. jan. (Tel. Slov. ) Češkoslovaški poslanski zbornici je bil danes predložen proračun za 1. 1080. Proračunska razprava se je zavlekla radi vladne krize, tako da je bil za prva dva meseca potreben proračunski provizorij. Predloženi proračun izkazuje nasproti prejšnjim samo malenkostne spremembe. Izdatki so preračunani na 9367 mil. (lan-sho leto 9534 mil.), dohodki pa na 9420 mil. (lansko leto 9570 mil.). Presežek znaša 53 m. (lansko leto 36 mil.). Finančni minister dr. Engliš je naglašal v svojem ekspozeju stabilnost proračunov od 1. 1926. dalje, vendar pa bodo v bodoče problem starih penzionistov in plačila iz mirovnih pogodb povzročila zvišanje državnih izdatkov in obremenitev naravnih dohodkov. Zahteval je, da se mora javna uprava zgraditi bolj gospodarsko.
Razne vesti
Pariz, 8. jan. (Tel. Slov. ) Pri železniški nesreči v Tuni.su je bilo dosedaj 11 smrtnih žrtev. Najmanj 5 ali 6 ljudi pa je še pod razvalinami, tako da je smatrati skupno število smrtnih žrtev nad 20. Ranjenih je bilo 30 oseb.
Pariz, 8. jan. (Tel. Slov. ) Sedaj, ko je morje poslalo mirnejše, je nastalo upanje, da bo mogoče rešiti francosko križarko »Edgar Quinetc, katere zadnji del je pod vodo. S tem bi bilo mogoče rešiti vrednosti 250 milijonov frankov.
Pariz, 8. jan. A. A. Semkaj je prispelo 200 zdravnikov iz Alzacije in Lorene. Alza-ški zdravniki si bodo ogledali pariške bolnišnice in zdravstvene ustanove. Vlada je priredila alzaškhn gostom svečan banket.
Pariz, 8. jan. (Tel. ->Slov.c) V zadevi proti fašistovskega komplota v Franciji je bil včeraj aretiran v Marseillu Italijan Chodini, ne du bi se navadel vzrok njegove aretacije. Neuspešna pa je ostala aretacija nekega Pocca-fondija, pri katerem uiso našli nič sumljivega.
Kaplan Košsček
se ponesrečil
Kranj, 8. juti. (Tel. »Slov.«) Danes je pri ogledovanju stavburskih del pri bivši \luyer-jevi pivovurni po nesreči padel z odra > metre globoko na kamenje kuplan K o S i ček in se je pri tem občutno pobil, zlusti na glavi. Pri-padcu si je izbil 4 zobe iu jc obležal nezavesten. Navzoči so ga obudili in prenesli nu dom. kjer je ostal v oskrbi.
Dunajska vremeirka napoved. Južne ( Alpe: Bolj oblačno. Nekoliko topleje. Pozneje nadavinc.
Ljubljana, s. januarja.
Danes, ob 5 /veter, je imel nu inicijativo mestnega grudbenegu odseka na<|svetnik ing. M a č k o v š e k predavanje v maffjstrutni dvorani o temi O dosedanjih in nekaterih npvdi načinih utrjevanja cestišča, oziraje se nu ljubljanske razmere.«. Predavatelj si je torej izbral /a predmet svojega predavanja vprašanje, ki /e desetletja vznemirja ljubljansko prebivalstvo iu Ivori resno skrb odločujočih činiteljev. Umevno je zato, da je bila magistralna dvorana polna uglednega občinstva, skoro vseh občinskih svetnikov, /. županom dr. Рцсет na čelu 1er urudnii.štva raznih gradbenih in drugih uradov. Prisotni so bili med drugimi ing. M. Krujc, ing. Sbrizaj, ing. Prelovšek, ing. Rueli, prof. Jarc ter mnogi drugi, ki so si pri reševanju vprašanja naših cest pridobili zasluge.
Predavuteljevu izvajanju so bila vsestranska. obdelana ne samo izključno s tehničnega stališča. Priznati mu je treba, da je pokazal tudi na gotova dejstva, ki škodujejo kvaliteti naših cest in večajo cestno skrb mestne občine. Predavatelj je. meti drugim navajal:
Nekda j pred 80 leti.
Naše ceste so z o/ironi na promet doživelo tekom zadnjih 80 let dva velika prevratu, ki jih označuje pričetek železniškega obratovanja in pu pričetek splošne uporabe avtomobilov. Naše državno ceste so pred /graditvijo železnic morah: nositi ves promet tudi na velike daljave. Železnice so dekjasirale velike ceste zopet in skoro zgolj le na lokalni promet. Dobili smo tedaj lepe in kot mizu (ilatlke komunikacije, ki jih imamo kot take v spominu še do i/bi'iihu svetovne vojne.
Avtomobili zopel uničujejo ceste.
Ivo si» sc pojavili prvi avtomobili, so dali tk-.bi nov pečat v prometu na naših cestah in ru/«irjevaiije avtomobilnegu prometa, ki ga buš v zadnjih letih doživljamo, pa povzroča silno propadanje cest. Res je, tla se običajno avtomobil ne oddalji preko 100 km od svoje garaže in tla se tedaj vedno m vedno vrača nu svoje izhodišče. Vrača se pa tudi večkrat nu dan. In ker večji gospodarski centri niso tako silno oddaljeni od drugih, vidimo avtomobile tudi na onih točkah glavnih cest. ki so i voj čas bile brez prometu.
To vedno naraščanje posebno osebnega avtomobilskega prometu pa učinkuje silno kvarno nu naše ceste, ki so makadamske, to se pravi posute / gramozom.
Pri konjski vpregi deluje teža vozu in lovora vedno le navpično tej' se vsled tega cestišče tlači in deloma tudi drobi pnrl učinkom železnih platišč. Brzina posebno pri težjih tovorih je mala in prahu skoro ne čutimo. Povsem tirugu jo stvar pri avtomobilu. Tu je glavna težu voza in tovoru ter tudi pogonska sila koncentrirana nu zadnjih kolesih, ki jiogu-njajo vozilo. Kolesa sesajo manjše drobce, delajo luknje in povzročajo neznosen prah, kur pospešuje ludi brzina, ki je dosti večja kot pri konjski vpregi.
Rad» tega ni čudno, ako naše glavne makadamske cesto pri vedno gostejšem avtomobilskem prometu tako izgledajo, kot pač izgledajo. Ker pa imamo v Ljubljani in njeni okolici nu razpolago za posipanje cest v največ jii meri savski prod i/, gramoznic ter manjše količine laniškcgu dolomita iz lastnega kamnolomu v Lanišču, ki je v vsej ljubljanski okolici najboljši materijul. Gramoz i« sramoznic na ljubljanskem pelin, ki ga uporabljajo vse cestne uprave v bližini Liubljnne, ni povsod dobre in enake kakovosti. Zmrzovanje silno kvari makadamske cestc, da razpadajo pri nizki trdnosti gramoza v prah in blato. Ako hočemo radikaino od poni oči, moramo na primeren način utrditi naša cestišča. Ljubljana, ki leži v pretežnem delu nu savskem produ, pred vojno ni čutila posebne potrebe, tla svoje komunikacijo tlakuje.
Tlakovanja pred vojno.
Preti vojno so bile tlakovane nekatere ozke pusu/e iz št. Poterske ceste ter Starega in Mostnega trga proti Ljubljanici s savskimi kroglami. Liti asfalt no betonski podlagi v Selenburgovi ulici. Porfirni polovičarji d/. tirolskega porfirji. ki so položeni v strmi Prešernovi uliti. Regularni granitni sedniuki, ki jih jc svojčas položil cestni erar na Dunajski cesti.
Obupno stanje bolj frekvenliranih komunikacij ljubljanskih po končani vojni je prisililo občinski svet, do je pričel v večji meri tlakovati najpotrebnejše ploskve. Pričetek je bil storjen leta 1921. s tlakovanjem Wolfove ulice, kutero tlakovanje se je vsled cenene dobave matorijala izplačalo že v dobrih treh letih.
Tlakovanje po vojni.
Do danes so ljubljanske ulice tlakovane: Drobnega granitnega tlaku jo 28826 m?; tlakovale so se /. drobnim tlakom predvsem one komunikacije. v katerih niso še vse hiše v jira-v»Ini regulučni črti uli pu one. jxi katerih teče tramvaj. Po istem načelu se je položil tudi iz i/.rabljenih porliruih polovičar jov — domu nasekanih — drobni tlak. k,i je položen v Frančiškanski ulici. Gran'tni polovičarji so sc položili nu nekatera križišča, predvsem pa v Slom'kovo in Metelkovo ulico. Porfirni polovičarji so se uporabili za nekatere prehode in
za križišče Aleksandrove ceste / Bkuweisovo cesto. Granitni regularni tlak je položen na Musurykovi in nu strmem delu Miklošiičeve ceste in južnem delu Resljeve ceste. Poleg drobnega tluku se je v največji ploskvi položil tlačeni asfalt mi betonski jiodlugi in sicer /, asfaltiranjem Aleksandrovo ceste, Knafljeve ulice, Beethovnove ulico, Gledališke ulice, Miklošičeve ceste, Tavčarjeve in Dalmatinove ulice. Bazultoid na Kongresnem trgu ter na krajših delil» Pružakove ulico in Poljanske ceste.
Tlakovanje je veljalo skoraj 18 milijonov dinarjev, tako tla pride v resiuici povprečna cena na povprečni tekoči meter 2180 Din.
To pa je lo petnujstinku dolžine ljubljanskih kom unikati j, ki imajo svoja imena.
Sedaj je še 41.146 km neizgrajenih vozišč. Po dosedanjih izkušnjah in glasom analize cen .,tauc naprava I m navadne makadamske ceste / vsemi zemeljskimi deli in dobavo gramoza l)ovp»ečno 27(1 Din in sicer več nu jugu, nekaj manj na severu mesta. Naprava 4i km novih cest bi tedaj stal» okroglo 11 milijonov ili-narjev. Z napravo teli komunikacij pu se vrednod stuvbišč silno dvigne. Saj vemo. dtt so se n. pr- v Sp. šiški v dveh letih dvignila stovbišču no večjem pnvcelirnnem kompleksu otl (4 nu 40—6« Din, na nekaterih delih severne Ljubljane celo še /.o večjo diferenco.
Nu I m- parcele pride le >.80 <lo največ -1.50 Din stroškov /u teste. Ako bi tedaj parcela lit jirispeval največ 4.50 Din od n»°, pa bi imel cesto napravljeno, mestna občina pu ili-kukill treskov, to se pravi, ako bi parcelami prispevali /u vsak tekoči meter 1'rontc ob ulici П5 Din, bi to vrglo II milijonov tlinurjev. pur-telanti pu bi napravili še vedno čistega dobička ?(n Din na tekoči meter (route ob ulioi ali :6"> X 41.000 X - okroglo 6» milijonov dinar, jev uu vseli 41 km dolgih še neizgrajepiji ko-.înuirkaciiuh.
Pni'celniiti odncsiio oni, ki špekulirajo s ktavbišči in zemljišči, obogatijo relativno v izredni meri, dočim ne prispevajo k nnpravnim I roškem /a komunikacije pinv nič. (Torej plačujejo mestni davkoplačevalci dobičke zemljiških špekulantov.)
Kako /boljšali ceste.
S širjenjem mestu so promet veča nu niiio-giih starejših komunikacijah, uu katerih makadamska plast ne more več dolgo vzdržati, pa tudi v ru/niji {{javnih ulicah iiovonasta|i|i kolonij jo promet vedno vet ji in bo v kratkem zahteval boljše utrditve cestišč, ki je makadamsko. Ako vzamemo n. pr. v poš'ev sumo dolžino nutlakovuiiih ccurskjli cest, ki znaša okroglo 8 km lin bi jjh erarsku uprava tlakovala, bi znašali troški dobrih 17 milijonov dinarjev. Ako pa hočemo dvigniti dolžino utrjenih cestišč samo na polovico vse dolžine ljubljanskih kounin'kacij, bi lo stalo okroglo 140 mil jonov ajnarjev.
Tlak iz regularnih kot k je predrag. Funkcijo regularnega (laku lahko predvsem prevzamejo polovično obdelane kocke, /u katere so investicije skoraj enkrat manjše. Za ljubljansko prilike, kot kaže /e velikost položene ploskve, je pa prav primeren dn uporaben drobni »lak. ki jo ohenein najcenejši tlak /a Ljubljano. Pozabiti namreč no smemo, da /u tu tlak v Ljubljani lii potrebna betonska podlaga.
Izmeti homogenih (I1 kov jo vsekakor najbolj priporočljiv še vedno tlačeni asfalt. Betonsko ceste so sicer cenejše od tlačenega asfalta in le. nekaj dražjo od drobnega tlaka, videti pu je. tla je zanje prjpieren le avtomobil ski promet.
.Šc pred svetovno vojno so se v tem pogledu nupravdli posebno v Angliji /e us*>eh poizkusi z uporabljanjem katranu (teru) in bitumena (asfaltu).
Cestna površina se obdela s tero.ni ali / asfaltom in sicer /. orirom nu izkušnjo, da je votla največji sovražnik cesto, se s površinskim teranjem ali bitumiranjem doseže, tla vodu nc pronica v notranjost cestc. Ta notranjost torej se ne more ob /mrzlini niti lianenjati, niti sc no moro spodaj» ustroj ceste hitreje izrab;ti, kot sc sicer ob vlagi obrabi. Tn način in princip jo seveda najcenejši. Treba pu jc takoj reči. tla se ne more uporabiti za silno frekven-I » rane ceste v mestu, pač pa prenaštt najmanj 500 ton liu dan prometa.
Nemci n. pr. pravijo. <hi jih je le tu uačia rešil popolnega propada njihovih glavnih cest.
Mislim, da bi posebno naša letovišča svoic prašne ceste, ki tujce odbijajo, mogla zelo lepo s tem načinom utrditi, pa tudi' naše glavne ceste bi lahko dobile tako prevlako in b: na tu način izginil prah — nadloga sosedom in pa luknje v cesti — nadlega in opasnost za vozniku in pešca.
Najiioir prometne ljubljanske ceste, fo jc GosposvetsKo, Dolenjska, Tržaška, Dunuj.sk.1 i a Zaloška cesta pu. lega načina utrjevunja cestišč ne prenesejo, ker je tu promet znatno večji, kakor 50—100 vagonov dnevno. Treba je misliti na temeljito utrditev cestišč, lo je na tlukovunje.
Predavatelj jc zaključil / željo, da bi občinski svet |>ri prihodnji proračunski dcbuif manj Štodil pri potrebščinah za ceste, /akij Stedeuje pri ccstuh jo razsipanje.
"V zuok priznanju temeljitim îz veja njo'n кп vsj prisotni nagradili predavatelja s toplim npla v zoni.
Konec okrajnih blagajn
л starim letom so izginile tudi okrajne blagajne. Njih življenje je bilo kratkotrajno, kakor je bnbje leto. Spočela jih je oblastna skupščina г naredbo dne 27. oktobru 1928, in v začetku avgusta 1929 so začele živeti.
Nove okrajne blagajne so prevzele dediščino starih okrajnih blngujen, ki so že 100 let životarile, mnogokrat neopažene, pri okrajnih glavarstvih, ter so kajpada s to dediščino prevzele tudi nekaj bremen, ki v začetku novi ustanovi niso pustile kakega večjega razmaha. Delokrog novih okrajnih blagajen je bilo pred vsem pospeševanje vseh panog kmetijstva, socialnega skrbstva ter strokov, šolstva. Okrajna blagajna je bila zbor zastopnikov občin, ki je izvolil iz svoje srede odlior, kateri je vodil okrajno blagajno v duhu uredbe o okrajnih blagajnah in pa v skladu z inicijativo, ki je prihajala od članov blagajne. Skušnja je pokazala, da je bilo zdrave inicijative več, kakor bi je bil kdo pričakoval.
Nimamo pri rokah poročil vseh okrajnih blagajen, a o najbližji, za okraj ljubljanska okolica, pa lahko poročamo.
Občna zbora je imela dva, in sicer meseca maja, ko se je konstituirala, in pa 8. avgusta, ko je sklenila proračun za leto 1929. V posledici tako kasne predložitve proračuna — kar pa ni bila krivda odbora — je bilo pomanjkanje sredstev za organizatorično in propagandno delo. Po proračunu bi morala dobiti okrajna blagajna za ljubljansko okolico do konca leta 352.596 Din okrajnih doklad, a dobila jili je samo 127.140 Din.
Po izdatkih za opremo pisarne — mislilo se je, da bodo okrajne blagajne trajnejša institucija — za stroške dvakratnega občnega zbora, nabavo knjig, pisarniških potrebščin, sploh za upravo v smislu uredbe — je izdal odbor okrajne blagajne za namene socialnega skrbstva 15.000 Din, za pospeševanje kmetijstva 31.280, za obrtno-nadaljevalne šole 8000 Din, za okrajne, reete občinske sluge 10.900 Din in za babice 21.150 Din.
Odbor je bil mnenja, da ustreza namenom okrajne blagajne najbolj, ako opre delovanje na že preizkušeno. Zato je podpiral s spodbujanjem in denarnim podpiranjem vse, o čemer je bil prepričan, da bo koristno.
Tako je prispeval za gospodinjske tečaje na Jezici, na Vrhniki in na Igu, ki se še sedaj vrše. Tudi v druge kraje bi bil rad poslul voditeljice gospodinjskih tečajev, katerih pa ni mogel dobiti. Potreba in želja po gospodinjskih tečajih je splošna in se bodo po tem, ko bodo
končani prej imenovani tečaji, vršili še v št. Jurju na Vrhniki večerni tečaji itd.
Kmetijska predavanja so bila v št. Juriju, v Želim 1 j ah' in nn Igu. Tudi zn Vrhniko, Dol, Horjul je okrajna blagajna plačala predavatelja.
Določila je tudi pod|>oro zu šolske drevesnice, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, kmetijske podružnice, kinetijsko-nn-daljevalne šole, živinorejske in druge zadruge, seveda le tiste, ki so se pobrigale za to.
Za okrajno hiralnico je bilo že v proračunu predvidenih 70.000 Din, a tudi za občinsko lii-rulmico v Sostrein, zu snujočo na Vrhniki, jc določil odbor izdatne podpore itd. Banska uprava bo dobila še okrog 225.000 Din denarja iz doklad okrajne blagajne in tako bo banska uprava, ki je prevzela aktivo in pasivo okrajne blagajne, lahko izplačala vsem, katerim jc odbor okrajne blagajne namenil podpore.
Z odpravo oblastnih samouprav so morali končno izginiti tudi njeni pomožni organi, kakor so bile okrajne blagajne in okrožni zdrav- ; stveni zastopi. Kaj bo namesto teh, danes še ne vemo. Da se nekaj namerava ukreniti, lahko sklepamo iz tega, ker so morali odbori okrajnih blagajen predložiti banski upravi dva proračuna; prvega za čas od t. januarja do 51. marca 1930 in drugega za proračunsko leto 1930-31, ki se začne I. aprila. Postavke teh proračunov bodo prišle v proračun banovine, od koder bodo morda financirane ustanove, ki bodo prišle namesto ukinjenih okrajnih blagajen, nko bo sploh kaj prišlo, zakaj okrajne blagajne ni zdravstvena okrožja so bila samo v deželah bivše Avstrije.
V	proračunih, ki jih je sestavila okrajna blagajna za ljubljansko okolico, je kolikor mo- j goče preskrbljeno za kmetijstvo, socialno skrb- j stvo in obrtno piosveto, kar je bilo tem lažje, ker se v proračunu ne nahaja več postavke za okrajne, reete občinske sluge in za okrajne babice, za katere bo moralo biti od drugod pre- j skrbi jeno.
V	proračunu za proračunsko leto 1930-31, ki ga je vložil odbor okrajne blagajne, je za upravo vneseno 19.500 Din, za obrtno šolstvo I 30.000 Din, za kmetijstvo 165.000 Din in za so- [ cialno skrbstvo 147.000 Din, kar so izdatno večje vsote, kakor jo pa mogla razpolagati okr. blagajna v minuli dobi.
Vsekako bo naslednica okrajne blagajne ! nadaljevala v ugodnejših razmerah delo bivše okrajne blagajne in tudi uspešno, ako ga bo nadaljevala v započeti smeri.	F. J.
Požar v Zagorm
Zagorje, 8. januarja.
Sinoči okrog 6. do 7. ure zvečer sta se za-Aavala g. Ignacij Bebar, mizar v Stopah (tako se imenuje Zaselje par hiš med Toplicami in Podkrajem — uradno pa je to že vas Loke) in njegova žena z malim otrokom, ki sta ga vzela za svojega. Po trudapolnein pridnem delu prijeten, nedolžen oddih! Med tem pa ni mirovala zločinčeva roka — od zgoraj je začel goreti hlev — in si težko predstavljamo, da bi vzrok požara ne bil zločinski... In v veselo razpoloženje družinicc jc planil fant, ki se je pri g. Bebarju pred enim letom učil mizarstva, pa je zakričal: »Mojster, mojster, pri Vas gori! Vaša baraka goril«
Pa so planili iz hiše, vse je bilo v ognju, skočili v hlev, ki je bil že poln dima in jc že tudi strop okrog in okrog gorel, pa so s težavo rešili kravico. Hoteli so jo že prej prodati. Pa je skrbna gospodinja odsvetovala. Sami so si napravili nekaj mrve — dva voza jo je bilo že, včeraj pa je gospodar pripeljal še dva voza kupljene, da bi se žival prehranila do spomladi — pa je s hlevom vred vsa mrva pogorela; mnogo desk je bilo shranjenih tam, nekaj rto jih ljudje rešili pred požrešnimi plameni — stavba sama pa je kup očrnelih tramov, groblja zdrobljene strešne opeke in kup raz-palega zidu!
G. Bebar si je pred kratkimi leti postavil novo hišo tik ob cesti pod visoko skalo, poleg hiše pa je imel gospodarsko poslopje, zgrajeno pred dvema letoma. Vse, kar ima, je delo pridnih rok! Sedaj pa požar! »Vsak deset poštenih prstov na rokah sva imela — drugega nič; vse sva prigarala« — in solza je kanila gospodinji iz očesa.
Pač res žalosten pogled na bridko uničene sadove trdega dela! — G. Bebar je uničeno stavbo itnel sicer zavarovano, vendar jako nizko, tako, da škoda še daleko ni krita!
Revolvershi junak v jarku
M.Sobota, 6. januarja.
Danes po večernicah se je odigral v Crensov-Cïh dogodek, ki je žalosten in obenem tudi komičen. Med domače fante, ki so stali pred gostilno se je pomešal neki tujec. Bil je precej vinjen. Seveda se je takoj začel bahati s svojim »junaštvom«. Da bi junaštvo tudi dokazal, je potegnil iz žepa revolver in je začel meni nič tebi nič streljati. Fantje so v prvem trenutku osupnili, ko pa so videli, da se ta igra lahko konča tudi z nesrečo, so navalili na tujca, da bi ga razorožili. Postavil se je v bran in ni miroval prej, dokler ni ležal v obcestnem jarku. V boju je dobil vee udarcev. Ranjen je bil na čelu in na obrazu, tako da je bil ves krvav. Pretepu je naredil konec mož postave, ki je tujca odpeljal proti Beltincem.
VasffOla otrole je stvar šole in staršev. Kdor hoče odgojiti svoje otroke kot zdrave in vesele ljudi, ne daje jim alkoholnih pijač, marveč
дуомЈЦТШЕ
k' je najkoristnejši za dopolnitev in okrepitev organizma.
Skrivnostno kolo
M. Sobota, 5. januarja.
Pravo senzacijo je vzbudilo kolo, ki se je predvčerajšnjim pojavilo pred vhodom v župnišče. Nekdo ga je pripeljal že zjutraj. V začetku se ni nikdo zmenil zanj. Ker pa do večera ni bilo odpeljano, se je začelo vzbujati zanj zanimanje. Popolnoma upravičeno, kajti kmalu se je ugotovilo, da tiči za kolesom neka skrivnost. Pod sedežem je bil skrit košček papirja, na katerem je bilo zabeleženo, da se nahaja v torbici pismo, v katerem je vse povedano. V torbici se je res našlo pismo. V njem je neki neznanec (podpisa seveda ni bilo) prosil, da bi se izročilo kolo tukajšnji orožniški postaji. Glasom pisma je bilo kolo ukradeno v Črensovcih meseca septembra ob priliki proščenja*. Zdaj pa j je bilo pripeljano nazaj. Komu jc bilo kolo ukra- i deno, kdo ga je ukradel in kdo pripeljal nazaj, se I iz pisma ni dalo razbrati. Sedaj ima zadevo v rokah i orožništvo, ki bo gotovo razvozlalo zagonetko. Po- 1 dobnega slučaja tu še ni bilo, zato vlada radi te skrivnostne zadeve tem večje zanimanje.
„Pifiiroi-Ufll" Krema
(tuba stane Din 6'—) je sestavljena iz čistega lano-lina, ki je živalski preparat in se vsled tega neprimerno boljše veže z Vašo kožo kot mineralne snovi. Kožo Vam naredi mehko in gladko, odporno za vse kvarne vremenske uplive.
Drogeri a orefion* Liubijorca
Prešernova ulica 5
Jubilej - dela za liudstvo
Župnik Val. Mikuš — 70-letnik
Št. Jurij ob j. žel., 7. jan.
Dne 7. t. m. je obhajal kanonik in župnik g. Valentin Mikuš sedemdesetletnico svojega rojstva in štiridesetletni«) pastirovanja v Št. Juriju ob juž. žel. G. jubilant se je skozi vsa leta z izredno vnetno udejstvoval na verskem, kulturnem in gospodarskem polju. Da je Št. .Jurij v verskem oziru dika šmarske de-kanije, je zasluga g. Mikuša. Vsem katoliškim organizacijam v Št. Jurju je bil g. Mikuš ustanovitelj, butlilelj in učitelj in jim z neumornim delom pomagal, da so procvitale. V času, ko še blizu in daleč ni bilo društvenega doma, posojilnice, izobraževalnega društva, je že v Šent Jurju stal Katoliški dom, je bila posojilnica, je bilo izobraževalno društvo. Vse to obstoji še danes — delo g. jubilanta. Vsestranskemu delovanju gosp. Mikuša čast in priznanje! — Sedaj, ko obhaja jubilej sedmih križev, mu kličemo: Še mnoga srečna in blagoslovljena leta!
Prva far a v škofiji
Adlešiči, 3. januarja.
Smo pa že Adlešičani drugi »tiči« kot so Ljubljančani, čeprav je Ljubljana večja vas kol Adlešiči na Belokranjskem.
Ko sem bral v 1. štev. letošnjega »Slovenca«:: »Kako Ljubljana raste, živi in umira«, sem si mislil, zakaj pa ne bi »Slovenec« poročal, kako raste, živi in umira župnija Adlešiči, ki je prva v škofiji po abecedi.
Prebivalcev ima 1341. Od teh je v tujini 7fi. Torej jih je doina 1265.
Sedaj pa naj sledi statistika od teh 1265 ljudi v zadnjih štirih letih:
Leta 1926.: porok 10 parov, umrlih 31, rojenih 51; 1927: porok 16 parov, umrlih 25, rojenih 40; 1928: porok 16 parov, umrlih 35, rojenih 75; 1929: porok 10 parov, umrlih 16, rojenih 49.
No, sedaj pa naj vsak prevdari, kdo bolj napreduje ali Ljubljana ali Adlešiči!	ek, —ik.
Za most čez Suvinço
Sv. Marjeta v Rimskih toplicah.
Ko nam je lanski Matija razbil in odnesel pol mosta, je okr glavarstvo 11. marca sklicalo zastopnike prizadetih in priporočilo, naj bi okoličani sorazmerno prispevali. Ustanovil se je gradbeni odbor z g. K Dvoršakom na čelu. Ta ni mogel začeti z delom, ker je manjkalo denarja. Po iniciativi g. Deželaka si je ogledal stvar sam oblastni komisar gospod dr. Natlačen in obljubil primerno podporo. Tudi občini Sv. Krištof in Marija Gradec sta prispevali določene zneske. Najizdatneišo podporo pa je dal okr. cestni odbor. Tako se je moglo v septembru začeti z delom in sta bila radi ugodnih vremenskih razmer zgrajena še dva nova betonska stebra in tisti del zgornjega ustroja, ki ga je bil odnesel lanski led. Zaenkrat je možen samo peš-prehod. — V splošno korist je želeti, da se začeto delo čimprej dovrši, ker brez tega mosta ni prave zveze med oblastno cesto Celje—Radeče na desnem bregu Savinje ter Rimske Toplice—Mišji dol—Jur-klcšter—Planina na levem bregu; lokalni faktorji pa teh stroškov ne zmorejo.
Vlomilci na želo posiaii
M. Sobota, 6. januarja.
Kakor doznavamo, je imela železniška postaja v Bučečovcih v Silvestrovi noči nezaželjene in nasilne goste. Neznani vlomilci so vdrli v pisarno in se spravili nad železno blagajno. Ker se v pisarni niso čutili varne, so pograbili blagajno in so izginili z njo v črno noč. Ko so bili na varnem, so jo položili na tla in so tako dolgo razbijali po njej, dokler je niso odprli. V njej so našli okrog 600 dinarjev kovanega denarja. Tega so pobasali in odšli. Pri svojem delu vlomilci na dobro srečo niso bili temeljiti. V nekem zvitku je namreč bila tudi večja vsota papirnatega denarja. Ta se je srečno rešil njihovih prstov, ker koverte niso pregledali.
Prehladi
prično po navadi z nahodom. Druga resnejša obolenja lahko slede. Tu pomagajo
ASPIRIN-
TABLETE
Iti imajo dobrodejni vpliv pri vsakem prehlajenju in preprečijo nadaljne nevarnosti.	*_
Zahtevajte samo originalni zavo) „ЋаџеХ'' г modro-belo-rdečo banderolo.
Stroški prenesenega delokroga
Ljubljana.. 8. januarja.
Prav znatno in vseskozi pasivno postavko v proračunu mestne občine tvori prenesen delokrog. Vsega kritja za 1.1930 izkazuje proračunski predlog le 300 Din, potrebščin pa 572.973 Din. Pod pre-nešen delokrog spadajo: vojaški urad, posredovalni urad, stanovanjsko sodišče, borza dela, prispevek za državno policijo, podpora vojaškim obvezancen in odgonsko postaja
Vojaški ura d bo za 1.1930 zahteval 24S tisoč 777 dinarjev stroškov (lani 260.818 Din, 1.192S: 293.033 Din).
P o s r e <1 o v a t n i u r a d : 37.210 Din (lani 36.044, 1.1928 : 36.766 Din).
Stanovanjsko sodišče in borza dela sta do 1.192S tvorili manjši postavki v mostnem proračunu. Odkar pa sta njuni funkciji prevzela redno sodišče in državna borza, sta ti postavki v proračunih za 1.1929 in 1.1930 izpadli.
Največja postavka v tem proračunskem delu Je prispevek za državno policijo. L. 1928. je ta postavka zahtevala 22.759 Din, 1.1929 pa se je povečala na več kot desetkratno: 273.535 in letos tvori tn postavka prav toliko kot lani — Podpore vojaškim obvezancem znašajo 5.000 Din (lani SO^i dinarjev, 1. 1928 niso znašale nič). Odgonska postaja bo zahtevala za I 1930 6950 dinarjev stroškov (1.1929 6350 Din, !. 1928 4197 Din), razni stroški pa 50 Din.
Prenešeni delokrog spad med tiste redke proračunske dele, ki bodo letos zahtevali le za mulen kostno vsoto manj stroškov, kakor lani. L. 1930 bodo znašale potrebščine skupno 572.973 Din, 1.1929 sc pa znašale le nekaj več: 582.247 Din, dočim so znašale I. 1928 samo 380.658 Din. Ta veliki porast o(' 1.1928 do 1.1929 in 1.1930 ima pač vzrok v veliki zahtevi države za policijo.
-k Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista keža na obrazu, na hrbtu in prsih tvori, mnogi katari, ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grcnčicc. številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef«-vodo že desetletja pri odraslih in otrokili obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Jose!«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Magajna Bogomir:
Prt
Gospod univerzitetni profesor je ljubil lilerate in hotel biti mecen. V visokem spoštovanju je bi! zato med nami in dali smo mu časten naslov: »Riba«. Izviral je ta naslov še iz listih dni, ko smo študenti, suhi vsi od prvega do zadnjega, iskali »Ribo« po kavarnah, ki bi težko breme računa nase pripravljena vzeti bila.
V teh velikih počitnicah so prišli zlati časi v našo deželo. Poiskati »Ribo« za en večer, ni težko, poiskati jo za cele počitnice, je nekaj edinstvenega. Gospod profesor pa je kar sam padel v naše roke. j Med petjem sino ga zajeli sredi ceste in dasi je stopal v začetku nehote med nami, je bil v prihodnji uri na dnu globoke kleti kaj dobre volje. >EI in primis professores.. — smo zapeli iz polnili grl, hvalili njegovo teorijo o vrtenju elektronov v prirodnih kristalih in liapijali v njegovo čas!. Ves hvaležen nam je priznal, da pozna naslove nekaterih naših pesmi in novil. »Najprvo pa je, da dvignete kulturo človeških src v solnčne višine,« nam je rekel, »da odpravite socialne krivice in ne trepetalo pred nobenim in niti pred lastno ženo ne in naj bodo žrtvovane magari vse vaše osebnostne koristi. — »Hura!« smo vzklicali vsi in se pobratili 7. njim. »Da bi vsi, ki bi morali, hoteli razumeti to. Inteligenca je zašla v nič. Pusti si popravljati svoje življenje in svoja dela od zunanjih nič prirodnih sil. Taki so kot Marcus Twain, ki si je pustil od žene in hčerke brisali vse važnejše odstavke v svojih delih, da ne bi nastalo morda razburjanje radi njih. Vam, gospod profesor, Vam pa vsa čast! j
če bo kdo nastopil proti Vaši teoriji, bomo dvignili z Vami pesti v zrak.«
-•Tako jo/ je rekel gospod profesor in udaril ' s pestjo po mizi. V pogovoru smo uničili nekaj no-
vel listih, ki niso bili z nami in se spomnili umrlega prijatelja. V njegov spomin je profesor zopet naročil vina. Tolike galantnosti še nismo videli in nekdo mi je zašepetal na uho, da je premalo častni naslov »Riba« in da bi bilo morda bolje reči »Pečena riba«.
»Prav gotovo je prišel novi čas — Cankar ga jo zaslutil. Zupančič je šel mimo. Med nami pa vre življenje kol kipeči mošt. Sto mehurčkov je še v kadi. Tepejo, grizejo, prerivajo se med seboj, a glej — dan — dva in iz mošta bode vino, lepše, bolj rdeče, močnejše. V vojski smo doraščali in spoznali gorje človeštva. Pijmo, bratje!«
: Škoda, da Hudirja ni med nami. Talent je, le da je marksist. Čudno, da se ne zaveda, kaj je lepota in idealizem. Celo to trdi, da mora biti umetnost propaganda sama po sobi, po svojem življenju in vrag vedi, kaj hoče šel-
»Umetnost je le čisla forma...«
»In duša, lepa Beatrice, mora biti v njej.«
»Remark — vrag ga vzemi — narobe Kra-mer — žurnalizem.«
»Ni res — rred borci je in boljši od Barbus-
sea.«
»Umetnost je le čisla forma in ne borba, kaj pravite vi, gospod profesor?«
»Eden in dragi ima prav. Na primer — kristal — krasna forma — v njej pa brze in se borijo elektroni...«
»Tako je! Živela leorijal Pijmo!
»Pravzaprav, današnji čas je čas razprav in razglabljanj. Pesem in proza je postranska stvar, da so le razprave o njej in o pokretih duhov, o silnih borbah duš.-:
»Morda je pa pesemea tudi lepa. je rekel v kolu najmlajši, »saj Prešeren . .
Nihče ni slišal. Najmlajši je umolknil...
Tako smo pili in govorili in bili zastopniki jasnih linij vsak večer. Gospod profesor pa je rekel: »Nič ne sme biti prikrito med ljudmi, pravimi ljudmi.«
Nekoč je bil posebno dobre volje in nas je o polnoči povabil na dom. »Fin liker, vam pravim in vina bomo skuhali.«
Sli smo in stopali drug za drugim prav pi prstih čisto liho v stanovanje, da se njegova žena ne prebudi.
»Glejte,« je rekel profesor, ko je postavil samovar na mizo v salonu, »tele lepe rdeče rože, na katerih stoji samovar, je vikala žena ob najini po roki.« Nalival je špirita v gorilnik. Silno rada me ima še danes.« Nalival je vina v posodo. Kot včasih v Rusiji, vam rečeni, je prijetno sedeti v zimi ob gorečem samovarju. že Dostojevskij, še bolj pi Leonid Andrejev je ...«
Pritaknil jc vžigalico in takrat smo priskočili vsi in začeli bili /. dlanmi po prtu. ProTesor je v nerodnosti razlil špirit in nad rdečo najlepšo rožo jo potoval krasen modri plamen. Kot besni smo tolkli po njem in ko smo ga udušili, je stal profesor bled kot mrtvec med nami. Prej lepa rdeča roža je bila le še črnikasta, umazana lisa. »Gospa so poslali vprašal, kaj je,<: je rekla služkinja, ki je pri tekla v salon. »Nič, nič, lepo pojdi spnt. Miri,« je jecljal gospod profesor.
»Najboljše, vsaj za enkrat, veste, najboljše je. da lo zakrijemo, kaj ne?
»Kar lepo prepognimo prt na dvoje in za krijmo osmojeno rožo, smo rekli mi in storili tako.
»Liker kar s seboj vzemite, je silil profesor ! Razumeli smo vsi in odhajali čisto tiho skozi vrata
Radi tistega prta se je za dolgo časa razkropila naša družba, le najmlajši je še včasih sedel j prav sam tam doli za svoj denar in pisni pese m ce.
40 najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. H-izasel« 1 Vid e rabijo na zabavi okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderja,
da se obvarujejo prehlada, nahoda in influence. Dobivajo se v vseli lekarnah, Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje.
Koledar
Četrtek, 9. januarja: Julijan in Bazilisa, inu-;enca.
Osebne vesli
— Iz vojaške službe. l'o službeni potrebi .4» b'Iti odrejeni na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega. okrožja pehotni kapetan It. razr. Branko Kozobarič in peh. poročnik Vitomir Jovanovič: štabu |>oveljstva dravske divizijske oblasti je bil dodeljen peh. kapetan I. razr. Boško Djuričaniu,- na službo v upravo zrakoplov no-tehničnegu zavoda zrakoplovni kapetan II. razr. Milan Zaklan: za opazovalca t. zra kop lovnega polka zrakoplovui podporoč- j nik Pavle Dom in ko in za vršilca dolžnosti knjigovodje glavnega skladišču adiniu. |Joroč-nik topniško-tehničiie stroke Ljudevit Visnecki.
Novi grobovi
+ Frank Lovšin. Žalostnim srcem naznanja- i mo, da jc nemila smrt vzela iz naše srede pre- j ljubega soproga, očeta in sina ter brata, gospoda ' FRANKA LOVŠINA iz Brež pri Ribnici, ki ga je ▼ starosti 27 let zadela smrtonosna nesreča v rndniku Creigton nime v Kanadi, kjer je bil zaposlen. Vsled udarca kamna je po dveh dneh težkih bolečin izdihnii svojo blago dušo. — Dolžni smo tem povodom zahvalili se vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga v tako obilnem številu opremili na zadnji poti. Obilen sprevod pri pogrebu in številni venci, ki so zaljšali Tvojo krsto, dragi Frank, so nam dekaz, kako so Te vsi ljubili. Nam vsem ostaneš v globokem spominu, dokler se zopet ne združimo s Teboj v boljšem življenju pri ljubem Jezusu. Žalujoči: Fani, soproga; Matilda, hče; Janez in Mari|a Lovšin, starši; Janez, Josip (v Kandi), Lojze, Ludvik, Marija por. Papič IZdruž. države), Angela por. Klun, bratje in sestre.
+ Trije pogrebi. M. Sobota je imela v nedeljo kar dva pogreba. Obe žrtvi je pohvala smrt v bolnici tekom enega dneva. Prva je bila 80 letna občinska reva Terezija Žulik. ki je sicer bolehala, vkljub temu pa je umrla nepričakovano po polurnem smrtnem boju. Popoldne pa je bila pokopana ravno desetkrat mlajša, 8 letna tlel. Vegi, hčerka mizarskega mojstra v Pucoucdh. Bila je operirana na slepiču. 0|>eracijo je siečno prestala, pozneje pa so nastopile Komplikacije in pobratn jo je na neizmerno žalost staršev nemila smrt. — Istega dne jc bila v Gornji Lendavi pokopana SO letna 1\. llajdinjak. Bolehala je pet let.
+ Umrla e v cvetu mladosti dne 28. decembra v Mitrašencu v Srbiji gdčna Senka l'u-pačič iu bila pokopana na domačem (»kopališču. N. p. v m.l
N. p. v m.!
Mala kronika
•k Nekateri še niso poravnali naročnine za nekaj mesecev lanskega leia, dasi so list redno prejemali. Naj se — zelo prosimo — spomnijo svoje dolžnosti.
-k Gospodinjski tečaj na Jezici. Hitro potekajo zadnji dnevi gospodinjskega tečaju. Z neverjetno naglico se bližu dan, ko bodo dekleta pokazala svoja dela. Pod vodstvom učiteljice in voditeljice tečaju gdč. Grosove se pripravljajo dekleta kakor čebelo za kmetijsko gospodinjsko razstavo Razstava se bo vršila v ncdcijo 19. januarja 1930 v Društvenemu domu na Jezici. Razstava bo odprta od 8 zjutraj do 6 zvečer. Na razstavi bodo razpoložen« vsi izdelki, katerih sc Se dekleta v teku 10 tednov naučita. V kolikor smo že sedaj prepričani, bo razstava gospodinjskega tečaja pod spretnim vodstvom gdč. Grosove, ki je de- • kleta v tako kratkem času toliko naučila, v |xi-nos jezici, njej sami po v veliko priznanje.
-k Odkrite freske. Pri Sv. Andreju, prijazni škofjeloški podružnici ie tukajšnji g. kaplan zasledil pod beležcni izredno lepe gotske freske. Prez-btterij je okrašen z bogato gubasto preprogo, ki sega izredno visoko proti stropu. — N treh stenah za velikim oltarjem pa se vrstijo stoječi svetniki z napisnim trakom nad glavami. Tehnika in barva slik je prvovrstna, posebno izraziti so obrazi. Če so te slike, kot po večini v drugih loških cerkvah, Jerneja iz Loke, so gotovo njegovo prvovrstno delo. Tudi ohra-ujene so jako dobro. Ko se odstrani ves belež, se bodo slike šele pokazale v vsej svoji krasoti.
* Mošn;e-Brez;e 1.1929. V lanskem letu je bilo krščenih 18, pokopanih 26, poročenih |»a 230 parov. Najstarejši ženin je imel za seboj 08, najmlajša nevesta pa 17 let. Naj ta živi še trikrat 17, pa jI bo tudi 68 let. Med umrlimi je bil najstarejši Alojzij Knafelj, oče g. jeseniškega kaplana Janeza; 84 let je vzorno kmetov al; leta 1030 bi se bili veselili z njim pri zlati poroki; pa skromni mož se je slavlju liho umaknil.
•k Pri včerajšnjem smrtnem oznnnilu po pok. gospej Fran,ji Pnternoster je po pomoti izostala ura pogreba. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti Studenec št. 27 nu pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
~k Sreča v nesreči. Z Jožice. Včeraj je izgubila neka ženska veliko vsoto denarja (lia.I 6.000 Din), ko ga je ravno hotelu oddati v hranilnico. Vtaknila gn je v uedrije, ter ji jo izpadel, ne «lu bi vedela. K sreči pa je šla kmalu nato za njo ga. Ahlinovo z Jezice 16, ki je našla ves denar še nedotaknjen. Ženska, ki je denar izgubila, je bila vsa prestrusenu, češ: »Nikdar več ne bom videla svojih kovačev.<
Od samega strahu niti jesti ni inoglu ves dan. Na večer pride k g. župniku, ki je bil že obveščen o najdenem znesku. Ta ji pove, da se je dotičnik, ki je denar našel, že oglasil pri njeni. Seveda je bila zopet vsa vesela. Le sreči je pripisati, da je našla ga. Ahlinova denar. sicer bi ga bila te/ko še kdaj videla.
k V cerkvi pretepel žensko. Iz M. Sobote: lz Pertoče poročujo o dogodku, ki je razburil vse župljanv in je vzbudil ogorčene proteste. Ker jc župnijska cerkev m ti la, je vladala vse te nruzmikc med službo božjo \ njej velika stiska. Na praznik Novega leta pu je bila cerkvica še prav posebno naoitu. To je razjezilo nekega možakarja tako močno, da je jezo tudi na zunaj pokazal, /nesel se je nad neko 40 letno žensko. Začel jo je tolči po obrazu iu je tuko dolgo udrihal jk> njej, da jo je kri oblila. šele sedaj se je nesrečni možakar zavedel, kaj je storit. S pretepanjem je preuehal. I!bogu žeua je dobila do osem močnih udarcev. Iskala je zdravniško pomoč. Zadevo jja bo obravnavulo tudi sodišče.
•k 90-letna starica poskušala harakiri. — Harakiri je japonska beseda in pomenja japonski način samoumora, namreč, da si človek z nožem prejiara trebuh. Samoumori so, hvala Bogu, pri nas dokaj redki, harakiri pa se bolj. Kaka strašna tragedija ali popolen obup ali še bolj verjetno, duševna zmedenost, je dovedla 90-letno prevžitkarico Agato Leskovec iz Unca pri Rakeku, da si je hotela na tako grozen način vzeti življenje, ko je vendar živela že 90 let in je gotovo v tem času doživela že mnogo trpljenja, samomorilskih namenov pa le ni imela. V torek popoldne si je s pipcem prerezala trebuh. Njene poškodbe so hude, zdravniki v ljubljanski bolnišnici, kamor jo je v torek zvečer prepeljal reševalni avto, pa so mnenja, da bo starica kljub temu še okrevala. Čudno, da si hoče celo 90-letna starica jemati življenje!
-k Konjere;sko društvo za Mariborsko oblasl sporoča: Generalna direkcija državnih železnic je dovolila z rešenjem z dne 2. januarja 1900 štev. 101597-29 za občni zbor Koniere.jskega društva za Mariborsko oblast, kateri se vrši dne 15. januarja v Celju 50% popust za vozne karte veljavne za vse vlake izvzemši S. O. E od dne 18. do 17. januarja za udeležence tega občnega zbora. Potrdila udeležbe se bodo dobila na občnem zboru.
•k Učbenik ruskega jezika. Spisal prof. J. Orožen. Cena 50 Din, vezano v celo |>latno (>4 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsem ljubiteljem ruskega jezika knjigo toplo priporočamo. S knjigo se bomo podrobno v našem listu še pečali.
k Continental pnevmatika. Dotičnik, ki je pred nekaj tedni blizu Trebnjega našel kompletno pnevmatiko, naj iavi svoj naslov upravi Slovenca- .
■k Platonov Phaidon v Sovretovem prevodu in Plečnikovi tiskarsko-umetniški opremi je na razpolago. Založnik knjige, društvo prijateljev humanistične gimnazije, je razposlalo vabila za na-ročbo knjige v pričakovanju, da jo bo vsak ljubitelj lepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil, zlasti, ker je subskriocijska cena — do 15. jan. — izredno nizka (30 Dinl. Naročra sprejema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani, Gradišče 4.
•k Oospolinje. Vaše perilo pere, posuši, mon ga ali lika tovarna .los. Reich.
Kakor BiuhUin« čajeva izbira preparira sc in konservira druga zmes nobena ne, bren dvoma, saj to priča plemenit aronui.
Тел Impurt Ljubljana. Aškerčeva H.
Ljubljana
Km bo danes!
Drama: Brez ljubezni. Red. C. Opera: Tičar. Ked E.
TS. K. Skala: Predavanje g. Kajzelja: Lam-merjev princip alpinizma. Ob pel 9
Lekarne: Ncčno službo imajo: Dr. Piccoli. Dunajska cesta 0 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
O Mestna občina razobesi povodom rojstnega dne Njenega Veličanstva kraljice Marije dne
9.	januarja na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse meščane, da razobesijo na svojih hišah državne zastavo. — Župan : Dr. Puc l.r.
0 XII. prosvetni večer, kateri bo v petek
10.	januarja 1930 ob osmih zvečer v verandni dvorani hotela Union, bo jjosvečen lanski : Svetovni razstavi v Barcelonk. Za uvod zapoje g. Niko Kure! nekaj španskih pesmic, nakar siedi predavanje ravnatelja Putnlka g. Vlad. Pintafja o razstavi v Barceloni in Montserrat!!. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. K predavanju vljudno va-bimo ji. I. občinstvo. Vstopnina sedeži rezervirani 5, navadni 3, stojišča 2 Din.
O Ne zamudile sk:oplično predavanje, ki ga priredi Slovensko planinsko druš.vo v ponedeljek dne 13. I, m. ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo uiiiv. docent g. dr Otto Steinbock iz Inomosta o znamenitih otokih Far - Oer, kjer so
? lavna lovišča kitov, ter o zanimivih izletih po ironlandiji. — Predproda.ia vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva, palača Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje.
0 Pridobnini in psomelnemu davku za lelo 1930 zavezane озкђе se opozarjajo, da vložijo prijave <lo vštetega 5. svečana 1930 pri mednem magistratu v mestnem ekspeditu. Mestni trg 27, lit. nadstr., soba šl. 18 ali pa pri davčni upravi. Pozneje vloženim prijavam se zaračuna globa 'A% do V)% od osnovnega davka. — Tiskovine se dobijo pri meslnem magistratu ali pri davčni upravi. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
O Davčni razglas. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Potujoči aflftnli, Iri/ovski potniki, ki nisn izključno v službenem razmerju, so zavezan1 k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in |ioklicev po členu 42, druga skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Neaavisno ml čistega dohodka plačujejo navedeni la davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din. (Čl. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih.) Davek so |»laoa pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 10ÎX) Din, če se pa poklic prične izvrševali v drugi polovici leta. pa v znesku 500 Din. (Člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih.) Če se potujoči agent ali trgovski potnik ne moro izkazali
s potrdilom o vplačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in t rgjovsk i m potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno. (Čl. 157 om. zakona.) Potujoči agouti, trgovski potniki, ki pridejo iz. inozemstva radi nakupa, prodaje iu sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvo, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v Členu 148, točka 11, 5, pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vei potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izkljutno v službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo t« davek lakoj, de se izognejo kazenskim posledicam, predvideuini v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih, vala. ČikaŠka borza beleži za spoznanje nižje tečaje za pšenico, dočim so ostali predmeti večjidel neizpremenjeni — Na našem domačem žitnem trgu je opaziti učvrstitev koruze in neznatno oslabitev pšenice, vendar je tako malo promet«, da ni mogoče izrekati sodb o položaju.
0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj rairuo in megleno. Najnižja temperatura je znašala —2.7 stopinj Celzija. Barometer 7738 mm. — Izvzemši v Splitu ( f 6 do 13 stopinj Celzija) je bilo povsod drugod hladneje ko v Ljubljani.
O Poceni drva. v mestnih parkih in drevoredih so sedaj kaj navadni prizori, da revni ljudje ! plezajo j» kostanjih ter s trudom in z muko žagajo suhe Veje in trhljad z dreves. Ljudje pridejo tako poceni do drv, dasi bi kak : pameten*, naroden gospodar prišel do sklepa, da je delo, ki ga opravijo li revni ljudje, mnogo več vredno, kakor trhljad, ki jo dobe z drevja. Ali ljudje so veseli, da pridejo poceni do kuriva in so mestni občini za lo hvaležni. Pa tudi mestna občina je lahko zadovoljna: ljudje ji na ta način »trebijo vse drevje in sicer prav zastonj.
O Slednja! Pod sloiponi ljubljanskega Gradu stoje kainenite zidine, nekake Skarpe, ki so deloma v okras, deloma vzdržujejo vrhnje plasti kamenja in prsti. V zadnjih lelih so jih povsem zanemarili, med sklade se je zaraslo grmičevje, ki bo sčasoma izpodrinilo težke kvadre. Magistrat je lo videl spomladi in videl jeseni in pozno v jeseni jo. uvidel, da je na zidinah treba popravil. Tik pred nastopom mraza so iztrebili globeli' med skladi in jih zalili | z bc-lonsko malto. Šlo je gladko, v renne ni nagajalo; j niti dva dni za tem je pa začelo zmreovati iu bo- ] Ionski omet se iz dneva v dan sipi je po skladih, odlelavajo cele jiloSčice, na spomlad bodo globeli med skladi zopet iztrebljene in zopet bo treba šteti denar za delavce, za cement; kajti mraz prav nič ne upošteva siromašnih razmer ljubljanske občine, pokazal je že na isti način, ko so pred njegovim prihodom obinelali škarpe v Študentovski ulici. Vse bi pa še bilo, če bi razni eksperimenti ne bili tako dragi!
Din, se odmerja davek na poslovni promet na osnovi izjave za pridobnino. Vse pravne in fizično osebe, ki ne jdačujejo pridobuine, kakor tudi vsi, ki vTïe slučajen promet, imajo vložiti prijavo v 14 dneli od dne opravljenega prometa ter istočasno vplačati na ta promet pripadajoči lodstotni davek.
Q V sodne zaporo je bil oddan včeraj na-j>adni iu nebrzdani pokotnik Josip Kristl. Tekom nadaljnjih zasliševanj so se množila priznanja ter so prišle nove prijave. Zasliševanja in spopolnitev ceJotnega ogromnega gradiva se bo izvršila od strani sodnoprciskovalnih organov.
O Starešine! Drevt se snidemo kakor običajno v gostilni polnoštevilno.
O V smrt. Včeraj popoldne si je pognal v svojem stanovanju v Pobrežju, Drevoredna ulica 8, kroglo v desno senco kolar z delavnice drž. železnic Maks Krajnc. Umrl jo v bolniSnici.
□ V Belgrad odpotujejo ju»ri kot člani po-klonitvene deputacije inesta Maribora župan dr. Juvan, jKHlžupan dr. Lipold ter občinska svetniku Sabotliy in Bureš.
O Najresnejže vesti so se širile včeraj po Mariboru glede neke letalske nesrečo pri Zgor. Polskavi. Na lice mesta se je podal okr, glavar za Maribor, desni breg, dr. Hacin z zastopniki mestnega poveljstva, pošto in carine. Pokazalo se je, da gre za grdo jjotegavščino nekega šoferja, ki se 1» radi tega še zagovaljal pred jtristojnimi oblast-vi. Vdrugič si bo najbrže premislil.
ljudska srmopomoč v Mariboru sprejme za slučat smrti in doživetja vse zdrave osebe od I. do 90. leta in izplača do naiveč 53.000 Din na iiodoornb. Znhtevaite breTolnčno nristrmno iziavo
Maribor
STRUP
STRIHNIN, CYANKMI \ ШОЗДсаЛ. CYANIK
v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti roparicam. — Dobi se v Drogeriji Sanitas, Celje ter v Ljubljani Dunajska cesta štev. 5.
□	Vsi Mariborčani, ki se udeležijo dobrodelnega plesnega venčka nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev dne 11. t. m. ob 20. uri v veliki union-ski dvorani, bodo deležni najrazličnejših pošiljk (pisem, depeš itd.), ki jih bodo prejeli iz rok treh vrlih poštarjev, ki se pripeljejo ta večer na kras- j nem aiilbulančnem vozu Belgrad-Zagreb-Maribor v i omenjeno dvorano, da se oddolžijo vsem, ki so se odzvali vabilu naših požrtvovalnih jtoštarjev. I
□	Tovarno z« marmelado bo zgradil pri I(a- ; dencih veletrgovec s sadjem G. Gottlich. Sadjarjem j Pomurja in Prlekije sploh, ki jim gredo letno velikanske množine sadja v zgubo, bo zgraditev omenjene tovarne zelo dobrodošla. Obenem se bodo posledice te podjetno odločilve gotovo čutile tudi na delovnem trgu.
□	Krščanska ženska eveza ima v nedeljo, dne 12. t. m., ob pol 17. uri redni občni zbor v dvorani Prosvetne zveze. Vabijo se vse članice kakor tudi podporni člani.
□	Smrtnih nesreč je bilo v preteklem letu v mariborskem mestnem okolišu 13, in sicer so preminuli: 1 radi nesrečnega padca, 1 radi uboja, 1 je usmrtil električni tok, 4 so postali žrtev avtomobilske nesreče (na drž. mostu), 2 pa letalske nesreče (dr. àestan in pilot Miiller), 1 radi zastrupitve s plinom. 2 utopljenca, 1 pa je bil povožen.
□	'L nožem ... Sporekla sla se 68letni hlapec Franc in pletar Herman radi malenkostne zadeve, niti omembe vredne. Končala pa se je s krvavim ravsem: potegnil je Herman nož in zamahnil z njim proti svojemu nasprotniku, ki je zado-bil nevarne ranitve v desno sence in levo prsuo stran; razen tega je pri padcu zadobil težko jk>-škodbe na desni strani reber. Franca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, Hermana pa so mariborski orožniki oddali v tukajšnje sodne za|K>re.
□	Svedravri, brezsraiuui in pogoltni, niso jiriziuiesli liili revščini zUsebnice Marije S t pašnik v FVankopanovi ulici, tldrli so s ponarejenimi ključi v spalnico ter odnesli iz omaro raznega perila in tudi neka i denarja. Skupna škoda znaša nad 700 Din.
□	Smrtna kosa. Preminula jo v slarosti 74 let posestnica Elizabeta Kolman, Krčevlna 44. Pogreb jiokojnice bo jutri ob 14. uri iz hiše žalosti na frančiškansko pokopališče v Pobrežju.
□	Truplo neznane utopljenke so jwtognili včeraj pri Stoincih iz Drave. Truplo jo že močno v razpadu; jjrepeljsli so ga v mrtvašnico. Na sebi" ima utopljenka kratko krilo, nizke čevlje, na levi roki pa zlat prstan. Identiteta se sicer še ni mogla točno ugotoviti, vendar pa izgleda, da gre za Ka-rolino Majhen, tkalko v Hutterjevi tovarni, ki je 8. decembra skočila iz državnegu mosta v Dravo in o kateri ni bilo odslej nobenega sledu.
□	Iz tukajšnje davčne uprave. Vsa podjetja, obrali (trgovski, industrijski in obrtni) oziroma vse osebe, ki se baVijo s samostojnim poklicem, kakor tudi vsi drugi, ki so zavezani pridobnini, morajo vložiti v roku od 5 t. m. pa do 5. februarja t. 1. prijave o dohodku, ki so ga dosegli 1. 1929. iz teh ]>oslov. Prijavo je vložiti y,a vsak obrat ter vsako vrsto posla, torej tudi za vsako podružnico. Prijavo morajo vložiti tudi osebe, ki so po čl. 46 zakona oproščene plačevanja lega davka. Kdor 110 bi izročil prijavo v določenem roku. plača kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10%, če na ponovni poziv ne predloži prijave tekom 8 dni. Za odmero davka na poslovni promet za 1. 1930. morajo vložiti tozadevno prijavo v določenem roku brez posebnega |»oživa davčno uprave vsi tisti davčni zavezanci, katerih promet v t. 1929. ni presegal zakonito določene meje 300.000 Din tn ni bil manjši od 15.000 Din. ravnotako vse v poštev prihajajoče svobodne proiVsije brez oiira na velikost opravljenega prometa. Na lista podjetja pa, katerih promet jo »reeegel v minulem letu 300.000 Din. pa morajo voditi knjigo opravljenega prnmatn ter najpozneje v 3u dneh po jiretekiï vsakega četrtletja predložiti prijavo z Istočasnim vplačilom 1 % dnvka V*em onim, ki opravljajo promet na drobno tako, da v minulem letu ni presegal zueska 10.000
ss V proslavo rojstnega dne Nj. V. kraljice Marije priredi Kolo jugoslovanskih sester v Celju danes zvečer v mestnem gledališču konccrt.
/irMuzikalno-literarni večer 10. januarja. V
petek, dne 10. t. m. ob pol 9 zvečer bo v kino-dvorani hotela Skobcrne muzikalno-literarni večer. Predaval bo sloviti ravnatelj dunajske IJrania, Karl Jâger, rodom iz Maribora. Po njegovi zaslugi je sprejela Urania v svoj program tudi predavanja o pokrajinskih lepotah in stari kulturi Jugoslavije. G. direktor Jager prireja vsako leto predavanja po naši državi. Njegov spored obsega deloma resne deloma humoristične komade. Poleg tega bo mlada virtuozinja gna. Hilda Schalk na glasovirju preclnašala skladbe Schuberta, Chopina in Lis/.la.
£> Pevski zbor Katoliškega prosvetnega drif'tva v Celju do nadaljnega nima pevskih v*j in odpade tudi jutrišnja vaja. — Pevovodja.
& Veličastno SlomSkoro slavlje v Celju. Ob 4 popoldne je bila velika dvorana tako natlačeno polna, kot se lo pač redko v Celju zgodi. Ko je 10 minut čez 4 vstopil prevzvišeni pomožni škof lavantinski gospod dr. Ivan Tomažič, ga je vsa dvorana navdušeno pozdravila z gromovitim ploskanjem in pozdravljanjem. Ni mogoče v okviru lega poročila podati izčrpne slike vrednosti iu umetnostne višine posameznih nastopov. Prvikrat se je predstavila Celjanom pevka ga. dr. Rajhova kot glasovno izvrstno šolana pevka. Basista & ravnatelja Sifrerja, učenca konservaloriia v Bo-logni, smo imeli priliko že slišati, pa je seveda tudi to pot s svojim nastopom izzval pravo navdušenje. Deca podvodstvom čč. šolskih sester ie nastopila v impozanlnein številu v ljubki rajalni ločki .po napevu Slomškove pesmi »PrePubo veselje, oj kje si doma-«. Zelo močno je vplivala Fe-do! Gradišnikova s fino dinamiko 1er prepričanostjo podana recitacija iz Slomškovih spisov. Višek sporeda je pač tvorilo predavanje prevzvi. šenega pomožnega škofa o Slomšku. S preprosto, vsakomur dostopno, pa vendar jedrnato besvdo je raïgmil pred nami veličastno sliko Slomška-svetnika in orisal stanje akcije, ki ji on načeluje in ki naj nam da enkrat, če bo božja Volja tako, prvega svetnika — Slovenca. Vmesne točie jz izvrstno oskrbel lo pol prvič nastopajoči salonski orkester pod vodstvom g. Z. Lenardona. Dve uri trajajoča akademija je bila lepa manifestaciia, ki bo gotovo močno podprla delo na bealifikacij-' Slomška.
Pišeio nam
IZ SREDIŠČA OB DRAVI
Due 22. decembra ni. 1. je priredilo tukujš-ije K,it. i/.Obr. društvo božičnico revnim otrokom. ki je nad pričakovanje prav dobro uspela. Nastopili so otroci v igrici s petjem: -»Bd-žična noč . Vsak izmed otrok se je <1о1пч> odrezal. Po igrici so se razdelili darovi 40 otrokom. Dobili so (dečki in deklice) tople ob-lekce, nogavice, čevlje. Volnene jopice, blage za obleko, peciva i. dr. v kolikor je bilo to možno.
Da se je zainoglo tako bogato obdariti, so je pobiralo po fari iu nabralo v skupnem znesku 2.879 Din. Izmed darovateljev večjih svot so: Kmečka |Hdsojilnicti 500 Din, g. kaplan Andrej Stakne 200 Din, g. župnik J. Cajnkar 100 dinarjev, županstvo občine Obiež pa 150 Din. Nadalje so darovali g. Robič 14 m v blagu iu nekaj špecerije. g Zadruvec. pnromlinar in g. Lovrec na Preseki v večji množini moke. Vsem tem in ostalim darovalcem najlepša hvala. Prav posebna zalivala pa gre čč. šolskim sestram v Obrežu in dekletom tainošhjega gospodinjskega tečaju, ki so /. velikim veseljem izdelale dekliške oblekce in napravile obilo dobrega peciva, Nnzmlnje pa prav si ena hvala vsem ostalim, ki so s kakršnimkoli jjrispev-kom v kateremkoli oziru j>ripomogli razveseliti naše malčke. Mnogo je bilo truda in žrtev. Л ko človek vidi razveseljonc nedolžne otroške oči. čuti. da je žrtev zanje najlepša. Z bolestjo v srcu pa moramo označiti neleno po-stopunje onih, ki so nabiralce in uabirulke odslovili s trdo besedo in božičnico prirejeno z nesebičnim namenom spravljali v jvolitični koš. Za dosežen usneli (brez tijih) tudi tem naj-iskrenejša hvala.
V ta nam un sta darovala na pobudo gopi-oiuenjenega društva |№ ЗП0 Dih.tudi županstvo občine Središče in središka posojilnica, ki -m pa izročilu to svoto šolskemu upravitelj, vu, da so bili otroci obdarovani tudi s te strani.
Iz Borovnice
Nova trgoviuu. V petek 5. januar ja jo začela poslovati nova trgovina z mešanim blagom gospe II. Modrijan. To jo. sedaj naša četrta trgovina te vrste. Kakor kažejo pril'ke in rii/.nc verzije, bomo v kratkem času dobili še dvoje stičnih podjetij.
Pred kratkim nas je obiskal zopet razpro-(lajalee piotcslantovskih publikaci j, «v. pisnin itd. Vse (e stvari jo jivodajal po skoro smešno i nizki h cenah. Mislimo, da kljub Mepljivosti cen in svoji vsiljivosti ni mogel <kweč.i uspehov.
Statistika naše rasti. Zaključna bilanca rasti naše fare v letu 1929 kaže velîk plus. Umrlo je 25 oseb, dočiin je bilo rojenih 71. Porok jc bilo 14*
pri nas hockey
Te <iui smo Mliko brali zlasti v avstrijskem časopisju o fenoinenalnih igri Icih hoc) eya i/. Kanade. Avstrijski drsalni sport prednjaci v Evropi, hockey gojijo že več kot <l<v>et let. imajo umetna drsališča, in vendar so hockey igralci iz Kanade odnesli lahke zmage ne samo nad Dunajčani, temveč tudi v Berlinu proti švedski reprezentanci. Ta dejstva nas privedejo nazaj v 0110 dobo v nogometnem sporlu, ko smo so junaško ozirali po nasprotnikih, da jih nanialianm , pa pride Stavija iz Prage in pokaže, kaj je prav za prav nogomet Takrat smo se ponižno skrili in sprejeli zasluženo lekcijo, iz katere je patem nastal ves naš nogomet, ki predstavlja gotovo čisto nekaj drugega kakor pa v tistih časih
V hcekeyu na ledu pu še tako daleč nismo, kakor smo bili v nogometu pred 18 leti Ta panoga zimskega športa je za nas nekaj uovegn In vendar so dane tudi nam možnosti, da si ustvarimo hockey.
Razne spori ne vesti
Zvezni kapetan še ni detinilivno sestavil 1110-Stva, ki bo zastopalo našo državo v igvah za Balkanski pokal. Dne 20. januarja moramo odigrali reprezentančno tekmo z, Grčijo v Atenah. Pri sestavi reprezentance ne bodo opozicijonalne potl-zveze ovirale sedanje uprave ,INS in bodo dale vse igralce, ki jih bo rabil zvezni kapetan. Tako je tudi prav. Notranji prepiri nas ne smejo slabiti.
Hajduk se ta svojo turnejo po Južni Ameriki pridno pripravlja Zaprosit je razne belgrajske in zagrebške klube, da bi posodili svoje igralce. Bel-grajski klubi so doyolili Ivkoviču in Vujadiuoviču, da lahko potujeta s Hajdukom, liazgovarjajo se še ssa Marjanoviča in Arseniieviča 1er Premrla in Hitreca iz Zagreba. S temi igralci izpopolnjen Hajduk, bi predstavljal mečno enajstorico, ki bo v stanu reprezeutirati naš nogomet tudi v ,lužni Ameriki.
Iz Stlubov
Službene objave LHP-a. (Iz seje u. o. 2 dne
2.	jan. 1930.) V smislu § 8 in 12, točka b, c, in d sc sklene predlagati savezu ASK Primorje v čitanje iz rednega članstva JHS-a. — SK Elan se poziva, da poravna najkasneje do 20. jan. članarino za leto 1929. SK Elan se opozori na to še s posebnim dopisom. Sklene se sklicati za dne 6.-1I. 1930 redno glavno skupščino podsaveza s sledečim dnevnim redom: aj Poročilo predsednika, b) Poročilo tajnika I, blagajnika, teh. referenta in revizijskega odbora, c) Podelitev absolutorija uprav, in revi*, odboru, d) Volitev novega uprav, odbora (funkcijoarjev, katerim je potekla poslovna doba in vseh odbornikov), e) Volitev revizij-skega odbora, f) Določitev službenega glasila, g) Sklepanje o predlogih organov podsaveza in lednih članov. Predloge za glavno skupščino je treba predložiti pismeno najmanj 6 dni pred skupščino upravnemu odboru, h) Slučajnosti, Glavna skupščina se vrši v slučaju, da ob določenem času ni navzočih nad polovico rednih članov, pol ure kasneje z istim dnevnim redom, vendar brez ozira na število prisotnih včlanov. Opozarja se vse klube, da poravnajo do glavne skupščine vse svoje denarne obveznosti napram podsavezu, ker v pro-tivnem slučaju nimajo glasovalne pravice na glavni skupščini. — Tajnica.
Kombinirana smučarska tekmo SK Ilirija, Ljubljana, razpisan« za dne 12. jan. v Ljubljani. se radi neugodnih snežnih minier odpoveduje. Predvidoma se bo pa na isti dan vršila klubska tekma na progi 1S km v Ratečah (Plani«»). Za člane udeležba obvezna Razpis stodl. — Načelnik.
Piava'na sekcija SK Ilirije. Pozivam vse članice in člane plavalne sekcijo, da oddajo najkasneje do nedelje, dno 12. jan. ».večer pri blagajni kavarne Evrope., v zaprli kuverti ■/■ naslovom »Plavalni sekciji SK Ilirije sledeče točna osebne podatke: Ime in priimek, poklic, rojstno leto. stalno bivališče, bivališče v počitnicah, kateri stil plavanja želi trenirali in čas, katerega ima tekom celega tednu na razpolago za treniranje v zimski sez.iji. — Načelnik.
SK 11'rija (lahkoalletskn sekcija). Danes 9 jan. ob 19 seslanek vseh lahkoatlelov v klubo-vem lokalu v kavarni Evropi . Vabljeni so tudi gg.: kap. Vizjak, Mahltovec, Smole, Dobovšek. Prosim sigurne udeležbe. — Načelnik.
DRSANJE.
Prvenstvo Nemške Avstrije v umetnem drsanj«.
Na Dunaju so končane tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Nemške Avstrije. Izredno zanimanje je bilo posvečeno loj prireditvi, kajti Iu je tekmoval lanski nemško-avstrijski in obenem tudi evropski prvak Karl SchSfvr. V poljbnem kot v predpisanem drsahju se jo Kari Scnater izkazal kot vešfak posebne vrste. Vse tekmovalce je daleč prekašal. Pokaral .ie znaten napredek. Vsa njegova izvajanja nudijo glodalcu nekaj posebnega in lepota izvedbe posameznih figur je na nedosegljivem višku. Nemška Avstrija je lahko ponosna in gotovo ne bo varana v svojih nadali v Schalerja, ki se bo kmalu udeležil v Newyorku svetovnih drsalnih tekem izid na Dunaju je torej sledeč: 1. Kari SchSfer 330 točk; 2. dr. Hugo Distler 299;
3.	Ludovlk Wrede 283; 4. Oton Hartmann 2(>7 točk. — V Inomostu jiii so se vršilo drsalne tekme za damsko prvenstvo Nemško Avstrije. Krasno vreme je privabilo tudi gledalce v obifnem številu. Pričakovana zmaga Burgerjeve ni izostala. V vseh točkah skoraj se je odlikovala lu pokazala goio-vost in spretnost. Izid je sledeč*: 1 Burgerjeva 294 točk; 2. Melita Brunnerjeva 287 točk; 3. lisa Hornung 273 točk; 4. Gerdu Ilomimg; 5. Lili VVeiler,
*
Thunberg gre v pokoj. Finski in svetovni jrvalt v drsanju Thunberg jc sklenil, da je tekoča zimska sezona zadnja, v kateri še nastopa. 36 let je že star in vendar velja še danes kot eden najboljših drsalcev na svetu. 10. in 11. januarja bo v Dawosu nastopil proti Ballangrudu in potem ima le še nekaj malih nastopov, po katerih pa bo končal svoje plodonosno športno delovanje. Že pri svetovnem drsalnem prvenstvu v Drontheimu ne bo več sodeloval. Na olimpijskih igrah 1. 1924, v Chnmonixu in 1. 1928. v St. Moritzu si je priboril štiri zlata odlikovanja Bil je tudi svetovni prvak, dvakrat evropski prvak in petkrat finski prvak.
PLAVANJE.
IcbollUn rekord, 171elni Amerikanec Raymond Ruddy je postavil nbv rekord v prostem plavanju na 500 yardov. Weismiiller je 1. 1922. rabil za to daljavo 6i24 2 min., » Ruddy sedaj le 6:22.4 mtn. — Islotako so Amerikanci izbolsali svoj rekord v damskem hrbtnem plavaivu na 100 m in siccr je to napravila v Newyorku gdč. Holm, ki ie preplavala teh 100 m v času 1:22 6 min. Do «edij najboljši rezultat ic dosegla gdč. Lindstrom z 1:23.6 min.
Matični klub slovenskega športu Ilirija, se je odločil, da osnuje I udi liockeô sekcijo. V nogometaših, ki so obenem ludi drsalci, ima prvi potrebni igralski materi jat. Zapisali smo že: Oprema je Iu, sedaj pride še trener /, Dunaja. In sicer se Ilirija pogaja z znanim avstrijskim mednarodnim hockey igralcem Henliapel-oni^ ki bo prevzel vodstvo treninga. Da je navdušen e za to novo panogo sjiortu veliko, je razumljivo. Kajti hockey je najhitrejša in najzanimivejša športna igra, ki -zahteva od igralcev velikih sposobnosti. Je pu čisto različna od vseli znanih iger, ki se igrajo na dva gola. V Icj igri taktično ni ne napadalcev ne branilcev, ne sme se ]>lcšče, ki v tej igri nadomestuje žogo, oddajati naprej, |>ač pa samo nazaj. V prihodnjih številkah bomo našim čitalcom nazorno pojasnili, kako se hockey igra itd.
To bo jiotreba, kajti v slučaju, da bodo vremenske prilike dopuščale, bomo imeli v prvih dneh meseca februarja prvo mednarodno tekmo.
NOGOMET.
Wacker igral zadnji dve tekmi, ' S 3 :4 je zmagal VVtstker v Bernu napram mestni reprezentanci. Prvi polčas je končal s 3 :0 v korist Berna iu je torej prav malo izgledalo, du bi mogel Wacker zmagati. Toda v drugi polovici so Dunajčani pnkr-zali lepšo in koristnejšo igro, ki jini je celo prinesla zmago. — Zadnja tekma, ki jo je igral Wacker, je bila igra z F. €. Zilrichom v samem Ziirichu. Švicarji so ojačili svoje moštvo z vsem, kar so imeli Wacker je dosegel le neodločen rezultat 2 : 2, čeprav je bil posebno v drugi polovici veliko v premoči. Od 7 tekem, ki jih je Wacker odigral na svoji turneji, je 4 tekme igral neodločeno in v 3 tekmah zmagal. Čudno pu je, da je pri vseh igrah Wacker šele v drugi polovici tekme zavladal nad nasprotnikom. Prva polovica igre pa je potekla vedno v nekakem nerazpolože-nju dunajskega moštva.
Gostovanje Hungarijc (Budimpešta). Odlični budiuipeštanski zastopnik M. T. K. (Hungaria) je nastopil v Mannheimu proti me-lni rejirezenlanci. Ogrska igra je navdušil« 10.СШ gledalcev, ki kaj takega še niso videli. Hungaria je zmagala z 1 :3. Nemško moštvo ni bilo slabo sestavljeno ni igralci so podali prav lepo skupno igro. Večja rutina in znanje gc.stov pa .«In izjalovili vsako lepo zasnovano akcijo domačinov. — Dne <i. januarja pa je Hungaria gostovala v StuUgartu Po napeli igri je Hungaria z 2 : 3 poražena zapuslila igrišče. Štutl-garter Kickers so bili odličen nasprotnik. Z voljo in silno požrtvovalnostjo so Nemci nadomestili ono, kar jim je manjkalo v borbi s llungario. Ogri so bili zelo neodločni pred nasprotnikovimi vrati in to jih je pokopalo, saj so drugače bili v polju oči-viduo v premoči. 12.000 gledalcev je poseiilo to igro.
Njuarla (Prava) »»pet unngalit V Frankturiu je gostovala praška SjiarUi. ki po lepi igl i ■/. 2 : 3 *nt«gala uad F. Sp. V. Frankfurkim. Čeprav izgleda zmaga Sparte, po rezultatu sodeč, tesna iu majhna, vendar so bil Čehi skoraj vso igro v veliki premoči iu bi zalo zaslutiti tudi višjo zmago. Pri tekmi je bilo 800» gledalcev. — Nn sv. Treh kraljev dan je nastopila Spartu napvrm monakov-ski ropre?.vutu!K'i. Tudi v tej tekmi so Čehi zmagali s 3:2. PolČuš je končal z 0:0 Y igri se je odlikoval češki srednji napadalec Silnv, ki je že okrevat od poškodbe, ki ga je zr.dela v tekmi s Frankfurtom,
Havin (Praga) poravna v Harieluni. Ob koncu prvega polčasa je še Slavlu vutliln 7. 2 : I napram F. C. Barceloni. In nihče ne bi mislil, tla bo končni résultat pomenil poraz Slavijo. Ktmc,-0:3 v korist Špancev.
Uspešna, turnejo Sparte Košitv. Pred 6GC0 gledalci so Čehi «2.1 zmagali pioti Jeunesse bi I Abbes. 'A uspehom zopet je s parla naslednji dan nastopila prati Gallia Oran Tu je sicer dosegla le neodločen rezultat z 2 : 2, toda tudi ta iziti pomeni uspeh, kajti moštvo izredno trpi na svojem dolgem potovanju po sov. Afriki in je že izmučeno radi velikega števila odigranih tekem. Sparta Košice bo nastopila še proti reprezentanci Alžira. potem pa bo njena turneja konč?na.
Paril—Berlin « : 4. V Parizu je pred 20.000 gledalci zssluženo zm»gala pariška reprezentanca s G : 4 napram berlinskemu moštvu. Prrižaui so vodili že s 3:0 in tedaj šele so se zganili Nemci. Pariz se je s to r.m^go revanžlral za lanski jiorar. s 5:0, ki ga je dolelel. v Berlinu. To je že tretja tekina, ki jo ie Berlin na svoji turneji izgubil.
Italijanski razgled. Zadnje tekme so prinesle nekaj več življenia v prvenstven1 boj Vrstni red ie kaj čuden, ka'ti po dva, po trije klubi celo imajo enako število ločk. Tako sta li« prvem mestu z 10 točkami Juvenirs in Genova. Na drugam mestu pa se drže kar trie klubi, vs-.l; po Iti točk. Aleksan-dria, Ambrosrni in Torino. — Omenili moramo predvsem tr-K-iiio Juventus—TriesMna, ki je je vršila v Trstu iu ki je končala z težko zmnero Ju-ventusa v razmerju i : 0. Iz z-dniih božičnih tekem vema, kako močna ie poslala TripsHtt". s°j ni niti edan duncVkih Hi budimn°ŠtRns'rih klubov. t-i so gostovali v Trstu. zm^tH napram ntej. Tržnšvj m-vak im^ d-ines 11 tet': in pomeni v li'i-liji vmlPnim klubom na't-Si oreh. — V tlrucfi 'igi p« čvrs'" vo-n risale z 19 točkami Sledi mu Ata-lanta (16 točk).
Radio
Prnifffvii P<f»;ft.(,f|ihRf«wf» f
Petek, 10. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana g'asba 13.30 Iz dt»našniih dn-vn^kov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Dr. V. Valenčič: Liberalizem kot gospodarski sistem. 19 Gospodiirska ura: Slovenska žena — nositeliica naše kulture, g^č. A. Le-bar. 19.30 Itali'nnščihu, dr. Leben. 20 Flc^in.inov večer: Uvodno besedo tfovori dr. Kozina. 21 Krn-cert radio orkestra. 22,15 Morsejevi znaki, g. Povše.
Drmti proprami t
Petek, 10. januarje.
Bclgrac; 10.30 Reproducirana glasba. 1240 Koncert radio kvarteta. 18.15 Angleške pe^mi. 20 Prenos opere iz narodnega gleda'išča. 21 30 Dnevne vesti. — Va Sava: 16.45 Reproduc. glasba. 17.45 Popoldanski koncert. 19.25 Repro^urirana glasba. 20.15 Simfonični koncert Varšavske filkir-moni<e. — Budapest: 12.05 Koncert voir.?ke godbe. 17.45 Koncert ciganskega orkestra. 19.25 Rep ti-ducirana glasba. 20.30 Koncert na violončeli«, nato koncert opernega orkestra. — Duna': ti Koncert kvarteta. 15 30 Keproducirona gbsba. 16..ВД Akad«»niita. 2005 Lirična opera: »KusplUa«. Ml1«m 11.25 Ргрго-1мл^лПД tfHsba. p->0 Opoldanski koncert. 16,30 Mladinska ura, 17 Koncert
Narodna banka
koncem leta 1929
Zadnji izkaz Narodne banke za 31. december 1929 izkazuje ponovno znatno večji devizni zaklad, kakot tudi večje potrebe za največji plačilni dan v letu, t. j. zadnji december. Zuto so narastla posojila dana po banki kakor tudi obtok. Tudi država je za svoja plačila potrebovala jn^t-ne vsote. Zanimiv pojav pa je vsekakor tudi naraščanje obvez banke. Nadalje je država vrnila del svojega dolga kakor se je tudi zmanjšal račun za odkup kronskih bankovcev.
Posamezne postavke 31. decembra so bile bledeče (v oklcpaph razlike napram stan u 22. decembra): Aktiva: Kov. podi. 380.98 (— 22.74), tečajna razi. 1.607.75 ( h 137.55), posoiila: 1.517.65 (+ 54.84), drž. dolg 2.998.86 (— 1.00): pasiva: glavnica 30.0, rez. fond 12.01 (— 0.045), bankovci 5817.9 H- 266.55), drž. terjatve 99.64 (—161.76), obveznosti 1.410.89 (+ 26.63), ostale postavke ne-izpremenjene.
Zsdnja leta po stabiPzaciji dinarja so letni izkazi Narodne banke izgledali sledeče (za 31. december, v milj. Din):
kov. podi.	teč. razi.	posojila
1926	438.8	545.4	1481.1
1927	452.7	888.4	1683 1
1928	339.1	702.9	1724.3
1929	381.0	1607.8	1517.7
Razmerje države do Narodne banke oznu- \ čujejo sledeči podatki:	;
drž. dolg	kron, bank.	zač. zam. drž. teč.
1926	2966.4	1114.2	333 0	55 2
1927	2966.4	1072.7	298 8	167.4
1928	2966.4	1007.4	227.8	367 8
1929	2998.9	948.3	205.9	99.6
Obtok kakor obveznosti banke so znašale:
1926
1927 Î928 1929
bankovci 5S11.8 5743.4 5528.1 5818.0
obveznice
585.4 1086.6
811.5 1410.9
V letu 1929 je bil zabeležen najvišii obtok bankovcev za ultimo december v znesku 5 818 milj. (drugi največji 8. nov. 5.807.6 milj.), pa tudi devizni zaklad banke je dosegej najvišjo višino, samo tečajna razlika deviz (brez zlata in srebra) je narasla na 1607.75 milj., zlata in srebra ima banka za 1.25 miliarde- Din. tako da rnnša kritje obtoka 3.125 miljonov Din torej če/, polovico obtoka, t. j. čez 53.7%. Sploh je kritje obtoka radi dotoka deviz preti koncu leta zelo naraslo. V razmerju države do banke ni znatnih izprememb. Pač pa se opažajo manjše potrebe gospodarstva, ki ima tudi velike gotovine ori banki (čez 1.4 miliarde Din ali le za 100 milj. Din mani kakor je dala Narodna banka gospodarstvu v obliki eskan-ta in lombarda.
S''fm za hoïuhov'r.n
Dne 27. in 2S. t. m. se ponavlja \ prostorih ljubljanskega velesejma tradicionalni ljubljanski svetonežni sejem kožuhovine. Kakor vsako lelo bo tudi letos zbran ogromen materija! najraz'ič- j nejše kežuhovine. Naši lovci, ki so uvideli kakšnega pomena jc za. nje ta sciem. odkar je organiziran po Divji koži-, :-o tudi zbopšali svoje pridelke s pravilno prikrojit , ijo kož ia dobrini kon-serviraniem, tako da bo kvaliteta blaga se boljša od prejšnjih let. »Divja koža ; bo poskrbela, da se bodo koie ugodno vnovčile, dolžnost Zavednih lovcev pa je, da pošljejo ves svoj lovski pridelek na »Divjo kožo-< v Ljubljani, \clcsejem, ki sprejema blago do 25. t. m.	i
Statistika Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani. Zveza gospodarskih zadrug v Liubljani, okoli katere se zbira socialistično zadružništvo, je štela koncem 1928 39 (1927; 38) članic zadrug s 22.887 čiani (1927 22,654); v letu 1929. je število članic narastlo na 46. Največ članov štejejo konzuinne zadiuge, katerih je 5 (4) s 18.114 člani (1927 17.754); še večje je število produktivnih zadrug 12 (12) pa le s 585 (509) člani; kreditnih 7 (7) s 2895 (2S82) člani, stavbnih in domov pa 9 (8) s 1001 (974) članom. Podatki o delu zadrug so sledeči v mil. Din (v oklepajih za 1927): denarni promet 248.0 (187.6), od tega konzumne 165.6 (107.5), jiroduk-tivne 44.4 (43.0), prodano blago 50.4 (48 2), lastna produkcija 14.0 (12.5}, od tega prod. zadruge 13 4 (11.4); deleži znašajo 4.15 (4.04), rezerve 2.1 (IS), hranilne vloge 1Ï.8 (15.6), od tega konz. 9.6 18.4). den. zadr. 7.5 (6.7). Zadruge so jilaČale 0 66 (0.74) davka in imele 0.198 (0.195) prebitka. Konzumne zadruge so štele 62 (56) cddajališč, produktivne pa 15 (6), Vse zadruge pa so imele 82 (72) odda-jališč in skupno 362 (340) uslužbencev. Zadruge kažejo dobro odporno silo in se krepe.
Prve bilance. V naši državi objavlja prva banka svojo bilanco za 1929 »Muslimanska trgo-vačka t poljedelska banka« v Tešnju (Bosna). Pri skero neizpremen:enem stanju vlog (1102 lis. napram 1125 tis.). Znava čisti dobiček 149 tis. Din (1928 152 tis. Din). — Ena največjih svetovnih bank: National City Bank izkazuje v I. 1929. kl ub borznemu polomu dvig depozitov od 1349 na 1619 6 mil., laslna sredstva pa so se radi fuzij zvijala od 167 na 239.7 mil. Bilančna vsota zna«.-. 2406.2 mil. dolarjev (koncem junija 1929 2062.4, koncem 1928 1847.2 mil dolarjev).
Zopet višja dividende barskega rudnika bakra. Kakor javlja pariška ^Information- ,je znašala produkcija bakra v barskem rudniku v zadnjem četrtletju lani 5,855 ton, skupno v celem 1. 1929 20.675 ton napram 15.086 tonam v I. 1928. Ker so tudi cene bakra narastle, (povprečni tečaj lani v Londonu od 68 do 90 funtov napram 63 v 1. 1928), je pričakovati tudi večjega čistega do-
kvinteta iz Torina. 20.30 Simfonični koncert, 23.15 , Koncert radio orkestra. — Prrfsi 20 Zabavna glasba. 21 Koncert na violončelu. — Langen-bergt 20 Battistini na ploščah. 20.45 »Sestanek«, slušna drama, nato zabavna glasba — Rim: 13 Koncert radfo-kvinUt t. 17,30 Popoldanski ken-cert. 21.02 Opereta La Mascotte«, - BefPnt 20 »Sumrna summarum., Iragikomodiia 2145 Izbrana glasba. — Katovice: 16.20 RepreHucirmla glasba. 17.15 Prenos iz Krakova. 17.45 Plesna glasba. 20.05 Malo glasbe, 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije, 23. Literarna ufa v francoščini. — Stuttgart) 10 Reproducirana glasba. 12 Mednarodni koncert. 13 15 Reproduci-ana glasba, 16 Popoldanski koncert. 19 30 Popevke. 20 S(m-
I fonični koncert 22 30 »Halo, halo, tu nova oddajna postaia«, vesela zgodba — Tor(»ot 19.15 Večerni koncert, 20.30 Pre»os koncerta iz MPann, j nato zabavna giaebn. — M, Ostravai i i, jO Repro-I duclrana glasba. 12T0 Opoldanski koncert 16.30 Zabavna glasba. 17.30 Klavirski k^n'-ert. 19 Uvod k Pom^llu onvr«-. nnln oocni.	Zabav, glasba.
Pokvarjen želodec
boste popravili z redno uporabo Figola.
Figol je najboljše sredstvo za čiščenje želodca in črev ter za ozdravljenje bolezni na ledvicah in jetrih, hemeroidov in nespečnosti, kadar so ti pojavi v zvezi s prebavo.
Figol čistilo naročite po povzetju v lekarni Dr. Semcltć, Dubrovnik 2 44.
Figol stane z zavojnino in poštnino tri ste klenice 105 Din, 8 steklenic 245 Din, ena stcklc-nica 40 Din.
Vsak dan prihajajo mnoga zahvalna pisma o odličnem delovanju Figola.
Javii» zahvala
P. n. Lekarna Dr. Scmclić, Dubrovnik ? 44
Prosim Vas da rai pošljete še tri steklenice čistila Figola. Že pet let trpim zaradi želodčne-bolezni. Vsa dosedanja zdravila mi niso poma gala, toda Vaš Figol pa me ie vzbudil k novem življenju. Vsled tega se Vam prisrčno zahvaljujem in želim, da tudi v bodoče skrbite za dobrobi ljudi. Priporočam to zdravilo vsakomur, kajti potrebuje ga tudi najbolj zdrav človek.
Z odličnim spoštovanjem
Osanna Kooka, Kotor, 18. VI. 192S
bička (za 1928 je znašal 32 milj. frankov). Zadnja dividenda, ki je znašala 190 frankov na prvenstvene, 187 pa na navadne delnice, se bo znatno
povišala.
Znižanje kapitala. D. d za eksploatacijo in izvoz lesa »Jela«, Tarčin-Sarajevo znižuje glavnico od 5 na 2.5 mil Din z izplačilom v gotovini polovice nominala delnic, t. j. od 100 na 50 Din. Istočasno bedo delnice prekolkovane.
Povišanje kapitala v Kanold d. d. v Karlov-cu (Ivornica čokolade istoimenskega svetovne;'» koncema) povišuje kapital od 4 na 8 milj. Din. kar sc bo porabilo za povečanje tovarne; začelo se bo tudi s produkcijo kondenziranega mleka.
■Svetovna produkcija železa in jekla je lani narastla. Po podatkih dr. Reicherta v »Stahl und Eisen.: je narastla lani svetovna produkcija železa od 88.7 na 97 milj. ton, jekla pa od 111.5 na 123 milj. ton.
Borza
Dne 8. jan. 1930.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko čvrstejši, Dunaj in Curih sta ostala nespremenjena, «ločini sla Budimpešta in Amsterdam popustila. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna bunka z. izjemo Budimpešti kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Vr sterdnni 2278 bi., Berlin 1 B48.50 bi., Bruselj 788« bi., Budimpešta 987.40—990.40 (988.00), Cnriî-1094.40—1097.40 (1005.1)0), Dunaj 793.ôi; 796.ÔU (795.00). London 275.29 lil.. Nevvvork 5(5.41 bi., Pu-riz 222.19 bi.. Praga 106.78-107.58 (167.18), Trst 294.60—296.50 (ШДЈ).
Zagreb. (AA.) Amsterdam 2273.70—2279.70, Ifcrlin 1347—1350. Bruselj 788 00 bi.. Budimpešta 987.65—990.05. Curih 1094.40—1097.40, Dunai 793.50—796.56, London 274.85—275.65, Newyork 56.31—56.51, Pariz 221.19—223.19, Praga 166.78-107.58. Trst 294.42—296.42.
Curih. (AA.) BolpTiul 9.12625, Amsterdam 207.85. Atene 6.705, Berlin 123.13, Bruselj 71.975. Budimpešta î;0.275. Dunaj 72.58, London 25.125, Atadrid 68, Newyork 515.825, Pariz 20.28, Praga 15.255, Sofija 3.72, Trst 26.98, Varšava 57.75, Ko-penhagen 138.02, Stockholm 138.45, Oslo 137.95.
Dinar notira: na Denaju (deviza) 12.5675 (valuta) 12.47. v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VRhONOSTNI PM>m||
Ljubljana. Celjska 170. Ljnblj. kred. 125, Pra-štediona 920, Kred. zavod 170. Vevče 132, Stavbna 50, Hešir 105, Kranj. iud. 275 den. brez kupona. Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: Vojna škoda ar. 440—441 (440), kasa 440—440.50 (440. 441), termini: febr. 413—415, 7% Blerovo posojilo 78.50—80 (79), Blerovo pos. 88—90, 7% pos. Drž. hipol. banke 78 den.. srečke »Rreči križ.i 36 den., 7% inv. pos. 85—85.50 (85, 85.50), agrari 51.75 den. — Bančni pap.: Union 200—201, Poljo 65—66 (66), Hrv. 50 do 52 (50), Kred. 105 den., Jugo 41—85 (85), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 85 den., Nar. 8150 den.. Prašted. 920—925, Srpska 159—lOO. Zem. 125 do 128, Obrtna 36 den.. Ravna gora 75 den.. Kato-lička 34 den. — lnd. pap.: Guttniann '85—190, Slavonia 200 den.. Slaveks 90—91 (90) Nar. šum. 40 den., Danica 110 bi, Drava 280—300 (280). £'e-cerana 410 bi. Brod vag. 125—130, Union 160 bi., Nar. ml. 20 den., Isis 20 den., Ragusea 420 den., Jadr. plov. 520—530, Ocennia 180 den., Trbovbe 455—462.50 (460), Vevče 125 den,, Piv. Sar. 160 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 87.50, Wirner Banlc-vercin 21.30, Creditan«talt 51, Escompteges. 171, Alpine 32.55, Trboveljska 57.25, Kranj. ind. 35.90 Rima Murany 99.10.
les
Na ljubljanski boril sta bila zaključena 2 vagona smrekovega žanmnja in 2 vagona mešanih drv. Tendenc« mlačna.
Danes je bil drugi praznik pravoslavnega bo*iča in je tudi danes kupčija popolnoma počivala.
Ljubljana (Vse enmo ponudbe, slov post . plač 30 >lni dob prompt) Pšenic» bač 79 kg 4% tnl tar. 245 247 50. 78 kg 242.50-215. 77 k" 238 50 '240.50, *r 80 kg 2% ml tar 242 50-215.5oj 77 kg 235-237 50, slav. 77 kc 4% ml. Inr W.50---230. rž 72/73 kg 2% ml. tar. 200 205. moka 0 g vng bi fko Ljubljana vng bi., plačilo po prejemi: 370 375. koruza bač r,av vozu 210—21200, ml. tar 205 207 50 umrtno suš nav vozn 195--197 50 ml tar 192-195 50 času urim «tiha kv.it. gar 170 175; činkvnnlin 245-247 50, ječmen ba oz 00,-67 kg 205 207 50. 63 «4 It a 190-195. ovc , bač 03/64 Itg 193- 197 50. jezlcp 275- 300
Budimpeita. Tendenca čvrsta. Pšenica marec 22.96—23,28, «altii. 23.27-23.Î8. maj 24-2-1.2'-'. zaklj, 24,28—24,29, okt. 23 38—2163, >aklf, 23 6* do 23,67| rž marec 15.41—15,56, «nkli, 15.35—15.57, okl. 16.74—1680. zaklj. 16,80 -IMIi Itofuta maj 15.01-15.18, zaklj. 15.17—15 18, lullj 15 48 15.69. zakli. 15.68 15.69, tranzit koruz.i maj 14.50 do 1468. kaklj. 14.00-14,65, trantlt koruza julij 15
KaSol. tisk na Kitajskem
Kino-predstava trajala 39 ur
Profesor.
»No — kaj pu Se hočeš, Malka?*
Z ozirom na rastočo konkurenco brezbarvnega tiska v Pekinu in Severni Kitajski je veliki katoliški dnevnik v Pekingu (»Iche-pao<<) sklenil, da si z izdajo akcij pridobi potrebno glavnico za povečanje obrata. Oklic škofov na katoličane vseh severnih vikari-jatov jc imel nad vse zadovoljiv uspeh; katoličani so podpisali 80.000 dolarjev. To je v časih bede in pomanjkanja zelo velika vsota, s katero bo dnevnik lahko ohranil svoj značaj kot časopis prve vrste. V provinciji je misijonar Bauer ustanovil ilustrovan časopis S tem je storjen začetek kitajskega ilustriranega družinskega lista, ki se bo polagoma razvil.
Mojstrska dela arhitekture. Ci rad Belvedere na Dunaju, ki ga je v letih 1(>()3—1"24- sezidal v rokoiko slogu arhitekt l.uko Hildebrand za princu Evgena Savojskcga.
Ford m Edison prerokujeta
Fortta in Edisona, oba izumitelja, ki sta toliko storila za gospodarski napredek našega časa, so vprašali za izume, ki bi bili v bodočnosti nujno potrebni. Njune odgovore prinaša list »Modem Mechanic . Ford se ne spušča v podrobnosti, ampak odgovarja samo splošno na to vprašanje..
»Živimo v udobnem času, pravi, »toda ne živimo še tako udobno, kakor bi lahko. Smo šele komaj v začetku udobnosti. Mnogo stvari je treba še urediti. — Mnogokrat pravimo, da živimo v času strojev. To je pravzaprav res, toda, kdor pojmuje to tako, da ljudje postajajo stroji in da se naše življenje mehanizira. misli narobe. Stroj izdeluje samo pod človekovo oblastjo. Izumili so ga ijudje in ti ga tudi izkoriščajo, da zvišajo produkcijo in prištedijo na času. Kdor misli, da smo že dosegli pravo stoletje strojev, bo doživel še nmogo iznenadenj. Pravi vek strojev, v katerega smo šele vstopili, ne bo tako hrumeč, bo lepši in bo nudil lepše življenske pogoje kakor so danes.
Vprašan o novih nalogah izumiteljev, je dejal: »Ako hoče moderen mlad človek ustvariti kaj takega, kar 1к> imelo veliko bodočnost, se bo moral baviti z letalom in predvsem s strojem za letanje. Današnja mladina še niti ne ve, kako vrsto strojev rabi letalo. To me spominja na dobo mojih prvih začetkov. Tedaj sem mislil samo na parne stroje, kef so take uporabljali pri lokomotivah. Šele po mnogih poskusih sem se obrnil k motorjem. Tako je popolnoma naravno, da naši mladi ljudje mislijo, da mora baš motor gnati letalo. Toda lepega dne bo prišel nekdo, ki
bo dejal, da motorji še ne predstavljajo viška. Nihče danes ne ve, kako bo izgledalo letalo bodočnosti. Na vsak način bo znatno izpopolnjeno in bo popolnoma druge oblike. Pri naših poskusih z Diesel-niotorji smo dosegli mnoge važne izglede za bodočnost. Za te stroje se bo uporabljalo gorivo, ki je štiri- do petkrat tako močno kakor sedanje. Dobili bomo letalo, ki bo lahko nosilo velike tovore in letelo z njimi z brzino 1000 km na uro. V naj-b'Jžji bodočnosti bodo nastale velike spremembe.
Mesta bodo kurjena z elektriko in hiše bodo boljše izolirane, tako da bo poleti hladneje iu pozimi topleje. Zakaj n. pr. kak mlad človek ne iznajde oblike kuhinje, ki bi mogla prehranjevati 100 oseb. Prišel bo čas, ko ne t)o vsaka družina zase kuhala. Imeli bomo dalje tudi tla iz gumija in ulice same bodo tudi tlakovane z gumijem.
Edison misli, da pripada bodočnost avtomatičnemu stroju. On n. pr. predvideva stroj, bi bo brez vsakega dela z roko — izgotavljal popolnoma gotova oblačila. Napol avtomatični stroji so nam do sedaj dali zelo velike prednosti moderne fabrikacije. Prišel je čas, da se izumijo popolnoma avtomatični stroji, ki bodo v mnogih področjih samostojno prevzeli produkcijo. Že sedaj imamo stroje, ki avtomatično izdelujejo razne malenkostne predmete in manjše sestavne dele. Taki stroji rabijo malo delovnih moči in eu sam človek zadostuje, da upravlja z ducatom takih strojev. Mi potrebujemo novo generacijo izumiteljev takih strojev, da dvignemo blagostanje človeštva.
Bikoborce na Španskem za otroke prepovedane
Španska vlada je napravila pogumen korak; izdala je zakon, ki prepoveduje otrokom pod 14 leti obiskovati bikoborbe. Narodna skupščina je zakon sprejela zelo nerada in s prav majhno večino, in gotovo se ne bi nikdar posrečilo uveljaviti tako prepoved, če ne bi pod sedanjo diktaturo vladale izredne razmere. Čeprav se je s propagando društev za varstvo živali posrečilo doseči nekatera omi-Ijenja v surovem postopanju s konji in 'biki, jc vendar ta španski narodni sport še vedno globoko vkoreninjen v srcu naroda in splošno smatrajo to prepoved kot težak udarec proti starodavnim običajem. Doslej so otroke že v nežni mladosti poučevali v šolah za biko-borbo, kjer so se borili s pol doraščenimi biki. Ta vzgoja otrok za bikoborce bo odslej nemogoča in upajo, da se v poznejši starosti ne bodo več mogli tako dobro izvežbati v tej surovi umetnosti,
Izidor LjJubimov, novi ruski trgovski zastopnik v Berlinu.
Radioaktivni kamen,
ki menja barvo
V Liverpoolu se je nedavno vršil sestanek učenjakov, na katerem je dr. Holub prisotnim učenjakom pokazal čuden kamen, ki ! že z izpremembo temperature in svetlobe me-: nja barvo. Ta kamen je brušen v fasetah ka-! kor demant in izgleda pri električni svetlobi rumen. Na solnčni svetlobi je črn, toda vedno je blesteč. Če se ga malo segreje, postane rdečkast. Dr. Holub je dejal, da mu je dal ta kamen neki rudar, ki jc dolgo časa delal v rubinskih rudnikih v srednji Avstraliji. Čudno svojstvo tega kamna jc tudi, da se ne more nositi kot nakit. Razdraži namreč kožo, da se po nekaj urah pojavijo na koži izpuščaji. Mislijo, da kamen izžareva neke zagonetne pline.
Na mestu, kjer je nekoč stalo znano pariško gledališče Vandeville, je zgradila ameriška družba Paramount najlepšo kino-palačo na svetu. V Parizu je vse dovoljeno, in je ta j kino o božičnih praznikih nepretrgoma dajal predstave, ki so se začele 24. decembra ob 11 dopoldne, končale pa 26. decembra ob 2. V tem času je bilo 19 predstav, ki so skupno trajale 39 ur. Vse predstave so bile razprodane. Obiskovalci predstav od polnoči do devetih zjutraj so dobivali darila
Razvoj čsL letalstva
Zrakoplovni oddelek češkoslovaškega ministrstva za javna dela je dovršil program za razmah civilnega zrakoplovstva v Češkoslovaški za leto 1?30. Podrobnosti tega načrta kažejo, kako se bo razširil zračni promet v dobi letalske sezone, za katero se že vrše praktične priprave. Leto 1930. bo leto velikega letalskega razmaha.
V teku letošnjega leta bodo v Češkoslovaški zgradili več zrakoplovnih pristanišč, da bo zračni promet za potnike udobnejši. Že je gotov načrt letališča in zrakoplovnega pristanišča v največjem češkoslovaškem kopališču, v — Karlovih varih. Ta načrt se bo kmalu uresničil. Prav tako bodo zgradili letališče v največjem kopališču Moravske, v — Luhačovicah. Kopališče Marijanske Lažne pa je že več let zvezano s Prago po rednem zračnem prometu. Letos bodo zgradili letališče tudi v centru češkoslovaške industrije Libercih. V centru češkoslovaške električne industrije, Hradcu Kralovom, pa se gradi pristanišče za linijo Praga—Dolnji Benešov. Ra-
zen tega bodo začeli letos graditi aerodrome in pristanišča za letala na celi novi zračni črti: Karlovi vari—Plzenj—Budjejovice—Brno. V Čeških Budjejovicah bodo pristajala tudi letala, ki vrše mednarodni promet. Češkoslovaška država je posvetila veliko pažnjo organizaciji zračnega prometa v vzhodni Češkoslovaški. V to svrho se gradi letališče v Zelini na Slovaškem, V svrho zračnega prometa na Slovaškem bodo uvedli novo zračno linijo: Bratislava — Žilina — Ružomberk—Po-prad (kjer se nahajajo kopališča v Tatri) — Prešov—Kešice. Toda zaradi tehničnih tež-koč ta proga ne bo prej izvedena kot šele v enem letu. Za promet na tej liniji bodo določena velika letala s tremi motorji, ki lahko lete čez visoke gore. V zrakoplovni sezoni leta 1930. namerava češkoslovaško ministrstvo za javna dela uvesti prvi nočni zračni promet na liniji: Praga — Brno — Bratislava, Danes jc ta linija, kar se tiče prometa, najbolj živahna izmed vseh ostalih češkoslovaških linij. Zaradi varnosti nočnega prometa bo ta linija ponoči razsvetljena s posebnimi svetilniki
Tik ob hišah morajo hoditi prebivalci mesta Yorkshire na Angleškem, ki je radi silnega deževja
čisto preplavljeno.
Drzen napad
v londonskem hotelu
Zadnje čase javna varnost na londonskih ulicah bolj in bolj pada. Kljub najstrožjim ukrepom redarstva so tatovi in roparji od dne do dne drznejši. Tako so pred kratkim izvedli nenavadno drzen napad v veži hotela Savoy. Veža, ki vodi v dvorano restavracije, je bila polna dam in gospodov v večernih toaletah. Naenkrat pa se pojavijo trije moški, ki so takoj vzbudili pozornost vseh, ker so imeli na sebi navadno ulično obleko, dočim so nosili vsi gostje na sebi svečana oblačila. Dva od njih sta ostala pri vratih, tretji pa jc stopil k blagajniku in za prosil, naj mu izmenja nekaj kanadskih dolarjev. Blagajnik pa ni imel časa in ga jc prosil, naj malo počaka. Nato so vsi trije odšli v bar, kjer so popili nekaj vina. Po desetih minutah so prišli iz bara in prvi je zopet stopil k blagajniku, naj mu izmenja denar. Medtem, ko se je blagajnik sklonil, ga je lopov udaril po glavi, tako da se je blagajnik onesvestil in je nato pograbil 42 funtov štcrlingov, ki so bili v blagajni. Nato je vsa trojica zbežala. Toda takoj za njimi so poleteli vratarji hotela in med potom alarmirali policijo. Ta je na vseh bližnjih ulicah ustavila promet, tako da ni mogel nihče uiti. In res so kmalu aretirali vso trojico napadalcev. Vsi trije so bili Kanadčani.
Smešnice
Gospod šef je povedal dovtip. Vsi usluž benci so se smejali, samo učenec je ostal re-sen. Na vprašanje, zakaj se ne smeje, je odgovoril: »Mi ni treba, prvega grem.«
»Jaz vas vendar nisem poklicala, da mi uglasite glasovir.':
»Ne, vi ne, gospa, pač pa vaša soseda!«
»Kaj,	tc-le stvar na vaši glavi imenujete klobuk?«
»Kaj,	to-le stvar pod vašim klobukom imenujete glavo?«
Prvi plavajoči azil zu brezdomni mre so priredili nu nekem tovornem (4>Inu nu Seijii v Pnrizu. Nn Silvestrov večer so prvič spreieli in obdarovali 200 brezdomovince*
Dve knjigi o Sovjetski Rusiji
Partait I al rut i si je napravil lepo Ime v sodobnem slovstvenem svetu. Klutež od mladih nog, kaj čuda, da jc zrastel v revolucionarja, v vnetega zagovornika in viteza »čiste pravičnosti«; v našem času, ki nu vse mogoče načine sili v »čisto pravičnost« iz vedno bolj zamotane, hrezkončne lažnji-vufsti, kaj čuda, da je tu pravičnosti najodlcčneiši trubadur Istrati zaslovel s svojim kajpada egzotič-uiuii spisi? Pred dvema letoma je odšel tja, kjer jo menil, da najde paradiž pravičnosti iu smoter svojih revolucionarnih nagibov v najpopolnejši obliki dosežen in izpeljan: v sovjetsko Rusijo. Ogorčen se je vrt)in bruha, sika strup ira tisto, kar je tapi videl in doživel.
Kdo bi pa tudi pričakoval drugačnega zadržanja od človeka, ki mu je »čista pravičnost - nad vse?
V založbi Rieder, Paris, sta izšla doslej dva чумка njegovega na tri dele preračunanega kritičnega dela »V e r s Г a u t r e f 1 а m m e^:. Prav za prav je to delo proces, sestavljen iz mnogih obtožnic, iz zagovorov, razprav, tolmačenj sodb in obsodb. Л toženec, ki stoji pred sodnikom Istrati jem, je sovjetska Rusija današnjega dne, njegova sodba je ostra, obsodba trda in neizprosna: Pravičnost, v katere imenu ste začeli revolucijo, sle prav tako v kali zadušili kakor tisti, ki so vladali pred varni. Onečastilt sle sveto gibanje revolucijo — zapisani ste poginu Mi pa, ki smo doživeli to bridko razočaranje, ki smo videli v vašem plamenu le umeten ogenj — mi se obračamo v stran in jadramo — drugemu plamenu nasproti... Z zanosom je pisan pryi del, ki vsebuje plamteči klic te obsodbe. Trez-nejšl, stvarnejši je drugi, pravkar izišli del, ki pri-
naša statistično gradivo, ocene, vpogledu, razkritja... Vse v vsem pa je Istratijevu knjiga le novo potrdilo '1'rockijeve »Izmaličeno revolucije-. (L* révolution déformée).
Dasi le kot nazorno tolmačenje brez lastne sodbe, se nam vidi važnejša iu zanimivejša knjiga Pierre Chapleta: La Famille en Rus»Te soviétique« (Marcel Giaril éd.) Iz te knjige spoznamo v podrobnosti sistem sovjetske preosnove zakonskega življenja, ki je nujno zvezana s preosnovo vzgojnega sistema — Naslanjajoč se ua zahtevo javne, ko-leklivue vzgoje mladine, ki je bila postavljena še ob času francoske revolupije po SajnUJuetu, Robes-pierreu ip Grakhu Baboufu. skuša osvojiti Rusija sedaj ta sistem, ki se je doslej obnesel edinole pri ŠparUncih Pr ne le SovieJ.om, tudi diktatorju Mtis-solitiiju lebdijo isli cilji pred očmi. V Rusiji je stvar toliko hujša in toliko slrušnejša, ker je združeno to stremljenje z istočasno naraščajočim valom protikrščanstva, Vse, kar jo do danes materialistična znanost in materialistični svetovni nazor teoretično poslavil zoper dosedanje idealistično pojmovanje življenja, se pod zaščito države vceplja v ljudstvo. Ne le pod zaščito, ampak kot vrhovni zakon države. Tako se je pričelo rušenje družine, tako se nadaljuje rušenje zakonskega življenja.
Nova generacija, tista, ki je tik pred vojno prišla na svet, danes že samostojno uveljavljajoča se v svetu, je prežeta z novim duhom: mehanizacija, birokratizacijo sq prvi pojavi posledic sovjetske odgoje — in baš to je, zoper kar se razburja istrati, zoper kar vpije Trockij. Kaj še bomo doživeli?
Vojna literatura
Josip Je ras: Planina smrti. Dobrovolj-čevi spomini na srbski urnik čez Albanijo leta 1915. Str. 96, 8". Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Samozaložba. Cena broš. 20 Din, vec. v platno 28 Din.
Prof. Jeras je objavil svoje spomine na tragičen umik srbske vojske čez Albanijo V zgoščeni obliki je povzel bistvo strahot tega umika in jih v lahkem pripovednem slogu razvrstil v posamezne slike. Prof. Mirko Šubic je okrasil knjigo s pogrečenimi perorisbami. Dodana je tudi topografska skica Albanije in v njej so začrluna pota, po katerih se je vršil umik. Knjiga je tehnično lepo opremljena in jezikovno dobra. — Gled® vsebine, ki jo »zajeta iz tragedije srbskega dela našega naroda... iu ki se je končala s popolnim polomom predvojno Srbije , treba pripomniti, da je mestoma izknžena po ozki politični tendenci, radi česar trpi objektivna zgodovinska resnica. S stališča pravičnosti iu iskrene južuojslovangke miselnosti, če že mora biti govor i o tistih Slovencih, ki jim je po avtorjevih besedah bilo »suženjstvo v krvi in duši.: (str. 22), bi bilo treba omeniti tudi dejstvo, da so bili tudi na srbski strani številnejši, močnejši in nevarnejši nrsprulniki zedinjenja in svobodne vzajemnosti južnih Slovanov, kakor pa pri Slovencih. Na svoje osvobodilno delo pod vodstvom Krek-Korošec-Jegličeve odkrile in neustrašene pi'oliavstrii>ke i" južnoslovftiiskc akcije smo Slovenci lahko ponosni. Oči'ke vvrojenega suženjstva*: je treba zavračati celo za nasprotnike Krekove politike, zakaj tudi oni so imeli svoje notranje prepričanje in svoje naziranje o svobodi m južnoslovanskem bralstvu kakor go ga imeli n. pr. oni srbski patrioti, ki so se zedinjenja s Hrvati in Slovenci z vsemi štirimi branili. — Kaj malo zgodoviusko-pravičiie so tudi te-le vrsiice (str. 46): Mesto PrijU'en iitia albansko-luj-ško lice in med številnimi minareli se dviga zvonik pravoslavne cerkve. V zatišju se skriva cerkvica za katoliško Albancu, ki so, se ob umiku izkazali dostikrat velike v ljubezni do bližnjega s tem, da so pomagali pleniti in ubijati oslabele begunce. : Tu je protislovje tako očito, da čitatelj ne more mimo. ne da hi se zamislil nad tem sunkom — v stran. Pojem o ljubezni do bližnjega je splošno krščanski in velja tako za katoličane kakor za pravoslavne. Če pa ima mesto Prizren turško lice ln številne mina-rete, je po takem opisu tistemu, ki razmer ne pozna, jasno, da je ogromna večina prebivalstva muslimanska, druga močna skupina, ki ima »zvonik pravoslavne cerkve :, so vsekakor pravoslavni, le neznatna peščica, ki ima skrito cerkvico.-, je potemtakem katoliška, človeku sc zdi, kakor da se je pisatelj bal zamerili turškim in pravoslavnim Albancem ter so je brezobzirno obregnil ob katoličane, po opisu najšibkejše, da z možnim sunkom ob nje ne zadene prehudo pravili in resničnih krivcev. Ugotoviti je treba predvsem, da pogorišču okrog Prizrena iz 1. 1912. osvetoželjnim Albancem iiigo mogla vliti posebno naklonjenosti napram umikajočim se Srbom. Napadi Albancev v večjem obsegu so so vršili v gorovju, naprej od Ljum-Kule, krer prevladuje izključno muslimanski živelj, dočim je treba priznati, da se je katoliški živelj.
ki prevladuje v nižinah, ponašal povsem lojalno in marsikateri begunec se ima zahvaliti njihovi »ljubezni do bližnjega-, za svoje življenje. Meni so lastni tovariši pobrali ves krtih, da sem moral živeti od milosti — Albancev. Sicer pa nobeno inrtvo truplo ob poti v snegu ni imelo nikakršnega znaka, ki bi se po njeni dala spoznati verska pripadnost morilca. S krščanskega staljšča zgrešen, ker neresničen in čisto neumesten, je tudi bma-lizem: »Kaj je bilo trpljenje enega človeka (Kri-stusu) proti trpljenju tisočev na umiku čez Albanijo! : Sicer pa je knjižica važen prispevek za zgodovinsko dobo, ko se je s krvjo in železom reševala usoda slovenstva in Jugoslavijo in je pisana z veliko notranjo iskrenimi jo.
Frau Hadešček,
srbski dobrovoijec.
Vo:na literatura narašča ko plaz. Začela se jo z Barbusse-']em, kojegn delo še vedno ohranja s voie mesto na najvišjeiji yrhu, se izpačilu v humor 1 laško vesta èveika ter dobila svojo brez dvoma najbolj efektno obliko v Remarque-ievem Na za padu nič novega . Kar sledi, jc pa več'noma pod povprečnostjo, ako ni naravnost plitvo in odvratno: mnogi ludi očitno pretiravajo v nerwivik di Nekaj del pa je le v tej množici, ki izstopajo. Zdaj imajo tudi Amerikanci svoj vojni roman U. S V. ua fronli , ki ga je spisal I B. Wharton (V nemškem prevodu Ušel v založbi Afcn'.anu, Luzern. 289 straui. M 4). Wharlon je čisto dober, polu življenju in resnice, brez ideološko tendence; slika samo usodnost. llmlo tendcnèey pa je romifl Cesarievi kuliji< (Des Kaisers Kulis, založba Malik. Berlin, 39S strani, M 5) od matroza Theodorja 1'livierja- Niegov jezik je neotesan, drastičen in divji, vendar pa roman učinkuje tudi po nečem drugem: je namreč kljub hudo revolucionarni tendenci zelo resirčen in naravnost strašna obtežba oficirslva cesarske dobe. Tudi Ku-liii :, ki so bili '/aorti v kntl<>vs''ih prostorih, topovskih stolpih in kazematah ko živali, pa le niso izgubili svoje strašne sile, iniponiraio. Nemci imajo Igdj več romanov iz voinega vjetništva; omenili je vCamp I.afayette od Geomu von der V ring (založba Schiinemann, Bremen, 416 strani, M 8) in Fdwina Dwingerja Die Armec hiter Slachefdrahl (Diederir.lis, Yena. 306 strani, M 6.80). Prvi dobro slika ofopujcči vpliv vjetništva v sibirskem taborišču, drui?i je boli realističen do zadnjih konse-kvenc. v čemer močno spomin ia na Remarquera. ••Poezijo vojne na vsak način vsi razblinjajo v nič.
Vošnjak B.: Pobcda Jugoslavije. Nacionalne iflisli i predloži. Izdunje Sveslavenske knjižare. Beograd. Bivši vseučiliški docenl, nar. poslanec iu naš praški poslanik je izdal pod zgornjim naslovom zbirko priložnostnih člankov, govorov itd. najrazličnejše vsebine in vrednoslj. Političnega zgodovinarja bodo zanimali nekateri drobci, raztreseni po različnih člankih. Kar se liče politične tendence, pa proprgira avtor ekstremno unitorma-cijo prav na vseh poljih in v vseh panogah javnega življenja in jc pristaš najskrajnejšega etatizma.
Eltzov Spevni Mm
je najboljši radio aparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. Dovršen je v izdelavi in učinku, obenem pa tako ipojstersko enostaven, da se ga more posluževati tudi otrok. Ciste postaje ima naglo in deluje brez baterij, akumulatorjev, kislin. Edini aparat, ki sprejema vse evropske in številne pre-komorske postaje na okvirni antepi. Brez izmenjave špolje, reproducira pa v zvočniku izvirno barvo zvoka. Zahtevajte še danes brezplačno literaturo o »Radionu« in ne odlašajte z nakupom.
V! imate radio starejšega tipa, ki oeč ne odgovarja ifaSemn oknsn. Obiščite nas, naS) strokovnjaki bodo precenili liai aparat, soetooali Vam bodo, fcalrn aparat rabite In ozell star; aparat proii primerni odškodnini na račun. Tako dobite z malim izdatkom končno aparat, ki ga potrebnlete. Za-hteoalte nal brezplačni radio-cenik, zahteoaite brezplačno listo priložnostnega naknpa.
PRlfR RRDIO ТНеОШПН
Naioečla trgovska in odpošilfatzliska №5a o državi.
Francoske kmžite novosti: Paul Bourget: Pastels et Eaux-fones (Flamiuarions; 1 fr. 75) — Rogaiyrev: Actes magiques, rites et croyances en Russie subcarpalhique (Institut d'études slaves; 45 fr.) — Téophile Gautier: Histoire du romanlisme (Flammarion; 12 fr.) — Aigrain: Les plus belles jmges de saint Bernard (Flammarion; 12 fr.) — Bergson: Le Rire (Bibliothèque de Philosophie contemporaine; 10 fr., Alcan) — Goyau: Rome chrétienne (Flammarion; 12 fr.)
Vergil v turškem jeziku. Na odredbo turške vlade sc zdaj prevajajo grški iu rimski klasiki na turški jezik. Kol prvi je izšel Vergil in sicer Bu-coliea . Prestavil jo je Rouhen Ehref beg, inlinieu prijatelj velikega Kemal pase.
Drobiž iz Belgrada
Prihodnje dni bo v salonu »Cvijete Zuzorič razstavil nekaj svojih iiajkaraklerističnejših del prosluli bolgarski slilsar Nikola Tanev. — Sedma številka Ruskega arhiva« prinaša med drugimi razpravo o ruško-jugoslovanskih odnosih v preteklosti: (dr. 1'relog). ..Ruski arhiv je dvome-sečnik z 12—14 tisk. polarni hi ilustriran. Naročati: Beogradska 35, Beograd. Stane letno 120 Din in se peča povečini s političnimi kulturnimi in socialnimi problemi sodobne Rusije s stališča emigracije; nekatere stvari so prvovrstne. — Pred par dnevi je belgrajski radio iz Prage prenašal uspelo opero Slevana Hrističa: >Siitoii«, ki je doživela svečano premi ero t. dec. I. 1. v Bratislavi. Snov je vzeta iz drugega dela Vojnovičeve »Du-brovačke trilogije-. — Dvojna (božična) številka »Venca« jc objavila članek P. Bakotiča o Ivanu Caukarju iu pa nadaljevanje prevoda Finžgarje-vega romana »Pod svobodnim solncem«. — Za uspelo premljero Manojlovičevega »Centrifugalnega plesavca« pripravlja belgrajsko gledališče zopet domačo stvar, komedijo Petije Petroviča z nogometnim naslovom 3 : 1, ki pa obravnava problem ljubezni. — V božični številki dnevnika »Vremena« čitamo članek dr. Ksenije Atanasije-vič o filozo'skem življenju v Jugoslaviji, kjer piše tudi o filozofiji dr. Vebra 1er dr. Almi Sodnikovi. omenjajoč njuna dela in smer. V isti prilogi po d-tja Dragan Alekšič nekak pregled moderne književnosti v Jugoslaviji, pri čemer pn Slovencev sploh ne omenja, kakor da sino mi — prazen zrak! Pač čudno pojmovanje naše vzajemnosti.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer.
četrtek. 4. januarja: ïBrez ljubezni«. Red O. Petek, 10. januarja: Zaprto. Sobota, 11, januarja: Cvrček za pečjo«, premi jera. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečpr.
Četrtek. 9. januarja: »Tičarc, opereta. Red E. Petek, 10. januarja: Zaprto.
Sobota, 11. januarja. Poljska kri«, opereta. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izve«
Mariborsko gledališče
Četrtek. 9. januarja oh 20: Orlov«, ah. B. Kup
Petek. K), januarju : Zaprto.
Sobota 11. januarja ob 20: Morala rfespe Dul-
skec. Delavska prelistava. Znižane cene. Nedel ja. 12. januar ju ol) 13: Gostovanje ljubljanskega haleta / otroškim programom. Izven. — Ob 20: Gostovanje ljubljanskega baleta z elitnim programom.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 12. januarja ob 16: Radil alna kura. -Ob 20: Orlov«. Gostovanje Mariborčanov.
Iz društvenega ihljenja
Pevski zbor »Ljubljana« ima danes ob redno vajo. Udelečba nujna. — Pevovotlja.
Tur? stika
Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja vse svoje člane na planinski koledar za 1 1930, ki je letos izšel izpopolnjen. Vsebuje pogodbi za obmejni promet med našo Kraljevino in Italijo ter Avstrijo, pravilnik za vozne olajšave po železnicah, navodila za prvo pcnioč ob nezgodah, kakšna mora bili žepna lekarna turisia, seznam zaščitenih gorskih cvetk, vremenski ključ, ki bo brez dvoma vsakega planinca zanimal, hišni red za planinske koče, ki po večini turistom ni znan, dasi in po vseli kc-čah nabil, organizacija S P |). in H. P. D. — Za novince je sijajno seslavljen Vodnik od koče do koče-, čas boje, višina in število prenočišč v posameznih kočah. Konečno vsebuje Še seznam slovenskih gora in sedel. — Koledar bo kmalu pošel.
M N N 3- ,
k a iti— a
t Ž i<o
V S ' * »o
•«•» 4)
S » S-o S
~	a °
t
' M	a
► ? ^-S
•I
gO 2 « g
SO S o< ►"''z
T*. tr\
S «-Sq> s-z»
ГГ CM	u f
O 2J кпО
8 S £a
a	' -ï
™j.< S », g
—	—. ii 2 t" ~
Ž - ? *
ca ГГ t 9 &
■SOS'« o y <n
"3 л «r °
«Зоп 1 -
_ < v'
.iîzGç s ç-uSS o
-5 —-	M ft
•г J
S J Si ) _c o
S -a
lls^l
a «c «o
J «u. J
PieiTe L' Erwite:	49
Zena z odprtim* očmi
Žeia jo.. f mrzlica jo trese... S kakšno slastjo bi zobala tisto sveže grozdje!...
Tedaj se začne veliko prerivanje potnikov na hodnikih ... neznosen ropot kovčegov, ki jih ljudje vlečejo sem in tja ... borba nosačev za boljše tujce ... zlasti za Amerikance.
Sunki.,. protisunki, ki mečejo potnike zdaj v eno, zdaj v drugo smer.
Teta čuje v temoti vpitje vseh klicov иетјје,., žvižge lokomotiv ... lajajoče zvočnike pod visoko lopo, nekaj orjaškega, česar ne more doumeti... železna kolesa iii vozičke za prtljago... ogromne mlečne posode raztovar ajo... Toda povrh vsega tega hrupa vlada in se širi poglavitni klic... edini, ki jo zanima:
»Pariš ... Paris! Austerlitz!«
Potniki jo suvajo, stiskajo in vlečejo s seboj proti izhodu iz voza.
Mukoma, kajti stopnice so mokre in vsied dežja polzke, prestopi teta na hodnik in malo da ne pade v kup blata, ki stoji tam.
,Je-li tu res Paris? :: vpraša zaradi večje gotovosti mladega škricastegu potnika, ki hiti mimo.
>Ne ... tu ni Pariz... tu je Panama!« ji odgovori smejé nepridiprav.
>Panamaf«
V strašni negolovosii ustavi resnobnega železničarja.
»Је-ÎHo res Pariz, gospod?^
>Dh, gospa... Ali so ne peljete v Orsay
Ne, gospod ... Samo do Pariza.
Tisti hip ju razloči val potnikov in vrsta vozičkov ... Zvočnik začne spet lajali nejasna imena, ki jih vsakdo sliši, a nihče ne posluša.
Teta Cecilija gre naprej po hodniku, ki je poln vsakovrstnih predmetov in ljudi, ter se pozorno ogleduje, odkod se bo neki pojavila elegantna postava Pogerja Manile, ki je moral biti tum v bližini... ki ju je gotovo tudi iskal.
; Ali ga ne vidiš nikjer, Rolanda?
: Ne, teta, nikogar ne poznam ...
Vsa si mokra... Odpri dežnik!
: Saj skoro ni mogoče ...«
Množice so se križale in prerivalo ter valile obe potnici, kakor vali morje splave, in je bilo res navidez nemogoče uveljaviti svojo voljo.
Ustavita se; ne upata si ne naprej ne nazaj... najbolj pa se bojita, da bi ju ne ločili.
Nihče se ne briga zanju. Sami sta v tej množici, na dežju, v tej črnini...
/Čudno je to, ponavlja teta, da Rogcrja nc bi bilo tu ... Ali ga ne vidiš?4
/Zagotavljam Vas, teta, če bi ga videla —
Ženski prestopata z ene noge na drugo... izte-gujeta vratova ... motrita v mrak ...
.0, kako je bridko, če zapustiš svoj kraj! misli Rolanda pri sebi.
Prav zares, tu se nihče ne zmeni za teto Cecilijo, ki jo doma vsi poznajo in ljubijo, in za njeno Rolan-ilico You, ki je tam tako zelo priljubljena.
Ne, tu na pariškem kolodvorskem hodniku sta dve potnici... brez pomena, ki se nihče ne zanima za njiju in bi ju prepeljali naravnost v javno bolniš-
nico, če bi katero doletela nesreča, da bi se one svestila.
Polagoma se razkropi množica, ki je izstopila. Hodnik se izprazni... oh, le za nekaj hipov; kajti med neštetimi svetilkami, ki razsvetljujejo ta kraj, žarita oba žarometa bližajočega se stroja na drugem tiru. —
Tu vendar ne moreva oslati vso noč. zavzdihne
teta.
Kaj pa 7. našo prtljago?«
»Da, naša prtljaga!«
>Imaš listke?4.
Imam... tr^la... na koga naj se obrnem'.'
Nikjer ni videti nobenega železničarja... Noht nega potnika ...
Drugi vlak prihrumi na oddaljen tir in vse kolodvorsko življenje se osredotoči ra tistem mestu
î Pojdi va k reče teta.
Pojdiva... kam?«
Ne vem!...«
Tudi jaz ne veni k
Tedaj se napotita tela in nečakinja, mokri miški, natovorjeni čez in čez s priijago, v neznan sv ki se odpira pred njima,,.
Osem iu dvajseto porlnvje.
Medtem se je sprehajal Roger Mande, zal kakor zvezda, sveže obrit, dišeč, lepo napravljen in zlikan e.ii nog do glave, po hodniku kolodvora Paris-Orsay, čakajoč svojo mlado zaročenko.
Njegovo srce je tiho bilo svojo pritajeno pesmico pod bledomodro, napol trdo atraicoi.
ko
1ЛИНН1В
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'500in. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoqla5e stroqo litovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Di"tt.
Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina га šifro 2Dm.V>ako<jla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,éejepri!oiena2:namka.Ôek.racunliubliana10.3Li9.Tel.5t2î-2S
Trgovski pomočnik j
išče službo za takoj. Ponudbe na upravo pod Trgovski pomočnik«.
kalijo najbolje - (Original Erfurt) - Prodajna cena
Saccrdotem
et pensionatum, qui in ctira animarum paroehum adjuvaret, quaero. — A. J Porcnta, par., Hinje. j
Šoier
ta. avto Chevrolet, osebni, se sprejme. Ponudbe na upravo pod štev. 194.
semena
rfurt
Din
Dobe se v vsaki trgovini — Zahtevajte torej povsod le
Gaeelova semena
Mizarsk. pomočnika
sprejme takoj Vinko Vi-potnik, strojno mizarstvo, Zagorje ob Savi.
Elcktromonter
iC takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojen« št. 325.
Graverja-rezbarja
za pečate in druga dela, dobro izvežbanega delavca, z dobro plačo, potrebujem za takoj. Sreten Djordjevič. Beograd, Do-bračina ul. 8.
Učenko
(šiviljo) sprejme — Fani Jager, modni atelje. Kolodvorska ulica 28/1.
Sobo
Ogledalo
večje, brušeno steklo, primerno za modni ali brivski salon, ugodno naprodaj. Pojasnila v insérât-
Tvrdka A. VOLK
uubliana. Hosilevi. eost: nudi nalcone.le vse vrsic nSonlčno n-.oko in dputf
mlovsko izdelke. Zalilevnil«; cenit«
Moko
dobro, svežo in suho, dobite najceneje v F Ju-van-a valjčnem mlinu. Sr Gameljne. p. St Vid nad Liubliano — Zahtevaite cenik!
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite ori
A. & M. Zorman
Stari trg 32 Liubliana
Mi slikamo vsel
Slike poobličia (Portrât bilderl. razglednice slike takoj izgotovljeDe. indu striiske in Športne slike Novo vpehan (otoalelie г najmodernejšimi aparati • Fotomever. Maribor. Go spodska 39.
«»'ORNSC/S
ОД11Р1Ш
I. SOKJ.il
MAR I BOK Aleksandrov» r.estu
Snserirajie v „ Slovencu " !
1MT0RN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
1MT0RN
«
galoše irt čevlje za sneg ker ni boljših.
•шш
s posebnim vhodom od- nem oddelku »Slovenca«, dam gospodu. Naslov
upravi pod št. 337.
ШКвВШ*
Klet
se odda v najem. Naslov v upravi pod št. 331.
Trgovina
dobro idoča, z mešanim blagom, se s stanovanjem vred odda. Vpraša se v Novi vasi, Bolfen-ska cesta 2.
Puhasto perje
kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. j Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — I L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilna perja.
»SchaHhausen«
precizne žepne ure najmodernejše oblike - nudi v veliki izbiri najcenejc Ivan P a k i ž , Ljubljana, Pred škofijo 15.
MILA
vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko
szrcdii® ccno
I. MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12
]. M, Maribor
Piauini inglasovirji. Zvočni in solidni. Priznana izdelava. Popravila in vjila-št-vanja od prvovrstnih spec. moči. - Najn'žjecene, Dolgotrajne garancije. — (Zastopstvo „Mannborg" harmonijev).
Širite »Slovenca«!
cllsfinlo
za prvovrstno tvrdko za tržno blago
sprejmemo
Pogoj: Siguren nastop, znanje slovenščine in nemščine, hrvaščine, ki pa ni pogoj. Dopise v nemščini pod »Nur se-riôse Kraft« 324 na upravo lista.
Pouk
».i Ш22А лљ^љ.« ■
Solerska šola
I obl. konc Camernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie
Kmečko posestvo
zaokroženo, kupim. Ponudbe pod »do 130.000« na upravo »Slovenca«.
Hiša
enodružinska, z lepim vr-tem, 5 minut od žel. postaje D. M. Polje, se pod zelo ugodnimi pogoji od-' da v najem. Naslov se ! izve v upravi »Slovenca« pod št. 320.
Vsa kolarska dela
in popravila gospodinjskega orodja sprejmem. Se priporočam. - Vrtna ulica 8.
Moške što5c
in razno zimsko blago kupite najceneje pri Ivan Krošel, Kette-Murnova c. št. 15 in Zaloška c. št. 8.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR IN ŠOLSKO UPRAVITELJ-STVO NOVA CERKEV v Halozah naznanjata, da je 2. januarja 1930 nenadoma umrl častiti gospod
Franc Lužar
veroučitelj tukajšnje šole.
Za njegov trud pri pouku in vzgoji mladine mu potrti izrekamo zahvalo, pri Bogu pa naj prejme plačilo!
Rartman Janez, šol. upr. Hernec Lovro, preds. odb.
Hiša
enonadstropna, z vrtom , pri hiši in mali vinograd j naprodaj. — Poizvedbe: I ; Matija Kosančič, Dol. Bo-štajn pri Sevnici.
mm
Zahvala
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osiiek, Desatična ul 27.
Otvoritev novih tečajev
francoščine, nemščine,' angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20.
Oglje in drva
vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana, Miklo-'9 ejsaa EA3?;S
Za obilo dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega blagega brata in strica, gospoda
lofzija Virbnika
profesorja v pokoju
se vsem prav lepo zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni Profesorskemu društvu v Ljubljani, preč. g. dekanu v Novi cerkvi, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in kolegom, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne S. januarja 1930.
Žalujoči ostali.
Vsakovrstno
Usspsafc
po oaivisiib cenah.
CERNE iuvelit. Liubliana Woliovo ulica 6L 3.
Zahvala
Zaslužek
dnevno 100 do 200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa,, za delo v svojem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem, moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor: L. Mažir, Maribor, Plinarniška ulica l/L
Budilke
3 letno jamstvo, 60 Din, dobite samo ari tvrdki Ivan P a k i ž , Ljubljana, Pred škofijo 15.
Štedilnik
velik, plošča kovana, se poceni proda. Vprašati upravi Maribor.
Ob nenadni in težki izgubi našega dobrega soproga, oziroma očeta, ! brata, starega očeta, tasta in strica, gospoda
fuharta
najboljših svetovnih /natnk v veliki Izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-elčkov od priprostega do najfinejšega In Igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev naj-aovejših modelov, deli in pneuinatiku. Ceniki franko. Prodam na obroke „Tribuna" F. B. L., tiy raraa dvokoles In otroških vozičkov. LJUBLJANA.
Karlovska cesta št. 4
veleposestnika v Slovenski Bistrici
smo sprejeli toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posamezniku posebej zahvaliti.
Zato izrekamo tem potom vsem, ki so nas v teh težkih dneh tolažili in vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako veličastnem sprevodu na njegovi zadnji poti, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Slovenska Bistrica, dne 6. januarja 1930.
Rodbine: Juhart, Černej, Zaniolo, Horak.
Prostovoljno gasilno društvo v Bohinjski Bistrici
proda dobro ohranjen
ODER
, z več scenerijami in cclotno električno napravo.
Cena po dogovoru. Vprašanja poslati na naslov navedenega društva.
V mrazu in ob slabem vremenu ne hodite z doma, ne da bi vzeli v usta
pastiije
„V o I d art
ki Vara prihranijo in odstranijo nahod, grlobol, katarje, hripo. tnfiuenco, naduho itd. Toda pred vsem pazite, da dobite izvirne pa stil je
„V a lde>"
Prodajajo se samo v škatljicah z napisom
„Valda"
v vseh lekarnah in drogerijali
Razpis
mizarskih, pečarskih, pleskarskih in slikarskih del za novo stavljeno Šolsko poslopje v čemi obč. Gozd.
Načrti in proračuni so na vpogled v občinski pisarni v Krivčevem (Černa) ob uradnih urah, do 26. januarja 1930.
Pravilno kolkovanc ponudbe je s 5 odstotno varščino položiti za posamezna dela pri krajevnem šolskem odboru Gozd v Krivčevem do 26. januarja 1930 do 14.
Krajevni šolski odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe.
Krajevni šolski odbor v Gozdu,
dne 6. jan. 1930.
:»->• Prehlad, kašelj, bronhitis, pljučni katar, davico in vse pljučne bo-lemi zdravi raznih bolnicah
preizkušeni in priporočeni, odlikovani in patentirani
HUDOVSCIN
Brezplačno dobi e na zahtevo brošure raznih bolnic o iz-bornosti Hudovscln«.
Dobiva se v vseh lekarn >b in drogerijali. Kjer ni vpeljan se obrnite ua proizvajalca IV Hu-DOVrfKl, lekarnar, NIŠ, Vardaiska 3. I škatlja 32 Din s poštnino vred tri škatlje 75 dinarjev skupno s poštnino.
Afdova moka	Din	4 —
Polenta, zdrob............«	3'—
Koruzna činkv. moka . .	«	2-75
Pšenična jednotna moka .	«	3'20
Razpošiljam vsako množino od 25 k ji naprej.
Pavel Sedef, umetni mlin Javornik, Gorenjsko.
za izdelavo ajdovih in koruznih
RAZPIS
javne pismene ofertne licitacijo za zgradbo nove šole v Semiču
ki se bo vršila dne 15. februarja 1930 v Semiču. Ponudbe naj se vlože v zapečatenih kuvertah za vsako delo posebej, s 3% varščino pri predsedniku krajevnega šolskega odbora A. Simoniču v Semiču št. 22 do 14. februarja 1930 do 12.
Dela so: Zidarska, težaška, tesarska, krovska kleparska, mizarska, pečarska, pleskarska, slikarska, ključavničarska, parketna, tapetniška, steklarska in inštalacijska.
Pogoji, načrti in proračuni so na vpogled do 14. februarja 1930 pri predsedniku krajevnega šolskega odbora A. Simoniču v Semiču št. 22.
Krajevni šolski odbor si pridrži pravico oddati dela brez ozira na višino ponudbe najvišjemu ali najnižjemu ponudniku.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V SEMIČU,
dne 5. februarja 1930.
A. Simonič, predsednik.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani Karel Ccč.
Izdajatelj Ivan ilokoreo.
'Iredniki Franc Kremiar.