Političen list za slovenski narod.
f« polti prejemali velja: Za celo leto predplažan 1& fld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta
4 gld., za en meneč 1 fld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 »M., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamozne Številke voljajo 7 kr. Maroftnino prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št 2
aet
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. č« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Isha]a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
277.
V Ljubljani, v soboto 3. decembra 1892.
Letnik XX.
Vabilo na naročbo.
r*—————r-i-------—
S I. decembrom pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
Oiidu'lioq ollill UTVJROOp UUHMiU «p si' UJt ,8)08
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
četrt leta 4gl.—kr. Jeden meseci „ 40 „
9C P. n. naročnike nujno prosimo, da nam poiljejo zaostalo naročnino.
TJpravništvo „Slovenca".
Komu mladino?
Meuda nam tudi najgorečnejši radikalec ne bo očital, da smo vsled tega brezdomovinski, če želimo dobrega, nravno zdravega mladega naraščaja. Io če nam hoče vse jedno očitati, slobodno mu; nam želje ne izpodmakne. Mi smatramo za vsacega Slovenca dolžnost, da goji to željo in da jo po svojih močeh skuša spolniti. Kedor koli pričaš v resnici skrbi za mladino, jo uči in odvračuje od slabega, ta je v najlepšem besede smislu: rodoljub; kedor pa, kakor si že bodi jemlje mladini temeljne pogoje nravnosti in značajnosti, ta se mora šteti mej sovražnike našega naroda.
Zopet nam je seveda na tem mestu govoriti o — šoli. Zopet moramo povdarjati, da zakoni, po katerih so vravnane naše šole, niso taki, kakoršni
=====
q» dol«
LISTEK
Sv. Miklavž slovenskim otrokom.
Sv. Miklavž stoji že pred durimi. Dasi ima veliko šibo, za seboj pa bajč črta ali parklja iz gorečega pekla, vendar se veseli nedolžna mladež njegovega prihoda. Ce uekolikokrat oplazne koga z met|o, nič ne de, saj sv. Miklavž vzlic temu obdaruje vse radodarno. Nu, naj vstopi, da podeli otrokom, prosimo ga, da nam pokaže enmalo svojo košarico, i . seveda za slovensko deco, slovenske darove.
Da, davno so minuli časi, ko so bili naši bukvarji v zadregi, češ, kaj bi neki kupovajočim predložili za mladež s slovenskega slovstvenega drevesa. Zdaj je prej kupovalec v zadregi, česa bi izbral izmed predloženih darilec, izgotovljenih s slovenskimi rokami. .
Mnogo, mnogo je v poslednjih letih izšlo na svetlo izvirnih spisov za mladino, tudi s podobicami, in ni treba dandanes sezati po takozvanih „Miirchenbuch"-ih. Oni, ki so prej na tujem polnili sv. Miklavžu koš ca slovensko deco s stičnimi tujimi spisi, overili so se, da radodarni svetnik ne mara zdnjd, izmislili so torej zvijačo. Dali so natisniti pod slike za slovenske otroke slovenske besede ter so izuova napolnili sv. Miklavžu koš.
Kaka so ta „mednarodna" darila, o tem bi lahko spisali oela poglavja. Skoda samo, da i dan-
bi imeli biti; nadahneni so z liberalnim duhom in zato tudi ne moremo na njihovi podlagi pričakovati ugodnih vspehov. Zakon je tedaj proti nam; osta-jejo nam samo še — ljudje, ki neposreduo izvršujejo zakon. Učiteljsko osobje je tedaj faktor, od katerega je zavisua dobra ali slaba vzgoja in to velja prav tako na srednjih in višjih šolah, kakor na ljudskih. In kakšno je to osobje; ali je tako, da moremo mladino svojo mu zaupati in sicer s prepričanjem, da bo učitelj popravil in nadomestil, kar je v zakonu pomanjkljivega? Ali je navdan s skrbjo, da bi na trdni verski podlagi nravna značajna sila se okrepila? Ali se briga, da bi se odstranilo vse, kar more biti mlademu srcu v škodo ? To so vprašanja, katera že sama po sebi dokazujejo, da ne more biti mrzel paragraf, ali njegov administrativni varuh jedini nadzornik, ali jedini čuvaj pri šolstvu, to so pa tudi vprašanja, ki nam h kratu z žalostjo navdajajo srce.
Tožna skušnja govori mnogo, premnogo, kar ni veselo aa nas. Z gimnazij si je prinesel vsakdo dovolj najtrpkejih spominov. Skrito in zvito, včasih pa tudi jasno in določno se je smešila vera, obre-kovala cerkev in njeni služabniki; z berilom, katero se je zahtevalo, se je vnemala napačno izrojena domišljija, z vzgledom se je često podiralo še tisto malo dobrega, kar je ostalo z doma dijaku. In tudi
sedaj, pravijo, da ni bolje.--Dijaku ne jemlje
vere samo vseučilišče, marveč najpreje in najbolj — gimnazija.
In ljudske šole? Tega žalostnega poglavja ne maramo razpravljati; bodi dovelj, da rečemo: stroški in liberalni obeti niso v nobenem razmerju z vspehi in često tudi se — škodo. Verska brezbrižnost in tudi brezverstvo se vedno bolj širi mej vzgojevatelji naše mladine ljudskih in srednjih šol. To je dejstvo, katerega nobeden ne more tajiti, katero pa sili vsa-
cega k premišljevanju, je li je mogoč dober napredek v takih razmerah, je-li mogoča sreča našemu narodu, ko bo mej veliko večino njegovih izobraže-nejšib sinov zavladal Bogu uporni, vse smešeči, vse zinikujoč! duh.
Dejstvo je dalje, da je učiteljstvo, seveda s častnimi izjemami, v velikem številu — radikalno. Ce bi naš radikalizem imel samo namen braniti narodne naše pravice z največjo strogostjo, Če hi vsled tega iskal si zaveznikov, bodi tudi mej Mla-dočehi, če bi navdušenje za Slovanstvo prekipevalo v njem, potem bi bilo sicer drugo mnenje bres dvojbe tudi dovoljeno; dovoljen bi bil boj mej raznimi strankami, it ta boj bi veljal načinu postopanja, ne pa stvari; naš radikalzem pa je popolnoma pravcati — liberalizem in zato je brez mere žalostno, da moramo tej sm^ri prištevati toliko vzgo-jevateljev naše mladine. Učitelji na srednjih šolah nemškega rodu so bili že od nekdaj kolovodje nemške liberalne stranke pri nas; slovenskih sicer mej prvake ne moremo šteti, a mnogi zato niso manj liberalni.
Dokazov zato bi imeli iz zadnjih časov več, nego dovolj; toda za danes zadostuj le to-Ie: Naše učiteljstvo je z večine vzgojeno samo v liberalnih šolah, po liberalnih naukih; berilo mu je temu primerno ; zgodovinar pozna s'cer protestantske avtorje, ali kake framasonske kulturne zgodovine; dela katoliških učenjakov mu ne vgajajo; naravoslovec bere sicer darvinistične knjige, ¡t protidokazov no mara itd. — Kaj pa o lepem slovstvu; kakšne pojme ima o njem? Oj, koliko se v tem oziru greši; kaj se vse mladini priporoča in kakšen duh se jej s tem vcepljuje v dušo. Črnogledi pesimizem, ki jemlje še dečaku, veselje do življenja in ves pogum, nemarni cynizem, ki mu izbije sramožljivost in ga prepusti strastem.
danes mnogi nespametni roditelji sezajo radi po sličnih darilih, namenjenih njih nevednosti.
Poglejmo enmalo, kaj kupi tak oče svojemu ljubljencu. V knjižici so napodobljene raznovrstne živali, kojih bi izvestno ne poznal Brehm sam. Pod slikami so pa natisnjene „pesmice", kojih bi se sramoval marsikak sejmski pesnikovalec.
O izpodbudi krasočutja tu še govorice ni. Kdor hoče svoje dete otupiti, naj mu le kupi tako „mednarodno" knjižico. Taka in slična darila, so povsem strup nedolžni otroški duši. Take knjižice so sicer po ceni, dobiš jih za nekoliko krajcarjev. Nespametni stariši sicer prihranijo tim načinom kako desetico, a ne pomislijo, da s takim darilcem uničijo vse, česar se trudi v otroku vzbujati šola. Slike na takih darilih naravnost jemljo okus otrokom, besede pa podpirajo vse, samo ne tega, kar je krasno, dobro in zmisel za jezikovno spravnost. Vsaj se često na kvartah nahajajo lepše podobice, nego v teh knjižicah.
Slični spisi in spiski prirejajo se samo zbog tega, da nekoliko goldinarčkov '— običajno iz žepov najbornejših ljudij — potuje v tuje, nemške kraje. Lepo darilo je tečna hrana otroški duši. Zaradi tega jim ne kupujmo slabe, neredilne in netečne duševne hrane, prevejahe tujim duhom.
V tem oziru je hvalevredno, da naši domači založniki skrbe za to, da prirejajo slovenski deci lepe darove domačih r6k.
Omenjamo tukaj prof. K r ž i č e v i h del za
mladino, „Angeljček" s prilogami, „Vzgledi bogo-ljubnih otrok", Tomšičeve knjižice za mladino, Kosijevih inLebauovih zbirk in pripove-dek, Kalanovih „Povestij", nekaterih zvezkov knjižnice sv. Cirila in Metoda, vzlasti mladini namenjenih itd.
Bogataš in siromak more dandanes izbrati na drevesu domačega slovstva muogo darov za otroke svoje. Zaradi tega je v istini greb, kupujejo li danes imoviteje rodbine še zbog „nedostatka" — baje — lepih domačih daril raznovrstne nemške spise in knjižice.
Marsikaj bi lahko še omenili tudi o mnogih prevodih takih bajek in slikanih spisov, v kojih o narodnem in verskem, katoliškem duhu ni črkice ni, iz vseh pa veje tujstvo.
To, kar velja o spisih s podobicami, dostaje se druzih darov za slovensko deco, osobito o igra-č i c a h ! Koliko novcev z&nje na leto potuje izven naših mej ! Slovenskemu otroku kupuj slovensko darilce, tako, ki obradosti dete, pospešuje njegovo versko-oravno vzgojo, mu vzgaja okus in /zbuja v srcu krasočutje. Saj ti novci niso zavrženi I Otrokom najboljše!
Ko bode letos sv. Miklavž napolnil bisago in polne koše za slovensko mladež, napolni naj je t darovi v istini vernim domačim duhom prevevanimi, z darovi, ki ne laskajo naivnosti kupujočih, temveč navdušujejo v mladih srcih okus in zmisel za vse dobro in lepol	X.
Berilo — to je tisti ključ, ki odpira slovenskemu s;nu mračne in gnile prostore novodobnega življenja; strup, ki ga je srkal in ki ga če srka njegov učitelj, se toči tudi njemu. In mi bi ne imeli pravice povzdigniti svojega glasu in upiav iz ljubezni do naroda opozarjati slovenski svet na to slo, na gnezdo, koder se vali najgorji zmaj, ki najhitreje uničuje narode — cinično brezveistvo. Nemško leposlovstvo, kolikor prihaja v roke mladini, je z večine protestantskih avtorjev, ki so i trohico resnic svojega veroizpovedanja zamenjali z racijo-nalizmom. Tam ni iskati prave omike. Iu v našem? Dokler velja kot načelo, da je vse dobro, kar se tiska v našem jeziku, ni sicer varno govoriti o tem. Toda če so z uajgorjo smelostjo patvor 4000 uvrstili v leposloven list, če v Narodovih podhsiičih često — menda v imenu realizma •— kažejo naj-gorje nravne zmote v vsi svoji nagoti, če se v zbornici osmeljuje slovenski poslanec zagovarjati nage kipe, potem bodi vsaj toliko nam dovoljeno, da smemo to — konštatirati. Tako tudi menda imemo konštat rati, da četrtkov Narod v pikro pisani „razni vesti" pita s pruderijo, kateri se bajé smeje ves svet, kembridske (Cambridge) dijake na Angleškem, ki so glasujoč o tem, naj sé kupijo Zolina dela, ali ne, glasovali proti temu, „češ, da je Zola „shoking". Ce so tedaj še kje na svetu dijaki, ki imajo še toliko nravnega čuta, da so prepričani, da podlost ne bodri duba in da nagnusna umazanost ne pomaga pri „pre^ učevanju duševnega življenja", potem se sme slovenski list norčevati iz njih, češ da se le hočejo delati lepe, da je njihova sramežljivost detinsko-ueumna in hinavska. In vender če je kdo shocking (ne Bhoking), če je kedo izpodtakljiv in po-hujšljiv, potem je gotovo v prvi vrsti Zola. Gospoda, ki uči in se uči v Narodu jasno kaže svojega duha tudi v tej drobni vesti. Shocking (t. j. pohujšljiva) ne bodi slovenskemu dijaku nenravnost in vsa duševna gnusoba, shocking mu bodi menda le — klerikalec.	Liga + 3
Državni zbor.
Z Dunaja, 2. decembra.
Dispozicijski zaklad odklonjen.
P 1 e n e r imel je z včerajšnjim govorom veliko smolo; vsi govorniki so danes brez usmiljenja udrihali po" njem, eni ojstreje, eni mehkeje, pa vsled tega tem občutljivejše.
. Prvi je poprijel besedo načelnik poljskega kluba, j vitez Jaworski, ki je brez ovinkov povedal, da se Poljaki nočejo z levičarji zvezali v tako večino, kakoršno želi Plener. Razpravljal je pogoje, pod katerimi je edino mogoče osnovati novo in zanesljivo večino, kateri se pod omenjenimi pogoji gotovo pridružijo tudi Poljaki. Ear se tiče dispozicijskega zaklada, poudarjal je Jaworski, da on in njegovi tovariši v dispozicijskem zakladu ne vidijo nobene zaupnice ali nezaupnice do ministerstva, ampak le proračunski znesek, ki je za državno upravo potreben ; zato bodo glasovali za ta znesek.
Veliko silneji so bili udarci češkega poslanca H e r o 1 d a , ki je govoril za Jaworskim iu Plenerja neusmiljeno zdeloval, stavek za stavkom, kazajoč ' mu, da levica nima nobenega uzroka, postavljati se ! po robu, in da je vsa opozicija le komediji.	j
Najsijajnejši je bil govor grofa H o h en war ta, ! ki je prav ziradi gladke oblike napravil nenavaden vtis na celo zbornico. Tudi on je Plenerju pojasno-val, da levica nima nobenega uzroka, protiviti se, in da je smešno, jeziti se zaradi tegi, ker minister Kuenburg ni vedel, da se ima skoro imenovati tudi , minister za češke dežele.
Grof Kuenbnrg je vedel, da stoji dotični znesek v državnem proračunu, in bi bil mogel iz tega soditi, da se to mesto vsak dan lahko nastavi. Tega pa nihče ne more zahtevati, da bi moral ministerski predsednik vsako besedo, ki jo hoče govoriti v državnem zboru, prej povedati grofu Euen-burgu.
Plener je menda sam izprevidel, da je ta uzrok ničev, zato je poudarjal še nek drug dogodek, ki se je pa vršil že dosti prej. On se je pritoževal, da minister ni odgovarjal na njegov govor z dné 17. novembra; ali Plener tedaj ni stavljal nobenega ' vprašanja, zato se ne more pritoževati, da mu minister ni odgovarjal.
Tudi opomin na ustavljeno češko spravo je bil ' nepotreben ; ta sprava se je že davno podrla, ne da bi bila zjedinjena levica vsled tega spremenila svoje
stališče, impak še le vsled Tiaffejevega govor» se je spomnila na to.
Tudi ugovor ne more veljati, d i se spremeni sedanje ravnotežje, ako se imenuje miuister za Češko. Po odstopu ministri Pražaka se je spremenilo ravnotežje desnici na kvar, žito ima desnica veliko več uzroka, pritoževati se o tem, kakor levica. Desnica ni prav nič zakrivila sedanje krize in vso odgovornost prepušča levici, in če hoče Plener napraviti novo večino, naj le poskuša, ali lahko mu reče, da se mu to na tak n&čiu, kakor on misli, nikakor ne posreči.
Burna pohval« se je po tem govoru razlegala po dvorani in od vseh stranij so poslanci skupaj vreli, čestitat govorniku in zahvalit se mu, da je tako odločno zavrnil Plenerja.
Posebnega vpliva so bile tudi besede, s katerimi je grof Hohenwart pojasnoval razmere med našo in ogersko državo. Konservativna stranka in češki veliki posestniki so zmerom častili zgodovinske pravice ogersko in jih bodo častili tudi v prihodnje; levičarji pa so prej, ko so bili še mogočni, Ogrom nasproti govorili: „Mi lahko čakamo!" Ako v oger-skem državnem zboru velika stranka nasprotuje dualizmu iu hrepeui po osebni zvezi obeh državnih polovic, se pač ue sme in ne more zameriti, ako kak govornik tudi v našem državnem zboru v misel vzame dualizem.
Za grofom Huhenwartom je grof Taaffe v imenu vlade prečitil izjavo, v kateri je povedal, da vlada svojega stališča ne bode spremenila, naj se jej dispozicijski zaklad dovoli ali odreče.
Govoril je še S c h n e i d e r in razkladal razloge, zakaj hoče njegova stranka glasovati za dispozicijski zaklad; za njim pa je dr. Pattai v imeuu svojih somišljenikov prečital slovesno izjavo, da nočejo nikakor ua noge pomigati stranki, ki na Mt-djarskem iu pri nas z nogami tepta najsvetejše čute prebivalstva in zavira gmotni napredek. Zato bodo glasovali za dspazicijski zaklad.
Oglasil se je še enkrat Plener in pojasnoval eno in drugo reč, zlasti kako si osnovo nove večine misli; potem pa je bila razprava završem, ko je par besed izpregovoril še dunajski poslanec Hauck.
Izmed naš.h poslancev se je bil oglasil poslanec Suklje, pa se je dal pod velikim vtisom, ki ga je napravil Hohenwirtov govor, zopet izbrisati; oglasil se je pa pri notranjem ministerstvu, kjer se mu ponudi prilika, govoriti vse, kar je hotel povedati danes.
Po konečni bejedi poročevalca io nekem de-janjskem popravku kneza Schwarzenberga bilo je ustno glasovanje, pri katerem so se slišali glasni medklici. Nekoliko čudenja je nastalo, ko je Gess-mann glasoval z „da", še glasneje pa se je rizle-galo oporekanje med levičarji, ko je tudi dr. Lue-per glasoval z „di". Ali to ga ni spravilo iz uma, ' marveč se je odrezal, da bode tako ravnal zmerom, kadar pojde zoper Žide. Tudi to je vzbudilo glasno gibanje, da sa je minister Kuenburg umaknil gla-sovanju. Veliko veselje nastalo je na levici, ko je predsednik naznanil, da je dispozicijski odsek odklonjen s 167 proti 146 glasovi. Z levico glasovali. 80 vsi Mladočehi in novi hrvatski klub, le dr. Trojan je odšel iz dvorane in moravska poslanca Srožil in Hoch.
Prihodnja seja bo v ponedeljek, 5. t. m.
O našem šolstvu.
IV.
Videli smo zadujič, da naše gimnazijsko poslopje v nobenem oziru ne zadostuje zahtevam dobrega šolstva, zato smo prišli do sklepa, da je treba graditi novo poslopje za eno celo gimnazijo na zdravem in pripravnem kraju v Ljubljani. Drugo gimnazijo pa je treba nazaj postaviti v Kranj in razširiti v zgornje razrede. Ker je c. kr. vlida zdaj pri dobri volji in pripravljeni, poslopje postaviti v Ljubljani, iko da mesto primeren prostor, upamo, da ne bode treba več dolgo Čakati, da dobijo naši dijaki zdravih prostorov.
Kadar bode spravljena ena gimnazija pod streho, potem hočemo skrbeti, da pride kmalu tudi druga. Mirovati ne smemo, drugi kriči in vse dosežejo, mi pa molčimo in vlada misli, da je vse v redu. Vedno in povsod zahtevajmo, kar nam gre, i dobili bomo svoje pravice.
To ni preveč, kar terjamo za Kranjsko od vlade, ako primerjamo s tem to, kar stori naše občine po deželi za šolstvo. Male razne občine so prisiljene,
graditi lepe velike šole, ki stoji neredko veliko denarja. Sole po 10 in 12 in še več tisočev dr'ige, niso redke po deželi, tako da taka Šolska grajščina po evoji velikosti iu eleganlnosti presegi vsa druga poslopja tistega kraja in je sem ter tam več vredna, kakor vse druge hiša v vasi skupaj. To se pravi po našem mnenju kaj žrtvovati za Šolstvo. Ako bi mesta toliko stor la, bi morali imeti same velike palače za šolske namene, ne pa tacih še najuižjim zahtevam ne vseskozi prikladnih prostorov.
Ako primerjamo naklade na davke, kakoršne plačujejo mnoge občine za šolske namene, moramo reči, da so res ogromne, ker imajo priklade enake j ali večje kot davek, med tem ko meščan le 1 ali j 2 kr. od goldinarja da in se reši svoje dolžnosti.
Prav pravična taka razdel tev ni in nekaj se ' mora zgoditi: ali se ne sme od občin toliko terjati, ko zadostuje navadno bolj malo in priprosto poslopje, ali pa se jim mora iz deželnih in državnih zakladov priti na pomoč v izditneji meri. j Vse te troške bi pa niš kmet in obrtnik še pozabila, ko bi bili vspehi vselej potem. Nečtmo | tukaj najmanjše krivde zavračati ne na tega ne na onega, to pi smemo čisto objektivno povedati, da naša ljudska šola ne izuri toliko naših dečkov, da bi zamogli prestopiti v srednje šole, bodiši že realko ali gimnazijo ali pa pripravnico. Mogoče je ngovac-jati, da naše ljudske šole v prvi vrsti niso za to namenjene, da pripravljajo naše dečke za srednje šole, ampak da dajo našemu ljudstvu neko potrebno mero splošne omike, j Naj si bode. Vendar je istina, da posebnik šol, ki bi pripravljale na gimnazijo ali realko, sploh nimamo, ampak učenci morajo prestopiti iz naših ljudskih šol po dovršeni skušnji na srednje. Kolikor je nam znano, je učni načrt za vse šole te vrste na Kranjskem enak. Ali stoji šola v Ljubljani ali v Kimniku ali na Krasu, to ne dela nič razločka, učenci bi se morali povsod eno in isto naučiti v dotičnih razredih. Kdor dovrši štiri razrede v mestu ali pa na kmetih, mora biti sposoben, da ga vsprejmo v srednje šole.
Kako je pa v resnici s to rečjo? Imamo mnogo štirirazrednih šol po deželi in 4. razred jih dovrši mnogo z dobrim vspehom, pa vendar niso še sposobni, prestopiti na srednje šole. Treba je poslati dečka še prej v mesto, da tam pridobi toliko, kar je trebi za sprejemni izpit vedeti. Kdor pa hoče doma svojega sina pripraviti za daljne nauke, mu mora posebej še najeti učitelja. Oboje pa je drago in često predrago za kmeta in rokodelca, in tudi pravično ni. Ako mora toliko dati zi domačo Šolo, pa mu še ne more toliko izuriti sina, da bi ga | poslal v višje šole. Pri manjših troških ima meščan večjo prednost, kakor prebivalci na deželi pri po-znato večjih.
! To ni dobro vrejeno. Ali stori ljudska šola premalo, ali se terja za prvo šolo preveč, nekje mora tičati vzrok, da ni prave zveze med večino naših ljudskih šol in med srednjimi šolami. Ako bi šlo pravilno, bi se moral vsakdo v šestih letih tudi na enorazrednici toliko naučiti — ako je sploh sposoben — da napravi sprejemno skušnjo za prvo šolo, tembolj bi moralo to biti samo po sebi umevno ua
Ivečrazrednih Šolah.
Našim poslancem to polagamo na srce, da se t tega nedost&tka pri nišem šolstvu spomnijo o pra-j vem času in ga korenito odstranijo. Vse naše šolske , postave so tako narejene, da dajejo meščanom neprimerno preveč prednosti pred kmetom in roko-( delcem. Ker gre pa za obstanek teh stauov prav v naših dneh, je treba pnvici in ravnopravnosti pov-sodi pomigati do zmage. Naj se torej korenito predela naš šolski zakon kranjski skozi in skozi in naj se 8popolni po načel h pravice in jednakega priva.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3 decembra. Notranje «lcžole.
Ogersko. Budimpeštanska kazina je bila priredila velik banket v čast novemu ministerskemu predsedniku, katerega se je udeležilo 500 oseb. Tega banketa se je udeležilo tudi več članov opozicije, mej drugim grof Apponyi iu Ugron. Vsi so proslavljali razmere na Ogerskem, k" je bilo mogoče, da je\Vekerle od navadnega me niia se povzdignil na najvišjo stopnjo v državi. Potem se je govorilo o narodni jedinosti vseh ogerskih državljanov. Iz vseh govorov se je videlo, da so vse stranke v
(Dalje v prilogi.)
Priloga 277. štev. „Slovenca" dné 3. decembra 1893.
glavnih načelih jedine, pred vsem v tem, da se morajo vsi narodi na Ogerskem priučiti madjarščine, da bodo na Ogerskem vsi jeden madjarski narod. Stranke se le toliko razločujejo, da nekatere svoje prave nazore malo bolj jasno povedo, druge jih pa zaradi umestnosti prikrivajo. Vse pa vodi le skrb za povzdigo veljave in razširjenje madjarstva.
Vitanje države.
Vinska klavzula v avstrijsko-italijan-ski trgovski pogodbi. Poljedelski minister je v italijanski zbornici te dni odgovoril na interpelacijo gledé uporabe vinske klavzule v trgovski pogodbi z Avstrijo. Povedal je, da Avstrija ne dopušča uvažati vina brez sodov po železnici z znižano carino, pač pa to dovoljuje po ladijah. Potem je minister razložil, kako ugoden vpliv na Italijo ima vinska klavzula. Lani se je vse leto izvozilo v Avstrijo le 15 000 hektolitrov vina, poslednje mesece pa 350.000 hektolitrov. Iz tega ministrovega odgovora je razvidno, da je uvažanje italijanskega vina v našo državo večje, nego se je pričakovalo, in je resna nevarnost za naše domače vinstvo. Laško vino bode pa še v večji meri prihajalo, ko napravijo pripravnih ladij za prevažanje vina brez sodov. Sedaj še takih ladij primanjkuje, ker so mislili, da se izvažanju po železnici ne bodo delala nobene ovire. Nove ladije se bodo pa tudi splačalo napraviti, ker nova pogodba velja za dolgo časa.
Srbija. Radikalni listi prêté liberalni vladi, da bodo radikalci še hitreje ugnali liberalce, kakor so kralja Milana. Liberalni listi pa na to odgovarjajo, da bode vlada že gledala, da ohrani mir in red. Ko bi radikalci poskusili napraviti vstajo, naj nikar ne mislijo, da se jim bode posrečilo bežati čez mejo, kakor se je bilo posrečilo Pasicu in nekaterim njegovim drogovom. Kakor se vidi, so razmere v Srbiji jako napete, da že račuuajo z vstajo. Seveda ni gotovo, da bi radikalni vodje zares mislili na vstajo, ker že^ le ministri postati, nikakor pa zopet potikati se po tujini ali pa po ječah. Tistega navdušenja za radikalce pa tudi po deželi ni, kakor je bilo 1883. leta. Tedaj je še prebivalstvo od radi-kalcev Bog vé kaj vse pričakovalo, sedaj se je pa imelo že priložnost prepričati, da neso boljši od drugih strank. Tudi se je razburjenost po deželi že precéj polegla, ko so se odložile volitve. Ko bi bile volitve précej po Pasičevem odstranjenju, bi že bilo prišlo do kacih izgredov, ko bi ne bile izpale za radikalce ugodno.
Francoska kriza. Brisson ima velike težave s sestavo nove vlade. Bad bi dobil nekaj zmernih republikancev za svoje ministerstvo, da bi imelo vsaj nekoliko trdno podlago, ali nobeden noče vspre-jeti nobenega portfelja. Vlada iz samih radikalcev bi se pa ne obdržala todi jeden mesec. Novo ministerstvo bode že v prvih sejah v zbornici imelo težave. Stavile se bodo interpelacije zastran panamske afêre, trgovske pogodbe s Švico in pa o občnem političnem položaju. Pri vsaki teh interpelacij pa vlada lahko dobi nezaupnico Velika težava se je pa pokazala pri delovanju parlamentarne panamske komisije. Generalni državni pravdnik noče izročiti komisiji sodnijskih aktov. Zaradi tega pa komisija misli zahtevati, da se vlada odstavi. V tem slučaju pa prêté, da bodo odstopili vsi pariški državni pravd-niki, kar bi pa zopet napravilo veliko zmešnjavo. Novi državni pravdniki bi posebno hitro ne mogli proučiti panamske zadeve in vsa preiskava bi se jako zavlekla.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega. („Svoji k svojim!") V „Slovenskem Narodu" Vas je, kakor tožite, nekdo z Gorenjskega okrcal, ker protežirate tuje umetnike in obrtnike; čez par dni dovolite, da Vas v lastni hiši (Slovenec 24. nov.) vsaj indirektno pokara nekdo zopet z Gorenjskega ; vem, gosp. urednik, da bodete potrpežljivo dovolili, da Vas ošteje Že kdo iz Dolenjskega.
Prav Vam je ! Zakaj pa imate svoje predale le za tujce odprte, zakaj jih zaklepate domačinom, zakaj imenoma domačim kiparjem ne daste prostora vsaj med inserati?? Ravno sem hotel naročiti lepo razpelo — s Tirolskega (pa ne od tiste firme, katere cenik ste bili priložili „Slovencu"), kakor sem bil — mea culpa! ali — vestra culpa? ali morda koga drugega culpa?! vže nekaterikrat storil. Zdaj pa treba naročiti pri domačinu! A pri katerem? Nekatere, poznam o druzih sem slišal ali bral vže v časih. Pri enem sem bil vže enkrat poskusil. Domenila sva se za velikost, kakovost, ceno. Dobro ! kedaj bo gotovo. Čez pol leta. Ne morem čakati. On : Ne morem prej ; gicer se "fQ 1 leoraj ne splača doma delati : naročim nebarvanti s Tirolskega, potem pa doma samo „fasam." Dotični je pošten, soliden dober podobar, ki ima vedno dela dovolj. Naročil sem potem sam s Tirolskega in dobil naročeno čez en teden polovico cenejše in lepo „fasano." Mémo gredé omenim,
da ravno barvati, „fasati", polihromirati domačini ne znajo tako kakor Tirolci; tudi so večinoma le zlatili kipe, arhitektonične dela pa marmorirali, jaz sem samo na dveh krajih videl zadnji čas od domačinov polihromirane kipe.
Spoznal sem slučajno mladega neznanega kiparja ter videl nekaj del njegovih, dobra so bila. nasvetoval sem ga, dobil je precejšnjo delo, kje zdaj dela ne vem. Poznam tudi enega, dober pozlatar je, grajal je nekje tirolske izdelke, sam je kipe veliko slabši „fasal."
Poznam še enega. Veliko njegovih del sem videl, malo prav dobrih, veliko slabih. Pravijo, če ima dobrega pomočnika, dobro naredi, če slabega, slabo. Kdo se bo nanj zanesel. Bral sem oceno nekega njegovega dela. Ni še dolgo, Velika hvala in slava: „lepše kakor tirolski in monakovski izdelki." Nisem verjel, videl sem, slabo je bilo, komaj „zadostno." Od istega, oziroma iz njegove delavnice videl sem razpelo, ki ga ne vzamem zastonj, če bi ga imel imeti v svoji sobi ali cerkvi: ob potih je pač še slabših.
Torej naroči pri katerem drugem domačinu! Lahko rečeno, težko storjeno. Odkritosrčno spoznam svojo nevednost: še imena bi skoraj ne vedel povedati, čeravno se zanimam za njih umetnost. Tisti domačin, podobar iz Celovca, doma iz Mirne peči, ki je izvršil pred kratkim velik lep kip Matere Božje za kamniško farno cerkev, kateri kip, ali prav za prav skupino sem sam videl, še ko je bila izložena v realčni dvorani in potem v Kamniku, torej tist domač umetnik — kako se že piše — ime mi je že dva dni na jeziku — pomagajte mi g. vrednik — sam ga ne morem izgovoriti — kje še le vedeti njegov naslov. Oprostite mi, res lahko bi bil njegovo ime si zapisal, pa — ga nisem, in tako je njegovo ime, prej neslišano, pokazalo se kot meteor na nebu naenkrat, še enkrat, potem pa je zginilo vsaj zame, če ne bom morda še katerikrat kje o njem kaj slišal.
Videl sem, ni še leto minilo, štiri jako lepe kipe, štiri evangeliste, od nekega podobarja na Gorenjskem. Dotični župnik, ki jih je bil naročil, povedal je tudi ime, ali zdaj bi lože dal glavo, kakor pa ime povedal, pač pa vem cele litanije tirolskih podobarjev Purger, Sčhmalzl, Insam & Prinot, Stuf-flener in lahko precej zvem, koliko stane pri katerem podoba meter visoka, koliko večja ali manjša koliko če ima Kristusa v naročju, koliko Telo kri-žanega visoko 26, 29, 31, 36, 42, 51 cm. etc., koliko s križem vred, koliko s stojalom itd. Zdaj pa si že dva dni glavo belim, kje bi zvedel imena domačih kiparjev; vem psč, da sem v časih že bral kje kako poročilo o kakem delu, tudi sem bral, da je bilo zadnja leta parkrat v oknu kake ljubljanske prodajalnice kako delo izpostavljeno, ali res ne vem kdaj, kje v kateri številki, katerega časopisa sem kaj bral. Iz zadnjega časa pa se ne domislim, da bi bil kje v „Slovencu" ali druzih konservativnih listih bral ime kacega podobarja; „Naroda" in drugih tacih ne berem, ker sem klerikalec (celo v „sveto ligo" sem se dal zapisati, pa številke danes še ne izdam), pa tudi menim, da slovenski podobarji nimajo kaj opraviti v „Narodu", ker imajo „Naro-dovci" malo svetnikov, da bi jim kipe postavljali k večjemu Lutru in Husu, sicer so pa hudi, Če se kje za kako katoliško cerkev kaj stori. (Nekoliko razločka pa je med tistimi, ki „Narod" pišejo, in tistimi, ki ga ber6.)
Imena tujcev vidiš vsak dan, kdaj in kje pa imena domačinov?
Oj ti neumna butica moja! kaj se boš domišljala? Poglej v koledar tiskovnega društva, namenjen zlasti slovenski duhovščini, ki ima največ tacih naročil v roki, tam bodo vendar vsaj kratki inserati, vsaj adrese domačih cerkvenih umetnikov. Torej koledar sem! Landau - Leiner, Jax, Eberl, Caser-man, Kollmano, Detter, Mikusch, Trnkoczj, Piccoli, Schiller, Paichel, Deiller, Sauczek, Vogl, Fellinger & Hassinger — pa pravimo mi klerikalci, da smo narodni, in trpimo, da tiskovno društvo nemških tvrdk inserate sprejema, da potem za Slovence ni prostora. Bes, nekaj je pač tudi slovenskih imen v koledarju: Podkrajšek, Ravnikar, Krejči, Soklič, Košir, Belec, Rebek, Skrabec, Druškovič, Čuden, Uran in Večaj, Dolenec, Bonač, Obreza, Kregar, brata Zupan, Camernik Ignacij in Vincenc, Vodnik, Toman. Glejte no! kamenoseki menda vsi, in res, kamnoseških naročil, mislim, gre malo med tujce,
k večjemu za kako monumentalno narodno zgradbo ali spomenik kacega prvaka. Kje pa so adrese podobarjev? Glej koledar: Vogl v Inomostu preskrbi podobarska dela, pa Fellinger in Hassinger na Dunaju I. Seillergasse Nr. 10, Gottweigerhoff; oba pošiljata ilustrovane cenike brezplačno in franko. — —
Res je sicer, da sama reklama ne stori vsega, posebno ne mojstra dobrega, celo lahko zapelja naročnike (za kar hočem navesti izgled) ali vendar, slavni in častiti vredniki časopisov in koledarjev, dajte prostora domačim obrtnikom in tudi umetnikom (če se glase tujci, se smejo domačini tudi), dajte prostora, da objavijo vsaj svoja imena in prebivališča.
Pa tudi poročati je treba, če kdo kje kako delo izvrši; res je to težko, posebno če se ne more samo hvaliti. Hvaliti je lahko, pa dostikrat zapeljivo. Prej sem navel en izgled, zdaj hočem še enega. Nekako pred tremi leti pokazal se je bil na slovenskem časopisnem obnebju nov, do tedaj neznan, a velik pa mlad umetnik. „Hvala, slava, svoji k svojim" glasilo se je v raznih melodijah po treh deželah tako močno, da je nazadnje še mladi, nadebudni umetnik —- umrl! Da, umrl! Toda par dnij po razglašenju njegove smrti smo brali: „Potolaži se slovenski svet! naš slavni — še ni umrl, še živi, in je zdrav. Le veliko naročil! Kar se ni zgodilo v Ameriki, ampak v Sloveniji!
Nadaljevanje pa se je godilo na Kranjskem: Kdo bi ne bil vesel od smrti vstalega? Neki župnik kmalu piše ponj. Pride, dela dolgo, nazadnje vse gotovo, župnik povabi dekana in sosede blagoslovit novi kip farnega patrona. Domač župnik je najbrž že prej gledal, sosedje so tisti dan tudi gledali, dokler eden ne izpregovori: Gospod dekan, ali bodete to res blagoslovili? Kaj so hoteli? Ljudstvo je bilo zbrano, blagoslovilo se je, ali župnik je brž naročil kip s Tirolskega, ki je neki res lep. Kip slavnega umetnika pa neki še gorel ni rad. Torej amerikanska reklama ali pa molk? Kaj bo boljše? Najbrže bo tudi tukaj in medio virtus v sredi v zlati skledi. Sicer pa ne želim, da bi bila moja beseda zadnja, naj se še kdo oglasi in nasvetuje na pr. način, kako bi se bolj spoznali domačini, posebno umetniki, da bi človek vedno lahko imel pregled domačih umetnikov. Nihče ne bo zahteval, da osobito umetniki hvalijo ali dado hvaliti sebe io svoja dela, kakor na pr. židje svoje ure in čevlje, ali nekaj se vendar mora zgoditi! Torej kako?
Z Gorenjskega, 1. decembra. (Kako n e m-škutarija raste, cvete in zori po G o-I r e n j s k e m.) V dno srca mora boleti človeka, ako ! pomisli, kako se pri nas godi naši materni besedi, blagoglasni slovenščini. Dasi smo na trdih slovenskih tleh, vendar se šopiri mej nami tujka — nemščina, in z žalostjo moramo priznati, čez dalje bolj in bolj. Stopi v urade, v gostilne, v družbe „naprednega razumništva", zveni ti na ušesa skoraj povsod blažena nemščina, mnogokrat tako spačena, da se Bogu smili. Od uradov prejemaš le zgolj nemške dopise, zlasti od glavarstev zastonj pričakuješ kake slovenske besede. Nedavno pošiljali so nam na razprodajo po več iztisov v lepi slovenščini pisane knjižice: „Poučilo o koleri", a priloženi dopis je bil pisan v nemščini; na slovensko-nemških tiskovinah pošiljajo nam opomine, vabila itd. dosledno le v nemSkem jeziku. Za Boga svetega! Kaj je res nemščina edino zveličevalna? Zakaj ne privoščite nam trdim Gorenjcem slovenske besede? Ali moramo res zalo sprejemati nemške dopise, ker gospoda, ki naš kruh jč, slovenščine ne umeje ali jo pa tako lomi, kakor oni gospodič, ko je nekoč vprašal gorenjskega kmeta, ko je imel na dvorišču priklenjenega psa: „Oče, ali je ta pfo ,slab'? — Zakaj pa tacih mož ne pošiljajo med Nemce? Mi jih gotovo ne bomo pogrešali.
Sicer pa poznamo tudi marsikoga „napred-njaka", ki se boji ali sramuje rabiti svoj materni jezik, kedar ima občevati s tem ali onim uradom. In zakaj neki? Največkrat iz gole brezbrižnosti. Saj je vse jedno nemški ali slovenski, slišiš pogosto take narodnjake in nasledek tega je, da pridobiva nemščina čedalje več tal po Gorenjskem. In še slabši bo, če se uresničijo naklepi nemškega „šul-ferajna", ki namerava na dveh ali treh krajih ustanoviti čisto nemške šole — kajpada — za slovenske otroke! Že sedaj se dovolj ponemčuje po naših
šolah, seveda ne s posebnim vspehom, kaj bo še-le
potem?--
Vsega obžalovanja vredno je tudi, da naša inteligenca po Gorenjskem tako rada prebira nemške liste, ki delajo propaganda za Veliko Nemčijo! Ce imaš priliko kaj yeč po Gorenjskem hoditi, naletiš skoraj v vsaki večji gostilni nemške listi kot „Neue Pr. Presse", „Weltblatt", „Tagespost" itd. Ali ni že zadnji čas, da se otresemo te sramote I Ali nimamo dovelj poštenih domačih listov? Marsikaj bi se dalo še o tej strupeno-škodljivi rastlinici: nem-škutariji po Gorenjskem pisati, pa naj zadostujejo za danes te vrstice, da se priobčijo!!
Liga + 18.
Porotna pravda
državnega poslanca gosp* kanonika KI n n - a proti Hrabroslavu Debevcu, odgovornemu vredniku „Pavlihe", dne 28. novembra 4. I.
Sodišču predseduje deželnega sodišča predsednik Hočevar, votanta sta dež. sodišča svetovalca Martinak in Tomšič, zapisnikar avskultant Petelin. Obtožitelja zastopa dr. Fran Papež, obtoženca zagovarja dr. I v a n T a v č a r. Na klopi porotnikov so gg: baron Wurzbach, Viktor Schiffer, Adolf Galle , A. Tonnies, I. Kopač, Fran Kraiger,HenrikMaurer, Viktor Moro, Jakob Petrin, Artur Muhi ei sen in dr. Waldherr.
Zatožba pravi:
V	štev. 13. z dne 15. julija 1892 v Ljubljani izhajajočega humorističnega lista „Pavlihe" nahaja se na strani 100 pod naslovom „Zamotano vprašanje" članek, v katerem se navaja, da je baje nekdo v „Slovencu" pretil društvu „Sokol", da naj ne hodi na Jesenice, sicer bodo tepeni vsi s kraja, da član kar ne v6, kdo da je to pisal, radoveden pa je zelo, ali je pisal dopis kakov gorenjski hlapec, primojdušovec starega kroja, ali so pa mej duhovniki ljudje, ki vzlic svojej obleki niso nič boljši od hlapcev, toda v vredniji „Slovenca" gotovo vedo, s kom imajo opraviti in da se s pisateljem strinjajo, izhaja že iz tega, da so dopis sprejeli, ter da morda pojdejo gospodje še sami na pomoč.
V	neposredni zvezi potem člankar nadaljuje: „Sicer pa nasvetujem prirejevalcu križarske vojske na Jesenicah, naj se za svet obrnejo do g. kanonika in poslanca Kluna, ta je jako skušen mož in gotovo je kdaj kaj slišal, kako je moči kmetske fantine nahujskati in navdušiti za cepec in gnojne vile. Ce ga bodo lepo prosili, prevzel bode morda še vodstvo generalnega štaba za to vojno."
V	inkriminiranem članku se tedaj očividno zasebni obtožitelj slika kot mož, ki je skušen v pretepih, ki je tedaj pravi mož, do katerega naj se obrne v takih zadevah za svet, ki je v stanu kmetske fantine nahujskati in navdušiti za cepce in gnojne vile in prevzeti še celo vodstvo pri kakem pretepu.
Očividno se tudi stavek: „ali so pa mej duhovniki ljudje, ki vzlic svoji obleki niso nič boljši od hlapcev", nanaša na osobo obtožitelja, ki je duhovnik in kojega ime je jedino imenovano v inkriminiranem članku, ki je sploh presojati v svojej celoti.
Jasno je torej, da se v napominem članku, ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolži zasebni obtožitelj z a n i č 1 j i v i h lastnosti ali misli in izroča javnemu zaničevanju in s tem je učinjen pregrešek v smislu §§ 491 in 493 k»*-Obtoženec pa je kot odgovorni vrednik perijodično izhajajoče listine „Pavliha" za napominani članek v smislu § 7. kaz. zakona odgovoren in pri svojem zaslišanju glasom tus. zapisnika dn. štev. . te odgovornosti odklanjal ni, marveč se le izgovarjal, da po njegovem mnenju dotičnj članek ne zapopada nikakega kaznivega dejanja, izgovor, ki je v smislu § 3. kaz. zak. popolnoma ničev.
Zatoženi Hrabroslav Debevec se zoper za-tožbo izgovarja, češ, da dotiČnega članka ni niti sam pisal, niti prebral, predno ga je dal v tisk.
Predsednik očita zatoženemu protislovje mej današnjim zagovorom in mej njegovo izjavo v preiskavi, kjer je naravnost izrekel, da sprejme za zadevni članek vso odgovornost.
Zatoženee odgovori, da je 8 tem v preiskavi le hotel reči, da prevzame odgovornost v toliko, v kolikor ga kot odgovornega vrednika sploh po zakonu aaueva.
Zagovornik vpraša obtoženca, če [e gospod kanonik K lun glavni sodelovalec „Slovenca", čemur zatoženee pritrdi. Obtožiteljev zastopnik dr. Papež pa temu oporeka.
Po predlogu obeh strank prečita se dotič?i „Slovenčevi" dopis iz Bovt, tikajoč se „Sokolovega" izleta v Jesenice.
Predsednik izjavi, da je dokazilno postopanje končano in sodišče odide, da formulira vprašanja, ki se imajo staviti porotnikom.
Po jednournem posvetovanju vrne se sodišče v dvorano in stavi porotnikom štiri vprašanja.
Prvo — glavno — vprašanje se glasi:
Je-li zatoženi Hrabroslav Debevec kot odgovorni vrednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista „Pavliha" kriv, da je v 15. julija 1892 izdani 13. številki tega lista na 100. strani tiskati dal članek z napisom „Zamotano vprašanje", pričenši z „V Slovencu" in končavši z „za to vojno" — in s tem kanonika Karola Kluna v tiskovini, po imenu ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolžil zaničlji-vih lastnostij in mislil?
Drugo — eventuvalno vprašanje, za slučaj zanikavanja prvega — se glasi:
Je-li zatoženi Hrabroslav Debevec kot odgovorni vrednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista „Pavliha" kriv, da je v 15. julija 1892 izdani 13. številki tega lista na 100. strani tiskati dal članek z napisom: „Zamotano vprašanje", pričenši z „V Slovencu" in končavši z „za to vojno", — s katerim je dolžil kanonika Karola Kluna v tiskovini, po imenu ne pripovedovaje nikakih prigodkov, za-ničljivih lastnosti in misli, ne da bi ga bral, s tem pa zanemaril ono pozornost, brez katere bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost bila, izostala sprejetev tega članka?
Tretje — glavno — vprašanje glasi se kakor prvo, s pristavkom, je-li obtoženec tožitelja z objavljenjem zadevnega članka javnemu zaničevanju izročal ?
Četrto — eventualno — vprašanje, za slučaj zanikanja prejšnjega vprašanja, glasi se kakor drugo vprašanje z analognim pristavkom tretjega vprašanja glede izročenja javnemu zaničevanju.
Na to podeli predsednik besedo zastopniku obtožitelja.
Dr. Papež mirno in strogo stvarno dokazuje krivdo obtoženega. Besedilo zadevnega „Pavlihovega" članka je očividno jako razžaljivo za gospoda kanonika Kluna in žaljenje je tem večje, ker ni bilo zanj niti najmanjšega povoda. Obtoženec se sicer sklicuje na dopis v „Slovencu" iz Gorenjskih Eovt. A tudi ta dopis ni dal nikakega povoda za napad na g. ' kanonika Kluna. Dopis obrača se proti temu, da se . hujska in draži ljudstvo s podlimi napadi zoper ; prevzvišenega knezoškofa in opozarja na mogoče posledice ljudske razburjenosti. Konec dopisa, kjer se govori o sokolskih klobukih, ki bi splavali po vodi, je pa šala. A obtožitelj priznava in povdarja, da je bila ta šala nedostojna in zatrjuje gospode porotnike, da bi gosp. kanonika Kluna, če bi bil on vrednik „Slovenca", gotovo ta nedostojen dostavek prečrtal bil.
Pa bodi naj temu, kakor hoče. F a c t u m je, ta gospod kanonik Klun niv nikaki zvezizdotičnimSlovenčevimdopisom. Gosp. kanonika ne zadeva niti najmanjša krivda, da je prišel oni dopis v „Slovenca", ker on ni vrednik „Slovenca" in sploh s tem listom v nikaki taki zvezi, da bi bil zamogel dopis zabraniti. Tedaj ta dopis ni mogel biti povod za zlobni napad na čast gosp. kanonika Kluna. In vsaj je zatoženee na posebno vprašanje gospoda predsednika, zakaj da se je napadel ravno gospod kanonik Klun, sam odgovoril, da čisto nič ne ve, zakaj da je Pavii-hovi dopisun ravno gospoda kanonika Kluna napadel!
Zatoženee se izgovarja, da zadevnega Pavlihovega članka pred tiskom bral ni. Če misli, da radi tega ne bode kaznovan, se jako moti. Če bi bilo tako, potem bi si lahko vsak odgovoren vrednik pomagal tako, da člankov svojega lista ne bere pred tiskom. Kam pa pridemo potem z odgovornostjo,? Porotniki naj sodijo, koliko da je vreden tak izgovor.
Izgovarja se zatoženee, da prvi del inkrimini-ranega članka ne zadeva gosp. kanonika Kluna, marveč le gospodo v Slovenčevi redakciji, ter da le drugi del meri zoper gospoda kanznika. S tem izgovorom si je zatoženee svoje stališče le oslabšal. Kajti s tem priznava, da g. kanonik ni med onimi, ki so v zvezi se zadevnim „Slovenčevim" dopisom,
pa priznava, da je drugi del Pavlihovega članka samo stalni napad zoper obtožitelja. Vsebina članka je taka, da se iz nje uvidi popolnoma jasno pisčev namen, delati g. kanonika zaničljivega, izročati ga javnemu zaničevanju, skruniti njegovo čast. Kaj pa da je za vsacega poštenega človeka čast, to vejo jn čutijo g. porotniki sami, od katerih se pričakuje obsodba za-toženca.
Zagovornik dr. T a v č a r hoče svoj plaidoyer pričeti z neko pridigo g. kanonika Klun-a, kar pa predsednik prepové.
Zagovornik pravi, da je hotel povedati samo to, da je kanonik Klun v neki propovedi rekel, da bode njegova stranka od liberalcev slovenskih vse voljno potrpela, a zdaj, pri prvi malenkosti se toži. Zagovornik skuša dokazovati, da zadevni članek „Pavlihe" ni razžaljiv, da je le navadna žurnalistična „malica", kakoršna je v političnem boju dopuščena. Sklicuje se na dopis v „Slovencu", listu katoliške duhovščine kranjske, češ, da je ta dopis hujskal jeseniške delavce, da naj Sokolce pretepo. Na ta dopis odgovarjal je „Pavliha" v šaljivem tonu. V političnem boju velja načelo „klin s klinom". Če se na nas strelja — pravi zagovornik — moramo tudi mi nazaj streljati. Vsa današnja pravda je malenkostna zadeva, izvestno politična, zatorej upa zagovornik, da jo postavijo porotniki v isti kot, kamor spada.
Po kratki repliki in dupliki odidejo porotniki v posvetovalno dvorano.
Po skoro jednournem posvetovanju objavi načelnik porotnikov, baron Wurzbah, izrek porotnikov, ki se glasi: I. vprašanje: Ne, z 11 glasovi zoper 1; II. vprašanje : Da, soglasno;
III.	vprašanje: Ne, z 11 glasovi zoper 1;
IV.	vprašanje: Da, z 10 glasovi zoper 2.
Sodišče obsodi zatoženca — kakor smo že poročali — na 15 gld. globe in v plačilo vseh pravdnih troškov.
Izid te pravde je naprednjake izvestno kar po-paril. Pričakovali so za gotovo popolno osvobojenje ; zatoženca in s tem nekako sodnjisko legitimacijo za j svojo revolver-žurnalistiko. A porotniki sodili so kot , značajni možje poštenjaki po svojem lastnem j prepričanju. Iz njihovih odgovorov se vidi, da so prvo in tretje vprašanje zanikali le radi tega, ker se niso mogli prepričati, je li zatoženee zadevni članek pred tiskom bral ali ne.
Slovstvo.
„Kopališče in Kneippovo zdraviiče v Kamniku na Kranjskem." Z ilustracijami kopališča in okolice kamniške. — V Ljubljani. Ign. Kleinmayr & Bam-berg. Cena 34 stranii broječi knjižici 30 kr. — Več o tem smo že omenili v našem listu.
„Sv. Ivan Kapistran", epos v 17 spevih. — Predsednik „Matice Slovenske" je prejel to-le vabilo: „Prečast. gospod i brate! Moj pučki ep u 17 pjevanjah „Sv. Ivan Kapistran" pobjeditelj Turakah kod Biograda 1456. skorim ce izpod tiska izici. Toga radi, da On i u Sloveniju prodre, usud-jujem se kao predsjednika „Matice Slovenske" bratski Vas umoliti, da bi medj članovi Vašimi, medj profesori, kao i gradjani koga toga kao predbrojnika na to dielce, kojim je mala ciena 60 novčičih zadobiti nastojali, i broj mi njihov pismeno naznačiti htjeli. Molim sjetite se knjižnicah Vaše družtvene, gimnazijske, Otacah Franjevacah itd.
Veleštovanjem jesam Vaš iskreni brat
Ilija Okrugič, opat, župnik.
Petrovaradin, 26. stud. 1892."
Ker pa „Matica Slovenska" ne more pečeti se s tem, da knjige drugih priporoča, stori to „Slovenec", ter tu naznanjeno knjigo toplo priporoči vsem, katere zanima, po želji in prošnji pisateljevi.
Ant. Alojzija Wolfa: „Slovensko-nemiki slovar".— Začel se je tiskati „Slovensko-nemški slovar", ki bode izdan na troške rajnkega knezoškofa ljubljanskega, Antona Alojzija Wolfa, in ga je vredil prof. M. Pleteršnik.
Iz nabranega gradiva se je dal sestaviti tak slpvar, ki bode najbolj služil praktičnim namenom, Da bi pa natančnejšo podobo našega jezika kazal, dodala so se še naglasna in izreko nekaterih glasov določajoča znamenja, toda samo le na čelo stoječim tolmačsnim besedam, is imenovani so tam,
kjer se je potrebno zdelo, 9 kraticami Tiri, ii katerih je kaj sprejeto v slovar; besedam ln rekom povsod ali Široko po Slovenskem inanim in sploh rabljenim, kakor tudi onim tujkam, ki se največ za znanstvene pojme malone t vseh evropskih jezikih nahajajo ter v slovenski obliki malo ali nič niso izpremenjene, nič ni pristavljeno. Pa nmeje se samo ob sebi, da pripisani eitati ne morejo imeti tega pomen», da se dotične besede samo le pri teh pisateljih in v teh spisih ali v teh krajih nahajajo, ki so omenjeni, drugod pa ne; tako obširno nikakor ni bilo gradivo.
Naglas se ravni najbolj po načelih razloženih v razpravah profesorja M. Valjavea, priobčenih v „Radu jugoslavenske akademije« („Prinosi k naglasu u novoslovenskom jeziku"), in po govoru kranjskem, zlasti dolenjskem; naglasna znamenja so z neznatno izpremembo od Vuka Št. Karadžica rabljen», izreko določujočih znamenj pa je bilo treba nekoliko uovih izmisliti. Gradivo slovarsko je obsegalo rokopisne slovarje, večje in manjše zbirke med narodom nabranih besed in izpise ii tiskanih slovenskih slovarjev in drugih knjig od najstarejše do najnovejše ddbe.
Sprejeto je v slovar vse besedje, kar ga je ponujalo gradivo, ako se je vrednik prepričal, da je narod kje govori ali da se rabi v knjigah. Zato so tudi med narodom in v knjigah navadne in vdo-mačene tujke sprejete; niso se pa sprejele v novejšem času in po nepotrebnem iz sosednih jezikov vzete, kakor tudi iz knjig ne one besede, ki so napačno skovane ter si niso po obširnejši rabi veljave pridobile; tudi niso sprejete brez potrebe iz drugih slovanskih jezikov vzete besede.
Takim besedam, pri katerih je manj jasno, kako so nastale, zlasti tujkam, katere je narod v starejših ddbah sprejel iz sosednih jezikov, dodajala so se, kjer je bilo mogoče, kratka pojasnila, primerjajoča ono besede, iz katerih so nastale ali s katerimi so v zvezi.
Pisava je povsod, tudi v eitatih, kolikor mogoče jednaka, ker je delu poglavitni namen praktična po-rabnost, katero bi različnost v pisavi citatov le ovirala.
Delo izhaja vsakih pet do šest tednov v posameznih zvezkih, po pet pSI obsegajočih, a 50 kr. Naročila vsprejema „Katoliška Bukvama" v Ljub ljani.
„Duhovni Pastir" nastopi že svoje deseto leto. Ta list ni samo bomiletiki namenjen, marveč ima širše namene: polagoma spopolnovati domačo bogoslovsko literaturo po svojih prilogah.
„Duhovni Pastir" bode tudi v nastopnem letu hodil svojo navadno pot ter prinašal daljših in krajših, popolnem izdelanih ali pa le obširno osnovanih govorov za nedelje in praznike in po možnosti tudi za druge prilike. Za razširjenje „du-hovskega slovstva" si bode prizadeval še v večji meri: prinašal bode namreč „Zakonsko pravo", ki ga je spisal po svojem „Spovedniku" že dobro znani pisatelj Kosee, nadaljevaje seveda, kolikor bode prostor prepustil, „Zbirko lepih izgledov", za katero še posebej prav lepo prosimo duševne podpore iz lastne skušnje. Upamo, da bode s tem Jako vstreženo večini naših naročnikov, ker za taka dela pri nas ni lahko dobiti založnika, in vendar bi bilo močno škoda, ko bi ostala v rokopisu in bi bil zastonj velikanski trud vrljh pisateljev.
„Duhov n i pastir" Btane s prilogo vred le 4 gld. na leto. Dosedanje priloge: „Pedagogika apologetični razgovori: „Ali je Bog?" „Obrambni gpvori" in „ Z b i r k a le pih izgledov" se daiejo brezplačno le ob nakupu onih letnikov, katerim so bile kot priloge pridejane. Tržna cena je: „Pedagogika" 80 kr., „Ali je Bog?" 70 kr., „Obrambni govori" 40 kr. in „Zbirka", trije snopiči a 60 kr. Novi naročniki pa labko posamezne ali Vse te v prilogi izdane knjige dobivajo za polovično ceno, katero naj pridenejo navadni naročnini. — Naročnina naj s« pošilja „Katoliški Bukvami*, stolni trg št. 6, rokopisi pa vred-niku prof. Ant. Kržiču, sv. Petra ce«ta štev. 76 (župnišče).
Ggj duhovuike opoiarjamo posebe na izdavanje bogoslovne knjige: „Zakonsko pravo". Zopet s sto knjigo bodo sloJtan*kif:„ bf ezdorto vinei" prav lepo
obogatili slovensko slovstvo!
Učiteljski Tovariš št. 23. prinaša nastopno vsebino: S. Butar. „Goriški Kras. — F. Jaklič: „Slovenska Matica" iu učitelji. — Nekaj mislij o pokončni pisavi. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Društveni vestnik. — Vestnik — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, je izdala te dni 23. zvezek „Monumenta spec-tantia historiam Slavorum meridiona-lium", 613 stranij broječi. Ta zvezek je priredil učeni frančiškan bosanski o. Evzebij Fermendžin; sestavil je namreč pregled cele zgodovine bosanskega kraljestva od 1. 925—1752. Vse listine, ki so pomenljive, podaja v celoti; drugih samo nekaj pod obliko „regesta". Osobito točno opisuje cerkveno zgodovino. Filolog, etnograf in geograi dobi v knjigi obilo podatkov zase; saj je življenje in stanje narodov v več vekih opisano v njej. Najbolj seveda služi zgodovinarju in ne samo jugoslovenskemu , marveč tudi za druge zemlje, ki so bile kedaj v zvezi s Turčijo. — Knjiga stane 5 gl.
Narodne pjesme bosanske in bercegovačke. Sabrali Fra Frauo Iv. Jukic i Fra Grga Martič. Junačke pjesme. Svezak I. Pretiskao Marko Sešelj. Mostar. Tiskara „Glasa Hercegovca". Cena 60 kr. L. 1858 j e izdal največji epik hrvatski, žal, mnogo premalo poznani Fra Grga Martič narodne pesmi, ki jih je še svojim tovarišem frančiškanom — pesnikom Jukičem nabral. Sedaj izhaja drugi natis. Ker je narodna poezija in pri nas vzlasti poznavanje slovanskega narodnega pesništva neobhodno potrebno da se osveži in ozdravi naša slabotna pesniška literatura, priporočamo omenjeno zbirko vsem, osobito mladini.
Udanostne izjave.
Udanostna izjava občine Famlje slove:
Najudanejše podpisani odbor občine Famlje v vremski dolini kakor od njega zastopani verni občani, delijo neomejeno z Vami prebritko žalost, katero Vara nezasluženo provzročujejo naši liberalni listi. Oni so Vaši a tudi naši nasprotniki in zato tem slovesneje poudarjamo in čuvamo svoje nespremenjeno starodavno narodno geslo: Vse za vero, dom, cesarja, katero ste, Premilostni, tako milo kakor jedrnato na slovesnem prvem slovenskem katoliškem shodu — s čegar načeli se popolnoma slagamo — zagovarjali. To nam je v zadostni dokaz, da Vam je pri srcu naš blagor v verskem in narodnem oziru. — Vi, premilostni gospod knez in škof, ste naši, mi smo Vaši, in — Bog je z nami, tedaj pogum na braniku verskih in narodnih pravic !
Odbor občine Famlje, 31. oktobra 1892.
Jožef Sklemba, župan; Jož. Magajne, Andrej Bak, občinska svetovalca; Jan. Perhavec, J. Požrl, Tom. Požrl, J. Gašperšič, And. Magajna, A. Mat-jažič, odborniki.
Udanostna izjava občine Kriška Vas pri Višnji gori se glasi:
Neštevilno dokazov popolne udanosti in neomejenega zaupanja prihaja Vam dan za dnevom povodom strastnih neosuovanih napadov na prvi slovenski katoliški shod in na Vašo osebo od strani slovenske napredno-narodne stranke. Kolikor silneje butajo nasprotniki v Vašo veljavnost, toliko prisrč-neje se kaže zaupanje Vaših vernikov cele prostrane škofije, Vam ljubljenemu višjemu pastirju.
Popolno prostovoljno se tudi mi podpisani občinski možje pridružimo vrstam vaših vernih sinov. Odločno obsojamo lažnjivo in žaljivo pisarenje slovenske napredno-liberalne stranke proti prvemu slovenskemu katoliškemu shodu in proti Vam. Izrekamo Vam svoje popolni? zaupanje, neomejeno pokorščino in verno udanost. V vseh točkah se popolno strinjamo s sklepi prvega slovenskega katoliškega shoda, želeč, da se skoraj snide drugi katoliški shod. — Iz srca pa želimo, da spoznajo zaslepljeni slovenski liberalci kriviee, ki jih Vam delajo ter popravijo, kar se še popraviti da.
Občina Kriška Vas pri Višnji gori dne 13. novembra 1892.
Janez Erjavec, župan; Fr. Zupančič, Janez Omahen, občinska svetovalca.
Občinski odbor v Mekinah je poslal to-le izjavo:
Z ozirom na sovražne napade na prvi slovenski katoliški shod in še posebno na Vas, pokrovitelja tega shoda, od narodno-napredne stranke, javlja podpisani občinski odbor, da pozdravlja radostno
ter popolno odobruje program prvega slovenskega katoliškega shoda, obsoja pa z vso odločnostjo cerkvi katoliški in narodu slovenskemu sovražno škodljivo postopanje narodno-napredne Btranke. Ne moremo prikriti, da smo ginjenega srca milovali premil. gosp. knezoškofa, ko smo morali čuti, da se narodno-napredna stranka sovražno zaganja ter krivično napada v svoji predrznosti celó v svojega višjega, tako posebno skrbnega cerkvenega predstojnika. — Zato Vam izreka podpisani občinski odbor svojo neomejeno zvestobo, udanost in zaupanje do zadnjega vzdihljeja.
Občinski odbor v Mekinah, 18. novembra 1892.
Fr. Pogačnik, župan; Jan. Slatner, Jož. Hočevar, občinska svetovalca; Fort. Košir, Fr. Plevel, Jern. Jan, Prim Košir, Jan. Sitar, Fr. Jan, Janez Hočevar, Mih. Sušnik, Fr. Lukan.
Udanostna izjava občine Ne vije se glasi:
Naša občina z vso odločnostjo obsoja napade slovenskih liberalcev na Vašo prevzvišeno osebo in na načela, razvita na prvem slovenskem katoliškem shodu. Udanostne izjave, ki Vam dohajajo iz raznih krajev, Vam pričajo, da še živi krščanski duh in da nam je sveta vera neprecenljivo draga. — Kolikor bolj Vas sumničijo narodni naprednjaki in blatijo našo duhovščino, toliko bolj Vam obetamo ne-omahljivo udanost in zvestobo, liberalcem pa naznanjamo, da imamo že toliko razuma, da znamo ločiti, kje 80 naši pravi voditelji. — Zato obsojamo podpisani občinski odborniki te neosnovane napade, ki imajo svoj vir v liberalnih načelih in namen, rušiti edinost ipid višjim pastirjem in verniki, in spoštovanje do cerkvenih predstojnikov. Mi smo in bomo za geslo: Vse za vero, dom in eesarja!
Nevlje, dne 26. novembra 1892.
Simon Romšak, župan; Janez Kotnik, Janez Rems, občinska svetovalca; Franc Pančur, Jakob Plahuta, Jakob Virient, Jan. Grabnar, Jan. Kumar, odborniki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. decembra.
(Udanostne izjave.) Prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu poslale so z novega udanostne izjave občinski zastop na K o r o š k i Beli, v Polhove m G r a d c u , v R o v t a h pri Logatcu, v Šmarjeti pri Klevežu in v Zalogu pri Cerkljah. S temi izjavami prekoračilo je število občin, ki so izrekle prevzvišenemu knezoškofu svojo neomejeno udanost in slovesno prisegle na program prvega slovenskega katoliškega shoda, stotino. Tej stotini seveda niso prištete izjave duhovščine, ki je iz 15 dekanij poslala udanostna pisma. — Živela vrla stotina slovenskih občin, zvestih Bogu in narodu svojemu, ki ne upogne kolena pred liberalnim malikom!
(Katoliško politične drnštve v Ljubljani.) Ker je pri kat. polit, društvu še veliko udnine zaostalo na dolgu, razposlal je društveni blagajnik g. Fr. P e t e r c a gg. udom pobotnice, na katerih so zaznamovane svote, ki naj jih blagovoljno dopošljejo udje blagajniku po poštni nakaznici z naslovom: F. P e t e r c a , posestnik Ljubljana, Dunajska eesta.
(Vera najboljša obramba za narodnost.) Zadnji „Mir" piše: Še eno besedo imamo na srcu, ki je ne smemo in nočemo zamolčati: skrbimo za to, da s e n a še lj u d s t v o n a p o 1 n i spet s katoliškim duhom in verskim prepričanjem! Verski omahljivec je omahljiv tudi v politiki. Ker nema v veri trdne podlage, nastavlja ušesa zdaj na levo, zdaj na desno, da bi zvedel in spoznal, kdo ima prav. Da nikomur prav ne veruje in nikomur prav ne zaupa, to si šteje v veliko „modrost", pri tem pa ne zapazi, da je postal prava šalobarda, ki ni vreden „mož" imenovan biti. Kajti pravi mož si stvar dobro premisli, in če je kako reč za modro in pravično spoznal, tiste se drži, kakor skala. Take može pa dela le trdna krščanska vera. Kajti vernega moža razsvitljuje luč svete vere, in njemu je lahko, dobro od slabega ločiti in spoznati, katera stranka je prava. Stranka, ki se po veri ravná, je prava; tista, ki veri. nasprotuje, je na slabih potih in je za nas Slovence pogubna. Kakor lahko je, vernega moža za pravo stranko pridobiti, tako težko, ja skoro nemogoče je nasprotnikom, ga odvrniti od pravice in zapeljati ga na krivo pot. Ker se Boga boji, ne gleda na zamero ali na dobiček, ampak on se drži tega, kar po svoji vesti za pravo spozna. Kedar bomo enkrat med slovenskimi kmeti na Koroškem samo take
kmete imeli, potem smo na konju, potem naši nas-protniki nié vež ne opravijo. Zato moramo pa delati in truditi se, da preženerao iz naše dežele duh nevere, ki se je v deželo nosil že mnogo desetletij, pričenši od časov cesarja Jožefa do današnjega dne. Posebno pogubonosen je bil vpljiv judovskih časnikov na nemške Korošce. Ker so pa tisti tudi s Slovenci v dotiki, posebno po naših mestih, zatrosil se je brezverski liberalizem tudi med naše Slovence v obilni meri. Ta nevera deluje kakor strup v telesu našega ljudstva in tisto ne bo prej zdravo, dokler tega strupa ne odpravimo. Po-božnost je za v se d obra : veren k m et bo tudi n â r o d e n in zanesljiv pri volitvah in v vseh rečeh, on bo trezen in priden, toraj dober gospodar, vsled poštenega življenja bo tudi zdrav in močen ter nam v zdravem zarodu zapustil nado boljše bodočnosti.
(Od sv. Gregorja) se nam poroča: Darovali so prem. knezoškof ljubljanski 25 gld., gospod Oroslav Dolenec 5 gld. za pogorelce v Skrlovici. Bog po-vračaj stotero blagodušnim dobrotnikom!
* („Slov. Narod" ustavljen.) Predvčerajšnji „SI. Narod" je deželna vlada vsled zahteve c. kr. z. m. del. okrajnega sodišča v smislu § 21. tisk. zakona ustavila, ker ni prinesel popravka poljanske občine na pravem mestu. Včeraj je moral popravek še jedenkrat prinesti. Ko je naš list dvakrat prinesel popravek ljubljanskega župana, je radikalni dnevnik takoj uporabil to priliko, da se je znosil nad nami. Mi tega nikakor ne storimo, marveč le pristavljamo, da se na svetu vse maščuje.
(Odbor konservativnega obifàega društva v Ljubljani) opozarja, da ima jutri v dvorani rokodelskega doma podučni in zabavni večer ob 5. uri popoldne.
(Veliki koncert „Glasbene Matice") bode 15. decembra v deželnem gledišču. Sestavljen bode primeroma iz takih toček, kakeršne so bile v lanskem zimskem koncertu v dvorani filharmouiškega društva. Orkestralno spremstvo moških in mešanih zborov je prevzela godba slavnega domačega pešpolka.
(Izpred porotnega sodišča.) Varovanca prisilne delavnice Ehinger in Kny sta ušla 12. avgusta, ko sta s tovariši delala železnico pri Udmatu. Zakrivila sta veliko tatvin, za to je ?čeraj dobil Ehinger 8, Kny 4 leta ječe, poostrene z mesečnim postom. — Zadnji pri letošnjih porotnih obravnavah je prišel na vrsto strojarski pomočnik Janez Tušek iz Smo-leve v škofjeloškem sodnem okraju. B1 je zaradi uboja in hude telesne poškodbe obsojen na 6 let v ječo, vsak mesec poostren s postom.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.. Mihael T e r č e k , kapelan in Schillingov beneficijat pri Sv. Petru v Ljubljani, gre za administratorja in kapelana v Šmartin pod Šmarno goro; na njegovo mesto pride Mihael Bulo ve c, kapelan v Semiču; v Semič gre Matija Novak, kapelan v Črnomlju ; Ivan Pele, kapelan v St. Eupertu, je premeščen v Šmartin pri Litiji; Mihael Horvat, kapelan v Šmartinu pri Litiji, gre na Vinici; Albin Ilovski, kapelan na Mirni, gre za administratorja v Lozice; na njegovo mesto pride Anton Š m i d , kapelan v Leskovcu ; v Leskovec pa gre France Krumpestar, kapelan v Prečini.
(Iz Št. Vida nad Ljubljano) se nam poroča: V noči od 30. novembra do 1. decembra umrl je v opekarnici v Kosezah (na Brdu blizu Viča) neože-njen delavec imenom Josip Moroso, star 34 let, doma blizu Vidma (Udine). Zvečer zakurila sta s tovarišem na tleh, da bi se grela. Pustivši živo žarjavico na tleh, šla sta k počitku. Zjutraj našli so Josipa mrtvega na postelji, tovariša pa vsega omamljenega. Truplo ranjcega so pripeljali 2. decembra na šentviško pokopališče, kjer bode danes pokopan. — Bolezen nas kar ne mara zapustiti. Tri mesece že mučila nas je ostudna griža, katera jih je tudi več pomorila, a sedaj spremenila se je v pljučnico, ki tudi rada pobira posebno stare in na pljučih bolehne.
(Kronin dar družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali slovenski državni poslanci gg. : Klun, M. Vošnjak, grof C o r o n i n i Alfred, Povše, Pfeifer, dr. Ferjančič, G I o -b o č n i k , dr. Gregoreč, Kušar in Robič, vsak 20 kronjv zlatu, skupaj 200 kron. Presrčna hvala !	Vodstvo.
(Nagla smrt.) Včeraj dopoldne prišla je z Mestnega trga, kjer je prodajala kruh za svojega mojstra, kuharica Marjeta Osel, stara 28 let, domov v
Rečne ulice št. 3. Vsa prezebla se naglo sttisne k peči, hoteč se pogreti, a za nekaj trenotij se zgrudi mrtva na tla, — umrla je za plučnim otrpnenjem. Truplo so pozneje prenesli v mrtvašnico k sv. Kri- 1 štofu. Ta slučaj nas zopet uči, da ni dobro po zimi z mraza takoj hiteti k topli peči.
(Iz Gorice) se nam poroča: V goriški bogo-slovnici bila je 2. decembra ob 41/» uri popoludne domača zabava na čast sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe. Počastili so skromno veselico prevzvi-šeni g. knezonadškof, vč. g. Baje, predsednik ceci-lijanskega društva, profesorji in še nekateri drugi gospodje. Odlikoval se je govor g. Buttignoni-ja (četrtoletnik) o koralnem petju. Po razvitih načelih zapeli so pevci za vzgled lepega korala Šest točk iz graduvala. Pri tej poskušnji se je pa pokazalo, da je treba za koral več vežbanja, ko za drugo petje. G. Kroupa (četrtoletnik) govoril je o cecilijanskih društvih. Me| govori sviral je domač orkester bogo-slovskega društva „Carolina". Prevzvišeni knezonadškof je izrazil svoje veselje, da se gg. bogoslovci bavijo z lepim koralnim petjem.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v soboto dne 10. decembra t. 1. svoj prvi veliki koncert v dvorani Ronacher, I. Schellinggasse, z raznovrstnim programom. Nekatere na Dunaju živeče Slovence že danes opozarjamo.
(Iz Celovca,) z dn6 1. dec.: G. Scherbaum iz Maribora vložil je pri c. kr. koroški dež. vladi in mestnem magistratu celovškem prošnjo, naj se mu dovoli v Celovcu uvesti električno razsvetljavo.
(Četrto porotno zasedanje v Celovcu) vrši se od 12. do 16. decembra. Pred porotnike pride jednajst hudodelcev, in sieer 1 radi ropa, 2 radi tatvine, 2 radi posilstva, 4 radi umora, 2 radi ponarejanja denarjev.
(Javna dražba.) Dne 14. decembra 1892 ob 10. uri dopoludne vršila bode se pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani javna ustna dražba 711/a kilogramov nečistih drobtin od suhora (cvibaka) in sicer proti gotovemu plačilu in tukajšnjemu odstranjenju. Napominane drobtine pogledajo se lahko vsaki dan v vojaškem preskrbovalnem magacinu.
Telegrami.
Wels, 3. decembra. Cesar se je danes dopoludne pripeljal, obiskat Franca Salva-torja in Marijo Valerijo. ; Monakovo, 3. decembra. Princ Karol se je včeraj popoludne ob 5. uri pri najboljšem zdravju povrnil.
Pariz, 2. decembra. Misli se, da bode panamska komisija koncem toga tedna svoja dela že skoro končala. Brisson zatorej sestavi vlado še le čez dva ali tri dni.
Pariz, 2. septembra, zvečer. Brisson se je odrekel sestavi nove vlade. Kazimiru Pe-rieru se je sedaj naročilo, da sestavi novo -ministerstvo.
Vsebina XII. zvezka:
Msgr. Frančišek Sogaro, apostolski vikar osrednje Afrike. — Spisal dr. Fr. L. — Tihotapčeva žena. Zložil Ant. Hribar. — Zmota in povrat. Povest. — Spisal Iv. S. (Konec). — Očetova tajnost. Povest. — Spisal Slavoljub Dobrdvec (Konec). — Prijatelju. Zložil A. C. Slavin. — Svit. Zložil A. C. Slavin. — Ribička. Zložil A. C. Slavin. — Sonetje. Zložil A. Slavin: l) Obtožnost. — m) Zlata ribka. — n) Vra-žen šepet. — Zamrtnik. Zložil A. M. — Kamnik. Prirodopisno-zgodovinski obraz. — Spisal Jos. Ben-kovič. (Konec). — Naš jezik in naša književnost. (Dalje in konec.) Spisal dr. Fr. L. — Paperki staroslovenski. Piše P. Ladislav. (Dalje in konec.)
—	Vetrecu. Zložil A. M. — Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. — Spisal dr. Fr. L. (Konec.)
—	Slovstvo: A. Slovensko. — B. Hrvaško. — C. Rusko. — Razne stvari. — Slike: 1. Vuk Stefa-novič Karadžič. 2. Pogled na nekdanje mesto Har-tum. 3. Msgr. Frančišek Sogaro. (Po fotografiji urednikovi). 4. Izvirek kamniške Bistrice. (Po fotografiji.) 5. Mekine pri Kamniku. (Po fotografiji.) 6. Tunjice. (Po fotografiji.) 7. „Vrata" v kamniških planinah. (Po fotografiji.) 8. Zima v Tatrah. 9. Mali grad nad Kamnikom. (Po fotografiji.)
Črno, belo in pisano svileno blado
od 43 kr. do gld. 16 66 meter — gladko in vzorno (do 240 raznih vrst in 2000 bárev itd.) razpošilja po naročilu poštnine in oolnine prosto ivllarnioa O. HEMTÍEBEBO (e. in kr.
dvorni založnik), Zttrioh. — Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto.	_146 9 (¿)
Tujci.
1. decembra.
Pri Maliču: Willaschek, Sevotsky, Graf, Feilhuber, Franki, Wolf, Sehulz, MiilJer, Handl, trgovci; Chvala, baletna plesalka; Freiberger s soprogo; Mrazek in Kurz, petovalca, z Dunaja. — Vogel, trgovec, iz Monakovega. — Fischer, trgovec, iz Prage. — Neuman, trgovec, iz Pečuha. — Segalla iz Dornbirna. — Bilgeri, potovalec, iz Bregenca. — Krener, jednoletni prostovoljec, iz ŠKofje Loke. — Kiss, dijak, iz Dob-linga. — Philippsohn iz Berolina. — Portik iz Železnikov.— pl. Auffenberg, podpolkovnik, iz Karlovca. — Alié in Omer trgovca, iz Dubice,
Pri Slonu: Lowy, Joksch, Lustig, Thomas, trgovci, Paschke, inženir; Skolek, profesor; Schmidt, operni pevec; Semen, potovalec, z Dunaja. — Zsakula, potovalec, iz Budimpešte. — Krammer, potovalec, iz Boglara. — Mejač iz Komende. — Košmelj iz Ljubljane. — Murnik iz Kamnika. — Jaklič s hčerjo iz Kranja. — Ilačič, trgovec, z Dunaja. — Domicelj iz Zagorja.
Pri avstrijskem earu: Reihold iz Welsa. — Pečnik s Krškega. — Jurca, posestnik, z Vrhnike.
Pri bavarskem dvoru: Rappold iz Gradca. — Lang iz Kočevja. — Bežan, notar ¡jal ski kandidat, iz Škofje Loke. — Vatovc, živinotržec, iz Istre. — Zhubej iz Gorice.
Trem«nHko «poročilo.
Srednja temperatura — l"»*, za 3-2" pod normalom
{Stanje avstro-ogerske banke
dne 30. novembra 1892.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	462,924.000 (—	4,990.000)
Kovinski zaklad „	288,679.000 (—	133.000)
Listnica „	159.379.000 (—	6,342.000)
Lombard „	23,923.000 (—	118.000) Davka prosta bančna
rezerva gld. 33,107.000 (+	4.242.000)
f
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni prijatelj, gospod
Janez Valcntinëiè
dei. bolnice vrtnar na Studencu
5
dne 2. decembra t. 1. po kratki, a muini bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb l)ode v nedeljo, dne 4. decembra ob 3. -uri popoldne iz mrtvašnice na Studencu k Devici Mariji v Polje.
STUDENEC, dne 3. decembra 1892.
566 (1)	.J. Ž.
primerna	562 3-2
božična darila.
Knjige s podobami in spise z& mladino, slovenski in nemški; šolska priprava in priprava za risanje in slikanje; igrače v
raznovrstni izberi po najnižjih cenah prodaia
•J. Oiontini,
knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani.
Naznanilo preselitve. ^
t IVAN miklato;
•< ►»	krojač v Ljubljani
« H usoja si uljudno naznaniti, da se je preselil v
** Čevljarske ulice
w ^ ter se ob jednem priporoča v naročilo
raznovrstnih oblek
m k katere izdeluje po najnižji ceni. Posebno priporoča jako cenene
•i K
suknje iz domačega sukna
„ H 547 6-3 (Lodenrttoke).
>i"H»H t i k .H..f.f.H..M"»'t
priprosta in il na, izvržena v vseh slogih, dobi in naroča so pri
Leo p. Tratniku
v LJubljani, sv. Petra cesta 27. 207 52-33
J. Criontini-jeva
knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani
toplo priporoča: 503 8—2
„Nazorni nauk", I. dol. Opna gld. 3 50
„Nazorni nauk», I i. del. Cena gld. 3 50 (obsezajoč 150 barvnin podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pi-toinih rastlin).	'
„Narodni koledar", ilustrovan, za navadno leto 1S93. Dana gld. 1"—, po pošti gld. 115.
„Maksimiljan I., cesar mehikanski. Cona 20 kr., po posti 23 kr, ,	'
„Šaljivi Jaka". I. zvezek. Oena 24 kr., po po£ti 27 kr.
„Zbirka nirodnih pripovedek". I. in H. zvezek. Cena zvezku 20 kr., po pošti 23 kr.
„Sroe". 4 zvez , vezan. Cena gld. 1-—, po pošti gld. 115,
EranfiiSka Hoffmanna povesti (4 zvezki, vezani): , „Bog pomaga". - „Peter Prostak". — „Kak6
vzgaja usoda". - „Kar Bog stori, vse prav stori".
Cena vsakemu zvezku 40 kr., po pošti 43 kr.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) t)o zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. iiadstr.
Na Najvišje povelje Nj. e. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXVIII. državna loterija
civilne dobrodelne namene, 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld.. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma it 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld..v naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnd 29. decembra 1892. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, 1., Rieiuergasse 7, II. Stoek, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Dunaj, oktobra meseca 1892.	81 6-5
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije. 4(54 0-4
Saccharin
>j
300krat slajši nego navadni sladkor (euker), najboljši za vino sladit, stane 1 dkg. 1 gld. 30 kr. Če so ga vzame več, da še ceneje. Prodaja	559 3—3
Davorin Podlesnik, trgovec v Radečah, Dolenjsko
Primerna darila I
"Sàf	priporoča uljudno
Fran Čuden,
urar, preje J. GEB A,
v Ljubljani, Slonove ulice št. II,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših
žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih uv z nihalom, ur s stojalom in ur budilnio
(Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlžlo, prstanov in uhanov.
Cene žepnini uram so naslednjo: Najfinejše nikelnato ure ... od gld. 4 20 do
6 — 10-12--18,-35— 130--
srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 60 iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ zlate ure za dame . . „ „ 16— „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — Garantiram povsom z» poštenost pri tneni kupljenega blaga; za. zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se lnogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu. da pritdajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim »a dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po lelji z obratno pošto. 17-15	205 38 —3fi
HSJt llustrova nI ceniki na žaljo gratis In franko.
1 ........
J. TV. POTOČNIK,
hriijutiki m ojs 'ur, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršultn-skem poslopju, priporoča se osobilo prečast. duhovščini v natančno izdelovanje
duhovniških sufeenj, talarjev itd.
V zalogi ima najboljšo in trpežno blago, kakorsno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke.	863 26-18
*
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Mcdj uto v i hiši)
priporoča svojo dobro vrojeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	392 (24-19)
ZXZ3 rV« j nižje o»»« g 2Z 3g 1
Lekarna Trnkoc2y jeva, Dunaj, V.
rt' d d n
rt >
»
"P t» N O 'O
M a u H
rt d h rt
M
«
a

ai
ov>
r3P l^^cs^je^
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Ubald pl. Trn ko c/,y,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
t«
n> K P i 0 P>
H
►i &
o< o H «1
cL. ®
< 9>
Lekarna Trnkôczy-jeva v Gradcu.
J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru
jodini izdelovalec novo izumljene e. kr. privilegovano
WT svetle tinkture za usnje,
s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportn h podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlovili cesarskih visokostij že več let.
( rtar7 HR'	Nadalje priporoča ravno
Ifvl lir i "vlPPl 'st' Zil nepiemočljlve čevlje svojo /	V» ffl slavnoznano 377 10—10'
uepremoeno mast za usnje,
ki daje usnju posebno mehkobo in so rabi celil pri najvišjem dvoru.
Cene: Svetla tinktura /.n usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr., št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr. f/f/a	Neuremočna mast za
3J» usnje kilo 80 kr.. •/, kilo 40 kr., '/i kilo 20 kr., '/» kilo 10 kr.
Prodajalci na drobno in vojaki dobö rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Itcndlk v St. Valentinu", ki je na vsakem kosu.
V Ljubljani je prodajeta Sclmssnlg & Weber, v Celju Tanner in Stiegel-, v Mariboru llolusek in Martin/.
f
S
i
I
C-
Öfs
■■rcè. dnhorâciiii,
velečastitim svojim naročnikom uljudno javljam, da sem
• srečno prestal dolgo in mučno bolezen, ter toliko r i okreval, da moreni voditi delo in tudi sam iz-vrševati naročena dela.
Vsled tega zagotavljam velečast. gg. naročnikom točno in vseskozi lično izvršitev meni ® naklonjenih naročil.
Priporočam se v prav obila naročila najuljudnejše
velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
564 3-2	p a s sir,
v 3^jiil>ljiiiii, Sv. Petra cesta 27.
P
I
»
i
1
0
1
I
si
.''JIWIIIIIIIIIIM' »liiii aillMliiii, ' . ; ■!.:•' :! i^lMMiMMiiH 1 ................ i.l.:. ■ ■
ž
m
Otročji vozički
jako fini, močni in lupi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvali, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7*— 8-—, 9-—, 10'— in višjo po vsaki coni do 20 gld
Anton Obreza,
tfipetiimv,
v Ljubljani, Selenburgove ulice 4.
ij^f Najcenejši kraj m nakupovanje
otročjih vozičkov.	537 50-4
»•■Ml
SSrf^-OVn z(lrslvstvcno oblastveno preskušeno sja.i 5"UVU zobno Čistilno sredstvo
KALOSONT.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. (539) 22—2
Tvrdka Frana Katlircinerj» nasledniki
v Stadlau-u, Dunaju In Monakovcin nareja sladno kavo z ukusom navadne kave in jo prodaje z mojo podobo in fascimilo.	469 4-4
IM	" ji I To se zgodi z mojo izreono dovolitvijo,
« ker sem se Jaz prepričal, da ta sladna kava z okusom navadne kave, nema v sebi škodljive snovi navadne kave, imenovano ,kofejn'.
Kathreinerjeva sladna kava ima pa to prednost, da se lahko sleherni, naj tudi ne ljubi sladnega okusa, odreče vlivanju navadne kave in zato dobi mnogo zdravejšo in redilnejSo pijačo, katere poraba je še v korist našemu kmetijstvu.
V Worishofenu, dne 1. marca 1892.
■S M a V
LiUL.üU, Siii^u, ML« «ff
Boštjan Kneipp 1. r.
katoliški župnik.
Na prodaj jo za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena
in štiri manjše viseče svetiinice.
Velika svetilnica primerna je za gostilničarje aJi večjo dvorano, manjše za obrtnike.
Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 9

—'	J
stane pri meni eden modroe na peresih (Pedermatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. BflT" Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. m — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vrednj nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapeciran v Ljubljani, Šelenburaove ulice 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, divanov, atolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.	'
Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene.	53,f r)0_4
piijjuru« "it
različno fino pecivo
Föderlova pekarija - >
v Lingovih ulicah v Ljubljani.
III. zvezek:
OVESTI
AIDEEJ KALAN
4
4 4
4
4
4 4 4
4 4
4
4
4
^IPWIllllllllllllll
izšel je ravnokar ter se dobiva komad po 20 r., po pošti 23 kr. v „Katol. Buvarni" in „Katol. Tisarni"
v Ljubljani.
Tudi II. zvezek je Se v nalogi.
I > u ii a j s k a b o
r z a.
D) 16 3. decembra.
Papirna renta 6*,, % davka Srebrna renta 1« % davka
97 gld. 95 kr.
Papirna ren\a 5 da vka prosta . . Akcije avs'.ro.ogerske banke, 600 gld.
Kreditne »kuije, 160 gld......
London 10 funtov stri......
Dn6 2. decembra.
Ogerska zlata renta .....
Ogerska papirna renta 5% ... . 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavnapismaavstr. osr. zem.kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ 41/, %
Kreditne srečke, 100 gld.......192
St. Genčis srečke, 40 gld.......64
113 gld. 40 kr.
100 140
153
96 100
50 75 50
30 40 50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........64
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2787
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	90
Papirni rubelj .................1
Laških lir 100...........
gld. - kr.
- 70 „ . 50 „ „ 75 „
25-] . 50 .
n	t*
n 17'/.,
List „Mercur".
Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odložilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno.
Celotna naročnina s portno pošiljatvijo vred gld. 2 60.
??
Menjarnična delniška družba
MERCUR
ile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
U
SW Žrebanje dne 2. januvarija.
Dunajske komunalne promese
k gld. 3'/4 in 50 kr. kolek. Glavni dobitek iiOO.OOO gld. avstr. velj.
Kreditne proinese * gld Xll£ 50 kr
Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. ' fl^- Obe vkupe le 81/« goldinarja.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Dr. Ivan Janiift.
Tik Katoliške Tiskarn" v Ljubljani.