MLADI PISEJO • MLADI PIŠEJO • MLADI PIŠE • RAD IMAM ŽIVALI Sem Ijubitelj živuli, ker so mi zelo všeč. Posebno rad imam pse. Všeč so mi kosmatinci. Tudi doma miam enega takšnega in ga imam zelo rad. Ime mu je Mufi. Je nizo-zemski ovčar. lma dolgo svilasto dlako. Velik je 52cni in je zelo spreten, poameten in včasih tudi nagajiv. Za njega moram tudi skrbeti. Vsak dan mu dajem hrano. me-njam vodo, počistim za njim. po-sebno dlake. ki mu spomladi začno odpadati. Spomladi je v celem sta-novanju in vrtu polno dlak, ki pa jih moram seveda poeistiti. Vsak dan ga peljem tudi na 2 urni sprehod v hližnji gozdiček. Tam se zberejo tudi drugi psi in psice s svo-jimi gospodarji in se tam igrajo. Tja hodita tudi moja sošolca s svojima psoma. Na sprehodu sva srečala zajca. Mufiganajprejni videl, kopaga je zagiedal. se je takoj podal v dir za njim. Opazoval sem ju. kako sta tekla po jasi. Mufi je zelo hiter.zato se je zajcu naglo približeval. Ko pa sta prilekla v gozd, mu je zajec po-begnil. Vrnil se je ulrujen. saj je za njim tekel več kot 1 km. To je eden od mnogih dogodkov, ki sva jih preživela skupaj. Mufi je moj najboljši prijatelj. MATEJ CEH OŠ Leopolda Mačka-Borula Novo Polje • JUTRO PRI NAS DOMA Zjulraj me prebudi alas, ki gre skozi ušesa. Budilka! Kako nesmi-selna stvar, še posebno zjutraj, ko se je težko ločiti od tople postelje, se obleči in oditi v šolo. Kakor vsako jutro, tudi sedaj naposled vstanem, utišam budilko in se gla-sno zehajoč pretegnem. Končno se vsaj toliko prcbudim, da se oble-čem, pograbim šolsko torbo in odhitim »dol«. Že v predsobi začu-jem veselo žuborenje vode, kar pomeni, da je nekdo v kopalnici. Seveda! Spet sestra! Da bi si preg-nala dolgčas (sestra je namreč v kopalnici najmanj dvajset minut). odidcm \ kuhinjo in "vkljudm radio. Požvižgavam si popevko, medtem pa pripravljara zajtrk. Že je tu Majda in kopalnica je prosta. Umijem se in počešem, nato pa grem pojest hrano, ki sem si jo pred tem pripravila za zajirk. Toda — kava je že mrzla! Hitro jo spet pri-stavim na električno ploščo. med-tem pa pojem kruh z maslom. Tedajseprikažemama. »Alineboš nič jedla? Topleje se obleci! Poletje je res toplo, a jutra so hladna! Sli-šiš?! se glase njena vprašanja in' ukazi, nasveti. Pojasnim ji, da sem kruh in maslo že pojedla in, da se kava še greje. »Pa saj je že topla«, me popravi. Saj res, se spomnim, jo popijem, nakar si umijem zohe, pozdravim mamo in očeta, ki komaj. da mi odgovori, še vedno »dremuhlja« v postelji, ker ima dopust. Po stopnicah, s torbo na rami, st»-em v garažo, iz katere za-peljem kolo, sedem nanj in že od-brzim v šolo. To se pri nas dogaja skoraj vsako jutro. Vsak začetek dneva pa mi naznani tista mala, a grozna stvar — budilka, ki prekriči še tako gla-sno petje ptie na če