Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah«
Vetja za vse Mo. Z l $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS
The only Slovenian dai In the United States:
"S
n
Ust slovenskih delavcev v AmerikL
Issued every day except -: Sundays and Holidays :-

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T.	Entered u Second-Ola« Matter, September 11, 190S, at the Port Office at New York, N. Yn under the Act of Congre« of March 3, 187*
TELEFON PISARNE: 4687 POR*EkAND&
NO. 151. — ŠTEV. 151.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 28, ^915. — PONEDELJEK, 28. JUNIJA, 1915.
VOLUME XXTTT. «—. LETNIK tvtti.
NEMCI ZAČELI PRODIRATI PROTI VARŠAVI. VELIKA NAPETOST MED TURČIJO IN ITALIJO.
RUSI SE UMIKAJO SEVERNO IN JUŽNO OD LVOVA. — GENERAL LINSINGEN. — ANGLEŽI ŠE VEDNO UPAJO. — BOJI V KAVKAZU. — VENIZELOS NAJBRŽE NE BO HOTEL SPREJETI MINISTRSKEGA PREDSEDNIŠTVA. — RUMUNSKA JE POSLALA VELIKO SVOJIH VOJAKOV NA DOPUST. — POGAJANJA Z RUSIJO BODO ŠE DOLGO ČASA TRAJALA. — MADRIDSKI ŠKOF JE POVABIL PAPEŽA, DA NAJ SE PRESELI
NA ŠPANSKO.
Z zapadnih bojišč. Nemci naskakujejo,
Glasom nemških poročil so zavzeli postojanke severno od Arras ter nadaljne v Argonih.
Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 26. junija. — fVadiio por«m-i to nemškega generalnega stalni se j;lasi:
Oh severnem bregu reke Dniester v (ialiciji stoji armada generala Linsingena neprestano v o-! fenzivi. V zadnjih osmih dneh je razpustiti del rumunske armade in Vj. la ta armada preko tritisoč KU-'lM,s,ati vojake na dopust. Ministr-sov in preeej vojnega materijala., ski predsednik J. J. C. Bratianu je .Med Dtijestroin in ozemljem
svoj it i nekaj ozemlja. pa so se morali vselej umakniti naši premoči.
Stališče Rumunske.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je romunski kabinet sklenil
vzhodno <nl I.vova se no nadaljujejo.
hoji š«' ved-
Armada generala Pflanzerja.
London, Anglija, 27. junija. — Reuterjeva agent lira je dohila z
J><uiuju .sledeče poriM-ilo:
.Med Dnjestrom in 1'ruto m je vrgla armada generala Pflanzerja nazaj precej močno rusko posadko. V začetku se je Avstrijcem zeli. slabo godilo, ko so pa dobili «>-jačenja jim liusi niso mogli več ustavljati. V tej bitki so se posebno odlikovali hrvaški domobranci in ogrski honvedski polk stv. 8. Ob ostali fronti armade generala Pflanzerja vlada mir.
Xa višinah severno od Znravna s«' boji še vedno nadaljujejo. — V splošnem je položaj v Ualieiji ne-izpremenjen.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 27. junija. — V Galiciji se Rusi severno in juž-no od Lvova umikajo. Na Rusko-Poljskem so začeli Nemci z ofenzivo proti Varšavi; njihovo izhodišče je okoliea Prasniša. Prvi spopadi >o se že vršili, toda o teh bojih ni bilo niti /. Dunaja niti s IV-i rograda ničesar ofieielnega poro-eanega. Tukajšnji vojaški krogi so prepričani, tla bo vojna še dolgo trajala. Klikom še primanjkuje mumrije, tod« temu se bo kmalu odpomoglo. Na Nemškem ohra-tujejo tovarne za muuieijo noč in dan. Nemci bodo prodirali proti Varšavi po dolini reke Momulev in Oršiee. ki sta nritoka reke Na-
Ruii se umikajo. Dunaj, Avstrija, 27. junija. -Iz glavnega stana avstrijske armade | )o ročaj o:
Ko je bila ruska armada južno od Lvova |M>ra/.ena. se je umaknila iu se začela zopet zbirati na vi širnih pri Nikolajevi!. Naše čete neprestano prodirajo proti temu ozemlju in so dosedaj osvojile že več važnih postojank. Iz zadnjih dogodkov je razvidno, da so se za-eeli Rusi na celi fronti umikati. Oh gorenjem teku reke Dujester se boji nadaljujejo. Nemci so po vročih spopadih zavzeli višine pri ltukačeviri. Pri Ilalicu iu pri besarabski meji vlada mir.
Lmsingenova zmaga.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — I rad no poročilo, ki ga je izdal veliki generalni štab, se glasi:
< ete generala Linsingena so zavzele severno od Rave Ruske \eč važnih sttategičnih točk. Vje-le so :{.*iO ruskih vojakov in zaplenile preeej vojnega materijala.
Petrogradiko poročilo.
Petrograd, Rusija, 27. junija, — I »anes zvečer je bilo izdano |K»ro-cilo, ki naznanja, tla so se ruske čete med Robrkom in Zuravnim, južno od Lvova umaknile.
Situacija t Bes&r&biji. Berlin,
Nemčija, 27. junija. — Avstrijsko in nemško vojaštvo je zopet vdrlo v Besarabijo in pognalo na več mestih Ruse nazaj. Zaveznika sta preeej napredovala na severnem bregu reke I)njester. — liti.som i*e je par krat posrečilo o-
rekel, da se je to zategadelj zgo dilo, ker bodo pogajanja med Rusijo iu Rumunsko še dolgo časa trajala. Prebivalstvo je prepričano, da se bodo pogajanja končala v splošno zadovoljstvo.
Venizelos.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Neka brzojavka iz Aten poroča : — Bivši ministrski predsednik Venizelos ne bo več sprejel predsedni-štva. ker so zavezniki zavzeli baje preveč prijateljsko stališče napram Bulgarom. Pravi, da zamore biti v tem času le oni ministrski predsednik, ki je dober prijatelj Avstrije iu Nemčije. Venizelos je izdelal poseben memorandum, katerega bo izročil kralju. Vest o padcu Lvova je povzročila med prebivalstvom veliko razburjenje.
Turki.
CarigTad, Turčija. 25. junija. — Turško vojno ministrstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: V noči od 24. 25. junij je napadla neka naša kolona zavezniško levo krilo pri Avi Buruu in mu prizadela veliko škodo. Naši vojaki so zaplenili veliko strojnih pušk in precejšnjo množino vojnega materijala.
Italijansko brodovje.
Rim, Italija, 26. junija. — Poročilo. da je poslala Italija nekaj svojega brodovja pred Dardanele, je neresnično.
Državni kancelar na Dunaju.
Dunaj, Avstrija, 27. junija. — Nemški državni kaneelar, tir. pl. Bet 11 ma nn-llol 1 vveg, in nemški zunanji minister, Gottlieb .Jagow sta dospela na Dunaj. Danes se bosta posvetovala z avstrijskim zunanjim ministrom, baronom Buria-nom. Oba diplomata bo sprejel v avdienei cesar Frane Jožef.
Bitka v Kavkazu.
PetrogTad, KnsijaJJT. junija. — Pradno se naznanja, da se bije v okolici Vana izvanredno vroča bitka med našimi in turškimi četami. Kako se bo končala, se sedaj še ne more dognati.
Carigrad, Turčija, 27. junija. — Izjava turškega generalnega štaba se glasi:
Rusi so se pri Kale Begasi u-maknili in nas hoteli pozneje od strani napasti. Mi smo njihovo namero še pravočasno opazili iu jih pognali v beg.
Italija in Turčija.
Rim, Italija, 27. junija. — Turški poslanik Nabi hej je zahteval svoje listine in bo v najkrajšem času zapustil Rim. Napoved vojne bo v kratkem sledila. Kakorhitro bo vojna napovedana bodo zavezniki temeljito predru-gačili vse dosedanje načrte glede operacij pred Dardanelami. Skoraj vsi Italijani so že odšli iz Turčije.
Papež in Španci.
Berlin, Nemčija, 26. junija. Iz Madrida poročajo, da je tamo-šnji škof pisal papežu pismo, v ka t ere m ga poziva, da naj prh le na Špansko, če sluti, da mu preti kaka nevarnost. Na Španskem bo popolnoma neodvisen in bo v vseh ozirih na varnem.
VIŠINE PRI MAAS.
Francozi poročajo, da so vstrajali v vseh postojankah, kljub estrim nemškim naskokom.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Ofieijelno poročilo glede operacij na zapadnem bojišču se glasi:
"Sovražna artilerija. ki je bila postavljena v bližini katedrale v Arras, je bila obstreljevana od naše artilerije. Pognali smo v zrak neko skladišče za mine V Argo-nih. severoizt-očno od Vienne-le-('bateau, smo z naskokom zavzeli dele nekega zakopa ter vzdržali v novih pozicijah kljub ostrini p r o t i n ask o k o m sovražnika.
Na višinah pri Maas smo preprečili napore Francozov, da bi dobili nazaj ozemlje, katero so izgubili dne 24. junija. Presenetili smo včeraj Francoze z naskokom na obronke naravnost južno od Eparges. Po kratkem boju je bil obronek v naših rokah in vsi ]«>-skusi Frnneozov, da ga zopet i/.-trgajo. so se izjalovili."
Pariško poročilo
Pariz, Francija, 27. junija. — V ofieijelno m poročilu se glasi:
" Včerajšnemu poročilu glede operacij severno od Arras ni dodati ničesar novega kot to, da se je posrečilo Nnemcem -zasesti nekaj ozemlja na cesti iz Ablain v Angres. V noči se je vršilo med Neaiville iu Angres delno obstreljevanje.
Med Oise in Aisne je bilo ponoči zapaziti veliko aktivnost, posebno pri Quenneviores. kjer so okušali Nemci prodreti iz njih za-kopov. Ta poskus se je z lahkoto odbilo.
V	Argonih, pri bagatelle, so vprizorili Nemci popoldne izvanredno oster naskok, katerega se je pa odbilo.
Na višinah pri Maas so trajali boji celo noč. Vstrajali smo v vseh starih in tudi v novopridob-ijenili postojankah."
V	večernem poročilu se glasi, da so se vršili v Argonih lokalni spopadi brez nadaljmga pomena. Na ostalih točkah fronte so se vršili le artilerijski boji.
Nemške represalije.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Ofieijelno se je objavilo, da je dne 23. maja 25 francoskih bejnih ladij obstreljevalo odprta mesta Alexandre ta in Pa iff a in da se je razdejalo nemške konzulate. Kot odškodnino za turško in nemško !a<*t. ki je bila razdejana, bosta morali plačati francoska mesta Vtlenciennes in Roubaix vsako po 150,000 frankov.
O Zeppelinih se ne sme poročati.
Haag, Holandsko, 27. junija. — Nizozemska vlada je prepovedala časnikom poročati tekom 24 ur o pojavu Zeppelinov v bližini ho-lanske meje. Listi so zelo ogorčeni vsled te omejitve, katero se pripisuje uplivu nemškega poslali ia v Haagu.
Suhomlinov resigniral.
London, Anglija. 27. junija. — Iz Petrograda poročajo, da je ru ski ministrski predsednik Suho-mlinov resigniral. Njegov nasled nik bo najbrže bivši vojni minister Polivanov.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Takoj ko je notranji minister Ma-klanov resigniral, je bil odstavljen policijski načelnik v Moskvi, Adrianov. Njegov naslednik je general Soldarev.
Predsednik republike Chile.
Santiago, Chile, 26. junija. — Novi predsednik republike Chile je Juan L. San Fuentes. Leta 1901 je bil justični, dve leti pozneje pa finančni minister. Volitve so bile včeraj. San Fuentes je bil kandidat demokratične, N Ksaver Fige-roa pa liberalne stranke.
OBLETNICA UMORA NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA.
Danes je poteklo leto, ko sta bila v glasnem mestu Bosne ustreljena avstrijski prestolonasledmk Franc Fer dinand in njegejva žena, voj-vodinja Hohenierg. Atentat je izvršil Bošnjak Gavro Princip instreliizbrowninga so bili signal za pričetek največjega krvoprelitja, kar jih je kedaj videl svet. V vojno se je zapletlo enajst držav in tekom enajstih mesecev znašajo skupne izgube šest milijonov mrtvih, ranjenih in ujetih. Razdejanih je bilo več kot 500 ladij med temi 120 bojnih.
SPOMINSKE SLAVNOSTI
Amsterdam, Holandsko, 27. junija. — Danes, v po-noritdjek, so obhaja obletnico umora nadvojvode Franca Ferdinanda in nemški in avstrijski cesar sta odredila. da se ]»o obeh cesarstvih pri rod i žalne slavnosti. (Je-neralom na frontah se je dalo navodila, naj nagovore čete v tem smislu.
Suspendiranje lista.
Berlinski socijalistični list '' Vor-waerts" je bil suspendiran radi poziva na mir.
London, Anglija, 27. junija. — Neka Reuter-jeva * brzojavka iz Amsterdama poroča, da je bil suspendiran berlinski Yorwaerts", ker je priobčil znani poziv na mir.
Poziv je objavil načelnik nemške soeijalne demokracije ter se zahteva v njem, naj nemška vlada da na znanje svojo voljo stopiti v mirovna pogajanja, ki bi omogočala prijateljstvo s sosednimi narodi. V pozivu se je istotako dvignilo oster protest proti anek-siji kakega tujega ozemlja.
Somišljenike v drugih vojskujočih se državah se poživlja, naj v istem smislu upi i vajo na dotič-ne vlade.
4Norddeutsehe Allgemeine Ztg.' pravi v zvezi s tem: — Manifest je nad vse mere vreden obžalovanja, ker bo vzbudil v inozemstvu utis. ki je povsem nezaželjiv. Razlaga se ga lahko na način, da je Nemčija sita vojne, kar pa ni res. Vojaški dogodki in politični položaj dajejo jamstvo, da bo mogoče skleniti uspešen mir. Nemška vlada bo iz lastnega nagiba storila vse, kar je potrebno za to. Dotedaj pa velja za Nemčijo le eno geslo: — Vstrajati!
Poziv angleških delavskih voditeljev.
London, Anglija. 27. junija. — Angleški delavski voditelji so izdali na člane poziv, v katerem se glasi med drugim: —.Naprtilo se nam je veliko odgovornost in mi imamo ugodno priliko, da ji ugodimo. Od nas se zahteva, da rešimo narod in njegove zaveznike, ki se bore za eivilizaeijo in mednarodno pravo proti barbarstvu in surovi sili.
Po omenitvi resnega položaja.
v	katerem se nahajajo ruske in angleške armade vsled pomanjkanja munieije, se poživlja vsakega izučenega delavca, ki ni še zaposlen pri izdelovanju munieije. naj se v tej uri nevarnosti ja
vi	kot prostovoljec ter pokaže s tem svojim tovarišem in celemu svetu, da so angleški organizirani delavci za vse, kar je najboljše \ na r o<lnem življenju, narodni pro stosti in narodni varnosti.
Poziv nosi podpis načelnika de lavske frakcije v parlamentu, — Charles AV. Bowerman.
Ameriška oblast je
aretirala Huerto.
Nekateri so mnenja, da podpira Huerto neka velesila. — Huerta je bil namenjen v San Francisco.
ZVEZNI JETNIK.
V imenu nevtralnosti. — V bližini meje je velikanska množina munieije in vojnega materijala.
Washington, D. C.. 27. junija. — Bivši mehiški diktator Iluerta in general Paseual Orozco sta vjeta na Port Bliss v El Paso, Tex.. — Iluerti ne bodo dovolili iti v Mehiko. ker predsednik noče, da bi mu kar tako na lepem prekrižal vse njegove načrte. Huerta je bil najprej namenjen v San Francisco, toda s svojim potovanjem proti zapadu je hotel le speljati zvezne oblasti na led. Nekateri so mnenja, da ga podpira neka evropska velesila. Koliko je na tem resnice, se ne da dognati.
Newman, N. M., 27. junija. — Ko se je Iluerta sestal v tukajšnji bližini z generalom Orozeo, ga je aretirala posadka, ki je štela sto ameriških vojakov. Vojaki so ju prepeljali z avtomobili na Fort Bliss.
Washington, I). C., 27. junija. — Huerto so zategadelj aretirali, ker je kršil naturalizacijske postave s tem, da je v Združenih državah koval zaroto proti sedanjim glavarjem Mehike. Iz zanesljivega vira je znauo, da so v bližini meje velikanske zaloge orožja in munieije. Državni department bo uvedel še bolj strogo kontrolo in bo dobro zavaroval meje. Vsakega človeka, ki bo prišel iz Mehike, oziroma bo namenjen tja, bodo natančno preiskali.
icrto ne bodo izpustili tako hitro na prosto, posebno zategadelj ne, ker je pri prihodu v Združene države obljubil, da bo ostal v deželi samo trideset dni ter da se ne bo čisto nič umesaval v mehiške zadeve.
Arredondo, tukajšnji osebni Car-ranzov zastopnik, je rekel, da ima Huerta na meji samo 5000 mož. Ameriška posadka pri E1 Paso šteje najmanj 16.000 vojakov, torej jih je dovolj, da zadušijo vsako revolucijo.
Skoraj vsi Mehikanci, kar jih je v Ameriki pravijo, da je zvezna lada napravila veliko napako, ker je aretirala Huerto. Če bi šel v Mehiko bi ne opravil ničesar, ker so se skoraj vsi njegovi bivši prista-ši postavili na stran geuerala VUle.
uspesni, Izpraznjenje Beneške.
Poroča se, da so bili Italijani u-spešni v Karnskih Alpah in tudi na drugih frontah.
ZLORABA ZASTAVE?
Italijanski generalni štab je baje že pred leti sklenil, da opusti Beneško v slučaju vojne.
Za vsebino oglasov m odfOTW> \o ne
Hiša governor j a zastražena.
Atlanta, Ga.. 27. junija. — Hišo dosedanjega goveraerja Slato-na bo še nadalje stražila milica. Celi peti milični polk iz Ceorgije je bil poklican pod orožje. Slaton je od godil svoje potovanje na počitnice ter izjavil, da je storil to raditega, da ne bo kdo mislil, da se boji fakinaže na cesti.
Umor iz ljubosumnosti.
Philadelphia, pa.. 27. junija. — Po kratkem prerekanju je ustrelil prevčerajšnein Albert Cantner iz tega mesta svojo ženo ter si pognal nato kroglo v glavo. Oba sta bila na mestu mrtva. Cantner je bil ljubosumen na svojo ženo ter je dal neki detektivski agenturi naročilo, naj se jo opazuje. V pe tek zvečer, ko je prišel Cantner domov k večerji, je dobil poročilo, da je bila njegova žena popoldne zelo prijazna z nekim to-čajem v neki gostilni.
V smrt radi brezposelnosti.
Ker ni mogel dobiti dela, je izvršil 671etni Wm. Russell z iztočne 115. ceste v New Yorku samomor s tem, da je izpil v pivu večjo količino strupa za podgane. Po pet urn i agoniji je umrL
Prestrašeni Italijani.
Vlagatelji State Bank of Italy i v Cihicagu, HI., so vprizorili po-| grom na banko, ker se boje za
I vloge. Banka je namreč objavila, da bo radi izbruha vojne zaprla svoja vrata.
Turin, Italija, 27. junija. — Italijanski planinci so še bolj u-trdili svoje postojanke v Karnskih Alpah stem, da so zavzele Zellen-kogel ( ?). ki leži zapadno od Frei-kogel in Monte Croee prelaza. — Zellenkogel tvori del Kellerspitzen visoke ravnine, s katere je mogoče priti v par urah navzdol do Ploeken.
Sovražnik dobiva neprestano o-jačenja in tudi ena noč ne mine, da bi se ne napadlo Freikogel. Vsi tozadevni poskusi so se izjalovili vsled izvrstnega streljanja italijanske artilerije.
Ob Soči divja še vedno bitka, ki se je pričela pred 15 dnevi. Italijanske čete so v ozkem stiku z Avstrijci, ki so se umaknili pod varstvo njih utrdb pri Trbižu, Tolminu in Gorici.
Avstrijci zlorabljajo zastavo
Rdečega križa? Ko so Italijani artileristi našli kako skrito avstrijsko baterijo in sicer s pomočjo zra kopi ovce v, so Avstrijci, — v strahu, da bi se je ne razdejalo — razobesili zastavo Rdečega križa na kaki vili ali drugem privatnem poslopju, ki se je nahajalo v ozadju.
Med Gradiško in Tržičem so bile v zadnjih dnevih operacije zelo težkočene vsled velikih poplav v dolini, katere so Avstrijci namenoma vprizorili. Italijanski pionirji pa so napravili nov nasip in sedaj je pričela voda že odtekati.
Izvedelo se je, da je slavni italijanski slikar, Aristide Sartorio še živ in da se nahaja v Budimpešti v avstrijskem ujetništvu. Avstrijci so ga ujeli na nekem poizvedovalnem pohodu v bližini reke Soče. tekom katerega je bil ranjen.
Ofieijelno italijansko poročilo.
V oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano danes v Rimu. se glasi:
—	Na tirolsko-trentinski fronti se je nadaljevalo z artilerijskimi dvoboji na različnih točkah.
—	Sovražnik je zopet ponovil svoje brezuspešne naskoke na Freikogel.
—	Zapadno od Prelaza Monte Croee so naše čete zasedle vrhunec Zellenkogel.
—	Na fronti od Soči je naše prodiranje onstran reke zelo počasi, a brez prestanka. Da se ustavi poplavo. katero so vprizorili Avstrijci ob dolenji Soči, se je ukazalo, naj se razruši tržiški prekop ob izlivu. Oddelek inženerjev je izvršil operacijo zelo pogumno in vspričo ostrega obstreljevanja od strani sovražnika.
—	Viharji, ki so nastali dne 25. in v noči na 26. junij, so ovirali operacije naše armade, posebno v hribovitih krajih.
Avstrijsko ofieijelno poročilo.
Dunaj, Avstrija, 27. junija. — V oficijelnem poročilu se glasi:
—	Odbilo se je neki italijanski naskok, katerega se je vprizorilc v soboto ob tržiškem prekopu, v bližini Žagrada. Na ostalih frontah so se vršili le artilerijski dvoboji.
Italijanske vojaške oblasti v Rimu so danes objavile, da se dela v municijskih tovarnah noč in dan in da se hoče izdelati vojni materijal ne le za to poletje in jesen, temveč .za cela tri leta, ako bi vojna toliko časa trajala.
Izpraznjenje Beneške.
Milan, Italija, 27. junija. — Bivši ministrski predsednik, Lui-gi Luzzati, pravi v nekem članku v "Corriere della Sera", da je italijanski generalni štab že pred leti sklenil, da se bo v slučaju vojne z Avstrijo izpraznilo provinco Beneško, ker bi jo bilo nemogoče braniti. Zasedlo bi se jo
zopet po zmagoslavno kenuadS vojni.
Italijani se boje Krasa.
Videm, Italija, 27. junija. —-Ko prodirajo Italijani po Krasu, severno od Trsta, (dosedaj nismo še slišali, da bi bili Italijani že na Krasu. — Opom ured.), se jim stavijo na pot velike težkoče v obliki geologičnega sestava te zemlje.
St evilne dupline, doliae, galerije nudijo izvrstna skrivališča za artilerijo in Avstrijci «o se že leta in leta pripravljali na vse even-tualnosti.
Načelnik avstrijskega generalnega štaba, baron Konrad Iloetzeii dorff, je napisal obširno razpravo o tem distriktu ter so se vršili tam skoro vsako leto veliki avstrijski manevri.
Italijanski torpedni čoln uničen.
Amsterdam, Holandsko, 27. ju-nija. -— V oficijelnem poročilu avstrijskega mornariškega ministrstva se glasi:
— Neki avstrijski podmorski čoln je v soboto v severnem delu Jadranskega morja potopil neki italijanski torpedni eoln.
Pričetek mornariških operacij?
Rim, Italija, 27. junija. — Italijanska vlada je izdala dekret, s katerim se omejuje parobrodstvo v Jadranskem, morju. Iz tega se sklepa, da se namerava važne mornariške operacije, morda napad na avstrijsko vojno pristanišče Pulj ali pa obstreljevanje avstrijskih pozicij med Tržičem in Trstom. S slednjim bi se pomagalo četam na kopnem, ki skušajo prodirati ob obrežju proti Trstu.
Potovanje boj mi h ladij.
Križarki 4'South Dakota" in
Milwaukee" sta odpuli r San Francisco, Cal., kjer bosta estali do konca razstave.
Male tatove obešajo.
Ker je ukradel celih 15 eentov, je bil 16Ietni Andrew Garfik v New Brunswick. N. J., obsojen na $50 globe in na policijsko nad-ZOl-st vo.
Nova iznajdba.
Thomas Edison je izumil novo svetilko, ki prodre dim. Svetilka je namenjena v prvi vrati za ognje-gasce pri rešilnih delih in pri iskanju posebno dragocenih stvari, ki se nahajajo v goreči hiši.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali P rim or j a, to je za TEST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
K		le	$	
G____	.90	120....	19.80	
10....	1.75	130 ...	21.45	
15____	2.60	140____	23.10	
20 ...	3.40	150....	24,75	
25____	4.25	160....	26 40	
30 • • •	5.05	170....	28.05	
35____	5 90	180 ...	29.r. 0	
40 ...	6.70	190....	31.36	
45..«»	7.55	200 ...	33 00	
60....	8.25	250 ..	41.25	
55 ...	9.10	800 ...	49.50	
60 ...	9.90	350 ...	67 75	-
65....	10.75	400,...	66.00	
70,...	11.55	450,...	74.25	
75....	12.40	5G0..„	82.50	
80....	13.20	600,...	99 00	
85...	14.06	700____	115.50	
90,...	14.85	800....	132.00	
100 ...	16.50	900,...	148.50	
110 ..	18.15	1000____	163.00	
Ker	se cene sedaj j ako spremi-			
njajo, naj rojaki vedno gledajo .naš osrlas.
TVRDKA FRANK 32 Cortiartt St, New York,

GLAS NARODA, 23. JUNIJA, 1915.
GLAS NARODA"
Otfiwd *ad pgbiiitMd by
Sedaj se ne ve le, kar hočejo nemški imperijalisti, temveč tudi, kar hoče nemška vlada sama.
.Medtem pa ne sme nemško ea-
boj. Rusija bo hotela imeli Dar-danele, Anglija in Francija tudi, in tako bo vojna med zavezniki potrebna. Saj nam je vendar naj-
so-pisje ničesar poročati o vojnih boljši dokaz zgodovina!
ilrv<mic Publilhing Co. Uljih Nemčije in vojna gre na-> rorpormtiotU	|prej ter se jo bo po volji in nu-
SAKCER, Previden«. menih nemške vlade vojevalo to-
skrbi za kovceg. Ko sem prišel v stari kraj. ni bilo kovčega nikjer. Pisal sem na italijansko agencijo, pa zaman. Kovčega še danes nimam. Rojaki, čuvajte se tega člo-
75, toda jaz mislim, da bo šla pu 100 bušljev na aker. Samo eno polje cenim jaz na 20.000 bušljev.! Neki posestnik, sedem milj južno J od tukaj, jo ima S00 akrov in jot
Avstrija in Nemčija sta bili še v**ka, čuvajte se njegovih listov! bo pridelal nad 40 000 bnšljev. On
i , .	. ,	,- - , . -	t Uni.ltMt	_____________:
pred dobrimi petdesetimi leti za- Pozdrav! — Nikolaj Sknbe.
m LOUIS BEN EPIK, Treasurer. +
f*mcm of Boainew of the corporation and
addresses of above officers : m , >"tlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Is oclo leto velja last a* Ameriko in
Canada .......................$3.00
*	uoi let*.......................1.60
*	Uto IS mesto New York........4.00
' vol leta xa mesto New York ... 2-00
* IC^ropo ta vse ieto ...........4.50
.....po! leU.............2.65
** M "ketrtlrtm............ 1-70
'VLAS NARODA" izhaja vsak dan iivaeoaii nedelj ia praznikov.
" "GLAS NARODA"
t* Voice o t the People") ■bmo every Jay except Sundays m&u
Holidays. 1
Subscription yearly 93.00. „
>t oa
'jo[ ->i braa podpisa in osobbosV se b*
priobfajejo. — >s»«r w bisgo.oli poiiljaU po — Money Order.
I*ti sppauteoJbl Itrtja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinj«
llvaliUe naznani, da hitre.s
najdemo naslovnika.
TVjpsou; ic poiiljatvam naredite ta nss!ov:
•GLAS NARODA"
;i C jrtandt St.. New York City
Telefon 4487 Cortlandt.
liko časa, dokler ne bodo vsi so-\ražniki definitivno poraženi ter bo dosežen cilj.
Naše težnje in naši cilji.
m.
Kaj nam je pa storiti. da ne bo na.ša usoda podobna usodi polab-Lkih Slovanov, da se ne bo zgodilo z nami ono, kot se je zgodilo s Poljaki ? Polabskih Slovanov je b' malo število, par desetletij še, pa bo nikogar več. Poljakom na Wmskem so vzeli NVmci vse, še celo domove in zemljo. To bi se dalo ubraniti, če bi se zatiranju zop'.'i-stavili vsi Poljaki. Toda ni bilo skoraj mogoče. Del Poljakov j*' pod Avstrijo. <1»4 pod J4.it--ijo, del pod Nemčijo. Vsak služi svojemu gospodarju in ti gospodarji so si v zatiranju precej podobni med seboj.
Tudi Slovenci imamo troje nasprotnikov :
veznici. Par let pozneje sta si bili najhujši sovražnici in leta 1866. so praznovali Nemci z vso slavo
Opomba uredništva: Vi ste še lahko srečni, da vam je slepar vzel samo kovčeg. Onim Sloven-
zmago nr.d Avstrijci. Med Italijo eem i" Hrvatom, katere je okra-in Avstrijo je bila še leta 1866. del za $7r>O.OOl>. se je gotovo slab-vojna. Kinalo potem sta postali.*"' godilo.
zaveznici in med obema država- j Forest City, Pa. — Pred krat-ina j«* nastalo iskreno prijatelj-1 kini se je prigodila v tukajšnji stvo.' Sedaj je napovedala Italijalbližini velika nesreča. V jezeru Avstriji vojno. In tako je šlo na- Erie sta utonila rojaka Fran Xo-prej.	I vak in Josip Derenčin. Novak,
Zadnji čas So se po časopisju j podomaee Godnov, je bil doma iz razširile govorice, da se Avstrijci :Tan' st- Te rene ter je bil star 22
in Srbi bojujejo skupno proti Al- let' -01"tm	J* l»a
baneein. Vesti sicer niso potrjene, ma 1Z 1>l:i1"111'- loga-ski okraj. Ne-vendar s, nam zdijo bolj vrjetne.IJ	vozila s Čolnom po
kakor če bi bilo rečeno, da je do- J^m. ker je bil pa čoln slab. se volila Avstrija Slovencem pro- > P^mil in utonila sta oba. Na
stost.
Dopisi.
vzoeih bilo veliko število ljudi, toda pomagati jima ni nikdo mogel. P> triurnem iskanju so ju našli in spravili na suho. Novak je bil član društva Marije Vnebo-vz<*te Št. 77 K. S. K. d.. Derenčin jia član društva Mednarodna Zve-
VABILO na
PLESNO ZABAVO,
ki jo priredi društvo "Postojnska Jama" št. 1:58 S. N. P. Jednote v Canonsburg Pa., v soboto dne 3 julija 1915 v lastni dvorani. Pričetek »»b ."». uri popoldne. Tem potom vljudno vabimo vse
am jo bo potemtakem imel toli ko. da bi žnjo lahko nasitil vs.* pse in mačke v tej deželi. Ne pre-: tiravam, če rečem, da bo samo vi tej okolici vsaj 75 kar dinj (water melons). Zrele bodo v treh te-'rojake in rojakinje iz Canons-dnih. Ce bo tudi fižol tako obro- hurg in okolice ter vsa sosednja dil kakor drugo, bomo lab ko rek- društva, da se te naše veseliee li. da nas je Bog leta 1915 pogle- polnoštevilno udel.-že. Igrala dal skozi največja vrata. Edina i izvrstna godba. Za dol elementa, ki nam bi utegnila ško- _ Zt.k ju v? ječnunovec dovati, sta bnd vihar in toča. Ker preskrbljeno, pa ponavadi ni tukaj viharjev in
Kad bi izvedel za naslov svojej bratranca ANTONA ZBAC N!K. Pred par leti se je naha-' jal v St. St. .Marys. Pa. Prosim rojake, da mi sporo če, ali naj* se pa sam javi na naslov; Stove Oregorič. 72r> E. 156. St.. Col-limvood Sta., Cleveland, Ohio.
(26-6—1-7)
■VaššočuI
Mkmpim,
za S. N. P. -1. Novak zapušča tu-New York, N. Y. — Z zabav- kaj ž;lmjoče stariše. ti i sestre in nim večerom, ki ga je priredil v ,.n,.?a brata. Derenčin pa nima soboto 19. junija naš "Slavec^' v tukaj nobenih sorodnikov, ampak Nemce, Italijane in dvorani rojakov Mraka in Kue-ljl|l.l ,jonia n);lter jn očeta, pojrre-deloma tudi Madžare. Kakor klin lerja v IJrooklvnu, smo zaključili ])Jt se nd.-ležilo veliko število so se od treh strani zapičili v nas, sezono jour-fixov. V posebno pri-'rojakfn*. Na grobu mu je pevsko s tako naglico prodirajo, da si bo- jetno dolžnost si štejemo, da se'(]n:^tvr> "^Von'' zapelo par žalo-do ktualu podali v sredini Kranj- javno zahvalimo našim posetni-'s,;nj. Vsem sorodnikom iskreno
da se
našim Resnici na 1 ju-'
Pran L»-ben, poroče-
zahvalimo
ske rok<*.	; kom obeh veeerov. j^nui^i ■•<•. so/al je
Mi vse to presneto dobro vemo, bo moram priznati, da nisnio pri-'VaI<H?.
včasih poskušamo zabr;uiili, pase čakovali niti enkrat polne dvora-' Naylcr Mo. _ Pela večnost i-*
ponavadi sredi pota vrnemo in se ne, a obakrat je bilo naše prese- r/y> nijnuja odkar sem bral zad-udamo žalostni v svojo usodo. Se- nečenje veliko. ^Ialo pozno so si- njj£ v easooisju. da jo na svetu veda je to krivica — govorimo,— cer nek;;teri prišli, a kljub temu Xavlor in da so tukaj Slovenci, vse nadloge prihajajo na nas, to- se je napolnila dvorana do zadnje- Slovencev je tukaj preeej, veliko da upajmo, da bo boljše, da bo ga kotička in razvila se je zabava,! j^ tu(jj v 0koliei Neelevville Iraljo	j sčasoma prišlo vse! Res, sčasoma ki je trajala do zore. "Slavee' iin popiar pduff. Moj namen ni ni-
rviuljai	! |)t> vse prišlo, če bomo še nekaj je odpei vse točke v splošno za-! k<>gar S{.ni vabiti, najmanj ]>a
—o—	j časa sf»ali, toda ono, kar bo pri- dovoljstvo in s četverospevi (gg.; Slovene". Slovenci so v vsakem
her Volksrecht" poroča šlo, ne bo pomenilo za nas ničesar Potušek. J. Rems. R. Trošt in l-!podjetju kakor slama če jo člo-
■ Pogled v nedolžno o-1
K govoiu bavarskega
4 Z i tn
glede aneksijskega govora bavarskega kralja sledeče:
"Pri slavnostnem banketu pre-kopnega društva v Fiirth je imel bavarski kralj govor, ki glede znamenitosti in važnosti presega vse. kar se je v zadnjem času oli-eijelno in oficijozno objavilo glede vprašiinja. če hoče Nemčija igrati osvojevalno politiko. To je govor, ki daje popolno jasnost glede namenov onih, ki imajo usodo Nemčije v rokah. Glasom neke brzojavke iz Mouakova je rekel bavarski kralj med drugim sledeče :
"Ko smo se sedaj, sredi naj-v "je in najstrašnejše vojne — kajti večje se ni še vojevalo — zbrali tu, v razevitajočem se ine-fctu PirtJi, si moremo komaj misliti. da je vojna. To se imamo v prvi vrsti zahvaliti zmožnosti in junaštvu eelega nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Nemški narod — in to se lahko reče z mirno vestjo — je zastopan v armadi s svojimi najboljšimi elementi in nemška armada je nepremagljiva, kjerkoli se bori, na iztoku, zapadu in severu, in ako bo hotel Bog, o čemur ne dvomim, bo ostala nepremagljiva tudi na jugu. Vojni napovedi Rusije je sledila ona Francije in ko so potem padli preko nas še Angleži, sem rekel: Veselim se tega, in si eer radi tega, ker lahko sedaj ob-inčunamo s svojimi sovražniki, ker lahko sedaj konečno upamo, da bomo dobili tudi za jnžno in zapadno Nemčijo ugodnejšo zvezo z morjem in — direkten izhod Rena v morje.
Deset mesecev je poteklo od o-Jiega časa. Veliko dragocene krvi je bilo prelite. Ne bo pa prelita zastonj... Ojačenje nemškega cesarstva in razširjenje preko njegovih sedanjih mej, v kolikor bo to potrebno, da se zavarujemo proti bodočim napadom, bo plod te vojne.
Kdor gre z nami ter stoji zvesto pole* na*. — mislim namreč Avstrijo m Turčijo — se bo veselil z narmi. Nikakor pa ne za-vratni prijatelji, ki so za našimi hrbti hlinili prijateljstvo ter prešli nato k sovražniku. V resnici, mi smo dosedaj nepreinagani in zadnji sovražnik, ki je pustil, da se je toliko govorilo o njem, ni še dosedaj upal npal vprizoriti resen napad, dasiravno je imel dosti ča-ta za priprave." —
Kar je nemški državni kaneelar le nejasno namignil, je povedal bavarski kralj povsem jaano in odkrito. Anektir&lo se ne bo le Belgijo, temveč tudi zasedli izliv reke Ren in ta leži, kakor znano, na holandzkem ozemlju. Teh be-fced pa nadalje ni govoril kak neodgovoren človek, temveč bavarski kralj sam, vladar največjega kraljestva na Nemškem za Prosijo in predsednik odseka nemikdfea zveznega sveta za zunanje zadeve.
Na planine'' z bariton so-'
vek zažge. Vsak misli, da bo čez noč obogatel in postal neodvisen.
je
dobrega.	J Adamu
Ves svet bi zastrmel, če bi po- ko*\ kazali, koliko moči in koliko .skri- li. ki jih je pet miš umetnik g. R. [Takim ljudem je težko dopovt te energije živi v nas. Ne bilo bi Trošt. smo >spopolnili praznino, ki'{ialj kakšnega trpljenja in dela nam treba prosjačiti, ampak za- so nam jo povzročili mešani zbo- -e	predno se k;ij doseže,
btevali bi delež, naravnih in božjih Nekateri prav
ja pravična mati svojim otrokom, posetom nas je počastil tudi g- Jla nobei.i kmetiji ničesar dosegli. Otrok ima res Avstrija skoraj Frank Sakser. Navzoči so bili:'0ni ki so ^»daj tukaj, imajo za-dva ducata in naš narod je sko- zborovodja Jugoslov. tambnra-!f>j.<rnrau obstanek. Posamezniki, ki raj najmanjši izmed vseh. Name- škega kluba s svojimi člani, "Do-|so j,mi 1>ar ](»ti revni kakor sto, da bi ga čuvala in t dobrimi movinašr' in zborovOditeljfea (cerkvena
•osjacui, ampaK za- so nam jo povzročili mešani zoo- je t!.(,ba. predno se kaj doseže, ež, ki nam gre po ri. Med posetniki smo opazili mno-: Slovenci, kateri so sedaj tukaj, ►ožjih postavah. ; go novih obrazov, kar je dokaz,'1)mlo /a vejno tukaj ostali. Oni avijo, da je Avstri-|da "SlavČeva" pesem prodira. S ki so bili iu s<) 0(L-li ne 1)0(](,
fl f I r« i 11-tn	t*/\lr	i» / ir» /-1+	n II "i /1 »\ n.. <»£>4" 1 1 4 ti i i I t*	•	• .	.... • ^	i •
miš, imajo sedaj
-8
na-
vzgledi vzgajala, ga je pričela po tamburaškega kluba "Slovenka j;ZVrstnih molznih krav, lepe krivici pretepati in bi se ga na gdč. Pla Zakrajšek. Vzajemnost sa(je vinogradov in imenitno ure-vsak način radi iznebila. Italiji ne popušča in do sloge se mora'jPIie kmetije. Ljudje, kateri so gaje prodajala še prej, predno je kljub zagrizenim konservativeeiu [ pred ]eti kleli Grama.'so mu se-bila napovedana vojna. Zakaj ni prej ali slej priti. V krogu naše daj hvaležni, da so tukaj. V zad-prodala Madžarov Rumunom, ki.''obitelji" smo imeli gospo Avgu-'^jih sedmih letih so se razmere so vendar manj navdušeni za A v- sto Danilovo, bivšo igralko-umet-1 ;.j'inf> predrugačile. Prašiči so fine strijo, kakor so pa Slovenci? jnieo v slovenskem gledališču vjvrste »oveda že vsaj za 40cc bolj-Co hočemo kaj doseči, se ne Ljubljani. Upamo, da ohranimo ša kakor so bila prej iu tudi ko-smemo na nikogar preveč zana-jnjeno naklonjenost in da bo pri Sf) boljši. Človek bi rekel, da šati. Ne na Hrvate, na Srbe, slovanskem koncertu jeseni naša, nastajajo iz takoimenovanih mlak ne na Ruse, še manj pa na Angle- • da nam ne bo odr-kla svoje po- kar £ez noč lepe kmetije. Leto že in Francoze, ampak v prvi vr-jmoei. Bilo jih je mnogo, mnogo... -jp-j^. je i)ji0 sijt.n udarec za kme-sti sami nase. Zadnjim štirim na--Cast in 'ivala vsem! Jeseni pa. ko|1a ysi(H| izvanredno hude suše se rodom gre trda sedaj in veseli so napočijo zopet hladni večeri, bo-!ni sfc0raj ]>opolnoma nič pridela-lahko, č.' bomo sami za.se kaj do-'demo, ako Pog da in sreča jima- ]() Nekateri Slovenci, katere je .sei?li. Egoizem, ki je skozinskoz ška. nadaljevali z zabavnimi ve- pa ]u-a]a Hogn. vzela sapa, so tr-upravičen, se v polni meri pojav- čeri, vstrajno, kakor smo začeli. (iji; sem jaz kriv. da ne dežu-Ija pri vseh narodih. Anglež se bo Omeniti moramo še, da je srečko je Prepričan sem, da one vrste brigal, da bi dobil nadvlado na pogodil g. Filip ITergula in da je ljudem ne bode nikjer prav deže-morju. l">aneoz bo skušal dobiti s kanarčkom v kletki odjadral va]0 Letošnja letina bo j>a mogo-Alzacijo in I^otaringijo. Rus Ca- zadovoljen domov. Tudi rojaka najobilneja v zgodovini Zdru-rigrad, Srb del lianata in par pri-Mrak in Kucler sta nas postregla, jenih držav. Senadetelje, ovsa. stanišč pri Jadranskem morju.. kolikor je bilo v njuni moči. Za- pšenice, krompirja, fižola in sad-Nikomur naj ne pade v glavo, da služila sta si polno zadovoljstvo ja je sjino veliko. Krompir, glase ti narodi borijo v prvi vrsti za. nas vseh — Glede koncertov, ki Ve„ pridelek teh krajev, je tako nas Slovence in da samo nam ho- jih prirtdi "Slavec" dne 4. julija (r},rodil, da ljudje ne vedo, kam čejo pomagati.	|v Forest City, Pa., nam je zabe- žnjim. Letos bodo prašiči vpr-
Neumna je nadalje tudi trdi-)ležiti veselo vest, da se je že pri- j jedli krompir, toliko ga je. v, da se vodi ta strahovita voj- javilo par novih izletnikov in da Pšenica, za katero se še pred sed-
ih nastopi z nami vred pevsko dru- mtmi ]eti n\ vedelo, če uspeva ali i a! Štvo "Zvon" iz Forest City, Pa.,f„e ^ je takr> obrodila, da se bo dal
na sam i za osvobojeuje malih podjarmljenih narodov. Noben
država ni tako velikodušna, da bi J v mešanem zboru. Pri večernem letošnji pridelek primerjati s prise uraešala v vojno samo zato, da koncertu zapojemo skupaj "Slo-'delkom pšenice po najrodovitnej-bi bili mali narodi svobodni. Dan-'venac i Hrvat". Toliko za sedaj, ših krajih Amerike. Vodstvo že-današnji je glavna stvar dobieek, Vso podrobnosti slede drugi te-; ]<>znice I. & M. ceni, da se je bo velikodušnost in druge take čed-, den. — S pevskim pozdravom za ^mo v Navlor naložilo 50 kar ali nosti so pa že zdavnaj izginile iz slovensko pevsko društvo "Sla- 50.000 bnšljev in to v prihodnjih vsakega naroda.	vec": Josip Rems. predsednik, štirinajstih dneh. Iz zadnjih po-
Italija
naprimer ni napovedala Ivan Adamie, tajnik.	ročil se da sklepati da bo šla pše-
vojne Avstriji, da bi sprejela par Pittsburgh, Pa. — Tem potom niča povprečno dvajset bušljev tisoč italijanskih fakinov
iz Trsta se najprisrčneje zahvaljujem vštevši najslabejšo 10 na izpitih pod svoje okrilje ter jih potem- tvrdki Frank Sakser, ker je tako hribih in najboljo 40 v posamez-takern "rešila". Njeu cilj je Trst pošteno odpravila denar, katere- nih poljih ravnine. Nekdo v Rutin nadvlada nad Jadranskim mor- sem poslal moji ženi. Ravno ler County trdi, da ima pšenice jem.. Srbiji so šele v drugi vrsti danes sem dopil pismo iz dom o- po 50 bušljev na aker. Ker nisem mar bratje v Banatu in polbratje vine, v katerem mi pišejo, da so o tem osebno prepričan, tega ne ob Jadranskem morju. Kot samo- sprejeli 600 kron. Sani ne vem, trdim, pravim pa, da je naša zem-stojen in gospodarsko razvijajoč zakaj so Italijani na Vesev Street Ija čisto podobna najrodovitnejši p® narod čutijo potrebo do morja v New Yorku tako jezni na vas. zemlji v Združenih državah. Da-in nikdo jim ne more zameriti, da Gotovo zato, ker ste pošteni in nes sem govoril s kar superinten-je dalo ravno zagrizeno sovraštvo niste še nikdar nober»«ea človeka dentom I. & M. R. R. division do Švabov povod vojni.	oškodovali. Od leta 1908 se mi Poplar Binff. Povedal mi je. da
Vse zavezništvo in vse sedanje Zottijev časopis tako gnjusi, da ima naročila za 1500 kar za raz-prijateljstvo je deloma le puhla • ga niti v roke nočem prijeti. I/eta lične postaje južnega Missouri, pena. FrancoarL, Rusi, Angleži in 1908 sem se odpeljal s šestim ve- Vozove ima postaviti v prihod-Srbi so se zvezali, ker sovražijo čemim vlakom iz Pittsburgha njih 14 dneh in naložilo se bo na-Nemčijo in ker bi imeli vsi precej- proti domovini. Seboj sem imel nje poldrugi milijon bušljev. V žen dobiček, če bi bila Nemčija kovčeg, težak 2f>0 kilogramov, za pet i Ji tukajšnjih okrajih, kjer je uničena. Avstrija je podala Nem-; katerega se mi je seveda jamčilo, bil še pred 20 leti dom kač, žab in čiji in Turčiji roko, ker ni mogla da se bode vozil z menoj. Ko do- druge golazni, je sedaj do 4 mi-dobiti drugod boljšega zaveznika, spem v New York, zahtevam pre- ljonov pšenice. Koruza, glaven Vsakemu, količkaj treznomisleče-( komorsko karto za kovčeg. Pri pridelek dežele, bode silno obro mu Človeku je pa jasno, da se bo- sleparski Zottijevi kompaniji so dila. Nekoč je pisalo neko prismo-do v slučaju zmage zaveznikov mi rekli, da ne potrebujem nobe- jeno osle, da je koruza samo za zavezniki spopadli sami med se- nih listkov in da sem lahko brez pse in mačke. Sedaj se jo ceni po
tudi klerikalcev 111. ki bi molili za tof-o. suio še preeej na varnem. Dosedaj so bile tukajšnje razmere slabe, toda upam. tla se sčsisoma korenito predrugaeijo. Moj namen ni vabiti Slovence sem. Meni je vseeno, če se naselijo v Alaski. (Vpisati se-m le hotel letino iu tukajšnje razmere. Pozdravljam vse kmete in jim želim, da bi se vsem tako dobro godilo, kakor se nam tukaj. — F. tiram.
Razne zanimivosti.
Izvoz mila iz Nemčije.
Izvoz mila iz Nemčije je za dobo vojne prepovedan. Izjemoma je mogoče dobiti izvozno dovolilo za nevtralne države.
Giuseppe Marcora.
Designirani novi italijanski ministrski predsednik Giuseppe Mareora je bi! rojen 14. oktobra 1841. v Milanu, se je udeležil leta 1859, 1860. in pozneje 1 <SGG. kot garibaldinee italijanskih osvobodilnih bojev, leta 186G. kot gene-jralnistabni šef neke brigade. V Bernu je študiral pravo ter se nastanil v Milanu kot odvetnik. Tu je bil izvoljen tudi v občinski svet in je bil eden izmed demokratičnih voditeljev rojstnega mesta. Od leta 1876 je bil tudi poslance za 31 i-lan. pri volitvah leta 1890. je podlegel. leta li>92. pa je bil zopet iz-voljen za državnega poslanca v Sondriju. Leta 1904. mu je pripomogel takratni ministrski predsednik Giolitti, da je bil izvoljen za predsednika italijanske zbornice.
Nova prepoved.
Z ukazom avstrijskega ministrstva za deželno bran z dne 30. julija 1!)14 se je izdala prepoved, konje z razvidnieami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev, t<> se pravi, da se konji, ki so potrjeni in že namenjeni vojaški oblasti, ne smejo dalje prodajati iz dotiČ-nega nabornega okraja. Prestopki se kaznujejo z denarjem do 6O0 kron. s katero globo se lahko združi zapor do enega meseca.
Trije čudni poslušalci.
Pri zadnji vojni seji italijanskega parlamenta so vzbujali trije poslušalci posebno pozornost za vojno proti Avstriji gorečih italijanskih deputatov. Sedeli so v posebni loži. Bili so to člani avstrijskega državnega zbora — gospodje Pitaeeo. Ilortis in Battisti.
Botha zavzel Kalkfeld.
London, Anglija. 2."». junija. — Čete južnoafriške Unije, pod poveljstvom generala Bothe, so zavzele Kalkfeld v nemški Južnoza-padni Afriki. Ta kraj je \ažen radi železniškega križišča.
"Times" hoče izvedeti resnico.
London, Anglja, 25. junija. — V nekem uvodnem članku zahteva "Times", naj se pove narodu resnico glede vojne. — Dežela mera stisniti zobe, — se glasi v članku, — mora pustiti vnemar vznemirjajoča poročila ter se pripraviti na problem dolge kampanje brez uspehov na zapadneni boji šču. dočim se j«- ruska ofenziva zavlekla za par mesecev, dokler se ne dobi novih topov in nrtni-eije. Zaveznike se drži na obeh frontah ter ni nobenega upanja, da bi se situacija kmalu izpm-menila. V Dardanelab. o katerih je najboljše da se ne govori, se je že davno opustilo vso nado na skorajšen uspeh.
Torej na svid«
uj«
LISTNICA UREDNIŠTVA. Frank Arnold, Eckhard, Minn
Naslov omenjenega rojaka je: Joseph Peck, Box 270, Owosso, Mičh.
Iščem svojo rojakinjo ANO S1T-IIOR. Doma je iz vasi Vidošiči, Bara Plesee. Sedaj se nahaja nekje v Coloradu s Kramari-čem iz Trnovca v metliški fari. Prosim, če kdo ve za nje naslov. da mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — Annie Suhor, Box 7, Smoke Run, Pa.
POZOR ROJAKI!
Predno se miselite kam v gozd na farme, vam jaz vas rnj;ik svetujem. da >i ogledate lepe. ze obdelane farme tukaj v državi New York. Dobra rodovitna zemlja z
gospodarskim poslopjem, živino ii« orodjem, k j *r raste v-.e in se -ploh v--- lahko proda. Mesta, tr-železnice, šole in mlekarne >0 blizu. Z eno besedo rečeno: zi vse je dobra zveza. Tudi sadje tu dobro rodi in raste tudi hmelj, živi-noreja iti kurjereja daj- tu lepe dohodke. Tu je slovenska naselbina že -i leta. Lahki kupni poboji. Za nadaljna pojasnila se obrnite na :
Michael Kramar.
Piv < 'reek, ntsesro Co.. X. V.
POZOR, SLOVENKE!
Vdovec, star .'{."j let, s tremi 0-troki, se želi seznaniti s Slovenko od 3o d-> 35 let staro v svrlio že-bo nit ve. Imam svoje lepo posestvo •i* prigri-jin stalno službo; tudi vdova z bo dobro 1 • nim otrokom ima prednost. Le
resne ponudbe naj se pošiljajo s ■'{. julija! 'sliko na naslov;
ODBOR. I	C. J.y
I*. O. pox r»:i. I Ton 1-by. 111.
(2vS-2!t—6)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi dr. nv. Janeza Krst. št. 75 JSKJ. v Caiionsburg, Pa.. v nedeljo dne 4. julija 1915
na farmi. Prihod na poulič/ii kari do Alli-»on postaje, potem se »re proti železniški progi na onostran potoka.
Tem potom vabimo vsa sosedna društva, da bi se naj udeležila tega izleta, kar se jim pošteno, povrne ob enaki priliki. Vstopnina za možke samo en dolar, dame so proste vstopnine.
OPOMBA. Društvenim članom, ki se ni* udeleže, se naznanja, da bodo morali prispevati v društveno blagajno, in sicer oddaljeni po -~»0<\ bližnji pa po £1. — Zajedno kateri ne pla-mesečnih pri-
neznano kani odšel. Pri meni je; spevkov ali [»a se vsaj ne zglasijo pustil obleko iu denar in sem iu povedo, kedaj bmlo plačali, da v velikih skrbeh, da se ni pone-;bodo suspendirani, dokler ne posrečil, ker ni nobenega sledu »'.ravnajo svojih dolgov. Tako je njem. Prosim cenjene rojake.! bilo ■sklenjeno na seji 20. junija, če kdo kaj ve o njem. naj mi j < Udaljeni ehmi naj pošiljajo svo-poroča, za kar mu bodetn zelo; j,, m^seene prispevke na društve-iivaležen. Moj naslov je: John' nega tajnika:
i
J< HI N A
iz Podgo-
ičem brata moji* žem SA.rOVP(Doma je
re, fara Prečna j»ri Novem me-1 opozorim vse član* stu. Ponoči 29. maja letos je čajo redno svojih
Ausenik, Colo.
Box 42."
Durango.
(28-6—3-7)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja .JAKOBA POŽAR. Doma je iz Gorenje Postojne. Notranjsko. Lansko leto sva bi-
(ieorge Shultz,
P. O. I!.)x :i0<s. Houston, Pa. ----*
POZOR! ^S
Citateljem in naročnikom nazna-la skupaj v šumi v Ilarton, \V.;njamo, da nam je pošla zaloga { Va.. Camp 6. Box 164. Prosim Slovensko - Amerikanskega Kole-"
mip b. i;ox it>4. 1'Hvs-im siovensKo - Amerikanskega
cenjene rojake, če kdo ve, k.j»' darja za leto 1915.
se nahaja, da mi sporoči, ali naj se sam javi. — Victor Posega. Box 4"il. Colorado City. Colo.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
Preberite to natančno!
Razlika med obrestmi in dobičkom.
Veliko ljudi je med nami. kateri imajo denar in kateri hočejo napraviti še več denarja. Ako ste med temi, tedaj vpostevajte sledeče:
DOBIČEK, to je, kjer se zamore v resnici velik denar napraviti; denar naložen v bankah ne bode nikogar pripeljal k bogastvu. Spoznati razliko med OBRESTMI in DOBIČKOM, je prva pot k bogastvu, in je velikanskega pomena, posebno za one, ki nimajo toliko denarja na razpolago.
OBRESTI in DIVIDEND je takorekoč majhna pri-klada denarja, katerega vložite v banko. Stem se ne zamore nič naprej priti.
DOBIČEK to je veliko več. Dobiček napravi ljudi bogate, jim daje vse, kar si požele.
ali obresti, katere dobite na Vaše hranilne vloge v banki; ni DOBIČEK; to je samo uboga priklada.
ali obresti, katere dobite ako vložite Vaš denar v različne bonde ali v Building Loan Assocation, to ni DOBIČEK. To je samo priklada denarja, kojega vlagate na te bonde.
Xobena oseba resnih misli ne zamore priti naprej od DENARJA TO JE PRIKLADE, katero dobivate od bank; pač pa zamorete J>riti k denarju, ako ga tako naložite, da prinaša DOBIČEK in OBRESTI, in to je edina pot k boljšim in premožnejšim razmeram.
Vi bodete gotovo vedeli, da, ako hočete napraviti DOBIČEK, tedaj morate položiti denar v obliki invest-menta, čegar cena ZAMORE in MORA višje priti; Vi morate kupiti Stocke po nizki ceni in PREJ, kakor njh cena poskoči. Tu napravite denar na dvojni način.
1.	Boljše obresti kakor#v banki.
2.	Dobite razliko, DOBIČEK na Stoeku, to je, kadar se cena povzdvigne in če ga hočete zopet prodati ali nam nazaj ali pa komu drugemu.
Denar naložen v BANKI Vam donaša samo ubogih 3% ali obresti. ISTI DENAR, naložen v dobrih RAILROAD ali INDUSTRIJSKIH Stockih, Vam donaša od 6% do 12^ obresti. Vi lahko kupite Stock ali za CASH ali pa na T.ATTKF. MESEČNE OBROKE. Cena teh Stock-ov je sedaj še jako nizka, in vsi, kateri sedaj kupijo, bodo gotovo napravili velik denar.
Ako imate denar in hočete napraviti »e več. tedaj nam pišite v slovenskem ali angleškem jeziku po knjižico, katero Vam pošljemo brezplačno. Ta knjižica Vam bode natančno razložila, kako kupiti DOBRE STOCKE po nizki ceni, za Cash, ali pa na lahka mesečna plačila.
Pišite za knjižico 6 3.
JOHN L MOORE & CO.
INVESTMENT DEALERS 842 Fourth Avenue,	Pittsburgh, Pa.
Maaiaaaiaiai^^
K
... .... ... .

GLAS NABOBS, 23. JTSTTA 1 915. ^
Zadnji dnevi v Brdih,
Alojzij Res.
N
I
lOrica. * «etek 21. maja. 15. si m tnoftel. da bi se ne po-
! od njih. od mojih Brd. Meje mirno, le malo živahnejše. > po navadi. Sedli smo v voz i večeru in s*- odpeljali preko uga most u. Straža nas je puna pre j in z radostnimi oemi pozdravljali Furlansko Niži-(»ogatimi polji, z dobrim <tvoiii. 1'ri Ločuiku smo sre-km*'te z vozmi. naloženimi s i. spremljanimi s čredami in volov. Po polnoči je nam-»ri>.d nenadoma ukaz: vsa ži-v ozn i i mora takoj preko sli so v hh-ve ti ljudje, i svojo govejo živino zapo-in darovali zadnjo oporo i, z bolestjo v srcu, a oranja. brez upora. Iz oči bral pogum, odločnost in
kini ste? — sem vprašal
'itrlana.
< hioprisa — je rekel in breji kravi, ki se naprej. In ista e ponavljala in isti • j J »o t i neštetokrat.
i nudi vso Brdo i vsakem griču vas mor j.- se g I o oko, /al obzorja venec
lekh
k
okler ni odi ashc/eiiib I dolomitov na jugu, na a severu pn sta s*, dvigala iz ze-'•II' ga objema hribov Mm ta j ur in trn. Vas za vasjo srno pustili rv •boj, \s,. kakor izumrlo, le žene lojem'k i so prihitele k vratom ' ni/kili hiš in gledale začudene nami. Solnee se je sunkoma ])rj apljalo; njegovo zlato se je še irialo z rdečico zrelili črešenj iu In lino ev« točih akaeij ob potu ol ler ga niso popile sence, ki so e m. Iiko plazile iz dolin. Cerkev i griču je pošiljata eerkvi r.a i.-u Zdravo Marijo z polnimi u 'ranimi glasovi, vsa Brda so za-
■	!a iskreno molitev.
1'iljaiia, 22. maja 191,"». Odprl sem okno. Pred menoj « nasprotnem griču se je kazala tozana v jutranjem solnim. Čnv-tvo sreče iu miru je ležalo v mo-iu sn u. ko sem pil z oemi to poto najboljših slovenskih kra-
■	v. Tam v o/adju leži (ioriea še jutranjem mraku. Iz vseh bri-
uih cerkva vabijo zvonovi k sv. •a.si in moje misli se vpletajo ve-«-lo v to zvouenje, pozabile so na se. le uživala bi moja duša. uži-ala brez kouea. Sel sem v cerkev. Vsa vas je tla Že zbrana in molila. Vsa? Ne, stali so le Otroci, žene in starci. "	zlatih sre je lila molitev,
kreua in goreča. Kaj vse so pro-ila ta srea ? Kaj vse so prosile iat. re. žene. sinovi iu hčere v ojni s,« nahajajoči!) ? Kaj nevere. kaj starci? Ali so slutila bližji- gorje' Skozi gotsko okno cer-ve se je ra/Jil plamen solnčnih župnika pri oltarju, ki id sv. daritev. Kakor da bi nebo blagoslalvjalo te ljudi i'i jih vzelo pod svojo obrambo, ^'».i Pog. moj Itocr. čuvaj jih reši jih !
Meda na. 22. maja 1.'.. Na mcdaiiskcm griču smo stali. l> /' Valo ni več. Iz polj in vino-
Strategicni položaj na meji.
ov tu »prav
Kaj stori Nemčija.
<> strategičnem položaju v vojni ? Italijo piše v švicarskem "Bun-du Herman Stegemann ter prihaja do naslednjih zaključkov:
Italijani imajo za nastop proti Avstriji tri proge od juga. Vse vodijo v Benečijo, kjer se pravzaprav na ozkem prostoru zbirajo čete. Soditi je. da bodo Italijani p«>st a vili dva dela, enega s fronto proti severu, drugega proti vzhodu. oba pa vzhodnoo od Gardeske-ga jezera. Daleč zadaj je rezervna armada.
Da ugotovimo razdaljo, je najbolje. če računamo od Benetk, ki leže 100 km jugozapadno od Vidma in približno zopet 100 kilometrov vzhodno od Verone. Te distance nam vsaj nekoliko predstavljajo bodoče operacijsko ozemlje v Italiji.
Proti vzhodu se meja odpira še čez Sočo. V sled tega bodo italijanske prve čete brez težave in še preti gl avium prodiranjem dosegle lahko uspehe. Če bodo hotele udariti dalje proti Trstu, jim bo to pod gotovimi okoliščinami mogoče, posebno če jim bo pomaga-lam omarica. Vseeno pa je to ne-
gradov je zaduhtelo opojnosveže. temnoplavo nebo in zasijalo iz raztrganih oblakov. Pred nami ieži Italija, pokrita z ognjenim plaščem megla prejšnje nevihte iu brezžarko solnee je viselo kot ža-ree balon v njih v razkošnem bakrenem zlatu. In naše misli so se vprašale boječe, ali res pride od ' tam vse brezmejno gorje vojne mogoče jutri že? Vsa naša notranjost se je hipoma uprla tej misli. — Ne. ni mogoče! — Razuui je za ta hip molčal, vsa čuvstva je objela sladkost tihe sreče, brez slutnje temnih dni trpljenja.
Fojana. 24. maja 1915.
Veselo so potrkavali zvonovi, sva se z biljanskim župnikom bližala Fojani, ki leži na skrajnem grieu ob laški meji. Shod je. — Ob poti skozi vas so že bili med zelenjem postavljeni štirje oltarji od podružnice Sv. Duha na nasprotnem slemenu griča. K tnalu se je uvrstila procesija, baiuleri in dolgi svileni trakovi križa so /a p hi pot al i v hladnem pišu. Ljudstvo je molilo, župnik je pod bal-lahinom blagoslavljal z Najsvetejšim domovja, polja iu vinograde. Bilo je čudovito lepo jutro. Daleč je segal pogled v liene-•ijo, do naših gor s Krnom iu Mata jurjem, do Trnovskega gozda iu doli do Krasa, ki je ležal v sivi sopari. Srea so jecljala ndane prošnje, in strahu ni bilo v njih in ne bolesti. Upanje je sijalo iz u-lanili oči, moč in udanost.
Koza na. 2 "i. maja 191."».
Na vse zgodaj sem se poslovil od Biljane. Med jutranjim pet jem j ntic sem hitel skozi vinograde v Koza no. ki leži na nasprotnem griču, tla se popeljem s po?*o do Gorice. Ko pridem v dolino, ki meji obe vasi. zasliši m nenadoma J ropot v zraku. Postal sem in zapazi I v višini 2000 tu temno piko. Laški aeroplan je plul nad mano proti Gorici, njegova krila so blestela v prvih solnčnih žarkih. Na vojno nevarnost sem v Brdih že pozabil, zdaj me je za-sketela kruta resnica. V Kozaui ni bilo več pošte. Ilotel sem iti t>eš. pa se mi ponudi SO let stari Kozanee, da me popelje s parom konj v Gorieo. Z veseljem sem mu stisnil roke in se med tem časom pogovarjal sredi vasi s Kozanci. Ko sem šel po vasi do hiše. kjer me je čakal voz. je stopila iz hiše starka, na palico naslonjena in se zagnala proti meni. Pozdravil sem jo. a ona je dvignila roko proti meni in za vpila s strašnim glasom:
— Kam greš? Zakaj nas zapuščaš zdaj. ko si naš! Jaz sem te s telili rokami pestovala in hranila
z lastno krvjo, a ti greš proč! _
Oči so ji gorele v blaznem ognju, tresla se je po celem životu.
Zgrozil sem se. odhiti 1 naprej, starko pa so odnesli v hišo. Domovina. kaj sem ii storil?
Se enkrat sem se ozrl na Brda. ki so mirno ležala v jutranjem solncu in hitel mirno domov.
Domovina, domovina, kaj bo s teboj in kdaj te zopet vidim? . . .
varno podjetje z ozirom na bližino Polja, kjer je baza avstrijskega brodovja. nevarno še toliko bolj, ker morda že nemški podmorski čolni patrulirajo po Adriji. Ti bi v Brindisu in Tarentu zbrani italijanski floti ter ondi pripravljenim transportom lahko povzročili nevarne presenečenja.
Pri Brindisu so baje pripravljene močne čete za ekspedicijo v Dardanele ali v Malo Azijo. Možnost ekspedicije v Albanijo za Srbijo in Crnogoro je dana. čeprav ni to gotovo.
Ce Italijani po vojaškem dogovoru s trojnim sporazumom niso vezani svojih čet pošiljati na različne strani, torej jih deliti, bodo brez dvoma iz Benečije začeli z ofenzivo in skušali vojsko prenesti na avstrijsko ozemlje.
Težavne bodo operacije v Tri-dentu, kjer je leta 1866 teoretik gorske vojske, maršal Kulin z 10 tisoč možmi držal v šahu 35.000 do 40.000 Garibaldiucev ter jih v več bitkah pobil.
Tridentske utrdbe ter zapore severovzhodno od Gorice, tostran Soče. so bile zadnje mesece zelo utrjene, in sicer zgrajene na podlagi izkušenj moderne trdnjavske vojske. Italijani ne bodo več imeli opravka z večjim številom centralnih postojank, katerih topništva ni težko nadvlad at i, ampak bodo imeli pred seboj popolnoma
organizirano ozemlje. Oni sami so na tak način predelali tudi Vero-no. Poleg tega so Italijani v Fur-laniji in na planinah izvršili največje utrdbene odredbe.
Mala vojska nikjer ne prinese odločitve. Računati moramo zato z velikimi bitkami, posebno pa z obširnimi operacijami, katerih cilj ni le italijanski, ampak skupni cilj celega sporazuma. V tem je za italijansko stran precejšna težava. Težava Avstrije pa bo, spoznati prave italijanske namene, da se ne zgreši smeri sovražnega glavnega sunka. Ta težava pa odpade, če Avstrija sama začne z ofenzivo.
(V bo sedaj treba Italijanom spraviti vse svoje sile na prostor med Modeno, Verono. Benetke in Ferraro. bodo ondotne enotirne železnice imele dosti dela. Dalje časa traja transport od Turina iti Genove. Artilerija je pri večini že mobilizirana in je deloma že peš došla na svoje mesto. Topništvo je dobro. Enako dobri in navdušeni so "bersaglieri"' in "alpini". ki s<* v tem ločijo od ostale infan-terije.
Po številu šibka je kavalerija. Konjski materija I za sedlo in vprego slab. ( V pa bo saniteta kos nalogi. ki jo čaka v očigled izgubam moderne vojske, to se bo videlo.
Italijani morajo računati s tem, da ne bodo zadeli le na avstrijske • •••te, ki brzo prihajajo na mejo in se ondi zbirajo, ampak tla bodo nepričakovano zadeli tudi na nemško pomožno armado."
Himen na kmetih.
Domači sin pri Čuku se je ženil. Stari Cuk je bil imovit kmet, priden in delaven od mladih nog. Rad se je poba hal s svojim premoženjem in po tem se je morala obhajati tudi ženitev njegovega edin ca kar najsijajneje. Vsi sorodniki tlo tretjega člena, vsi sosedje v okrožju dveh kilometrov so bili povabljeni v goste.
Mrzlo, predpustno solnee se je že poslovilo otl sivih glav gorskih orjakov, ko sta se plazila po strmi stezi dva volkova skozi ne baš prijetni somrak proti Čukovemu domov ju. Ostra sapa in dolga ka-meiiita steza sta ju tako vzlako-tila. tla sta zavohala že na petsto korakov vse pečene podrobnosti ('ukove kuhinje.
Da! Lačna sva bii Ivan in jaz. Porabila sva počitniee po prvem semestru sedmega razreda ter se radostnim srcem odzvala povabilu na pristno kmečko ženitovanje. kjer poznajo temeljito dobra dela usmiljenja, kjer nasitijo lačne in napojijo žejne. Sicer bi lahko oblekli tudi nage, ker sem izgubil po poti dva gumba, moj prijatelj je pa pustil svoj ovratnik doma menda iz previdnosti, da mu ne bi nagajal preveč med večerjo.
Prišla sva in sprejem je bil veličasten: vsem znanim in neznanim gostom je predstavil naju gospotlar sain, vesel, da nisva odbila njegovega povabila. Odkaza-li so nama mesti pri dolgi, belo-pogrnjeni mizi. in kar je najvažnejše: prepolni mizi.
Jedilnega lista nočem popisa-vati. ker ne bi prišel do konca, ker bi začela celo Klio. boginja vesoljne zgodovine, cediti sline, ki bi jih bilo gotovo za majhno ploho. Obžalujem, tla imam samo pet prstov na vsaki roki. čim več bi jih imel. tem več bi jih oldiznil pri takih spominih.
K vsakemu jedilu me je lakota. k vsaki merici pa žeja navdajala z neukročenim pogumom, kakor je navdajala Jeftejeva prisega njegove čete v znani Gregorčičevi pesmi. Tik mene je sedelo ktnetsko dekle, ki je vkljub svojemu 18. letu že prekoračilo meje telesne vitkosti in se približevalo pragu onih barak, v katerih se razkazuje za 20 vinarjev občinstvu po vaseh in mestnih sejmih najdebelejše ženske. Ime ji je bilo Natalija. Ko sem se nemalo začudil njenemu gosposkemu imenu. mi je povedala, da so svoj čas dajali doma mleko gospe notarjevi in ker je očetu tako ugajala notarkino ime, so krstili njo kot prvo hčerko za Natalijo.
Vsi, vsi smo se radovali. Edino nevesta je zavračala vsako jed. ker je hotela ostati zvesta slovenskemu reku: — Braniš se ko kmečka nevesta. — Premišljal sem občutke, ki morajo obhajati mlado nevesto, ki jo celo tako omra-čijo. da bi darovala najlepši kos oečenke, najdebelejše puranovo stegno, najpikantnejšo kranjsko klobaso za gorak poljub svojega ženina. Občutki, občutki napravijo res največ neumnosti! Toda idealno poslopje mojih misli se je kmalu porušilo! Šel sem namreč
na sveži zrak in opazil mimogrede I nevesto v svoji sobi. Skozi priprta vrata sem ugledal, kako si je virtuozno rezala svinjsko kračo, med tem ko so krasile velik krožnik pred njo dobre klobase, med tem ko je caroval pred njo liter vipavca. No, sedaj sem razumel njeno sramežljivost pri večerji! Ideali, ideali!
Bilo je polnoči. Dobra kapljica je zasedla vse postojanke po glavah zbranega omizja. Zabava je postala živahna; kar naenkrat vstane Ivan, pomežikne mi skoraj nevidno in začne pravcati 'toast'. Nazdravil je nevesti, nazdravil ženinu, pozdravil zbrane goste, potem se pa spustil s kolosalno zgovornostjo na drugo polje iu vsaka tretja beseda je bila tuja in vedno manj so ga razumeli poslušalci. Govoril je o Likurgovem za-konodajstvu glede metafizičnega pajčolana akustičnih mikroskopov navduševal se za njegove probleme v petrefaktičnih sonetih bodočih hidravličnih atmosfer, navajal hipnotistične reeenzaeije njegove ominozne iznajdbe na fatamorgan ističnem polju pterodak-tiiskih korifej itd., dokler se ni začela jokati nevesta menda poti vplivom svojih izletov v bližnjo sobo. Ko jo je tolažil govornik z nežnimi besedami: — Utolažite bobnečo Niagaro svojih kristalnih solza! — so se spustili vsi v jok iu s solznim očesom čestitali Ivanu k njegovemu govoru. Vsi so se tlivili!
Opozoril sem ženina na običajni odgovor iu primerno zahvalo. — Branil se je sicer. češ. tla ne zna govoriti, tla je že pijan. Stopila sva pred hišo. hodila gor in dol in najmanj desetkrat sem mu ponavljal :
—	Zbrani gostje! Kakor Vam znano, sem se danes poročil. Ža-libog, da "ga"' imam že malo v glavi: upam. tla se imenitno zabavate; bodite prepričani, da je Vaša zadovoljnost moja sreča. Zahvaljujem se Vam za Vaš obisk in tla bi se še večkrat snidli zdravi in veseli, to je moja želja!
Moj učence je prebrisane glave in slednjič se je naučil.
Vstal je, njegova nevesta ga je pocuknila na stol v strahu, tla lahko pokaži s kako neumnostjo dobri vtis prejšnjega govora, toda ženin se ni zmenil za njeno bojazen in začel:
—	Slavni gostje! Kakor Vam znano, sem se danes žalibog poročil! Upam. da "ga" imate že malo v glavi in prepričani bodite tla je to moja sreča. Zahvaljujem se Vam za Vaš poset. in da bi še večkrat prišli na moje ženitovanje. je moja želja !
Molk. presenečenje. Se nikdar niso opazili navzočni kmetje govorniške žile pri ženinu. Sedaj se pa niso brigali za vsebino govora strmeče uho je slišalo le njegov glas in "Saperlot. ta pa mora biti pri prihodnjih volitvah naš starejši na! Kje se je pa naučil? Imenitno! Govori pa že kakor kak poslanec! Gospod naj se grejo le skrit, še na našega patrona dan ne govorijo tako lepo kakor že niti! — take in enake opazke so švigale po zraku kakor hrošči po majnikovem mraku.
Refošk. harmonika iti nešteta množica parov se je vrtila po ma li sobi. A' gnječi sem bil tudi jaz: zdaj mi je stopila Seila v osebi moje plesalke na nogo s težo 97 kilogramov, zdaj mi je polomila Karibtla v osebi trdega kmeta s komolci najmanj pet reber in v resnici liki Odisejeva ladja sem se zibal meti takimi neudohnostmi. Deske na podu so imele namreč tako hribovje, take doline, da sem stal ztlaj na vrhuncu, dva polkina koraka naprej sem pa obtičal v globoki dolini, da sem s strahom zrl na svoje bližnje pare. ki bi kaj lahko stopili s svojimi podkovanimi čevlji na moje rame. Potil sem se, mučil tudi. toda žaba je bila imenitna in še dolgo potem so se spominjali kmetje na to krasno ženitovanje.
Proti jutru pa sva "šla7' z Ivanom proti domu in vsi psi, mladi, stari, majhni, veliki, pudelni, da-kelni. mopsi. doge itd. niso nama tlali miru, ker so zapazili da nosiva hudega mačka.
Za upravitelja tržaške občine
je imenoval cesarski namestnik namestniškega svetnika Krekicha-Strassoldo pl. Treuland. Župan Valerio mu je izročil občinske po sle.
Na meji.
George Dellavoss. — Za G. N. priredil j. T.
Širno ravan je pokrivala novem berska noč. — Mraz je bil. in dežilo je. Po nebu so se podili sivi oblaki.
Mož je držal konja za uzdo in hodil pp temi. V daljavi se je svetila lučica. — Najprej je bila mala rdeča točka, čirnbližje je pa prihajal. tem večja je postajala in slednjič so se pokazali iz teme obrisi razsvetljenega okna. — Popotnik je nekaj časa opazoval malo poslopje, potem je pa stopil k vratom in dvakrat-trikrat potrkal.
Približali so se koraki in zamolkel glas je vprašal:
—	Kdo si? Kaj iščeš?
—	Prenočišče. — Odpri! Ne boj se me! Ničesar se ti ne bo zgodilo.
—	Ali si ropar?
—	Ne.
—	Ali si gobavec? — Preti kratkim smo morali šest gobavcev s palicami nagnati.
—	Ne, nisem gobavec. — Popotnik je po teh besedah sunil z nogo vrata. — Vojak sem in nočem ničesar drugega kakor samo par ur počitka. — Plačal ti bom. — Odpri, tloker me ne mine potrpežljivost.
Vrata so zaškripala iu skoznje je šinil z ognjišča širok plamen rdečkaste svetlobe, tako. tla si je moral popotnik zasenčiti oči. — Ko se je privadil luči. je začel opazovati moža- preti seboj. — Posestnik je bil še mlati, toda suh iu sklonjen; že od daleč se mu je poznalo, tla je bolan. Preplašeno je gledal tujca, ki je pokrival konja, njegov oklep in orožje.
Tujec je pogledal po prostoru, ki je bil tako nizek, da bi stroj lahko z roko dosegel. Ogenj na ognjišču je obsvetljeval stene in skromno pohištvo. Na slamnatem ležišču je ležala s cunjami pokrita postava. Popotnik je pristopil bližje in pogledal v nepokrit obraz. Žensko obličje je bilo to. obdano s črnimi lasmi: dolge trepalnice so bile zasenčile dobršen tlel bledih lic.
To ni bilo spanje.
teman plašč, kapuca ji je zakri-j Čisto nič se ni branila, ko jo je vala polovico obraza.	privil k sebi in jo začel poljubo-
—	Plašč je moker — je rekla vati na ustnice. Med poljubi ji je z zvonkim glasom. — Obesite ga pa povedal, tla so se začele Benet-k Ognjišču. — Moj Bog. kako vi- ke pogajati z Borgijanci. da se vrha rno noč ste si izbrali. Filippo. še pogajanja med Aleksandrom in
Tujec je držal v tresočih rokah strašnim Cesarom, pred katerim moker plašč in ves začuden gle- se je tresla vsa Romagua. dal krasno žensko pred seboj. | Ogenj na ognjišču je dogore-
—	Hvala vam. da ste prišli. Ma-' val. — Skozi okna se je že svetli-donna Caterina. — je zajecal sled- kala jutranja zarja.
njič— hvala vam.	Caterina se je oprostila Filip-
—	Saj sem morala priti — je re- povega objema.
kla in ga pogledala z žarečimi oč-j — Dani se. — Ločiti se morava, mi. — Ali me niste zarotili pri spo-'— Dolga pot me še čaka. — For-minu na nekdanjo ljubezen iu pri-jli ni tako blizu, jateljstvo? — Stojte! — je vzklik-1 Filippo je bil počasi ustal. —
Popotnika je streslo, ko je stopil nazaj k ognju.
—	Povej mi. kilo je ta revica? Kmet ga je pogledal z očmi, katerim se je poznalo, tla so že dolgo noči prečule, in odvrnil:
—	Moja žena je! Mrtva je--
saj vendar vidite.
Tujec je sklonil glavo in se prekrižal.
—	Bog hodi milosti ji v njeni du-'>i. — Kdaj je pa umrla?
—	Danes, ko je zahajalo solnee. — Hudo je bila bolna. — Več tednov je bolehala. — Jutri bom naprosil sosede, da jo bodo pokopali.
Tujec je šel parkrat semtertja in pazno motril kočo.
—	Saj imaš tudi hlev. Ali je v njem kaj prostora?
—	Hlev je prazen, odkar je crknila koza.
—	Ali lahko prenočiš v hlevu? Jaz nekoga pričakujem. — Rad bi bil sam ž njim. — Ne boj se. Dobro te bom plačal.
Kmet je usta* in se opotekal proti vratom. — Predno jih je odprl, je vprašal:
—	Ali tudi ona ne sme biti tukaj?
Kmet je začuden gledal tujčevo roko ki je bila polita samih rme-nih cekinov. — Nato mu je nekaj zažarelo v očeh :
—	Pred tednom bi ji še lahko pomagal. — Kruha bi ji kupil, vina. zdravil. — Sedaj je mrtva.
—	Kaj zato? — Ti si še živ.
—	Kaj mi pomaga življenje, gospod. če je ljubezen mrtva?
Tujec je skomignil z rameni.
—	Le vzemi — je rekel skoraj surovo. — Okrasi ji grob s spomenikom. beri maše zanjo in najmi ljudi, da bodo jokali za njo, če ne moreš sam jokati.
Potisnil ga je skozi vrata, sam je pa sedel na pručico poleg ognjišča. Rdeča svetloba je obsvetlje-vala njegove kostanjeve lase. ki so se začeli na sencih že beliti. — Čeravno je bil star samo štirideset let, bi mu jih človek več prisodil. — Poteze njegovega obraza so bile trde. samo njegove ustnice so imele nekaj mehkega na sebi.
Cisto mirno je sedel in poslušal. Večkrat se mu je nagrbančilo čelo. stisnil je pesti in zdelo se je (kakor da bi hotel planiti skozi Stroga cenznra.	vrata ter zbežati v noč.
Iz Lugana poročajo: Italijanski I Ko je slednjič začul konjsko pe-uradni list objavlja strogo ceiizu- j ketanje, je postal vendarle toliko ro za časopisje. Po dvakratni za-'pogumen, da je stopil k vratom plembi bo list začasno ali trajno in jib odprl.
ustavljen. Tudi knjige so podvr- Na pragu se je pojavila visoka žene preventivni cenzuri.
nila in pogled se ji je stemnil. — Kaj je pa pod tisto odejo?
Filippo je stopil k ležišču in odkril mrtvi kmetici obraz.
—	To je žena gospodarja te hiše. Ne bo jiaju motila. — Mrtva j«*. —
—	Revica — je rekla Madonna Caterina. — Tako mlada je še. pol otrok. — Oprostite, ker vam nisem brezpogojno zaupala. Filippo, toda saj veste, svet je slab in pokvarjen.
Sedla je na pručico in si uredi- kakor jetnico?
Njegov obraz je bil bled in je v jutranji svetlobi izgledal kakor kamenita maska.
—	Caterina. Ti ne boš jahala v Fori i.
Ona je bila krčevito stisnila ustnice in nepremično gledala vanj.
—	Praviš, tla ne bom jahala v Forli? — Kam pa. če ne tja?
—	V Mendicello! Z menoj! Umikala se mu je proti vratom
in govorila :
S teboj? Ali me boš vlekel
la bujne lase.
—	Zelo nepripravna noč za tak izprehod. — Veste, da setn storila to le v imenu najinega nekdanjega prijateljstva.
—	Prijateljstva? — je rekel in njegov obraz je dobil žalostne poteze.
V njenih svetlorjavih očeh se je pojavil izraz sočustva in zaničevanja.
—	Ali mislite, da nisem vaša prijateljica. Filippo? — Če nisva prijatelja, pa hodiva sosetla. — Vi niste hoteli priti k meni v Forli in ste rajše določili za sestanek kraj na meji. — Saj dobro vera, kje je tisti velik kamen. — Sredi poti pe med Forli in Mendicello. malim gradičem, kamor vas je po-•tavila milost beneške republike..
—	Vi veste? — je vzkliknil Fi-.ippo tlo skrajnosti začuden.
—	Kdaj še ni Caterina Sforea vsega vedela? Moji kragulji so vedno na delu. Sporoče mi vse. kar je zame veselega ali žalostne-_ra.
Filippo se je sklonil in začel bu-jiti v krasen obraz.
—	A i vas je presenetila novica, tla živim v vaši bližini. Caterina?
Zasmejala se je.
—	Nisem mislila, tla boste stopili v benečansko službo.
—	Saj se nisem v jezi ločil otl vas. — Preveč sem vas ljubil. Caterina. — Sedaj pa nisem mogel več prestajati.
—	Niste mogli prestajati, da se ni hotela ženska ukloniti preti vami. kaj ne? — Vi možki ste preveč kratkovidni in preveč ponosni. — Vi mislite, da vas mora ženska, ki vam podari srce. tudi spoštovati, in tla vam mora biti pokorna. — Niste pomislili, tla sem jaz Caterina Sforea. hči vojskovodje, da sem rojena vladarka, da znam braniti svojo posest, svoja mesta in gradove.
Rdečica ji je šinila v obraz in >či so ji za žarele.
—	Da. da, prav veliko napako sem napravil — je odvrnil. — Toda trpel sem. grozno sem trpel, ko sem se ločil od vas. — Sedaj ni več zame solnea. ne veselih dni. — Še celo boj me več ne razvedri.
Caterina Sforea je postala zopet vesela :
—	Žalostno pesem pojete. Filippo. — Ali je beneški kruli tako grenak, t^ ste pozabili vse lepe besede ?
—	O Caterina !____
—	Ne, Filippo — se je branila — nikar ne poklekajte predme.'— Sem gotovo niste prišli zaradi sladkih besetl, ampak nekaj drugega imate na srcu. — Če ste res moj prijatelj mi povejte.
Filippo je bil vseeno pokleknil pred njo in začel poljubovati njene roke.
—	Da, da. Vaš prijatelj sem. — O Madonna, pomagaj mi. — O-pomnit sem Te prišel. — Dvoje o-pominov imam za Te.
—	Govorite, Filippo! — Povejte, kaj Vam leži nas rcu ?
—	Ne verujte Bologni! — Ne verujte tiranu!
Caterina se je začudila.
—	Bentivogli! Čisto je odvisen od Milana.
—	Pa vas je vendar že enkrat pustil na cedilu. — Ne vrjemite mu! Ne vrjemite mu!
Caterina je kimala z glavo.
—	Premislila si bom. — In kaj še? — Povejte! — Govorite!
—	Ti nisi moja jetnica. pač pa jet niča beneške vlade.
—	Saj si mi ravnokar razkril načrte beneške vlade.
—	Da. to sem storil, ker sem vedel. tla ti ne bo nič koristilo.
Besede so bile izgovorjene s si-kajočim glasom. — Ženska je prijela za svoj meč.
—	Strahopetnež. — Izdal si žensko, katero si malo prej poljuho-val____
Filippu je šinila kri v lica. — Stisnil je zobe in zasikal:
—	Moram! Ni mi mogoče drugače.
Sunil je s čevljem vrata, da so se odprla, in potegnil Caterino za seboj.
Caterina se mu je izmuznila in se zasmejala.
—	Caterina Sforza je še vedno bolj pametna, kakor je Filippo Caldara. — Ne gre v past. pa tudi če jo ji nastavi človek, katerega je ljubila. — Sedaj se je stvar malo izpremenila. — Jaz ne bom jahala z vami. ampak vi boste z menoj. — Pokazalo se bo. kako vas bo nagradila beneška republika za vaše zasluge.
Filippo je pogledal naokoli in je ni poslušal. — Tam je stal njegov rjaveč. — Otl vezal i so ga. — Torej samo en dober skok. . . .
Trenutek pozneje je že sedel na konju in dirjal v jutranjoz oro. — Caterina si je zasenčila oči in gledala v daljavo.
Pet jezdecev se je pojavilo na obzorju in začela se je divja gonja.
Jezdeci so se vrnili in pripeljali rjavca s seboj. — Pri koči so spustili nekaj črnega na tla.
Tedaj se je prikazal hišni gospotlar.
—	Primi konja — mu je rekla Caterina. — Trikrat je segla za pas in vrgla tri pesti cekinov na zemljo.
—	Tudi on mi je dal denar — je rekel. — Kaj hočem z denarjem? — Ona je umrla. — Kaj mi je življenje, gospa, če nimam vee ljubezni.
—	Prijatelj — je rekla Caterina z jasnim glasom — sedaj je jesen ill tvoja polja so pusta kakor tvoja duša. — Toda zopet bo prišla spomlad in zahrcpenel boš po ženski in po poljubih. — Za ono, ki jo boš dobil, spravi denar in glej, da ne bo tako umrla.
Kmet je pokleknil in začel izbirati zlatnike iz mokre ilovnate zemlje.
Sleparski ogrski armadni dobavitelji.
Iz Budimpešte poročajo: — Na podlagi vojaški oblasti došlega naznanila, je bi! aretiran trgovec Jakob Fenvves zaradi sleparstva. Fenvves je z drugimi dobavitelji dobavljal za armado blago, pri čemur je oddajal mnogo manj vrednega materijala. Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo obtežilnega materijala. zlasti pisem in 150.000 kron denarja. Fenyvesa so oddali vojaškemu sodišču. — Iz Neu-markta na Ogrskem poročajo: Tukajšnje sodišče je po tridnevni razpravi obsodilo mesarja in podjetnika Aleksandra Banyaija na G let v prisilno delavnico in 1500 kron globe, njegova pomočnika in sokrivca Benjamina Csergedija in Abrahama Bernsteina na šest in
osem mesecev ječe. Dobavljali so Vojak se je obotavljal. — Cate- vojaškemu erarju mesto belega go-
nna ga je prijela za glavo in ga pritisnila k sebi. — Kaj še ? — Kaj še ? — mn je
vejega mesa, meso bivolov, da, kakor je dognano. celo meso bivolov, ki so poginili za raznimi
ženska posUva. Zavita je bila v— Ali naj te poljubim?
šepetala na ušesa. — Hitro, Fi- boleznimi. Obsodba vzbuja v me-lippo! — Ti premišljaš? — Govo-|stu veliko zanimanje, ker so bori kljub temu, da je to proti tvoji gatega mesarja od vojaščine zato dolžnosti. — Ali Ti jaz nisem več? oprostili, da je lahko postal dobi
vitel j" za armado.

-
OT/AS X AR ODA. 2». JCXTJA. 1!>15.
EP
Jugoslovanska
EP
a
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or bo* IT, Vr*d
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Avg^ Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. Tj. BROZICH, Box 424, Ely, Mmm. Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cel«.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 111 6th St., La Salle, HI. JOHN AT SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wt>sh.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itr. I,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, *tv. f, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, «t., od društva Ilovenee, itr. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve nsj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode iriralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ft TE V V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oiiroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brci njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
i Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno f priobčeno.
Uredništvo G. N
Človek.
Maksim Gorki j.
Oh
I.
•ah duševne utrujenosti, ko oživlja spomin setu-e preteklosti in veje na sree njih Idad — ko misel kakor hrezžarno jesensko tvolnee razsvetljuje grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na istem mestu, ki-r se ne more pov-speti više iu poleteti naprej — «»b težkih urah tluševne utrujenosti kliiVtn predse z nun-jo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka.
Človek! Kakor da hi se rodilo Solnee v mojih prsih, in v njegovem jarkem svitu hodi počasi. ne-<d>se/.en kakor svet — naprej in navzgor tragično prekrasni Človek.
Vidim njegovo ponosno čelo in smele, globoke oči. a v njih — žarke neustrašene, silne Misli, o-ne Misli, ki je spoznala čudovito soglasje vesoljstva, ki v trenutkih svoje utrujenosti ustvarja bogove, v času čilosti jih pa meče s prestolov.
Izgubljen sredi pustinj vesolj stva, sam na neznatnem koščki zemlje, ki leti z neznansko hitrost jo nekam v globino neizmernega prostranstva in ko ga muči muc no vprašanje, za kaj da je tu. mo Ško pi»stopa — naprej in — na vzgor — po poti k zmagam na« vsemi skrivnostmi neba in zemlje
Stopa in rosi s svojo krvjo te žavno, samotno in |H»nosno pot ir ustvarja iz te žgoče krvi — ne smrtne evetiee poezije; otožni krik svoje nemirne duš«* ntnetii« pretvarja v glasbo, iz izkušnje n stvar ja vede in z vsakim korakom
»e dviga — viie in naprej in krasi zemljo, kakor jo krasi solnee s svojimi ne«tevilnimi žarki — ze meljska zvezda vodnica....
Oborožen le z močjo svoje Mi sli. ki je zdaj podobna blisku, zda hladno-miriiN kakor mee — stopa svobodni, ponosni Človek dale«-preti ljudmi in nad življenjem. hub) — med ugankami življenja sum — me«! svojimi neštet im; zmotami.... iti vso lepra jo z veli ko težo na njegovo ponosno sret in s tem, da vzbujajo v njem si len stud, ga poživljajo same — naj jih uniči.
Stop*! V njegovih prsih tnlijo li in proti vi ne glas samo kakor navihan berač, ki
prosi daru. in tenke niti prisrčnosti se mu ovijaj« <»koli srca kakor zajedavka, redijo se z njegovo vročo krvjo in glasno zahtevajo, naj jim odstrpi s\oje sile.... vsa čustva želijo, da bi zavladala nad njim. vse je žejno oblasti nad njegovo dišo.
A tema r m-ih življeiir.kih n- * h> n kosi i je podobna blatu na njf govi eesti in gnusnim žabam na njegovi poti.
In kakor obkrožajo planeti solnee. tako obkrožajo tesno tudi Clo \eka ustvaritve njegovega ustvar-l jajotVga duha: njegova — vedno lačna — Ljubezen — daleč zj< njim šepa Prijateljstvo, pred njimi gre trudna Nada.	Zavist razsrjena rožlja z verigami trpljenja na rokah, a Vera zre s temnimi «i ■ 111 v njegov nemirni obraz in ga čaka v svoje mirne objeme. ...
Odete v cunje starih resnic, prepojene s strupom predsodkov, so vra/ni gredo za Mislijo, ker je ne morejo dohiteti, kakor ne more dohiteti vran orla, prepirajo se ?. njo za prvenstvo in le redkoked.i; se zlivajo ž njo v en sam mogočen in ustvarjajoč plamen.
In istotam. glej. gre Človekova! večna spremljevalka — nema in skrivnostna Smrt. vselej pripravljena. da ga poljubi na sree. ki si tako željno želi življenja.
Vs.- te pozna v svojem nesmrtnem spremstvu — in razen teh pozna š»- eno — Brezumje.
Krilato, mogočno kakor vihar, mu sledi s sovražnim pogledom. >1)1 laja Misel s svojo silo in stre mi po tem. da bi jo potegnilo v svoj divji ples....
Vse v svojem žalostnem spremstvu pozna — izrodki so, neciovr-šena. slabotna bitja njegovega u-stvarjajočega duha.
In samo Misel je Človekova družica. samo oil nje se ne loči nikoli, samo plamen Misli osvetljuje zapreke na njegovi poti. uganke življenja, somrak prirodnih tajin in temni kaos v njegovem srcu.
Svobodna Človekova družica — Misel gleda povsod z bistrim in ostrim pogledom in brez usmiljenja osvetljuje vse:
—	Ljubezni kovame in podle spletke, njeno željo, <la bi dobila v oblast ljubimca, stremljenje, poniževali in poniževati se in — umazani obraz čutnosti za njo;
—	strahopetno slabost Nade in za njo Lai — njeno rodno sestro, načipkano in nalepotičeno, pri-
pravljeno potolažiti vselej in vse in jih — prevarati s svojimi lepimi besedami;
—	Misel osvetljuje v brezčutnem srcu Prijateljstva njegovo preračunjeno previdnost, trdo. prazno radovednost, gnile madeže zavisti in kali obrekovanja na njih;
| — Misel vidi silo črne zavisti in ve. tla bi razrušila vse na svetu ,— če bi ji sneli okove — in tla ne bi prizanesla niti zarodu pravičnosti !
—	Misel osvetljuje v nepremakljivi Veri željo po neomejeni vladi. stremečo po tem. da si zasužnji vsa čustva, skrite kremplje praznoverja, slabost njenih težkih kril in — slepoto njenih praznih oči.
V boj stopa .tudi s Smrtjo, ž njo. ki je i/, živali napravila Človeka. ž njo. ki je ustvarilo množico bogov, filozofske sisteme, vede
—	ključe do svetovnih ugank — svobodni in nesmrtni Misli je na-nasprotna ta sila. neplodna in če-sto neumno-hudobna.
Smrt je za njo podobna cunja-riei. ki hodi po hišah in zbira v svojo umazano vrečo, kar je preživelega in gnilega, nepotrebne za-vržke, včasih pa lokavo pograbi tudi. kar je zdravo in krepko.
Prepojena z gnilim smradom, zavita v obleko groze, brez čuta in obličja, nema stoji Smrt neprestano pred Človekom kot črna in čemerna uganka, a Misel jo strastno proučuje — ustvarjajoča in svi-tla kakor solnee, polna brezumne drznosti in ponosne zavesti, da je nesmrtna....
Tako hodi nemirni Človek skozi mučni mrak življenskih ugank — naprej in — navzgor, vedno — naprej in — navzgor!
H.
CJlej. utrujen je, opoteka se in stoka: preplašeno sree išče Vere in na glas prosi Ljubezen njenih nežnih ljubeznivosti.
In tri tiee. ki jih je rodila slabost — Potrtost, Obupanost in žalost — tri erne, grde tiee zlovešče letijo nad njegovo dušo in mu mračno poj o pesem o tem, da je
—	ničeven hrošč, da je omejeno njegovo spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smešen njegov ponos in — naj dela, karkoli hoče — da umrje.
Njegovo izmučeno src*" drgeta pod to pesmijo, lažnjivo in hudobno. igle dvomov zbadajo njegov mozeg in na očeh mu blišči solza užaljenosti....
In če se ne upre v njem ponos, ga strah pred Smrtjo oblastno žene v temnico Vere. Ljubezen ga v. zmagoslavnim nasmehom vleče v svoje objeme in skriva v svojih glasnih obetih sreče žalostno slabost, da ni svobodna, in hrepenenje nagona po samovladi....
V zvezi z Lažjo mu boječa Nada poje o radostih pokoja, poje o tihi sreči sprave in uspava z meh kiini. lepimi besedami njegovega dremotnega duha ter ga tira v zatišje sladke Lenobe in v kremplje Dolgočasnosti — njene hčerke.
In s pomočjo blizorokili čustev hitro nasiti mozeg in sree s prijetnim strupom one cinične Laži, ki uči odkrito, da človek nima druge poti nego pot v živinski hlev za-dovoljnosti s samim seboj.
A Misel je ponosna, in Človek ji je drag — ona se spušča v ljut boj z Lažjo, in bojno polje je — Človekovo sree.
Kakor sovražnik ga zasleduje neprestano, kakor črv mu neutrudni grize mozeg, kakor suša mu pustoši prsi in neusmiljeno muči Človeka kakor rabelj ter mu sti-stiska sree kot bodreči blati Žalosti po strogi pravici življenja, katera raste sieer počasi, a jo je vendar jasno videti skozi somrak zmot kot nekako ognjeno cvetko, ki jo je rodila Misel.
A če je Človek neozdravljivo zastrupljen še s strupom Laži in že trdno veruje, da ni na zemlji večje sreče kot poln želodec in polna duša, da ni večje naslade kot sitost. pokoj in male življenske u-dobnosti. tedaj, v plenu zmagoslavnega čustva. Misel otožno spusti krila in dremlje ter pusti Človeka v oblasti njegovega srca.
In nenadno kakor oblak — jame lezti od vseh strani na Človeka gnila Neslanost, hči podle Dolgočasnosti in mu ovije v jedek, siv prah mozeg in srce in oči!
In Človek muči sam sebe. prerojen po lajttni slabosti v Žival brez
ponosa in Misli____
A če v njem spet vzkipi nemir, mu vzbudi Misel, in on gre iznova naprej, sam skozi trnje svojih zmot. sam med žgočimi iskram svojih dvomov, sam med razvalinami starih resnic!
Veličasten, ponosen in svoboden, zre moško v oči Resnici in pravi svojim dvomom: * -. A '
Nekaj o orientaciji.
1 ''Lažete. ko govorite, da sem j — slabič, da je omejeno moje spo-J
znanje! — Ono niste! To vem. to	_
, vidim to čutim - ono v meni ra- v vojui ge -e vef.krat ste. Rast svojega spoznanja za- lf) (,a Sf> se vojaki iz?ubiIL jo kre_ znavam z močjo svojega trpljenja nili na napafno stran in tako H_ m — vem — da ce ne bi raslo j šli v roke sovražnika. Pa tudi v
ne bi trpel huje ko prej. ^ mirnem času ni nič nenavadnega. | — A z vsakim korakom hočem' la tava k(Io kf)U ee,e
veeje spoznanje, vedno bolje
ure. preden
j kaj to? Saj so iskre — matere požarov! .Jaz sem v bodočnosti — požar v temi vesolj stva! Poklican sem. da razsvetlim ves svet. da raztopim temo njegovih skrivnostnih ugank, da najdem soglasje med sabo in svetom, tla ustvarim soglasje v sebi samem in ko razsvetlim ves mračni kaos življenja na tej zemlji, polni trpljenja, pokriti kakor koža s kožicami, s skorjo nesreč, skrhi. gorja, zlobe — tla pometem vse te umazane smeti v grob preteklosti!
—	Poklican sem zato. da razvozlam vozle vseh zmot in pomot, ki so zvezali preplašene ljudi v krvavo in nenaravno gručo živali, ki vzajemno požirajo druga drugo.
—	Misel me je ustvarila zato. «Ia preobrnem, razrušim in poteptam vse staro, tesno in blatno, vse zlo in da zgradim na neomajanih temeljih svobode, lepote in — medsebojnega spoštovanja!
—	Neizprosni sovražnik sramotnega uboštva ljudskih želj hočem, »la bi bil vsakdo izmeti ljudi — Človek!
—	Nesmiselno, sramotno in nenaravno je vse to življenje, v katerem neprimerno in sužensko tleli do nekaterih izginja brez sledu in se porablja le zato. da bi s«-drugi preobjedli kruha in duševnih darov!
—	Prokleti vsi predsodki, vsa prepričanja in navade, ki so pre-prele mozeg iu življenje ljudi kakor tenka paječvina. One ovirajo življenje, ker so nasilne — jaz jih razrušim!
—	Moje t »rož je je — Misel in trdno zaupanje, da je Misel svobodna, v njeni nesmrtnosti in večni rasti ustvarjena — je neizčrpen vir moje moči!
—	Misel je zame večni in edino zanesljivi svetilnik v mraku živ-
jeuja. ogenj v temi njenih sramotnih zmot; vidim, tla gori vedno svetleje. tla vedno globje raz-svetlj uje lirezdna skrivnosti in grem v žarkih nesmrtniee za njo vedno — navzgor in — naprej!
—	Za Misel ni grč, ki se ne l»i dale preoblati. ni neomajnih svetinj ne na nebu. ne na zemlji! Vse ustvarja ona in to ji daje neoporečno pravico, tla razruši vse, kar more ovirati svobodo njenega razvoja.
—	Mirno priznam, da so predsodki — ostanki starih istin, in neštete zmote, ki zdaj krožijo nad življenjem — vsi ustvarjeni iz pepela starih resnic, ki jih je sežgal plamen iste Misli, ki jih je nekoč ustvarila.
—	In vem. da ne zmagujejo tisti. ki pobirajo sadove zmage, ampak le oni. ki ostajajo na bojnem polju----
—	Smisel življenja vidim v list varjanju. a ustvarjanje samo sebi zadostuje in je brezmejno.
—	Grem, da zgorim svetlo in kolikor mogoče globoko razsvetlim temo življenja. In smrt je zame — plačilo.
—	Drugih nagrad — ne rabim: jaz vidim: vladanje sramotno in dol gočasno, bogastvo je težavno in neumno, a slava je predsodek, ki je vzniknil iz tega, da ljudje niso znali ceniti sami sebe in iz njih suženske navade poniževati se,
—	Dvomi Vi ste le iskre Misli, nič več. Ko izkuša sama sebe. tedaj rodi vas vsled izobilja svojih sil in vas redi z lastno silo!
—	Pritle dan — in v mojih prsih se zlijeta v en sam velik in ustvarjajoč plamen moj čustveni svet in moja nesmrtna Misel, in s tem plamenom izžgem iz duše vse temno, trdo in zlo in podoben bom onim bogovom, ki jih je moja Misel ustvarjala in jih še ustvarja!
Vse je v Človeku, vse le radi Človeka!
Olej. spet gre počasi, a s trdimi koraki, veličasten in svoboden.' glavo pokoneu. po prahu starih! predsodkov, sam v sivi moglij
zmot. za njim — kakor težek o-' blak prah preteklosti, pred njim
pa — stoji brez števila ugank, ki pa mirno pričakujejo.
Brez števila jih je kakor zvezd na neizmernem nebu in Človekove poti — ni konea!
Tako hodi nemirni Človek naprej in — navzgor, vedno — naprej in — navzgor.
ja brez prak tičnih vaj. Pri vojaški izobrazbi menda tudi ni posebnega pouka o orijentaciji. Po vojni se bo vojaška izobrazba postavila na podlago mnogih skušenj, ki so jih sedaj nabrali in jih še nabirajo, pa bo morda tijdi nauk o orientaciji prišel do svoje veljave.
Sicer je pa reč jako enostavna. Za nekaj vinarjev se dobi mala magnetna igla. ki se nosi lahko kot privesek pri uri. Ker v srednji Evropi magnetna deklinaeija ni posebno velika, najde s pomočjo magnetne iglo vsak priprost človek strani sveta. Samo to mora vedeti, na kateri svetovni strani .je tisti kraj. kamor hoče priti, pa mu je igla zanesljiva vodnica.
Ce je lep jasen dan. ti žepna n ra nadomesti iglo. Drži jo tako tla bo kazalo gledalo proti nebu: obrni jo tako, da bo mali kazale« kazal proti solncu. veliki kazalec pa si misli stoječ na 12. Kot. k tako nastane med obema kazalce ma razpolovi, in ta razpolovna čila ti kaže naravnost proti jugu. Sedaj, ko to pišem, je polštirih Ce uro tako postavim, kakor j< bilo rečeno, gre razpolovna črta ki mi kaže jug. tam, kjer stoji ve liki kazalec, kadar kaže minut <Vz celo uro.
\ jasni noči j<* orijentacija pr> sehno lahka. Skt.ro vsak človel pozna Veliki voz. Potegni skoz zadnje dve kolesi tega voza črto in jo potlaljšaj petkrat na tis|. stran, na kateri se oje drži voza Tako zadeneš zvezdo, ki je eeb noč na istem mestu. Če se }>rot njej obrneš, gledaš ravno proti se vem. Ta zve«!a je Severnica ali Polarna zvezda.
Kadar je luna polna, lahko slu ži za orijentacijo tako. kakor solri ee, in se z uro v roki najdejo stra ni sveta.
Tudi kaka gora. tek vode. razn' glasovi iu š<* marsikaj drugega t lahko pomaga, da se boš obrnil n: pravo stran.
Senijor čeških žurnalistov dr. Ser vac Heller,
šefu red i iik Narodnih Listov", j. slavil svojo 70-Ietnico. Svoje žur nalistično delovanje je pričel «lr Ileller kot korespondent uglednega češkega dnevnika v Petrogra du, odkoder je pošiljal zlasti z; časa ruskt»-turške vojne 1^77—7-obširna poročila. Leta 1^7!». jo snoval skupno s slavnim pesuikon Svatopulkom Čechom literarno re vijo ' * Kvot v'Leta 1884. je bi dr. Ileller izvoljen v Slanih za tir žavnega poslanca; leta 1S95. ga j« poslala domažlicka mestna skupina v češki deželni zbor. Zaslužil: češki časnikar pa se je kmalu zo pet umaknil v zatišje svoje redakcijske pisarne, kjer si je stekel z?, politično izobrazbo in za napredek češkega naroda velikih zaslug. Po smrti poslanca Anvža je prevzel tir. Ser vac Ileller glavno uredni štvo nekdanjega < Jreirorovega lista.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni za stopnik
CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
Mr. tvorno jakshs,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolieL
Upravniitvo "Glaa Naroda".
MOLITVENIH 5
Duhovni boj	t—.60
Evangeljska zakladnica :—.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	;—.50
Jezus in Marija	e—.40
Marija Varhinja	*—.60
Marija Kraljica	;—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	;—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. C ra, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	.40
pouCne km ti ve;
Vbecednik slovenski, can —.21 Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan	»—.60 Angleško-slovenski in slo-
▼ensko-angleski slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	#—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 j Domači zdravnik, vezan —.75 Oomači živinozdravnik ■—.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
litri račun ar, vezano —.40 <em££tna brez učitelja, 1. ta 2. del po	—.50
emačina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Desmarica, nagrobnlee $1.00 Poljedelstvo	.—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-slovenski slovar $1.20 ^chimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar nemško-slo venski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 -Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.80
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna -kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Cmna živinoreja —.50 Umni kmetovalee —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vex., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Bel grajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	«—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj za pravico	—.40 Boj s prirodo	i—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Cigan ova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 rreskov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hv&ležnoet	—.60 Evstahija dobra	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče	železnic	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radeeky	—.20 Hedvika, bandit ova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Hlapec Jernej	<—.00 Hubad, pripovedke, Lini
zvezek po	—.20 Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	—J20 Tzlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	— J20 TzanamL mala Japonka	—.2P Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobroio	—.20 Jaromil	■—J20
—49
$3.00
—.40 —.80
1—J®
1—.28 —.20 $1.00 1—.28
t—.TU s—.35
30|
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo f Lažnjivi Kljukee Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjak ovil Na divjem zapadu, ves. Na indijskih otokih Najdenček
Na jutrovem	i—.34
Na krivih potih	f—.30
Na različnih potih	__.20
Narodne pripovesti, 1., I.
in 3. zvezek po	1—JO
Naseljenci	_2f
Na valovih južnega morja	1—.1§
Nezgodan a Palavanu	—.26
Nikolaj Zrinskl	t—.20
O jetiki	»—.18
Odkritje Amerike, vos.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Prihajač	>—.89
Pregovori, prilike, reki	—.28
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—JM
Randevouz	—.29
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	,_,lf
Simon Gregorčiča poezije	—.49
Stanley v Afriki	—Ji Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	.—.JO
Srečolovec	.—.29 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Turki pred Dunajem Trije rodovi
Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča	—.59 Življenja trnjeva pot	—.36 Znamenje itirih	—.39 Za kruhom	—.18 Življenje na avstr. dveru all 8mrt cesarjeviča Rudolfa	—.71
EPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—J9
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.38
4. zv. Praški judek	—.29
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—Jg
7.	zv. Sultanovi sužnji —JI
8.	zv. Tri indijanske povesti	,-.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.39
10.	zv. Zvesti sin	■—.89
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.39
12.	zv. Korejska brata 1—.39
13.	zv. Boj in zmaga	—.39
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	^—.89
15.	zv. An gel j sužnjev	—.39
16.	zv. Zlatokopi	—.89
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	•—.39
18.	zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	i—JO 19. rv. Mlada mornarja •—.89
TALIJA! Zbirka gradaliikih tg«r.
$5.09
—.20
•—.38 _
t—.29 —.30 —.§9 $1.89 —.99
Brat sokol	t—J9
Cigani	—.49
Dobro doili	«—J9
Doktor Hribar	J9
Dve tašči	—.29
Pri pnščavnlkm	—JO
Putifarka	1—J9
Kaztresenca	
Starinarica	—J9
V medenih dneh	—JO
Zupanova Mieka	—J9
RAZGLEDNICE:
Nfc»»/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.00
ducat po	—JO
Z slikami mesta New Yorka
pO	—J9
Album mest New Torka a
krasnimi slikami, mali -—.30 veliki	—.TO
Opomba: Naročilom je priloš iti denarno vrednoti, bodisi v gotovini, poStni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je prt veek fcvnta«*.	................
GLAS \ A RODA. JUNIJA, 1015.
PlM^iiiMf
/^la'jiuvifa'i^fiviia'j^iiA'^Hk'iav-tniiiiKniiKTKaESEa
» lomu j^lt^M^
IZVBSETALM ODBOB:
fnuui a»kser. predsednik. 82 CortUndt St., New York. N. T.
Tajniki:
Edward Kalish, «119 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
ttudolf Trušt, 3il3 W. Central Park, New York, N. Y.
John Jagrr, blagajnik, S241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Iti-rcir, kolikor ga jw*lružnieji sama ne imtrebuje, naj blagovolijo poslati p':»vii>mu tajniku. Vsaka vplačana svota IumI«* jMitrjeua po tajnlkn in raz-iriuM-iia j«- slnv«nskih listih. I-t«W'ti<no naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja m» i*o>1alL
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so proženi vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledera poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika In blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nad al jna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St, Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.

NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
.M
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu Frane ;»-bhvebel, ki se nahaja
•j.i ^fa-'-ini Loeinov. župnija Aha-m'Vii, p .šta Sp.vsiek Tamlfov.sk i j. pš« 1 aprila svojemu očetu na li:- I *«!. l! 1 cenzurirano vojno do-I -n -o: Dra^i starimi! Lepo Vjis j. »/il' a v' jam i/, ruskega ujetni-1 st\,i. Zelo S.-m dale'-, b dni sino uai-širali in / vlakom se vozili 11 «lni do tukaj. Zdaj <mo prišli na -ialn » n> sto. Jaz sem komandant '■/ ► in i ►/, ki delajo po polju s koriji, skritim za 'M'oter"' in za1 kuiiinjo /a ljudi Imam veliko o-j pravila - tem, pa s.»m zadovoljen, j t no ko bi še bolj /drav bil. K r .1-I t imamo d >sti. beb ira kot sn«'«r. ki j.* prav poiM-ni. 15 kopejk 1 if1, koš: i tak lileb, da ya imam dosti l:<sti; tiik.lj tie p.i/liajo Črnega kruha. 1'iti se ne dobi nobene jii-: jačo, ne žganja, če bi bilo za umret, samo čaj; ampak meni ne, ca j, sem vedno l»olan. ki ni-si-ni vaj«n vode. Mi smo na kme-j h. moji ljudje bodo orali, sejali, da bo veselje, jaz jih pa komati-j diram. Gospodar je en :_"<»!, zelo • lobt-i gospod in prijazen, t e Hog da, pa s- bomo le še enkrat videli, ee bom ziirav. Vam ne morem / •o n k rat v»v pisati, bonu* se pa doma kaj ve- pogovorili. Nas Slo-vence in drug«* Slovane imajo zelo radi, ampak Ne-mee in Madžare so poslali v severno Sibirijo, se m o-j vajo pa še ."S tedne vozit. Pozdrav-i Vnimi Vas vse skupaj Vaš sin Franeelj Z lliurom. stariši! — Iz j i-ki'L'i ujetništva so s»> (»glasili dolenjski vojaki: Ivarol Zupančič Luž, d ohridske župnije, je pisal i/, mesta Vjaznikov v gubcr-J ni ji Vladimir. — Frane Krampel j 1 i -š,- svoji ženi. da j«' ujet in dal maršira na določen mu kraj. Ime-, uovatii je bil paznik v novomeški kaznilnici. — Alojzij Zaj«*c pi»>e svojemu očetu v Pijavi gori«*i j»ri Škofljici. — Anton Hla/ič piš»-svojemu očetu V NoVelll tllestu IZ Drettburga ob Fralu na meji med K\ropo in Azijo. — Fran Janko, I - stnik m mlinar, (iorenje Su-k-.'. ji- liij pri črnovojniškenv top-1'ištvii od de Irk bili vojni zbor iz 1'ivemvsla, s.- nahaja v liusiji.
Dve je zanimivih pisem vojakov. I/ A«l!'šiV* poročil jo: P.-t»r Wse-ič i/. Vrhov.*«* št. ."» je poslal svoji /< ni iz I »osne pismo, iz katerega se vidi, koliko trpijo naši vojaki po nekaterih krajih v vojni. Piše iii< d drugim:	win, hvala Ho-
gu, prav zdrav, samo me konča misel na dom in žalost. Do zdaj še iiim-m bil nič ranjen. Jaz nisem pal pod streho NG noči Dva me-sera smo dobili samo tri menaže. tokrat smo bili v ognju. Tri puške nem premenil, ker sta mi bili dve razbiti ml k rogelj, a meni, hvala Hogu, ni bilo nič. Dosti kro-gelj je prešlo okrog mene iu čez obleko, r, jaz s«*m bil dozdaj prav srečen. — Drugo piamo |»a je pisal Miko Novak iz Sel št. 5 s severnega bojiača svoji materi, in siei-r na brezovi skorji. Piše ji:. Draga uiama! Sprejmite srčen
[pozdrav na bv"Zovi skorji. Ne za-1 merite, ker Vam pišem na brezovi skorji. Papirja nimam, a kupiti ga nimam kje. Denarja imam <io--'ti. pa ga ne morem rabiti. — Dopisnica je prav lepo obrezana, kakršne so na valine dopisnice. Poslali jo bomo lahko vojnemu muzeju v Ljubljano, če ga bodo u-stanovili. ker ima tudi svojo zanimivost. Iz te brezove dopisnice se pa tudi lahko razvidi, da bi naši vojaki večkrat radi pisali domov, la pa nimajo na čem. k>-r jim i manjka papirja.
Dclenjcem v spomin. Iz Novega i mesta. Naši časniki so poročali o I junaških činih slovenskega dija-štva na raznih bojiščih. Odlikovali sii >«- posebno visokošolci iz a kademičri i h društev. Samo izmed t"li jih ie nemila smrt pokosila že trinajst. Itili med njimi tudi dolenjski rojaki. A mnogo je še akademikov, ki služijo v raznih izvenslovenskih polkih, o katerih naša javnost dosti ne izve. V int«j-' e s; t naše dolenjske kronike je. tla se t'-im \-< č zabeleži o njihovih činih. pa ne samo <» mrtvih rojakih, ampak tu«li o živih, da se bo vedelo. da s.i Slovenci v tem svetov-ii »važnem času zvesto izvrševali svoje državl janske dolžnosti. Nastopne trtice veljajo dijaku, dolenjskemu mladeniču Ludoviku Lobe. Uojen je bil v Zagradeu 1.
i/, spoštovane rodbine Lobe-tove. ki j«- vzgojila še » nega nad-čitelja, tudi vojaka in enega duhovnika. Mlajši. Ludovik. se je šola? v Ljubljani in je leta 1!U2 prestal maturo z dobrim uspehom ?ia L državni gimnaziji. Izbral si' je juridične študije ter se upLsal na vseučilišču. Treba je pa bilo zadostiti vojaški dolžnosti in zato je vstopil kot eholetni prostovoljec v .1 lačičev ]».*špolk št. 7!». ki ima sv o j >edež v Otočacu. še bolj s tem namenom, da se bolj priuči par jezikom, ker je imel polk svojo šolo za enoletne prostovoljce na Keki. Medtem je izbruhnila vojna. Tudi Jelačtčev polk je moral na mejo proti Srbiji. Kot kor-poral si je Lub,. pridobil pohvalo
svojih predstojnikov in prejel tudi spominski zaslužni križec. Ko je s 1. oktobrom 101:1 d ost a I svoje vojaško leto, si je želel na domu nekoliko odpočiti. A koncem julija 1014 je že izbruhnila vojna in kadet-aspiraut Lobe je moral nemudoma k svojemu kadru v Oto-čae. Peljal se je po novootvorjeni
belokranjski železnici. Ko je «lo-' . .... • spel v Otoeae. mu je bilo izročeno
ve/banje novincev. Dne 0. novembra je odrinil z izvežbanirni vojaki Ličani proti t'rnogoncem. Od črnogorske meje je tudi -Jelačičev polk prodiral v Srbijo, kjer soj Avstrijci osvojili mnogo ozemlji in zasmili 2. decembra Helgrad. A avstrijska armada menda ni dosti upoštevala srbske zvijače. Ko so Srbi z odpočito vojsko planili ( iia avstrijske posadke, so se te morah- umikati. Pri tem umikanju iz Srbije se je odlil oval praporščak Lobe. Svojemu bratu je bil
sporočil, da je v zadnjem boju s Srbi v najhujšem ognju stal po koncu brez vsakega kritja iu tiral pešee, ki so se krili za drevesa, naprej v rojno črto. "Da imamo močnega sovražnika za nami, to smo vedeli; ali da so Srbi tudi že preti nami. tega nismo znali. Naravno, da je bilo vsem tesno okoli srea, ko smo takole zjutraj < h šestih zapazili srbske ognje kakih :{<*> korakov pred nami. Stotnik me vpraša: "Kaj misliš, če-gavi so to kresovi?" '-Najbrž srbski, kajti naši bi ne bili na tem hribu ostali." Pošljemo tja patruljo in res naiu naznani da so Srbi. Kaj s -d;.j Koliko jih je. kje so pravzaprav njihov.* pozicije. ali imajo pri -ebi artilerijo. nič ni-sino vedeli. Muditi se n«* smemo, Srbi so nam že za petami Tedaj naprej! Po polurnem boju smo jih premagali i:i še 120 ujeli. Mi bi mogoče /. njimi ne bili tako hitro gotovi, kajti njih ji* bilo čez nas pa sam«) 14" mož; pa ker smo jih brzo napadli, smo jih čisto presenetili. Nekateri s.> še spali. ko srno mi začeli streljati. Kakor si» pozneje ujetniki prijtove-dovali. se njim še sanjalo ni. tla lii Kil '■ Švaba 'tako Avstrijce zovejo Srbi tako hlizo njih. To je bila naša sreča, da s:mn jih tako hitro vrgli nazaj. Da bi boj trajal
le š<* dve uri. Iti bila cela avstrijska brigad:! ujeta, ker bi v tem času tudi Srbi od zadaj pritisnili na Avstrijec. Ker smo brigado rešili. zato bomo dobili stotnik, jaz in š>* neki korporal odlikovanje." In tako se je tudi zgodil,;; praporščak Lobe je bil odlikovan s srebrno hrabrost no svetinjo. V kaki nevarnosti je bil. se vitli iz tega. ker je šrapnel padel samo «-n meter od njega, ki pu k sreči r:i ekspl idiral. Kapsulo si je vzel za spomin. V n«*k«on bosanskem mestu s - je njegov polk odpočil in odtod odšel v Slavonijo. Ker j'* Avstrije, m^tnla šla, s«» z južnega bojišča poslali vojake v Karpate. Jelačičev TO. pp. je iz Slavonije tdniarširal srvdi januarja ter bil postavljen blizo prelaza l"žok. Praporščak Lobe je imel ž«1 skuš-
jo za trensko poslovanje. Izročili so mu v oskrbo tisoč mož. Na severnem bojišču je bil že prej nje-sov starejši brat. nadučitelj Henrik. vojj.k 17. pp., ki je pa vsled naporov v (ialiciji opešal. V bitki pri (Jrodeku je ta gospod bil v bližini slovenskega kurata Rozmana. kater«*ga je v srce zadetega nesel na obvezoval išče, kjer je izdihnil. Ludovik in Henrik se. na severnem bojišču nista videla. Medtem j. našega mladeniča zadela še druga nesreča. Dne 5. februarja t. 1. mu je umrl ljubljeni oče in čez teden dni. 13. februarja, pa draga mati. Brzojavnih obvestil o tem nepričakovanem ndarcu Ludovik ni prejel. Sole kakih 14 dni po smrti je dobil dopisnico, ki mu je naznanjala pretresljivo vest. A karpatska zima in napori so neugodno vplivali na našega vojaka. Lotila se ga je zlatenica v Karpatih, zdravnik mu je ukazal odmor. Dovolilo se ma je, da je smel obiskati gomilo dragih st arise v, katerih ]>red smrtjo ni mogel, niti smel obiskati. Kot spomin je ? južnega bojišča prinesel s seboj črnogorsko puško, bajonet. turški nahrbtnik in nekaj turške in srbske obleke, med katero se posebno odlikuje ženski ] n od ere z zlatovezeno narodno or-namentiko. Praporščak Lobe se zdravi r.ri sestri v Ljubljani.
ftTAJERSKO.
Maribcr. Ponoči na 26. maja je umrl vsled pljučnega izkrvavlje-nja črnovojniški novinec Fran Glaje-k, doma iz Gornjega grada. Tukajšnje srednje šole, in sicer gimnazija in realka, so se dne 26. maja zaprle.
Celje, Hrvatska vlada je prepovedala uvoz svinj iz političnih o-krajev < *<-ljt* in Ptuj. V ptujskem okraju se je pojavila svinjska kuga, v celjskem pa svinjska rdečica.
Sv. Andraž v Slov. gor. Umrla je dne 17. maja v mladostni dobi Ivana Kolar.
Sv. Jurij na Ščavnici. Dne 10. maja je preminula v najlepši dobi spoštovana gospa Josipina Miki. S svojo prijaznostjo si je pridobila ugled pri vseh, ki so jo poznali. Rajna je bila mati oskrbnika bolnišnice v Hartbergu J. Mi-kla. ki se s«*daj kot častnik nahaja na južnem bojišču.
Veržej. Dne 30. maja je obhajal zavod M arij an išče praznik Marije Pomočnice. Letos je preteklo 100 let. odkar je bil ta praznik upe-ljan.
Ptuj. Šolska oblast je odredila, da se je zaključil pouk na vseh tukajšnjih šolah, ker je rabila vojaška oblast vse šolske prostore za vojaške namene.

Oblaki pri Sv Lovrencu v Slov. goricah. Due 11. maja smo spremili k zadnjemu počitku vzornega in v zglednega moža Antona Murko. Kako spoštovanje je rajni ui.i-val med svojimi farani in soobča-ni. je jasno pričal njegov pogreb. Kajni se je rodil leta ls:>:{. K vojakom je bdi potrjen leta 1>.">4. Služil je kot konjenik neprestano nekaj nad deset let. Večji del njegovega službovanja je bilo v Italiji. takrat še v miših pokrajinah. Hi 1 je 4"> let ud družbe sv. Mohorja. Pil Je tudi podporni ud domačega veteranskega društva, katero mu j«4 tudi izkazalo poslednjo čast. Hi! je zvest Slovenec in naročnik našega časopisja.
Sv. Lovrenc na Dravskem po-jlju. Iz ruskega ujetništva s«* je (ogla.-.il Jernej S ven še k. Več me-j secev ni bilo nobenega glasu od njega, zato je bila njegova mati j neizmerno vesela, ko je dobila od njega dopisnico, da š«' živi. — Od-' kar j«* odšel na severno bojišče v avgustu, se ni izvedelo nič o Jakobu Predikaku. Vojaki tovariši so pravili starišem, da je bil dne -ti. avgusta ranjen ter je \* nekem skednju z drugimi vred zgorel. Te dni so pa stariši dobili od poizvedovalnega urada obvestilo, da je bil ranji t?, septembra ujet in se nahaja v Petropavlovsku v liusiji. — Te dni je nadučitelju naznanil stotnijski poveljnik, da se njegov sin Stanko, ki je bil praporščak pri 5o. pešpolku. pogreša ter je bil bržkone 28. ali 20. apr. ujet. — število barak na Štern-talu nameravajo pomnožiti na 41M J.
Frankclovo. Znana naša Vri-šerjeva rotlbina j«' dobila iz Rusije naslednje obvestilo: Dragi j»rijate|ji ! Naznanjava Vam. da je Vaš sin Metod Vrišer tin«* Hi. aprila umrl za jetiko. Hodite brez skrbi, on je bi! ob času bolezni dobro preskrbljen. Vas pozdravljata Vaša prijatelja: Alojzij Vidmar in Ivan Drobnež, ujetnika v Moskvi."'
Braslcvče. Dne 16. maja, >avno na svoj godovni dan. je umrl po dolgi, mučni bolezni v ♦»" letu starosti posestnik Ivan Sketa v Orli vasi. Rajni je bil skrben oče svojih otrok, katere je v/gojil v krščanskem in narodnem duhu. K den j«- ž«* duhovnik, drugi je bo-gtislovec. a tudi ostali so pridni in vrli delavci na narodnem polju. Ril je tudi nepremakljivi steber Slovenski* Kmečke Zveze. Njegov pogreb, kateri se je vršil dne 19. maja. je bil nad vse veličasten. Celo pot od doma sta popevala mrtvaške pesmi njegova sinova. Pogreba se je udeležilo 11 duhovnikov in tiva. bogoslovea, mnogo sorodnikov in drugega občinstva.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Anton Copi je pisal svoji materi, ki živi v Rovcu na Goriškem, da se nahaja v Rusiji v ujetništvu.
Nevarno zbolel je na vnetju slepiča Josip Frandolič, davčni u-pravitelj v Kobaridu. Nahaja se v deželni bolnišnici v Ljubljani.
KOROŠKO.
Razpisana je župnija Vetrinj pri Celovcu.
Popularna vojna, iz Zil.jske doline poročajo: Vojna z Italijo se je začela v kritičnem času, pa vendar je nad vse popularna. Naše ljudstvo je popolnoma mirno, ker trdno zaupa v božjo pomoč in se zanaša na armado, ki je pripravljena. Nihče ne dvomi nad našo zmago. Ogorčenje nad Italijo je veliko in zato je grmenje topov, ki ga slišimo tukaj, prijetna godba.
Poštno uradovanje je ustavljeno pri poštnih uradih v Pontab-Iju, Lužnici, Naborjetu, Ukvah iu Žabnicah. Pošiljatve na omenjene poštne urade niso dovoljene.
HRVATSKO.
Milijon vojnega posejila. Zagrebški kapitelj je sklenil, d' podpiše za <*n milijon vojnega posojila.
Umrl je v Sisku hrvatski rodoljub odvetnik dr. Vladimir Crna-nak.
VABILO.
Vse člane društva sv. Rarbare postaja št. 54 v Greensburg, Pa., se vljudno vabi. da se zagotovo udeleže prihodnje mesečne seje dne 4. julija, ker imamo rešiti več važnih zadev.
s pozdravom za odbor (28-29—6)	Josip Novak.
Rud bi izvedel za družino ANTON ČANDEKOVO. Pred enim letom so bili v West Allis, oziroma Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi javi, ali naj se pa oglasijo na naslov: Frank Požar, Hox 196, Giidden, Wis.
Rad bi Izvedel za naslov svojega
brata FRANKA VOLK. Doma je i z Suhorja pri št. Petru. Lani je bival v Collimv oodu. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. tla mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Volk. 1140 K. 6:i. St.. Cleveland, Ohio. 26-29—6
Rad bi zvedel za mojega sina ANTONA LOZAR. Star je 4*) let. Pied par leti je bil nekje v Colorado. Kdor ve za njegov naslov. prosim, naj mi naznani, ali pa naj s«- sam zglasi. — Frank l/ozar, Hox 42*. Ely. Minn.	(26-28—6
Kje je moja sestra .MARIJA MARN: Pred letom je bila v državi Ohio. Kdor ve za nje naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sama z«_'lasi. — Mike Dečman. Box :il.>, Ely. Minn.	(26-28—6
VABILO
na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO,
katero priredi dr. sv. Alojzija št. :J6 J. S. k. J. v Conemaugh, Pa., v ponedeljek 5. julija 1915.
Tem potom vabimo vsp rojake in rojakinje iz okolice, dn nas blagovolijo posetiti na omenjeni dau in nam pripomorejo k boljšemu napredku v korist društva. Za dobro zabavo bode obilno preskrbljeno v vseh zadevah. Igrala bode slovenska godba pod vodstvom g. Viktorja Navinšeka z več krasnimi komadi za ples in za razvedrilo tistim, kateri n«* pb--
Še jo.
Za-'etek toč-nu <,i» s. uri zjutraj in ves«-!iea traja tlo 12. ure ponoči. ali pa še dalj časa. ako bode občinstvo s tem zadovoljno, da tako teiu bolj izrabimo praznik a meriš k «* iieotl visnost i.
Vstopnina za niožk«- 25č; dame vstopnine proste.
k obilni udeležbi vabi Odbor.
OPOMBA. C1 anom gori omenjenega društva s<- tem potom naznanja, da mora vsaki prispevati v društveno blagajno svoto •ti. pa na j bode v bližini ali oddaljen, izvzeti niso niti bolniki, ker to gre vs«» za upravo društva, torej ni nikaka kazen od društva naložena na člane, samo vsaki mora prispevati za društvene stroške, ker brez sredstev ne more nikdo iti naprej, ravno tako tudi društvo ne. Člani so prošeni. da to upoštevajo in da store svojo dolžnost v teku treh mesecev; kdor ne bode spolnil svoje dolžnosti. se postopa po pravilih proti dotičniku.
Z bratskim pozdravom (25&2S-6)	John Brezovee.
Varujte svoje zdravje.
Kadar ste bolni in potrebujete pomoči, takrat se zaupno obrnite do nas, da t am poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako vam niso druga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vst bolezni. Na sto in sto zahval nih pisem smo prejeli, ko se ljudje ozdraveli od dolgoletnih bo lezni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni ura duje od 4—6 pop. v M Manufac ture Bldg 31. Zdravniški svet vsakemu zastonj
DOM. I.EK A RN A.
P O. Bos S19. Milwaukee. Wis
HAKMONIM
auMaUlTo. T ao*r»y« »otU«, k«r mmm i tai »oala It aaaaj i < o—m. ▼ pcfrtTU tm Aru a*
191T M. n.
vHN WENZE); It, OtoralaiuL Ohio
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
\
Farme v Wisconsinu.
št. 61. — Farma Go akrov .* S akrov j«* obdelane zemlje, ostalo je les. Mesto s 70«*) prebivalci je samo milje stran. Vsa potrebna poslopja. Šola stoji na tej £armi. Pošta prihaja vsak dan. Lepa prilika. Cena £2400; takoj Š7U0, ostanek na lahke pogoje. Lastnik je star To let in zato želi prodati. To j«* samo ena izmed mnogih deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj. — Na prodaj imam tudi nad 10.01 K) akrov rodovitne farmske zemlje blizu žel *zniee, mlekarn in drugih naprav po >10 in >'2o aker. Lahki plačilni pogoji.— Pišite po moj cenik ali pa pridite.
Naslov :
i j: o z akti a.tšek,
•J0!) First Ave.. Milwaukee, Wis.
f
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Narbda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Bo-' jakom ga toplo priporočamo.-Upravniitvo 'Glas Naroda'.
Izranredca ponudba za bolne.
En mesec, — od 1. junija do 1. julija — hočemo natančno preiskati ; vašA-teio, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in , izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z
X-ZARK1 VSE ZA $2.00.
: Nobenega ugibanj h at i pomot I glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je ; zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je po^Iužijo. tudi
ako 2ive 200 milj od tu. Izplačalo
1 se bo priti.
Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEES, 308 Permucat B! Jf. 746 Euclid Avenae, Cleveland, 0bi».
Ilad bi izvedel za naslov 3IIIIA-ELA 1A »VRENČR', nodomače Kusov Dol. Ženina pri Ilirski Histriei. Seilaj >e baje nahaja nekje v W«*st \ irsriniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nj. gov naslov, da mi javi. ali naj - * sam oglasi. — Michael Vrh. P.ox 57, La Grange, 111.
26-29—0
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA immv V AMER K
priporoča se vsem SloTcnakim Um> baraikim zborom, kakor tu! i poea-meznikozn, ki ljn. bijo tambute. V tei iovarai »e izdelujejo tarnbnre po
najnoTejiem litU-mu In aajpopeloei-ilh um« tmii k th ot-črtih,
Okra'ene «o z biseri in Tsakovrqt' oimi roiaml.
Velika zaloga vptko*rptrih godal in najboljših gramofonov ter finih eloTCuskih pložč i. t. d.
Veliki Haetrova-ni cenik ■ alikaini polljem Tuktmn
uutonj.
han Benčič
4054 St. CUir A««.,
Cleveland. Okio.
13,000! — Vse osobje
^ dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 3G strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša ^^ dnevno poročila z bojišča in razne sii-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije.
^1
Kadar je ktko draitvo nimenjano kopiti baaderj, sastars, regaija gsdbaoe inštrumente, kape i d., ali pa kadar potrebujete uro. varUico. oiiw« prataa itd., n* kupite prej nikjer, da tudi mene ticen« vpijate. UprOsn>« ata-ie la 2c. pa ai ko lete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.

Kaj pravijo pisatelji, n^enjakl In državniki o knjigi Berte pL Sattner
"Doli z orožjem T'
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem k velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga 'aelo vpliva na floveka In obsega nel»roj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof- dr. A. I>odel: "l>oli z orožjem je i»ravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita tc knjigo, mora nehote pomisliti, da ie bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh In sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem r Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega ▼ mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki raz.širjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1800 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudit Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi &li žnjo križemsvet In učili vse narode____
Finančni minister Dunajewski je rekel t nekem svojem govoru ▼ poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Ženska Berta pl, Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cartiandt Street, New York City, H. Y.
s;
V >
Is •

™.....^TW^*
OLAS XARODA. 2?. -TT*XTJ.\. 1315.

48
Nadaljevanji?.)
Naenkrat pa ji« prišla Mik«! (irallonu odrešilna misel, ko je namrii- stal polrg Pipriaea. mila!«*«' cul "Lestvic«* sv. Triffina" ter zrl navzgor. Nttlal«-«' mt katedrale j«- zapazil nekaj, kar s«* j«* premikalo po pečini, nedostopni človeški nogi. Obstalo je in se zopet premaknilo naprej. Mikel (irallon je skočil k scržantn ter vzkliknil:
—	Poglejte, seržant. poglejte!
Pipriae ga j»- pogledal dokaj malo prijazno.
-— Poglejte! — je ponavljal Mikel. — Kozo!
—	In kaj za to?
—	V duplino gre in hrani vsaki dan svojega mojstra. Kako osli smo bili!
Pri tem je pomežknil, kar je Pipriaea še bolj razjezilo.
—	Nehajte delati obraze in govorite! — je rekel.
—	Zdi se mi. da je koza tam zapletena v zaroto. Ali ne hodi vsaki dan po pečinah? Zdi se mi tudi. da ima pod dlako skrito lira-lio. tilejte! Sedaj je že izginila v duplino!
Pipriae je dolgo časa gledal na Mikel <irallona. z izrazom, ki je kazal vse [»rej kot odobravanje. Nato je sklical svoje ljudi na posvetovanje in jtosledica tega je bila. da se je sklenilo opazovati kozo . . .
* * *
Prihodnje jutro se je kozo ujelo, ko se je prikazala iz pečin. Preiskalo se jo je. a ničesar našlo. Dan pozneje pa je bil Pipriae bolj sr. čen. Pri vratu koze je našel, skrito ined dolgo dlako, majhno košarieo. v kateri je bilo nekaj kruha iu močnega sira. Sedaj je bilo jasno, da je nosila koza od časa do časa ubežniku hrano.
—	Po vse in pravilno bi bilo, — je rekel eden orožnikov, — da bi se ji» ustrelilo radi vclcizdaje!
Pipriae je zmajat z glavo.
—	Ne, pustite jo! Žival ne ve nič boljše. — da nncd i k je skočila naprej, med pečine, a brez košarice.
Orožniki so snedii kruh in sir ter se smejali, ker se je Robana konečno vendar prekanilo in ujelo. Pipriae je jezno stopica 1 gor-indol, kajti v svojem srni ga je l»ilo pravzaprav sram tega nečednega posla. Pa kaj! Dolžnost je dolžnost iu Pipriae je sklenil, da jo izvede do pičiee.
Od tedaj naprej so bili brezuspešni vsi napori, da se uporabi Jannedik kot nosilko jedil. Pred vrati koče matere Gweiifern je' stal noč in dan orožnik, ki je imel povelje natančno opazovati celo družino, posebno pa kozo. Ta je zapazil, da koza redkokrat prihaja in odhaja in da izostane le malo časa. To pa radi mladiča, ki je potreboval materinske oskrbe. Neko noč pa je mladič poginil in koza je žalostno meketala. Orožnik ni pripisoval tej zadevi nikake važnosti. — V resnici pa je bila zelo važna!
Poteklo je še več dni in ubežnik še vedno ni bil mrtev, temveč je živel.
Bilo je slabo vreme. Dež je padal in morje je bilo viharno. — .,'tblegovaJei so imeli slabe čase ter so prokliujali. da je bilo groza. Oni. odposlanci velikega Cesarja, so bili mokri kot podgane, dočim j sedel ubežnik udobno v svoji zračni duplini! Kako dolgo naj' to še traja ?!
Pipriacu in njegovim junakom, ki so čepeli tu in postavali krog pečin, so prišla od časa do časa poročila o dogodkih na bojnem po-j lju. Veliki Cesar j«* doživel par manjših porazov in nekateri njegovih prijateljev SO odpadli. Vse to pa ni omajalo zaupanja Pipri-j s ca v tesarja iu vsaki dan je pričakoval poročil o veliki zmagi i Francozov. —	j
Tako j«' stal nekega dne na pesku pod pečinami in poleg njega Mikel < irallon. Slednji je naenkrat pokazal s prstom na pečine.
—	Kaj je? — se je zadri seržant.
—	Ona prokleta koza! Sedaj gre večkrat v duplino kot kedaj preje!
—	In k:ij za to? Saj je prazna iu mi skrbimo za to! Ribič, vi Ste osel! —
Mikel G rail ona je pogrelo, a je nadaljeval:
—	Rečem vam. <la ste pregl«»dali eno stviir, dasiravno se delate tako premetenega in pametnega. Ce hi vedeli to. bi nikdar ne pustili koze na pečine!
—	In kaj!
—	Koza je polna mleka, ker ji je poginil mladič! Njeno mleko pa pije vsaki dan nekdo drugi!
Pipriae je vskliknil, ves začuden. — Torej nova luč!
Ali j«' res! - je rekel ter se ozrl naokrog. — Prokleto! Ta Mikel (irallon je sam vrag! — l*a more človek živeti ob sainem mleku ?
—	Gotovo zadostuje za nekaj časa. — je rekel Mikel Grallon. — V mleku je življenje. Da sem jaz na vašem mestu, bi hitro končal relo stvar! —
Ko je govoril to. je bilo kozo natančno videti, kako se je pasla po pečinah. Pipriae je pomežknil z zdravim očesom ler rekel:
—	Ali znate streljati, ribič? — je vprašal.
—	Mislim, da bom zadel kaj.
—	Stavim steklenico najboljšega žganja, da bi ne zadeli na *to korakov vrat skednja! — Kljub temu. lloel, daj mu svojo puško!
Orožnik tega imena je izročil Mikel Grallouu puško, ki jo je prijel ter vprašaje gledal na Pipriaea.
—	Streljaj! ' — Na kaj ?
—	Prokleto. — na kozo. seveda! Pokažite nam. kaj znate. — Ogenj! —
Mikel Grallon je stisnil ustnice in nagubil čelo. Ni se mu tresla roka. ko je pokleknil iu pomeril.
Predolgo je meril in Pipriae je vskliknil:
—	Prokleto! — Ogenj !
Za grmelo je in krogla je zletela proti svojemu cilju. Za trenutek je bilo videti, da je zgrešil cilj. kajti koza. dasiravno se je zganila oh pofcir. je stala v isti poziciji, ter se ni premaknila. Naenkrat pa je pokazal Pipriae s prstom navzgor ter zakričal:
—	Sto hudičev! — Zadeta je!
Mesto, na katerem je stala koza, je bilo dosti varno in prostorno. Padla je na sprednji nogi in v resnici je bila zadeta. Kmalu pa je zopet vstala ter hitro zbežala v smeri proti duplini.
(Nadaljuje se).
Dr. Josip V. Grahek
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V HENNA.
Zdravim vse br.lezni mofilte, ženske in otročje. S4I Cul Ohio St.. lA!!«ffl>e»7] N. S. Pittabar«. Pa
'A MB roti 'Hotelo PavHnea - Kar et*w. I.LIIal vosi J 3 naravno do moie t:?®
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
IIUMW^I l^VXTL^JFi^ IRAJ!
-	^.	■cTtc'	■. cr . cr o. o <
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali ved rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v ^ iih HASSAN PRF.MIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. P remi am Dept. 4*0 Broome SU New York, N. T. (Ta ponudba ugasne 3 L decembra 1915.)

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri 28 palcih Cena 15 centov.
B
ca
r*
Hi
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t .. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije. Rusije, Nemčije, Francije, Kelglje in Balkanskih dižar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov-
Naročila in denar pošljite na t
j Slovenic Publishing Company,
?S2 Cortland t Street,	New York, N. V.
Najmodernejša
TISKARNA

GLAS NARODA'*
Izvrinje vsakovrstne tiskovine po nizkih tmtki
Petintrideseto poglavje.
NA STRAŽI.
krriijc pivvodt ?
Unliako
Va naročil* pofljiUaa?
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. To
Ž«* drugi«" jo Mikel Grallon z bistroumnostjo, ki jo lastna ljudem njegove vrsto zadel pravo in skozi dva dneva in dve noči ni dobil Rohan Gwenfern noliene drage hrane kot kozje nih-ko. Takoj po smrti mladiča je hodila Jannedik po peT-inah vsled velike teže ml oka. katerega se ni mogla oprostiti. Te zadrego jo je rešil sestra-'	~ „	_
' .«.* v duplini. Od tega eisa naprej se jo Jannedik večkrat na ! *°JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS vrnda. da se oprosti težkega bremena, ki pa je .nasprotno po- VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ' * življenje za Kohana.	j
asu je bil boj akoro končan in Rohan Gwenfern je
NARODA". NAJ
vedel, da so bliža konee. Roka smrti je bila iztegnjena nanj in /.j njegovega telesa je izginilo vse meso. Ni ga bilo očesa, ki bi ga j moglo videti tam brez solz. ko je čepel kot sestradan volk na svojem ' ležišču. Od časa do r-asi je zavzdihnil in njegovo stokanje jo sliš;d -!e Bog sam. V sanjali jo videl črnine prkazni ter sploh živel v nekakem polsnu. Kadarkoli pa je slišal glasove spodaj v katedrali, so se mu povrnilo vse moči in trden je bil v sklepu, da vstraja do konca. —
Tako je seilel proti večeru, ko je bila visoka plima ter je zunaj grmelo razburkano morje. Naenkrat se je priplazila v duplino -lan-nedik ter le«r'a poleg njega ob posteljo. Nekaj časa ji ni posvetil niti najmanjšo pozornosti. Kmaln pa .j«* postal pozoren, ko je pričela lizati njegovo roko. Obrnil je vanjo svoj trudni pogled ter z ^rrozo zapazil, da ima ob strani, malo nižje od vrata, veliko rano iii da hitro pot«*ka njena življ«-iiska kri.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michigan«, Wise on sinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thl Bureau of Iadustriee aad Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki bo bili oaleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo rav-aalo.
Brezplačno te daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-foveev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval ?ev, kažipotov in posestnikov go-•tilm.
Daje se informacije v natural! zseijtkih zadevah: kako postati državljan, kjer se -oglasiti za dr žavljanzke listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islaadn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor}
BUREAU OF INDUSTRIE® AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: M Eart 29th St., odprt vsaki daa od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in ▼ sredo sveder od S. do 19.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sldh posestev \reh yeiesil.
Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■a fOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 13J palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaoga devet r&znih zemljevidov ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
▼■I zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlaz. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y-
9) Q) Q)
NAJBOLJŠA
® <9 ® 9> X
POZOK ROJAKI!
Najbolj u- _ •pesno rra- At\
ziio	Jen- *
rke in m« šk«s law. kakor tudi za Tnt#ke brke in brado. Ako t« rabi to
m ■
r.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s so-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t platna vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe \ isto ▼ podmžniri Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave- N. Ll
Cwagnie generale fiensaiiaoiipe
(Francoska parobrodna družba.)
OlnklDt črta do Havre, Pariza, Švica, Inemisti Id Ljubljana
lAIMOVDICP
mmi m ilhki
jmfet m
"LAdLOBftAiNZq
"UliVCC «• vi aha
llafc«
mazilo. zrastejo v 6 tednih kr»si-';. (Jo. t i iti do'gi lasje. kaVnr tudi mopi im krm»ne brl* in brmda in rebo-
do odpadali in	_
ne osiveli. Revmatizrm. ko.tibol ali trganje V rokah. nojrah in križu v ? dneh popolnoma oadravim. rane. opekline, bule. ture. kra*te in grinie. potne n-.nte. kurje <*:i. biadmire, ozebline » par dneh popolnoma odatranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabi!, mu jamrim za S5.0Q. 1'išite takoj po cenik in knjiiico. pošljem zastonj.
JAKOB VABOC, IW5 E. Mik 8t, Clerelaod, Ofal«.
KOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
"QieagoM, na Tomiae", "Roefcambeai" k "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORiv
•orner
1 m.f Ok« MBroo^h Bmildia«.
parnlkl odplnJ«jo vadio ob mdik la
»T. V. B
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega(6em se prepričal, da? dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za^ pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem ▼ staro domovino,
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.