'O/AND
*~1/U6UCQ..*
NO. 108
Ameriška Domovi m
RICA- HI— HO
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, *ly, Pueblo, EockSpringe
CLEVELAND, OfflO, MONDAY MORNING, JULY 31, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Stražar ustavil pred poslaništvom ZDA v Moskvi diplomata ZDA
Novi grobovi
V teku enega tedna je prišlo i^ue’r,0Jefif do drugega nastopa sovjetske policije proti diplo-1 matskemu osebju ZDA v Moskvi.
Rooseveltov spomenik bi stal 48 milijonov
JoAnne Oberstar	WASHINGTON, D.C. - Po-
Umrla je JoAnne Oberstar, fbna komislJa Je pripravila na-hčerka Josepha Sr. in Josephine 'Crte m Predlo§e za spomenik roj. Brozich, s 7000 Hecker A ve- PokoJnemu predsedniku Frank-v Clevelandu, sestra lmU D' Rooseveltu, ki je bil edi-
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski policaj je ustavil pretekli četrtek ameriškega diplomata, ko je hotel v poslaništvo ZDA v ^toskvi. To je bil drugi tak slu čaj v teku enega tedna, znak Napetosti in trenj med ZDA in ^SSR. Poslaništvo ZDA je od kčno protestiralo, ker je to kr-®enje sporazuma o postopanju diplomatskim osebjem, podpisanem na Dunaju leta 1961. V *eku zadnjega meseca in pol je Poslaništvo ZDA v Moskvi izročilo zunanjemu ministrstvu ZS-pet takih protestov, dva za-radi nasilja nad ameriškima diplomatoma.
Poročilo pravi, da je sovjetski Policaj prijel za ramo Harolda Pirmana, uradnika ZDA z diplomatskim potnim listom, ko je v spremstvu tolmača stopil na dovozno pot v poslaništvo. Tol-klač je sovjetskemu policaju po-^snil, da je H. Burman Ame-Pkanec z diplomatskim potnim lstom, ki mu ne sme zapirati Poti v poslaništvo.
Kljub temu pojasnilu in' po-
Josepha M. in Janet, graduiran ka svetovidske farne šole in St. Francis High, nato State College 1968, učiteljica v St. Francis iarni šoli, zadnji dve leti pomočnica upraviteljice, bolna od preteklega aprila. Po-
ni štirikrat neprekinjeno zapored izvoljen za predsednika
Cleveland ZDA' SPomenik nai bi stal v 12 akrov obsegajočem parku ob reki Potomac ter stal skupno 46 milijonov dolarjev.
-Sen. Claiborne Peli, demokrat z Rhode Jslanda, načelnik Se-
Sredovanju nekega sovjetskega Pposlenca v poslaništvu ZDA in e,lega od tovarišev sovjetskega P°licaja, je ta vztrajal na svo-tehi prijemu H. Burmana, pa ^°hcno le popustil in se umak-
. ^ poslaništvu so povedali, da K dobil Francis Jay Crawford, ^stopnik International Harve-6r> ki so ga sovjetske oblasti ^djele in obtožile nezakonitosti 2vezi z valuto, kar pa je odloč-?° Zanikal, ko je bil puščen iz Pora v varuštvo poslaništva, so mora danes javiti v zapo-Lefortovo v Moskvi za novo Višanje.
V Bermudskem ‘trikotu’ Sovjeti ne vidijo kake ‘skrivnostne’ nevarnosti
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski znanestveniki, ki so nad eno leto preiskovali takozvani Bermudski trikot, v katerem naj bi tekom let izginilo večje število ladij in letal brez sledu, niso tam našli nič posebnega in nevarnega.
V poročilu, ki so ga izdali po preiskavi, so v Moskvi izjavili, da Bermudski trikot ne predstavlja nobene nvarnosti ladijskemu prometu.
(ene rastejo dašje
j Washington, d.c. — zw-
^eiljski stroški so po objavi De-_ Vskega tajništva v juniju po-^sUi za 0.9%, prav toliko kot v So*W. V zadnjih treh mesecih ha ras^R na letni ravni 11.4%, cjj^ram 9,3% v prvih treh mese-
80 cene porastle za po-dere^no K()%, za letos predvi-da bodo 6.8% do 7.8%, l°Vi0f b° pač položaj v drugi po-
J letošnjem juniju je dosegel l9geks življenjskih stroškov hapram onemu v letu 1967. SJ ie leta 1967 stalo $100, je ° v juniju 1978 $195.3!
------o-----
v v San Antoniu so s rajkujoče odpustili
SeSAN ANTONIO, Teks. — Ko , upoalencev sanitarnega glas va umestne uprave po razilo Straika ul hotelo vrniti na ■'e uiestni upravnik df^^Kuebner odpustil in najel
<■. ^edaj spremlja policija 0dpg Wake, ko pobirajo smeti in štr^, e’vda jih varuje pred ul°čimi, ki svojega poraza ^Sat^^ar enostavno sprejeti.
^remenski prerok
dpi;.- n° oblačno z verjetnostjo
Sa alia ^‘irS St	“IS 28 PraVila’ ‘2-
javil, da bo ta spomenik, ce ga
9.15, v cerkev sv. nato na pokopališče
v sredo ob Vida ob 10.,
Vernih duš.
Stanley F. Perusek V Euclid General bolnišnici je pretekli petek umrl po dolgi bolezni 62 let stari Stanley F. Perusek, mož Alte roj. Sellers, oče 17 let starega Briana in 10 let' stare Brende, brat pok. Josepha, j
1 Dolinar Willi am a RYan_'
bodo gradili po predioženem načrtu, najdražji, kar jih je bilo kdaj v Washingtonu, D.C., zgrajenih.
Senat za ustavitev trgovanja i Ugando
Marie Dolinar, Williama, Frances Wolfe, Johna, Albine Savel, Edwarda in Elsie Zalar. Pokojni je bil pomožni nakupovalec za May Co. 23 let, član KSKJ št. 169. Pogreb bo jutri, 1. avgusta iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Marije Magdalene ob 10., nato na pokopališče Vernih duš".
Senat je pretekli petek z veliko večino iz glasova S predlog za ustavitev vsega trgovanja z afriško Ugando zaradi njenega stalnega kršenja človekovih pravic.
WASHINGTON, D.C. — Uganda v Afriki, ki ji vlada znani Idi Amin, je med n^jočitnejširni kršitelj icami človekovih pravic. Idi Aman vlada po svoji volji ne meneč se za ustavo in zakone. Trdijo, da je nasilno pokončal ne le tisoče, ampak deset in
EGIPT ODKLONIL IZRAELSKO PONUDBO
Egipt izključuje v pogaja-niih z Izraelom vprašanje “zemlje in suverenosti”, voljan je razpravljati le o varnosti Izraela.
KAIRO, Egipt. — Zunanji minister Mohamed I. Kamel je na tiskovni ^konferenci izjavil, da v novem izraelskem, predlogu za pogajanja z Egiptom ni “nič novega'’ in Egipt ne vidi smisla za obnovo razgovorov z Izraelom.
Kamel je govoril z novinarji po svojem razgovoru s predstavnikom Državnega tajništva ZDA A. L. Albertonom, ki je prišel v Kairo po razgovorih v Izraelu in se danes ali jutri vrne v Izrael. Na Srednji vzhod bo prišel v prihodnjih dneh a-meriški državni tajnik Cyrus R. Vance nadaljevat razgovore z Izraelom in Egiptom, ki jih je ! začel pred tedni v Leeds Castiu na Angleškem.
Mohamed I. Kamel je trdil, da v zadnjem izraelskem predlogu nimič novega, v njem so le nove besede, vsebina pa je ista. Egipt je na stališču, da “naj bosta ozemlje in suverenost, nad njim izključena” iz razgovorov, ti bi se naj omejili samo na zahteve varnosti Izraela. Tako predsednik Sadat kot zunanji minister Kamel sta znova izjavila, da Egipt ni pripravljen odstopi-jti Izraelu niti pedi arabske zem-
KENNEDY PRELOMIL S CARTERJEM V VPRAŠANJU
ZAVAROVANJA ZA BOLEZEN
j Iz Clevelanda in okolice
Dr. Speeh bo odsoten—
Slovenski zdravnik dr. Anthony Speeh, ki ima svoj urad na 6414 St. Clair Avenue in v
Sen. Edward M. Kennedy je pretekli teden obdolži! pred-! Central Medical Arts Bldg.
sednika Carterja pomanjkanja vodstva pri naporu za dosego splošnega zavarovanja za bolezen in napovedal predložitev lastnega predloga takega zavarovanja. Pri tem uživa polno podporo delavskih unij. Izjavil je vendar, da bo v ostalih vprašanjih Carterja podpiral, kot ga je v preteklosti.
WASHINGTON, D.C. - Sen. Edward B. Kennedy je v demokratski stranki eden najvidnejših in najpopularnejših vodnikov kljub nekaterim grobim poki jih Zato je
greškom v preteklosti, javnost še ni pozabila.
vlade izjavil, da bo njen program splošnega javnega zavarovanja upošteval “gospodarske in proračunske stvarnosti”, da se bo zato izognil novim velikim izdatkom na račun davko-
njegova podpora vlade predsed- piačevalcev. «predvsem smo mi mka Carterja izredno pomemb- vezani na postopek in
Močnejši žarometi na avtomobilih
WASHINGTON, D.C. — Prometno tajništvo je odobrilo uporabo novih avtomobilskih žarometov, še enkrat močnejših od sedanjih, ker je prišlo do zaključka, da bo to povečalo varnost vožnje z avtomobili ponoči.
Novi žarometi so dovoljeni, ne pa predpisani. V koliko jih do avtomobilska industrija začela splošno rabiti, je negotovo. Novi . žarometi z jačino 150,000 sveč stanejo nekako $15 več od običajnih sedanjih.
deset tisoče ljudi, ki so se mu zdeli nevarni ali pa tudi le sum- ]jg; pripravljen pa se je razgo-
Ijivi. Amnesty International ceni, da je dal Idi Amin pokončati do 300,000 Ugandčanov. Idi Aminova nasilja so znana po vsej Afriki in tudi izven nje.
Senat ZDA je pretekli petek izglasoval s 73:1 zakonski predlog, ki hoče ustaviti vsako trgovanje med ZDA in Ugando. ZDA so kupovale doslej v Ugandi predvsem kavo, katere izvoz daje Ugandi največ deviz, s pomočjo katerih se Idi Amin drži na oblasti. ZDA so pokupile do ene tretjine vse kave Ugande za izvoz, pa to v zadnjih mesecih že precej omejile s prostovoljno odločitvijo družb, ki kavo uvažajo.
V Senatu izglasovan predlog prepoveduje vsak izvoz in uvoz v Ugando, izjema je edino uvoz hrane v Ugando.
Predstavniški dom je že pred
varjati o potrebah in zahtevah varnosti Izraela. Sadat je pretekli četrtek označil v svojem govoru vodnike Izraela za “razbojnike”, ki so ukradli arabsko zemljo. Pohvalil je obrambnega ministra Ezro Weizmana, s katerim se je pripravljen razgo-varjati vsak čas, ker “resnično želi mir”.
Somoza v Nikaragvi ne mara odstopiti
MANAGUA, Nik. — Predsednik republike Anastasio Somoza, katerega rod je na čelu republike že nad 40 let, je odločen ostati na svojem mestu kljub vsem protestom in nasiljem, ki ga skušajo pregnati z oblasti.
Izjavil je, da se bo država pač
morala v prihodnjih treh letih časom izglasoval posebno reso- navaditi na neko stopnjo nasi-lucijo, v kateri je pozval pred- Ija, ker on se nima namena od-sednika Carterja, naj izda ukre- reči svojemu položaju v tekoči pe za ustavitev trgovanja z U- poslovni dobi, ki bo uradno kon-gando.	čana šele leta 1981.
na. Nedavno Gallupovo povpraševanje javnosti je pokazalo v slučaju, da bi se Kennedy in Carter potegovala odprto za ! predsedniško kandidaturo ZDA leta 1980, 54% za Kennedyja in le 32% za Carterja. Razhod o-beh v vprašanju splošnega javnega zavarovanja za bolezen je velikega pomena tako za to zavarovanje kot tudi za politično bodočnost obeh, sen. E. M. Kennedyja in predsednika ZDA J. Carterja.
Sen. E. M. Kenedy se je vse od lani prizadeval za sestavo skupnega predloga o splošnem javnem zavarovanju proti bolezni, ki ga je Carter obljubil še tekom predsedniške volivne borbe, sen. E.M. Kennedy pa se je zanj prizadeval že preje v sodelovanju z vodniki delavskih u-nij. Predlog za splošno javno zavarovanje je bil prvič postavljen na dnevni red razprav Kongresa v času predsednika H. S. Trumana v njegovi drugi predsedniški dobi.
Poskus doseči sporazum s Carterjem ni uspel, zato je sen. E. M. Kennedy pretekli petek sklical tiskovne konferenco in na njej objavil svoj razhod s Carterjem in v navzočnosti delavskih vodnikov, med njimi G. Meanyja, obljubil predložitev lastnega predloga za splošno, javno zavarovanje za bolezen. To naj bo enostavno in brez vseh pogojev in izjem.
Podobno kot vlada je tudi sen. Kennedy za postopno uvajanje takega zavarovanja.
Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo J. A. Califano je kasneje v imenu
J
LR KITAJSKA IŠČE TESNEJŠE STIKE Z ZDA KLJUB NEREŠENEMU VPRAŠANJU TAJVANA
previdnost, ki ne bosta povečevala inflacijskega pritiska,” je izjavil Califano.
Kennedy je trdil, da je Carter “razočaral milijone državljanov, ki zaslužijo boljšo zdravstveno oskrbo in katerih mnenja vlada vse preredko sliši”. Splošno javno zavarovanje je sen. Kennedy označil za najpomembnejšo nalogo v tem desetletju in izjavil, da se bo z vso odločnostjo prizadeval za njegovo uzakonitev.
V vseh ostalih vprašanjih je sen. E. M. Kennedy obljubil podporo Carterjevim predlogom v Senatu in tudi podporo njegovi kandidaturi leta 1989.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Letalski potniki v Franciji in Angliji čakajo na letališčih, ko nadzorniki potniškega letalskega prometa načrtno zavlačujejo polete. Trdijo, da jih je na raznih letališčih skupno tako zadržanih več sto tisoč. Do srede, ko se bodo začeli novi razgovori med nadzorniki in upravami
centru mesta, bo tri tedne odsoten. V uradu bo zopet 23. avgusta. Z gospo Frances sta se podala na obisk Slovenije in sosednjih dežel. Želimo jima srečno in veselo potovanje ter zdrav povratek!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, 1. avgusta ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Razprodaja obutve—
V	znani Mandelnovi trgovini fine obutve za odrasle in otroke je v teku velika poletna čistilna razprodaja po globoko znižanih cenah. Velika zaloga usnjenih sandal in tenis čevljev. Poslu-žite se te ugodnosti!
Popustila razprodaja—
V	Anzlovarjevi trgovini se je danes začela 20-odstotna popustila razprodaja pri vsem blagu, ki bo trajala do sobote, 12. avgusta. Priporočamo obisk in nakup!
K molitvi—
Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavoda na Lake Shore Biva. k molitvi za pok. Stanleyja F. PeruSka.
h narodno obrambo IJ9.4 bilijone dolarjev
Odbor Predstavniškega doma je pretekli teden odobril za narodno obrambo v prihodnjem proračunskem letu 119.4 bilijone dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Pooblastilni odbor Predstavniškega doma je pretekli četrtek iz-
HONG KONG.
Opazo-
ratur;
hladno. Naj višja tem-
a okoli 75 F (24 C).
valci razvoja v Ljudski republiki Kitajski šo prepričani, da je podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping, nekdanji gl. tajnik Komunistične pdrtije Kitajske, ki je bil tekom proletarske kulturne revolucije odstavljen kot “kapitalisitčni sopotnik”, pa ponovno dvignjen na vodilno mesto na prizadevanje pokojnega Ču En-laja in nato ponovno odstranjen z vseh vidnih javnih položajev, dokler se ni na te vrnil po Maovi smrti, glavni zagovornik izboljševanja odnosov in stikov z ZDA.
Teng Hsiao-ping se ne meni dosti za tebretična razpravljanja, zanj je važen uspeh. Znan je njegov, da “ni važno, ali je mačka rdeča ali črna, važno je le, da lovi miši’. Prav to stališče mu je pri-
Teng Hsiao-ping
neslo zamero pri pokojnem Mau in pri vodnikih proletar-
ske kulturne revolucije.
Ko ni več načelnika Mao Cetunga in so bili vodniki ter zagovorniki kulturne revolucije odstranjeni z vodilnih mest v LR Kitajski, je začelo Tangovo stališče znova dobivati na veljavi. Njega smatrajo danes za stvarnega vodnika tako v vladi, kot v partiji in v oboroženih silah. Na njegovo prizadevanje so bili izdelani, odobreni in so izvajani načrti za modernizacijo Kitajske, zlasti .njenega gospodarstva. Teng se zaveda, da je to mogoče doseči le ob povečanem sodelovanju s svobodnim svetom in se je zato odločil za izboljšanje stikov z ZDA, četudi te še niso odpovedale svojih uradnih dogovorov z vlado nacionalne Kitajske na Tajvanu (Formozi).
V Pekingu so v iskanju razširitve stikov z ZDA v zad-
njih tednih začeli očitno potiskati vprašanje Tajvana na stran, da bi lažje dosegli cilj. To je bilo vidno tekom obiska skupine strokovnjakov, ki je pod vodstvom znanstvenega svetovalca predsednika Carterja Franka Pressa bila na Kitajskem v prvi polovici letošnjega julija, in skupine kongresnikov pod vodstvom Lester j a Wolff a, demokrata iz New Yorka, sredi preteklega meseca.
Na spremembo stališča LR Kitajske sta vplivali povečana nevarnost od strani Sovjetske zveze, ki je dobila v Vietnamu trdnega zaveznika, in potreba po pospešenju modernizacije kitajskih oboroženih sil, da bodo uspešnejše v morebitnem merjenju s Sovjetsko zvezo, ki se ga Peking izogiba, pa sodi, da bo do njega končno le nekoč prišlo.
francoskih letališč, ne priča- glasoval zakonski predlog, ki kujejo nobenega izboljšanja, določa za narodno obrambo v preje poslabšanje.	j prihodnjem proračunskem letu,
BEOGRAD, SFRJ. — Včeraj se katero se bo začelo s 1. oktob-je končala konferenca zima- rom 1978, skupno 119.4 bilijone njih ministrov neuvrščenih dolarjev.
držav po dolgih razpravah z] To je ogromna vsota kljub vrsto kompromisov, pa brez zmanjšani vrednosti in kupni kakih odločilnih sklepov. j moči dolarja, če pomislimo, da REIMS, Fr. -— Tu je 41 zdravst- smo v dobi miru, ko nihče ne venili strokovnjakov iz 13 dr-'pričakuje kake večje vojne, žav predložilo s\oje zaključke' Odbor je pustil v predlogu de-o posledicah kajenja niari- j nar za gradnjo nove jedrske le-juane. Objavljeno gradivo tolonosilke, kateri Carterjeva kaže jasno, da je kajenje ma- vlada nasprotuje. Odklonil je rijuane škodljivo splošno člo-’predlog za nadomestitev te leta-vekovenm zdravju, posebej pa lonosilke z cenejšo nejedrsko, še pljučem.	Pričakujejo, da bo o tem vpra-
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska šanju odločila zbornica, ko bo kozmonavta Vladimir Kovale- razpravljala o njem ta teden, nok in Aleksander Ivančenkov Celotna sredstva so razdeije-sta preteklo soboto za več kot pa takole: armada bo dobila 29 dve uri zapustila vesoljski !a- bilijonov, Letalske sile 33 bilijo-boratorij Saljut 6 in nadome- nov, vojna mornarica 41 bilijo-stila znanstveno opremo, pritr- nov in 5 bilijonov dolarjev rejeno na njegovi zunajnosti. Na- zerva.
6 je bil ^	------------------------
črt za izlet iz Saliuta pripravljen do podrobnosti že pred odletom obeh kozmonavtov v vesolje in sta ga tudi ponovno preskusila že na Zemlji. V celoti je bil izveden kot predvideno s polnim uspehom.
PARIZ, Fr. — Neznani teroristi so ianes zjutraj zasedli iraško poslaništvo in vzeli osobje za talce. Francoska policija je poslopje zastražila in skuša teroriste pripraviti k predaji.
BREST,Fr. — Britanska baloni-sta maj. C. Davey in D. Cameron sta se včeraj po dolgem
obotavljanju spustila na morje 110 milj pred francosko obalo, ko je bil njun balon le nekaj čevljev nad vodo in ga je veter začel gnati proč od obale. V balonu sta preteklo sredo odletela z Newfound-landa proti Evropi v upanju, da bosta to dosegla v par dneh. Podobni poskusi v preteklosti so se vsi ponesrečili, Cameron in Davey sta bila najbližje cilju. Po pristanku na morju ju je sprejela tovorna ladja Elsinor in ju bo danes izkrcala v Brestu. Z morja so dvignili tudi njun balon.
Ameriška Domovina
/VfV* K IWIC-Pl!%!—'MOIW\C
•MMNttMWMMMV
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OMo 44103 National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
toibllsiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays* 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mfesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 108 Monday, July 31, 1978
Vatikan išče izboljšanje položaja katoličanov v komunističnih državah
L
Katoliška cerkev je v dobi preseljevanja narodov, ko se je podiral stari svet, in v dolgih stoletiih srednjega veka v prenekaterih državah Evrope pridobila močan vpliv, ki se je cesto uspešno meril s samo državno oblastjo. Cerkev in država sta v oni dobi sodelovali: država je skrbela za red in mir, za varnost doma in nasproti sosednjim državam, Cerkev pa je prevzela skrb ne le za vero, ampak tudi za šole in socialno skrbstvo.
Za ono dobo, ko je bila izobrazba med laiki zelo redka in skromna, je bila taka rešitev naravna, če ne celo nujna. Ko se je proti koncu srednjega veka pod vplivom rastočega števila meščanstva in njegovega pomena v življenju držav izobrazba bolj in bolj širila in segla v večji meri tudi med -plemstvo, je začelo prihajati do trenj in tudi kar do odprtih sporov med izobraženimi duhovniki in izobraženimi laiki. Pod vplivom renesanse in temeljitejšega seznanjanja z antično grško in rimsko kulturo, ki sta bili poganski, še je del laičnega izobraženstva začel odtegovati ocl Cerkve in njenih naukov in postajal tej če-sto naravnost sovražen.
V času katoliške obnove po protestantovski reformaciji so se razmere pomirile in Katoliška cerkev je v nekaterih državah dobila še večji vpliv in pravice, kot jih je imela dotlej. Povezava med državo in Cerkvijo je postala ponekod pretesna in obe sta se med seboj podpirali v taki meri, da so oni, ki so začenjali v 18. in 19. stoletju boj proti obstoječemu državnemu redu, v tega enostavno vključili tudi boj proti Cerkvi, v kateri so gledali najmočnejšo oporo obstoječega državnega reda.
Francoska revolucija je dobila izrazito proticerkveni in protiverski značaj in je skušala uničiti ne le vpliv in moč Cerkve, ampak tudi izkoreniniti samo vero. Njena proglasitev ločitve države in Cerkve je postala nato geslo vseh iz nje izhajajočih gibanj.
Napoleon je spoznal pomen Cerkve in ji je ponudil mir ter sodelovanje, toda pod svojimi lastnimi pogoji. Čutil se je močnega in je bil prepričan, da bo prevladal. Njegova slava je naglo prešla. Cerkev pa je obstala in postopno v naslednjih deseletjih, zlasti pa v prehodu iz 19. v 20. stoletje doživela notranji preporod. Začela je posvečati večjo pozornost socialni pravičnosti, za katero se je z novo vnemo začel boriti delavski razred.
Na tem področju je postala glavni tekmec in nasprotnik marksizma vseh oblik, predvsem pa komunizma, ki se proglaša za edinega “resničnega” zagovornika in branilca pravic delovnega ljudstva. Prav zaradi tega je prišlo do ostrega nasprotovanja Katoliški cerkvi v vseh socialističnih in komunističnih strankah.
Katoliška cerkev se' boja ni ustrašila, vztrajno in načrtno je hodila po začrtani poti in se z vso odločnostjo borila za “socialne pravice” v vseh državah, kjer je imela in ima kaj vpliva. Istočasno je vodila tudi odprt in načelen boj proti komunizmu, zlasti z njegovo gonjo proti veri in oznanjanju brezboštva. V tem pogledu sta bila posebno odločna papeža Pii XI. in Pij XII.
Druga svetovna vojna je po kratkovidnosti zahodnih sil privedla do razširitve komunistične oblasti nad vso vzhodno in nad del Srednje Evrope, Komunizem je zavladal na Kitajskem, vJndokini, na Kubi in se začel širiti tudi v Afriki.
Dokler je bila Sovjetska zveza omejena na predvojne meje, na njenem ozemlju ni bilo večjega števila katoličanov, ko pa je med drugo svetovno vojno in po njej raztegnila svojo oblast daleč v Srednjo Evropo, se je v tem pogledu položaj bistveno spremenil.
. Komunistični režimi so na splošno sovražni vsaki ’.en, prav posebno pa še katoliški, ker vidijo v njej svo-,]eea idejnega, načelnega nasprotnika. Zato so povsod t-ido nastopali proti Katoliški cerkvi. Ta je doživljala težke preskušnje v Sloveniji in drugih republikah SER Jugoslavije, na Madžarskem, na češkem, prav posebno še na Slovaškem, pa tudi na Poljskem, v Vzhodni'Nemčiji in Romuniji.
.... Komunistični režim je z vsemi sredstvi skušal Pme-,pti moc Katoliške cerkve na Poljskem, pa je kmalu spo-mal, da ne more iti pri tem do konca, če noče tvegati odprtega odpora m celo upora. Katoliška cerkev na Pol jskem je dobila odličnega, sposobnega in spretnega vodnika v nadškofu Štefanu Wvszynskem.
, . Komunistični režim na Poljskem je bil ponovno v taki stiski, da je moral iti iskat pomoč pri Katoliški cerkvi za pomirjen j e nezadovoljnih in razburjenih poljskih množic, ki so grozile z očitnim uporom. Nadškof in kasne,isi kardinal Stefan Wyszynski je bil prepričan, da bi vsak upor pomenil novo, hudo nesrečo za poljski narod in je ob vsaki taki stiski vlade znal priboriti Cerkvi del
pravic, ki jih je z uvedbo komunistične vlade leta 1945 prav vsak članek o škof. zavo-izgubila.	jdu objavil, za kar se mu tu kar
Manj uspešna je bila Cerkev v svojem boju za obsta- najbolj iskreno zahvaljujem.
nek in večjo svobodo v drugih komunističnih državah “T ------------; -----—j---
Evrope, zlasti tudi v naši domovini, kjer so ljubljanskega škofa Vovka skušali živega sežgati na železniški postaji v Novem mestu, zagrebškega nadškofa Stepinca pa so obsodili na več let zapora in ga v njem držali stvarno do smrti.
Ko je papežu Piju XII. sledil Janez XXIII., je prišel do prepričanja, da odprt boj s komunističnimi državami.
povzroča hude preskušnje vernikom, ki v njih žive. V j Morda pa smo bili še premalo svoji dobroti se je odločil tem pomagati in začel iskati ;Pozorni- NekaJ podrobnosti sem nove odnose do komunističnih držav.
(Konec sledi)
Laiki so mi močno poudarjali, da se premalo zahvaljujemo.” Pripomnim, da se je zadnja leta g. rektor za vsak dar osebno zahvalil s pismom posameznemu darovalcu, večkrat pa je AD objavila, koliko so posamezne osebe darovale npr. v enem letu.
BESEDA IZ NARODA
Rožmanov umi v Argenfans zapri svoja vrata
ii.
BUENOS AIRES, Arg. — še pred smrtjo škofa dr. Gregorija Rožmana so prihajali iz Združenih držav glasovi, da bo škof dr. Gregorij Rožman prišel v Argentino ter razpustil slovensko semenišče in Škofov zavod. Gojence Škofovega zavoda naj bi menda poslali v Baragovo misij oniSče. Tako naj bi po poročilu p. C.P.O.C. pok. msgr. Matija škerbec pisal nekdanjemu tržiškemu županu Janezu Ma-jeršiču v Argentino. Dr. Jošt Martelanc je pisal kasneje v Adrogue, menda kako leto po škofovi smrti — pismo je v se-meniškem arhivu — da je škof takrat, ko je to govoril, bil zelo potrt, ker sta dva izseljenska dušna pastirja, ki sta bila gojenca begunskega semenišča in ju je škof sam posvetil dne 13. januarja 1952, ob drugem obisku v Argentini izbrala drugo pot in pustila duhovniški poklic. G. rni-
“Videl sem, da je tu nujno govoriti o škofovem zavodu, ker je večina (duhovniki in nepoučeni ljudje) nanj popolnoma pozabila; prepričani so, da je sedaj semenišča konec in da sedaj ni več potrebna nobena pomoč. O pomenu semenišča in o škofovem zavodu sem doslej mogel pridigati pri Sv. Štefanu v Chicagu, na binkoštni praznik zjutraj pri Sv. Vidu v Clevelandu, isti dan popoldne pa pri romanju k lurški votlini, ki ga vsako leto prirejajo protikomunisti (ZSPB). Tam sem rekel, da ne bi bilo prav, če bi prav ameri-kanski Slovenci Škofovemu zavodu zavili vrat, ko bi mu odtegnili finančno pomoč.
“V San Franciscu je stoodstotno z nami kanonik Kraljič, Voduškom o Škofovem zavodu nisem mogel spregovoriti niti stavka,” kar sem že v prvem pismu omenil.
Kaj pa p. Odilo Hajnšek? “Škofovemu zavodu je popolnoma naklonjen. Rad bi pomagal in je prepričan, da bi se dalo kaj zbrati. Julček Slapšak je že
tu opustil in omenil le, kakšno razpoloženje je bilo v Kanadi in Združenih državah o Škofovem zavodu v prvih letih po Rožma-i novi smrti:	nekateri za zavod,
drugi proti zavodu, morda bolj milo: ne uvidijo potrebnosti zavoda v Argentini.
Končam pa z mislijo pomembne cerkvene osebnosti, s katero sem govoril v Rimu prav tisti čas nekako, ko so podpisovali protokol med Vatikanom in Jugoslavijo. V pismu dne 17. septembra sem predstojnikom v Adrogue takole strnil njegovo misel: “Adrogue je z verskega, narodnega in političnega vidika pomemben; zato ga obdržati za vsako ceno! N.N. osebno ve, da je tako beograjski kakor slovenski vladi zavod trn v peti! Morda mu celo preveč pomembnosti pripisujejo.”
Hotel sem le z navajanjem dejstev omenjati, da se je tako lepa Rožmanova ustanova pravzaprav morala pošteno boriti za svoj obstanek, dokler niso 30. novembra 1977 iz njega odšli, zadnji gojenci. Obširna knjiga “Rožmanov zavod” bo o tem zlasti gojencem, dobrotnikom, Rožmanovim prijateljem in častilcem mnogo več povedala. Tu smo navedli le majhen odlomek iz tega boja za obstanek.
Dr. Filip Žakelj
sijonar in župnik Janez Kopač pred menoj prišel na posvet, kaj mi je ob mojem obisku v Toron- 'narediti ob razpisu sedmih u-tu prve dni meseca junija 196G; stanov, v pomoč zavodu (razpi-
rekel, kakor sem zapisal v pismu iz Windsorja dne 7. junija 1966: “Ali ima zavod še kak pomen? Saj je škof Rožman izjavljal, da se ne splača, ker se bo vse poargentinilo.” Ne vem seveda, ali je to slišal od škofa samega ali pa od koga drugega Kot semeniški arhiv priča, so zadevo semenišča in škofovega zavoda obravnavali kako leto ali par mesecev manj na sestanku slovenskih duhovnikov in redovnikov v Lemontu. Tam je pok. msgr. Matija Škerbec najbrž ob razgovorih z drugimi sobrati predlagal, naj se semenišče in Škofov zavod razpustita, zemljišče proda in skupiček poš-
salo jih je vodstvo zavoda, op. člankarja). P. Odilo je rekel, da bi se dalo kaj storiti. Ko ga je j pa prosil, da bi napisal npr. tem članek menda V' Ameriški Domovini s svojim podpisam, je pa rekel, da podpisati ne bi mogel.”
“Z g. Dolšinom nisem imel priložnosti govoriti o zavodu, pač pa slišal pridigo 15. maja pri g. Jožetu Vovku, kjer sem slovenskim romarjem razložil naše stiske in dobil 75 dolarjev. G. Edo Škulj mi je pa rekel, da slovenski duhovniki v Minnesoti ne uvidijo potrebe po takšnem zavodu.”
Neki duhovnik mi je rekel, da Ije v Rim za Slovenik. Vsaj zdi 'si ni upal s svojim podpisom obse mi pa, da pok. msgr. takrat javiti v Ameriški Domovini še ni imel prej očmi takega Slo- j prošnjo glede sedmerih ustanov
venika, kot se je precej let kasneje rodil. Rektor obojne ustanove je v soglasju z vsemi drugimi člani vodstva sestavil resno 'in odločno pismo, v katerem je naštel resne razloge za ob’stoj obeh ustanov. Odgovor je poslal msgr. škerbcu in p. Antonu Prešernu S.J., generalnemu asistentu Družbe Jezusove in takratne-
v pomoč Škofovemu zavodu. Tudi z dvema drugima duhovnikoma nisem mogel nič govoriti o Škofovem zavodu. “Res prisrčno sem mogel govoriti o semenišču in pomenu škofovega zavoda z župnikom Matijem Jagrom, ki se mi je zahvalil za pojasnila.”
“Govor pri lurški votlini je
mu škofovemu delegatu za obe j precej prizadel slovenske verni-adrogueški ustanovi. Msgr. Ma- ke, zlasti člane ZSPB. Nekaj Je-
tija škerbec je vzel odgovor resno, oziroma se v to zadevo ni več vtikal.
V	semeniškem arhivu sta dve pismi, ki sem ju poslal iz Ash-tona v Nebraski (23. apr. 1966) in iz Windsorja (7. jun. 1966), v katerih sem povedal, kakšno razpoloženje je bilo v Združenih državah glede Škofovega zavoda. Naj bistvene stvari povzamem:
V	San Franciscu v Kaliforniji sem doživel dvoje:
Za semenišče (t.j. za zavod) se Vodušek ni popolnoma nič zanimal.”
Kaj pa Kraljič? ’’Odločno zahteva, naj se nabirka za našo u-stanovo res uporablja za tiste namene, kot jih je imel škof Rožman in zlasti darovalci.”
nar j a so mi izročili, pa ga bom poslal iz New Yorka.
Omeniti moram vsaj še dr. Miha Kreka, predsednika Narodnega odbora, s katerim sem 30. maja 1966 govoril okoli pet ur in. prerešetal z pjim skoraj vse zadeve Slovenicuma in ^Škofovega zavoda, ter prof. Janeza Severja, pri katerih sem glede Škofovega zavoda dobil vso zaslombo. Pok. dr. Miha Krek je svetoval, da je treba dobiti kako osebo, ki bo vodila vso zadevo glede nadaljnje podpore (omenjal je štiri luhovnike); treba je pisati kratke članke o škofovem zavodu in sicer takoj. To misel je posebno poudaril tudi prof. Janez Sever.
Naj takoj opomnim, da mi je /g. profesor Vinko LpoveC, ured-
fešis pol!
Iz Windsorja sem v Škofov za- |nik Ameriško Domovine, oblju-vod sporočil te-le stvari, kako bil, da bo za take članke že dosodijo o zavodu:	bil prostor v AD. Vsa leta je res
NEW YORK, N.Y. — Ko smo po Evharističnem kongresu v Filadelfiji newyorški Slovenci pripravili v Princeton klubu v New Yorku sprejem za koprskega škofa Janeza Jenka in smo se po večerji razgovarjali o življenju po slovenskih naselbinah v Ameriki in Kanadi, nam je g. škof dal take nasvet:
“Ako imate sredstva in imate otroke ali vnuke, ki še niso videli Slovenije, jih pošljite tja na obisk ali počitni-ce, da bodo spoznali deželo svojih prednikov, videli slovenske ljudi in z njirpi govorili, spoznali njihove' navade in običaje in se končno prepričali, da taka dežela, o kateri so toliko lepega slišali, res obstoji. Nobena beseda — pisana ali ustna — ne more nadomestiti vtisa, ki ga dobi človek sam, ko obišče deželo in ljudi, o katerih je prej samo slišal.”
Iz istega razloga sem sam že prej svetoval staršem, ki so imeli otroke, ki so se rodili in bili vzgojeni na tujem,, da jih poš-, Ijejo v dopiovino na obisk in jih tako na najbolj zanesljiv način ohranijo kot Slovence za slovensko skupnost.
Sjpominjam se fanta, ki se je vrnil s prvega obiska Slovenije. No, Tone, kako ti je bilo všeč?” sem ga vprašal. “Gospod Kalan, tako mi je bilo všeč, da bom šel zopet, čim bom mogel,” mi je odgovoril. Nato mi je povedal, kje vse je bil, kaj je videl in kaj mu je bilo najbolj všeč. Ta fant1 se ne bo izgubil. Nikoli ga ne bo sram povedati, da je Slovenec. V sredo smo newyorski Slovenci — zastopniki Lige, fare intsrenje, 17 po številu — sprejemali in'pozdravljali na letališčih slovenske fante in dekleta iz Illinoisa, Ohia, New Yorka in Alberte ter se končno poslovili od njih,,ko so stopili v letalo in poleteli na Koroško. Istočasno so oni iz Kanade odleteli iz Toronta. Skupno 70 mladih ljudi in 7 spremljevalcev.
V Celovcu bodo imeli pod vodstvom Mohorjeve družbe 5-te-denski študijski in počitniški te-
Jaz bi rad samo tole omenil, čelu tega gibanja je v Italiji neki furlanski goriški kanonik, kl pridno širi po deželi podobice bivšega cesarja.
Otonove napore skrbno zasleduje iz Avstriji naj bližnjega švicarskega mesta bivša cesarica Žita. Še sedaj ne more pozabit’, žalitve, ki jo je doživela le^a 1918, zato od tega leta še ni Pre stopila avstrijske meje.
Mislim, da je to najbolj pomembno delo, ki ga je storila Liga za slovensko stvar in za slovensko mladino v Ameriki.
Zato hvala Ligi in vsem, ki so z njo delali in še delajo.
Toda vsa čast slovenskim staršem, ki so z velikimi žrtvami omogočili svojim otrokom, da obiščejo Koroško in druge slovenske dežele ter se pod skrbnim vodstvom Mohorjeve družbe udeležujejo tečajev, ki jih bodo seznanili s slovenskim jezikom, zgodovino in sedanjostjo.
Ni mala stvar spraviti skupaj najmanj $10()0 za osebo. Pomislite, cela stvar bo stala okoli $100,000! Pa je bilo več nasprotovanja kakor pa sodelovanja!
Odziv — 70 mladih fantov in deklet — je bil za vse nepričakovan. Odziv je najboljši dokaz, da še na mnogih krajih bije toplo srce slovenskih staršev.
Še nekaj! Vsi fantje in dekleta, ki so šli skozi New York, so bili čedno napravljeni in so se lepo obnašali. Bilo jih je veselje gledati! Zato so pri vseh potni- „	. v
kih zbujali pozornost in zanima-1 vvf N' nje.
Vatikan želi vzpostaviti diplomatske vezi z rdečo Kitajsko
Msgr. Agostino Cassaroli,, va tikanski “zunanji minister , je prinesel v ZDA papeževo pose no poslanico o priliki zasedanja za razorožitev. Ob tej priliki Jj prvič uradno izjavil, da papeZ že več let srčno želi vzpostavi ’ diplomatske stike z LR Kitaj sko.
Msgr. Cassaroli ne taji, da K največji zadržek, ker ima Va ^ kan diplomatsko zastopstvo R1 Formozi, otoku, ki ga rdeča 1 tajska smatra za del svojega o zemlja, četudi se te vezi ve no bolj ohlajajo. Nuncij na zi msgr. Cassidy zastopa
Formozi
in biva sedaj stalno v Daki. Nunciaturo na
T . i	.	„	,.	.	, ’vodi svetnik nunciature msgr
Le tako naprej, fanti e m de- ^
™	^ ,+Q Paol° Clgl10-	icitai'
O usodi katoličanov na K
'skem, ki jih je bilo leta 19
koli 3 milijone, ni nič znane°cj.
.Urediti bo treba tudi ve^aV^°^z
■ na novo posvečenih škofov
I dovoljenja Vatikana.
kleta, nikoli ne pozabite, da ste slovenskega rodu!
Prepričan sem, da bo uspeh dober in da ta tečaj ne bo zadnji!
Srečno pot in vesel povratek!
Dr. Zdravko Kalan
L. V.
tako
imenovani lasni eliksir, stopuikom tiska opisali na
ji, ki je plula iz Travemueno j
jv Helsinke. Finski raziskova^
v , ..	..	,.	. . :so preizkušali preparat
samo se trije pravi kmetje, ki se____ 94 nroStovol]cl ■
preživlja in ukvarja s kmetijstvom. Če bi ne bilo vse tako modernizirano, ne bi šlo. Včasih je bilo tu veliko kmetov z dobrimi njivami. Od preko sto gospodinjstev, ki jih šteje vas, so
preživljajo in ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Obdelovalno zemljo urbanisti kar naprej krčijo. Hčerke so malo potrte, ker v vasi ni prave zabave. Tudi e-dina gostilna (včasih jih je bilo 15) je zaspala in fantovskega petja ni več. V resnici je življenje slovenskega kmeta neprimerljivo z nekdanjim življenjem. Tako Rodna gruda. Vsak komentar bi bil odveč!
mesecev na 24 prost-. . starih 1946 let, ki so ji111 11 izpadali lasje.	-jc
/Po več sto vzorcih tkiva ^ dalo po besedah profesorja ^ talaja dokazati, da so se za las odločilni lasni mesi c- . množili na krajih izpadanja. ^ 80 odstotkih, drugod pa Pr
odstotkih prostovoljcev.	s0
Prof. Setala in sodelavci odkrili to snov med
proučeva'
r sre®'
njem učinka penečih^se
štev na več kot O bioscalinu pravijo,
raZ'
Oton Habsburški —
kandidat za evropski	uioseannu	katere-
parlament	j kraja holesterin, zaradi ^
Oton, sin pokojnega cesarja Sa otrdijo celične °Pne celic, Karla, se še ne more vdati v preprečuje tvorbo novi vlogo privatnega državljana.,ter c’a pospešuje ^J-ktev^^y,
s tem rast lasnih nie- ^ Novi šampon naj bi okrep
učinek.	Q0k
Oidenburški dermatolog
lick je potrdil filnske^wz te. Od 31. decembra
zuh3'
1975 do Ig
Obdan z dvorom, četudi majhnem po številu, z adjutantom, se udejstvuje tudi kot političen pisatelj; izdal je že 21 knjig, in večkrat predava po Avstriji. O-
čividci, ki so tem političnim pre- , l-c- °-L-	- - ejZkuSy‘
davanjem prisostvovali, trdijo, ruarja 1S77 je novost Pr^ j.ats-da so zelo dolgočasna.'	na 91 prostovoljci, nae ^ ^fj-
Ko je Amerika izročila krono r’mi je bilo 58 žensk, s a sv. Štefana ogrski vladi, je Oton	^ moških iz s
Habsburg izjavil, da se še ved-,skupine 13-71 no smatra za pravnega varuha (voljive je te krone.	v	! primerih.
Pred kratkim je v Avstrijij	~0'
proglasil kandidaturo za parla- ; ment Združene Evrope. Morda ;
let. Kot neza^ ocenil rezultat6
bi se dalo tem . potom zlesti na prestol, če ne na avstrijski pa vsaj na ogrski. Ni se strašil dejstva, da kof avstrijski državljan ne more kandidirati, ker Avstrija ni član Skupnega' trga. Bavarska mu je .brez vednosti centralne vlade podelila nemško državljanstvo in tako bo O-ton tam kandidiral.
Naj omenim, da je v Avstriji močno gibarije, da bi se začel postopek za proglasitev pokojnega cesarja Karla blaženim. Gibanje se je razširilo tudi v
čaj. O tem bodo drugi poročali, j nekdaj avstrijsko Furlanijo. Na
OI meška P^aS^ehi5ld
Blizu Tenosiqua v .^ggcifl državi Tabasco so odkri. ’	^
visoko skalo z vklesanim škim obrazom. Plastika Je okoli 2,000 let.	.
Ljudstvo Olmekov. kj J6 lo v> obdobju med Kt0^. po pi’ed Kr. m in -letom “
Kr. na obali Mehiškega je znano predvsem P° s'°h parski umetnosti, po v e i4 ^jeSa-vah svojih poglavarjev, nih v skalo.	. v ^ ir :
Raziskovalcem doslej se spelo odkriti izvora	3
stva in tudi -ne, zakaj je lo.
RAZNO	Sredstvo proti
.	.	Mogoče se bo dalo zaustav
Priznanje	!tisto kar muži na tisoče mosk’-'1
Režim že več let izdaja meseč- in ^	^ žensk> namreč P6'
mk Rodna gruda izključno kot -	a nezadržno izpadaj
propagandno glasilo za izseljen-:laS) če bo nadaljnja preizk*-
ce v ujmi..	.	. v ’nja potrdila dosedanje US°
Zammiv je članek, ki je izšel	raziskav na Finskem.
v majski številki letošnjega leta, ' p nr K • E Setala in n]6 kjer člankar Ladislav Lesar sli-	;odelavci na patološke*1
ka življenje na kmetih na Go- institutu v Helsinkih so pr6P^ renjskem m piše dobesedno: , -a da lahko s sredstvom, i** Vzorno urejena kmetija P^novanim “bioscalin”, ki so 8a Golmarjevih v Kovorju pri1^ in preizkušali vrsto Tržiču je se ena, ki se v va$i jpreprežuje izpadanje las.
Preparat, šampon ali



DR. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
(Nadaljevanje)
' Sezidal sem si vinski hram tam gori med vin ogradam; kedor prijatlji ima čas naj pride k meni v vas: Ohrani Bog vas mnogo let, ohrani trtico in klet!
Na zdravje žen in vseh deklet-\ brez njih je prazen svet: Odpev:
Mi sladko vince pijemo in hvalimo Boga.
Do dna ga vsi zavžijemo, k’tak dobrega nam da.
Besedilo ja napisano po spominu, kajjcor še vedno s Stankovim lepim glasom odmeva v moji duši, več kot 50 let kasneje v tuji deželi. Odpev smo za solistom ponovili vsi, pridružilo se je tudi poslušalstvo in se vsi kot ena sama družina veselili lepih uric v svojem življenju.
Slovesnost večera smo skoraj redno zaključili v lepi in prostorni kavarni pri ‘Budinu’ (»Smoletu) in njegovi hčerki Miji, ki nam je vedno prijazno postregla, čeprav je bilo kdaj že čez policijsko uro in se je Rudi pomirjevalno jezil, kadar smo ob prepovedanem času zapeli. Stanko je imel z njim cele zabavne debate, od katerih se ene posebno živo spominjam. Vprašal je namreč Stanko kavarnarja, kakšne znamke avtomobil ima njegov bližnji sosed Ogoreutz, ki je bil pravkar kupil novo vozilo francoskega izdelka “Citroen”. Rudi ni dosti pomislil, ampak naglo in samozavestno pojasnil: ‘Ima Lemon, Lemon!’
Zelo redkokrat je oktet zavil v drugo restavracijo ‘Ljubljanski dvor’ na nasprotni strani mesta, kjer so se shajali spet druge vrste gosti, ki so se nas pa prav tako razveselili in bili hvaležni, če smo jih nekaj zapeli. Tam mio našli čudovitega basista Ribničana po rodu, z zelo nizkim in močnim glasom, M se pa oktetu ni pridružil za redno petje; a če smo prišli v Ljubljanski dvor, se nam je takoj pridružil v slav-ncznani narodni ‘Dolenjski furmani’. V tej pesmi ima drugi bas krepko pasažo v nižino, ji je Ribničan dal s svojim zvonkim, basom poseben sijaj, da je meni srce igralo v velikem navdušenju. A to je bila v našem prepevanju izjema.
Takih specialitet iz oktetove kratke zgo dovine kot j e bila Dr agotina 'Kette-ja v Novem mestu spočeta pesnitev:	“Noč trudna
molči...”, ki smo jo v Mirkovi kompoziciji zapeli sredi tihe noči na novomeškem trgu, ali pa odziv na povabilo ljubljanske družine ma trgatev na slavno Trško goro, službo božjo in našim pet-’jem v cerkvi vrh hriba, tukaj , ne bom popisoval. Na drobno govorim o njih v drugem poglavju knjige ‘Klasje iz viharja’. Prav tam so tudi opisani nastopi ckteta na raznih domoljubnih prireditvah - patriotienih društev, katerim je s petjem polepšal njihove programe. Samostojno 'pa — kot že rečeno — nismo nikoli nastopili, upoštevajoč svoj začetni dogovor.
Opis oktetovega sodelovanja _ v družabnem življenju je nekoliko raztegnjen zato, da se pokaže •c-'k čica novomeškega javnega miljeja tiste dobe. Žal se je kma-lU nehala, ko se je po komaj dveh letih skupnega radcvanja cb lepi pesmi oktet razšel. Drugi basist, sodnik Liče je bil premeščen v drug ,.kraj, pa nismo n-vali nadomestila, ker je tud: mene klicala pevska Muza na mnogo važnejše pevovodeko me-'A kateremu je bil oktet le, Prijeten predhodnik.
Glasbena matica
Glasbena matica v Novem mestu se je imela za nekako podružnico ljubljanske ustanove z. istim imenom, ki je vzdrževala obširno glasbeno splo in velik Pevski zbor, znan,in slavljen širom po slovenski zemlji in daleč izven n j epih meja, posebno za časa Mateja Hubada, nenadkri-ijivega pevskega voditelja in glasbenega vzgojitelja. V No-
vem mestu je glasbeno delo pod firmo Glasbene matice vodil pred vojno Ignacij Hladnik, a med vojno je vse skupaj prenehalo in se tudi po vojni ni moglo prav razviti. Hladnik je med tem močno opešal in z njim ni bilo več mogoče računati, saj je komaj še zmogel kapiteljsko or-ganistovsko službo in pouk petja na gimnaziji, kar mu je zagotavljalo njegov vsakdanji kruh. Ni se pojavil glasbeno izšolan človek, ki bi bil voljan, pa tudi sposoben v celoti obnoviti vsaj pevski zbor.
Šele pojava novomeškega okteta je opozorila meščane, da je morda zdaj prišel mož, ki bi megel obnnviti vsaj zbor, če že ne tudi glasbene šole. še ni minilo leto dni, odkar se je začela po mestu širiti govorica o fantih, ki tako lepo zapoj o, in o grmskem gospodu perfektu, ki jih Vodi; bolj in bolj je zajemala interes široke publike, želeče kaj več vedeti o tej pevski skupini in jo kdaj tudi slišati; tedaj me je prof. Germ, predsednik Glasbene matice, v imenu odbora pohabil, da bi prevzel vodstvo tega zbora. Takrat nisem bil še pripravljen lotiti se posla, ki se mi je zdel zelo težak in odgovoren; premalo sem še poznal razmere v mestu, na drugi strani nisem bil voljan zapustiti svojih fantov v oktetu, ki smo si med tem postali dobri prijatelji, a voditi obe skupini bi bilo preveč naporno pa tudi ne modro. Odločitev sem odložil, in je minilo še skoraj eno leto, preden sem se obvezal pod gotovimi pogoji prevzeti.
Od tu naprej je vse moje delovanje pri zboru Glasbene matice podrobno opisano v že omenjeni knjigi Klasje iz viharja. Slika' mojih uspehov in težav je tako popolno prikazana, da nimam kaj dodati, moral bi kvečjemu vse ponoviti, a tega ne bom storil. V knjigi je vse leposlovno obdelano, tukaj bom pa vse Ip povrh poklatil, kolikor je potrebno z namenom, da bi ta spis vseboval res vse moje zbore. Kogar bi zanimale interesantne podrobnosti, jih lahko najde v omenjeni knjigi. Je pa bila Glasbena matica najbolj re-prezanten in naj večji zbor, ki sem ga kdaj imel v rokah; z njim sem dosegel v Novem mestu višek glasbeno-umetniške zmogljivosti z glasbeno akademijo v spomin tam umrlemu skladatelju in velikemu glasbenemu umetniku Antonu Foersterju.
Preden sem prevzel umetniško vodstvo zbora in se obvezal imeti z njim redne pevske vaje in ga pripravljati za koncertne nastope, sem dal odboru vedeti, da sem pripravljen zbor voditi brez vsake odškodnine ali plače, in bom to delo opravljal kot svoj prispevek h kulturnemu dvigu Novega mesta. Istočasno sem stavil dva pogoja, o katerih naj zbor razmišlja in ju sprejme. Če bi jih odklonil, ponude-nega mesta ne bom sprejel.
Prvi pogoj: zagotovilo od strani zbora, da bom suveren voditelj te pevske skupine v umetniškem pogledu, da bom sam izbiral in predlagal program nastopov in se mi nihče v to ne bo vtikal; drugi pogoj: zbor se obveže, da bo izven političnih struj in povsem neodvisen od raznih svetovnonazorskih tokov in organizacij, le meni podrejen in poslušen. Izkazalo se je, da sta bila oba pogoja za novomeško purgarsko mentaliteto d o k a j trda in se je med odborom In menoj razvila živahna debata. Toda popustil nisem, le toliko smo se domenili, da bo -pri mojih predlogih o programu prire ditev soodločal odbor, a za vsa-' ko morebitno spremembo bo potreben moj pristanek.
(Dalje prihodnjič)
------o-----
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
Zakonski predlogi Italijanske KP o zaščiti Slovencev
V začetku junija je priredila italijanska komunistična stranka v Trstu tiskovno konferenco, na kateri sta njen deželni tajnik Cuff a ro im slovenska senatorka na komunistični listi Jelka Gher-bez poročala o zakonskem predlogu za globalno zaščito Slovencev, ki ga je stranka pred kratkim vložila v senatu in ga bo, kmalu tudi v poslanski zbornici. Besedilo predloga je nato objavil tudi tržaški slovenski dnevnik v svoji nedeljski izdaji.
Vsebina zakonskega predloga je razmeroma sprejemljiva, razen v členih, ki se nanašajo na slovensko šolstvo. V njih ni namreč v nobenem primeru predviden samostojen slovenski šolski okraj, pač pa se govori le
0	deželnem svetu za slovensko šolo, čigar mnenja naj Ibn bila obvezujoča za vprašanja šole, v pristojnosti deželne uprave.
Toda zakaj se PCI tako krčevito upira ustanovitvi slovenskega šolskega 6kraja, ki bi edini, zagotovil enakopravnost slovenskih šol z italijanskimi? Ali zato, da ne bi odvrnila od sebe nacionalističnega dela svojih privržencev, če bi pristala na takšno enakopravnost med slovenskimi in italijanskimi šolami?
Drugo poglavje je čas, v katerem bi bil tak zakon sprejet. Bil naj bi predvsem prispevek za izdelavo dokončnega globalnega zakona o slovenski narodni skup-) noisti, za katerega je že bila imenovana posebna vladna komisija. To je prav, toda moti dejstvo, da so komunisti predložili v obeh žborrnieah zakonski predlog o zaščiti slovenske narodne skupnosti že prgd osmimi leti in da doslej še ni pirišel v obravnavo. Kako to, da stranka za to v vseh teh letih ni poskrbela? Zakaj pa ga je sploh takrat vložila? Samo iz propagandnih razlogov?
In končno, koliko bodo vredni tudi vsi globalni zakoni, četudi enkrat sprejeti, če pa bo vsa Slovenska zemlja že večinoma razlaščena in bo naša skupnost, v deželi brez lastnega življenjskega prostora? 'Spomnimo samo na zadržanje partije do razlastitev po slovenskih občinah okrug Trsta, zadnji primer je občina DevimNabrežinal! Spomnimo na dosledno cdkioinljivo stališče italijanskih strank do slovenskih, zahtev prav sedaj po Osimski^ sporazumih, ki naj bi prinesli v deželo duha sodelovanja in razumevanja.
In prav pred zadnjimi volitvami nova'" bomba presenečenja FCI za Slovence, poseben zakon-, ski predlog, na katerega je stranka pomislila prav sedaj v celih osmih letih, odkar je vložila svojo prvo inačico!
Umrl je velik prijatelj primorskih Slovencev
Lansko jesen je bil p. Janez Jauh zadnjič v Gorici. Zdel se je še bolj drpban in suh. Toda
1	skra je bila stara:,hiter, skero .nervozen, kratek v besedah, stvaren v predlogih. Saj nikoli ni prišel z^olj na obisk, temveč zmeraj tudi po kakih opravkih. Posebno mu je ležalo češčenje Jezusovega Srca. Pa tudi drugo. Ob slovesu je potožil: “Star sem in bolehen; najbrž se ne vidimo več.” A nismo vzeli zares njegovih besed, saj je že tolikokrat prej slično' napovedoval. To pot so se njegove.besede uresničile; n:č več se na tem svetu ne bomo videli, ker je odpotoval v večnost.
Pokojni p. Jfiuh je bil po rodu Gorenjec, saj se je leta 1950 rodil
v Kokrici pri Kranju. Vstopil je 5k jezuitom in postal mašnik v Innsbrucku leta 1936. Vrnil se je v domovino in bil v službi na Štajerskem. Ob nemški zasedbi Štajerske se je umaknil in prišel v Gorico k jezuitom. Po dolgih letih je bil prvi slovenski jezuit v Gorici in žal tudi zadnji. V Gorici smo namreč potrebovali kakega patra zlasti za spovedovanje.
P. Jauh se je posrečeno vključil v naše tedanje goriško dogajanje, ki je bilo polno nepredvi-denosti. Skupaj z misgr. Mirkom B-ramatom in številnimi drugimi osebami se je povezal v akciji za potmoč internirancem v Zdravščini in Gonarsu. Osebe iz tistega časa se ga spominjajo, kako je obložen s škatlami, paketi in dragim prihajal med internirance in delil, delil, dokler je bilo kaj.
Poleg tega dela je kmalu začel širiti češčenje Srca Jezusovega in zbirati mladino v krožkih. Na njegovo pobudo so se začeli tiskati listki z mesečnimi nameni, kot se tiskajo še danes. Obnovili smo Apostolstvo mož in fantov pri Siv. Ivanu. Razgovarjali smo se o duhovni obnovi našega ljudstva po vojni in skušali že takrat postaviti kake temelje zlasti med mladino. Pater je računal, da ostane v Gorici, ki se mu je zelo priljubila, posebno še ker je bil šibkega zdravja. Še mlad je namreč obolel na pljučih, prestal operacijo in ohranil samo en del pljuč. Zato mu je goriško podnebje še bolj prijalo.
Toda takratni načrti so se le malokomu uresničili, tudi patru Jauhu se niso. V maju 1945 se je znova zatekel v sanatorij v Gorici zaradi bolezni. Vendar so ga tedanje jugoslovanske oblasti iskale, češ da je imel neke zveze z domobranci. Našli so ga, aretirali in zaprli. S številnimi drugimi Goričani je bdi zaprt v Ajdovščini, Idriji in nazadnje obsojen na devet let ječe. Prestal je vseh devet let, ker ni hotel pristati na noben pogoj. Sam je to večkrat potrdil. Zaradi svojega zdravja pa ni mogel zidati kot številni drugi obsojenci takrat, tudi ni mogel na kako drugo ročno delo, zato so ga uporabili v pfeami. Ker je znal jezike, je tedaj prav prišel za rkzna prevajanja. Poleg tega je veliko časa prebil tudi v jetniški bolnišnici. Njegovi sojetniki 90 se pozneje večkrat radi pošalili: “Pater Jauh si je znal pomagati, je pač jezuit,”
Ko je bil izpuščen, je odšel v Maribor. Zaradi zdravja ni zmogel kakega težjega dušnopastir-skega dela, zato se je posvetil pisanju. Urejeval je notranjo jezuitsko revijo “Jezuit” ter re-jvijo za duhovno življenje “Duhovnost”. Kot nabožen in asketski pisatelj se je v današnjih zmedenih časih verskega iskanja d.žal smerne linije priznanih katoliških nabožnih teologov in nauka Cerkve. Njegova “Duhovne rt” je zato bila solidna revija za krščansko askezo. Mlajši seveda pipo-biM z revijo zadovoljni. Zaradi njih kritike in tudi zaradi zdravja je revijo ustavil in v Ljubljani so namesto nje začeli i idajati ‘Versko okolje”, ki izhaja že drugo (eto. Pater sam je svojevže opešane meči posvetil zgode vini slovenskih jezuitov, širjenju češčenja Srca Jezusovega in pisanju priložnostnih elan-kc-v, kakor že prej. Saj je za “Leto svetnikov” napisal več členkov posebno o jezuitskih svetnikih. Sodeloval je tudi pri SPEL.
Njegova gorenjska trmasta narava se je uspešno upirala bolez-
nim in preizkušnjam življenja, na koncu je pa klonila pred zadnjim božjim klicem. P. Janez Jauh je dejal: “Tukaj sem, Gospod!” in odpotoval. To pot brez aktovke in kovčka.
Primorci smo v p. Jauhu izgubili iskrenega prijatelja. Naj mu Srce Jezusovo obilo povrne.
K.H.
Uspel “Naš praznik” v Nabrežini
Slovenska skupnost je letos izbrala Nabrežino za svoj prvi veliki poVollivni praznik. Lani je prav tu začela s takimi prazniki, ki so se pokazali nadvse uspeli. Letošnje praznovanje pa je za-ddbilo še vse večji pomen, saj je bil ta “Naš praznik” res prava navdušena podoba uspeha Slovenske skupnosti pri zadnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah.
Vise to se je izkazalo v res množičnem obisku slovenskih ljudi s Tržaške in Goriške, ki so v soboto 8. julija in še zlasti v nedeljo 9. julija popolnoma napolnili prostor na igrišču Sokola v Nabrežini in s tem dokazal, 'da jim je vsem skupaj — kandidatom, aktivistom in volivcem — pri srcu naša slovenska stvar in ponovna navdušena potrditev samostojnega političnega nastopanja.
študijski dnevi “Draga 78”
Študijski dnevi, ki jih prireja vsako leto Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, bodo tudi letos v parku Finžgar j evega doma na Opčinah in sicer v soboto 2. in nedeljo 3. septembra. letošnji študijski dnevi bodo že trinajsti in bodo obravnavali tri zanimive in aktualne teme.
Slovesno odprtje z nastopi javnih predstanikov bo v soboto 2, septembra ob 17. uri. Po otvoritvi bo na sporedu prvo predavanje na temo “Ideologija in demokracija”. Predavatelj bo razgrnil problematiko teh dveh kategorij — ideologije in demokracije —, ki bistveno pogojujeta moderni svet. S humanističnega zornega kpta si bo zastavil'vprašanj e, ali 'se ti dve kategoriji dopolnjujeta ali pa se izključujeta. Predavanju bo sledila diskusija.
Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 9. uri služba božja, ki jo bo opravil tržaški škof mtsgr. Lorenzo Bellomi. Gb 10. uri pa bo na vrsti drugo predavanje z naslovom “Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva”. Predavanje nam bo razgrnilo, kalešen je videti po šestdesetih letih ateizacijski podvig, ki ga je s pozicij totalitarne ideologije in prakse podvzela prva komunistična država v zgodovini. O tej temi se bo v svojem nastopu razgovoril strokovnjak, ki že leta sledi s kvalificiranega evropskega opazovalšča religioznemu dogajanju v Sovjetski zvezi.
V nedeljo popoldne ob 4. uri bo končno na sporedu še okrogla miza na terno “Ob dramatični tridesetletnici:	Kominform in
slovenstvo”. Beseda bo tekla o resoluciji Kominforma leta 194S in njenih posledicah za tukajnje slovenstvo. Kako je prišlo do dogodka, katerega posledice so bule vsekakor — mogoče bolj na psihološki kakor na politični ravni — katastrofalne? Ali je “ko-minformistično razpoloženje” v Trstu samo še zgodovina?
Taka ho v glavnih obrisih letošnja Draga. Predavatelji bede predstavljeni tisku in javnosti na predvečer, v petek 1. septembra ob 6. uri v Peterlinovi dvorani v Trs:.«,!,.ul. JQonizetti 3. V tisku je tudi bilten “Draga 78”. ki' ho te dni razposlan.
Pomembno delo o Slovenski Benečiji
V založbi Del Blanco v Vidmu je spat izšla pomembna knjiga o. narodopisju, verskih in narodnih vprašanjih slovenskih beneških
ga nosi naslov “Gli slavi della Val Natisone - Religiosita e fol-clore ladino e slavo neH’Alto Friuli”.
Delo ne ostaja samo na ravni akademskega obravnavanja v-prašanj, ampak tudi kritično obdela probleme, posebno še s krščanskega stališča povsem nesprejemljivo zadržanje kurije v Vidmu pod škofoma Nogaro in Zaf-fontatom, pa tudi Rossijem, glede slovenskega bogoslužja v teh krajih. Poleg ganljivo lepih starinskih molitev je kratko in jedrnato podan tudi zgodovinski oris tega območja s poudarkom na slovenski izvirnosti ljudstva in domioče kulture, ki kaže kljub precejšnjim furlanskim vplivom veliko bogastvo. Tega so se vedno zavedali številni domači in tuji raziskovalci.
Ob izidu tega dela moramo samo ugotoviti, da česa podobnega o Goriški oz. njenih predelih kot so Brda, Vipavska, območja Tolminskega, Bovškega, Idrije ali Krasa, pravzaprav nimamo, najsi bi tudi bilo napisano, če že ne v slovenskem, pa v italijanskem jeziku, kot je delo Angela Ctracina.
Ob koncu gledališke sezone
Z ozirom na številb predstav Stalnega slovenskega- gledališča v Trstu in njegovih obiskovalcev so rezultati zadovoljivi, saj je bilo v celoti uprizorjenih 192 predstav, ki si jih je ogledalo 54.718 obiskovalcev. Gledališče je bilo s svojimi predstavami prisotno v vseh treh pokrajinah, kjer živi naša narodnostna skupnost, pri čemer je treba še zlasti poudariti pomembnost nastopa v Čedadu z “Bunkerjem” Alviera Negra v beneškem narepju in s predstavo “Veronike.JDeseniške” v Krminu. Gledališče je tudi v celoti izvedlo svoj program v novem Prešernovem gledališču v Boljuncu, ki predstavlja pomembno postojanko kulturnega življenja v dolinski občini. Predstave" na Goriškem, zlasti še abonmajski program v gledališču Verdi, so pritegnile prek, 9.000 obiskovalcev. Kar zadeva predstave v Kulturnem domu v Trstu, si jih je povprečno ogledalo nad 300 obiskovalcev na predstave. Poleg predstav na področju italijanske . države je gledališče uprizorilo tudi več svojih del v matični domovini.
Gledališče je bilo v preteki; sezoni deležno nekaterih pomembnih priznanj, tako v Sloveniji kakor tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Tako je gostovanje z Nušicevo “Oblastjo''' v Srbiji vzbudilo izjemno zanimanje pri publiki in pri kritiki, M je še zlasti poudarila visoko umetniško raven tržaškega ansambla. Predstava Frančka Rudolfa pa je bila na Borštnikovem srečanju v Mariboru proglašena za najboljšo. Največji uspeh pa je zabeležila “Veronika Dessni-ška”, s katero je gledališče gostovalo tudi pri koroških Slovencih v Celovcu, ki je dosegla 4G uprizoritev s 16.497 obiskovalci.
Na osnovi teh rezultatov j: upravni, svet izdelal načrt za prihodnjo sezono, katere začetek je predviden za 6. oktobra s svečano premiero drame Mirosiavs Krleže “Leda” v počastitev 85-letnice rojstva velikega hrvaškega dramatika.
Repertoar za sezono 1978-79 predvideva šest novih odrskih postavitev, cd katerih štiri v abonmajskem programu, eno v okviru programa za ljudski oder in eno mladinsko delo. Abcnsrsaj-ski program bo seveda izpopolnjen z gostovanji iz Jugoslavije. Poleg “Lede” bc v abonmaju še velika predstava B. Brechta “Mati Korajža in njeni sinovi”, satirična komedija Mihanla Bulgakova “Ivan Vasiljevič” in ljudska komedija c. Goldonija “Nergač” (Sicc'Tcdero Brontpian.) Posebnost v repertoarju predstavlja gotovo uprizoritev drame
Prljatei’s
AID FOB AGED PSESCBIPTIONS St. Clair Are. & E. 68 St. 361-411» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
MALI OGLASI
BRICK RANCH WICKLIFFE
43 ft. basement, 3 bedrooms, 22 ft. living room with W. B. F. Kitchen (17.8 ft.) with dishwasher, built in oven and range, disposal, glass patio doors. 2% car attached garage plus 24x24 detached gable garage for trail-eer, camper, boat etc., etc. Like new, 14 years young, 100 ft. frontage, towering trees. Asking price mid $80’s.
L i. Pmm REALTY
. 333 BABBITT RD.
2G1-2300
(108,110, 111)
Sobo išče
Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Avenue išče> slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296.
Pohištvo naprodaj
Raztegljiva jedilna miza iz trdega lesa (45”x72”)‘ in 10 tapeciranih stolov, mizica za dnevno sobo, umetno božično drevo 6 čv., zeleno, leseni okvir za dvojno postelje. Vse v dobrem stanju. Za pojasnila kličite 692-0853.
•___________^	-(los);
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
Repairs of All Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(104-111)
For Rent
3 Clean rooms, newly painted for 1 clean sober adult. Inquire at 1176 E. 61 St. Apt. #3.
(108)
Naprodaj
Dve hiši, 5 stanovanj, 3 garaže, vse ograjeno. Vsako stanovanje ma svojo klet. V okolici E. 45 St. med St. Clair in Superior Avenue. Kličite tel. 692-2313 po 5. popoldne.
'	-(105-109)
Štiri opremljena stanovanja na Nottingham blizu Freewayja a velikem zemljišču z obilnim prostorom za parkir&nje. Neomejene možnosti za pravo osebo. Kličite za več podrobnosti.
Richmond Heights Ljubki zidan bungalov z 2 spalnicama, možnost razširitve zgo-aj, pokrit prehod v priključeno garažo, veliko zemljišče. Nobena stvarna ponudba ne bo odklonjena.
UPSON REALTY CO.
UMLA
499 E. 269 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(105-108)
For Kent
3 compact unfurnished rooms and bath, to a mature individual. On E. 71 st. off St. Clair. Garage available. Call 361-0989 after 4 p.rn.
(103-108)
~ HOUSE FOr'sALE
Euclid, Indian Hills, spacious 2 bedrodm ranch, eat-in kitchen, dining room with french doors to patio, 22 ft. living room, rec. room with wet bar, large shaded lot By owner. $59,900.
Call 436-9683
(106-110)
Help- Wanted
Help Wanted
Young and strong man lor Warehouse and Truck Work, time.
Ohio Furniture 6321 St. Clair Ave.
(106-109);
v domačem narečju “Neurje" rojakov na območju nadiških dc-j kentovefekega rojaka Lojzeta CM Mn kot doktorsko delo beneškega j jaka. Za otroke bo v novi odrski: Full duhovnika Angela Cracina, ki ga pcotavityi up rizorjeno delo Erika ! je opravil na papeškem vseuči- Vesa “Plešoči osliček”, liscu'v rimskem Lateranu. Knji-	___,
(
2SMEHISKS DOMOVIN«, JULY 31, 1978
ZNIŽANE CENE VSEJ ZALOGI
LOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
Tel. 361-8042
RAZPRODAJA SE ZAČNE DANES
m TRAJA DO SOBOTE
12. AVGUSTA
Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

BREZ DOMA
Hektor Malot
Treasurer: — Jennie Stetz j Chief Auditor —Mary Butara I Auditor — Frank Aubel [ Auditor — Emma Trentel
Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30. p.m.) Life
60. Indemnity Benefits — Indemnity
Rudnik, v katerem sta delala memba je marsikateremu rudar-Aleksej in njegov stric, je imel ju prinesla bolezen in celo smrt. tri rove. Prvi se je imenoval rov Ivo sem izvedel, da fco Alesej sv. Julija, drugi sv. Alfonza in prišel po tem rovu, sem se usta-tretji sv. Pankracija. V premo- vil z Matijem in Kapijem blizu Sevnikih je navada, da dajejo njega. Nekaj minut pred šesto
posameznim rovom imena svetnikov. Izberejo navadno ime svetnika, ki se praznuje na dan, ko je bil rov odprt. Na ta način ime ne označuje samo posameznih rovov, ampak tudi dan, ko je vsak izmed njih bil odprt. Ti trije rovi ne služijo zato, da bi po njih prihajali in odhajali rudarji na delo. Ti prihajajo in odhajajo po drugem stranskem rovu, ki se začenja poleg shrambe za svetilke in ki se končuje v prvem nadstropju rudnika in je tukaj v zvezi z vsemi deli rudnika. Na ta način so se omejile nesreče, ki se tolikokrat dogajajo v rudnikih, če se utrga kaka vrv in padejo ljudje v globino dve sto ali tri sto metrov. Obenem pa.se na ta način prepreči, da bi delavci prehitro prešli iz globinskega ozračja, ki je toplo in vedno enako, na zunanje spremenljivo ozračje. Ta spre-
&9$*er of Officers @f lodgas mi OMs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
President Edward J. Furlic.h Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
The Entertainment Chairlady is Mary Papp.
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
sem v globini zagledal majhne svetle točke, ki so trepetale in polagoma postajale večje. Biii so radarji, ki so se po končanem delu vračali s svetilko v roki iz rudnika.
Hodili so počasi, s težkim korakom, kakor da bi jih bolela kolena. 'Pozneje, ko sem sam šel prav na dno rudnika, sem spoznal, zakaj so se jim šibila kolena. Njihovi obrazi so bili črni kakor obraz dimnikarja. Njihova obleka in klobuk pa sta bila pokrita s premogovim prahom Ko so šli mimo shrambe za svetilke, je vsak izmed njih vstopil in obesil svoj o svetilko na žebelj.
Čeprav sem tako pozorno gledal, nisem mogel najti med njimi Alekseja. Če bi se mi ne bil vrgel okrog vratu, bi ga gotovo ne bil spoznal, tako se je spremenil.
(Dalje prihodnjič)
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB OFFICERS
FOR SCHOOL YEAR 1977-1978
Spiritual Director — Rev. Edward Pevec
Principal — Sister Mary Cecilianne, S.N.D.
President — Mrs. Frank Rihtar
1st Vice President — Mrs. James Svekric
2nd Vice President — Mrs. Anton Vogel
Recording Secretary — Mrs. Ricrard Ortman
Corresponding Secretary — Mrs. John Mivsek
Treasurer — Mrs. Donald Avsec
MEETINGS are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $2.00 and paid in Sep tember for each school year.
LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 CTVV
President — Kathy Merrill 1st Vice President — Rose Poprik 2nd Vice President — Marcie Mills 3rd Vice President—Laura Shantery Secretary — Patty Nousak White Treasurer — Mary Babic Historian — Irene Toth Welfare — Anne Kern Social Secretary — Jo Mohorčič 3 yr. trustee — Jo Godic 2 yr. trustee — Jo Nousak I yr. trustee — Theresa Novsak Ritual — Josephine Gorencic Chaplain — Father Edward Petec Meetings are .held every second Wednesday each month in the Vet’s Clubroom, 6101 Glass Ave.
AMERICAN SLOVENE CLUB 308 Richmond Ed.
Richmond Heights, O. 44124
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Jane Kaplan Recording Sec. — Terry Hočevar Corres. Sec. — Fran Lausche Treasurer — Rose Grmsek Meetings held on the first Monday of each month, except July and August, at St. Clair Savings Association Club Rooms at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
— sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership appSica-tion. Enroll your friends in an insurance plan that offers you more than a Bank Savings Account No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still protect your policy “Value :n Hull.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members yearly.
BARAGA COURT NO. 1317 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director, Rev. A. Edward Pevec
Chief Ranger — Rudolph A. Mas-sera
Vice Chief Ranger, John J. Hočevar Past Chief Ranger, Fred Stemisa Recording Secretary, Alphonse A. Germ
Financial Secretary, Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Road -881-1031
Treasurer, Rudolph V. Germ Trustees — Stanley Bencin, Frank J. Kolenc, Joseph V. Hočevar Youth Director, Angelo Vogrig Visitor of Sick, Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor *— Gregory P. Hribar
i Senior Sentinel — Charles F. Kikel Junior Sentinel, Elmer L. Perme Field Representative, Frank J. . Prijatel - 845-4440 Meetings held ,third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, 8:00 p.m.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarfcez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
. Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room. I
Hirter, Albert Pestotnik
Membership Committee
Alma Lazar, Ohwn., Josephine Hirter, Jean Križman, Vida Shiffrer
Publicity Committee
Cecelia Wolg, Čhwn., Joseph Petriči Jr.
Auxiliary Liason Chwn. Jean Križman
Prof. Prat. Comm.
Rudolph Kozan, Chmn., Marie Shaver, Fred Križman
Bldg. & Plan. Committee
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President — Renato Cromaz Vice President — Frank Cendol Financial Sec’y. — Dick Beck Recording Sec’y. —- Edward Pec-' nik
j Keeper of Arms — Aloiz Pugel ! Auditors — Frank Beck - Chair , man— Rudy Boltauzer - 1st Audi-:tor, Tony Urh - 2nd Auditor } Trustees — Frank Zorman
¥ BLAG SPOMIN
..	Chairman; Renato Cromaz - 1st
Frank'xosich, ChmrCFred Križman' Trustee; Elio Erzetič - 2nd Trustee;
The Slovene Home for the Aged|Frank Beck - 3rd Trustee; and is a non-profit organization accre- i J°hn Truden - 4th Trustee dited by
u™, PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2 President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary Ladiha, and Frances Tavzel
Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Kitchen Committee: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday in the month at 1 p.m., Slovenian
the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1977 Officers
President, Joseph DeLost Jr.;
Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary >
Chuck Kupetz; Treasurer, Frank j
Balash; Service Officer, John Feko; LT ,.	, „	„
Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Natl0nal Home, St. Clair Ave.
Advocate, Lou Svetlic; Historian,
John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-bush, Jeff Morris, Fred Nevar,
Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed Glicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
PLANINA SINGING SOCIETY
President .......... Al Glavic
Vice President .... Louis Fink
Financial Sec. — Emma Urbančič Corresp. Sec. --- Olga Ponikvar
ST. VITUS POST 1655, CATHOLIC WAR VETERANS
Commander — Matthew Nousak 1st V.C. — Daniel Reiger 2nd V.C., John Oster Sr.
3rd V.C., Ludwig (Harry) Snyder Treasurer, Richard Mott Judge Advocate — Robert W. Mills Medical Officer, Martin Strauss Welfare Officer — Edward Ljubi
1	year Trustee — Frank Ljubi
2	year Trustee — James Logar
3	year Trustee — Joseph Baškovič Laison Officer — Edward Kotar Historian, Anthony Grdina Officer of Day — Frank Godic Jr. Adjutant — Charles Merrill Jr. Chaplain, Rev. Edward Pevec
Meetings are held every third Tuesday each month in our new Clubroom, located at 6101 Glass Av.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
ST. MARY’S HOLY NAME SOU. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110
President: Lou Koenig Vice President: Ed Kocin Slovenian Vice President: Rudy Knez
Secretary: Paul Žnidar, 15606
Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110, Phone 761-6362 Treasurer: Art Eberman Sick and Vigil Chairman: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zgonc Marshalls: Joe Sajovic, Bill Kozak, Lou Jesek
Retreat Chairman: Leon Kokal Youth Chairman: Paul Zhidar Jr. H.N.S. Treas. Leon Zavodnik JR. H.N.S. PRES. Tony Rigler
Meets 1st and 3rd Monday of the *eh“rsals ~ WeeklF on MondayE month at Euclid Vets Club.	.____________________
KOLEDAR
društvenih prireditev 1
\
k D
kar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova.
Ob enajsti obletnici, odkar je v Gospodu preminul naš ljubi oče in stari oče
jen mm
ki je umrl 29. marca 1967
Ob triindvajseti obletnici, od kar je v Gospodu preminula naša mama in stara mama
JOSEPHINE KAISER
ki je umrla 31. julija 1935
V miru božjem zdaj počivata oba draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživata do svidenja na vekomaj.
Počijta od hudih, težkih let, preblagi naši srci; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči družini:
Kaiser in Samsa
Cleveland, Wickliffe, Ohio, 31. julija, 1978.
AVGUST
6, — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
6.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi Ohio KSKJ Dan
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union — 1978 President and Librarian: Pauline Rrall
Vice President, Jean Jansa Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E, 328 St., Willo-wick, Ohio 44094, Phone: 943-1546 Reporter: Fran Nemanich Auditors:	Carolyn Budan and
Ann Terček
Director: Mr. Frank Zupan Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio
ST MARY - COLLINWOOD P.T.U.
Rev. Victor Tome: Spiritual Advisor.
Sister Mary Andrew, Honorary President.
Mrs. Mary Ann Durigon, President
Mrs. Beba Muzina Vice President Mrs. Marcia Olesko, Recording Secretary
Mrs. Frances Spech, Corresponding Secretary
Mrs. Josephine Kocin, Treasurer
Regular meetings will be held on the second Thursday of each month in Study Club Room at 7:30 p.m. St. Mary’s.
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Ed.
Cleveland, Ohio 44110 1977-1978
Executive Committee John Cech, President Rudolph Kozan, V. President Alma Lazar, Treasurer Josephine Hirter, Rec. Sec’y.
Joseph Petrie, Corresp. Sec’y.
Auditing Committee Joe Gabrowshek, Chrm.
Marie Shaver, Albin Lipoid, Ronald Zele, Ray Perme
Finance Committee Frank Kosich, Ronald Zele, Albin Lipoid, Alma Lazar, Josejphine Hirter, Jamei Richlak, Consultant, Louis Drašler
Admissions Committee Marie Shaver, Chmn., Josephine Hirter, Pauline Burya
House Committee Joe Gabrowshek, Chmn., James Kozel, Albert Pestotnik Joseph Petris Jr.
Personnel Committee Albin Lipoid, Chmn., Jean Križman, Louis Drašler Pauline Burja
Fund Raising Committee Mike Telich, Hon. Chmn., Jim Kozel,
' Chmn., Jean Križman, Cecilia Wolf, Louis Drašler, Josephine
1. — Slovensko kulturno dru-štvb Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v par-„	ku s kosilom in plesom. (Maše
s piknikom na farmi Sv. Jože-j ta dan v Parku ne bo.) fa, White Road, Willoughby 7. — Klub newburskih upoko-Hills.	j jencev priredi večerjo s ple-
6.—Federacija Illinoiskih KSKJ; som v Slovenskem narodnem društev priredi Illinoiski KS-j domu na E. 80 cesti.
KJ Dan s piknikom na ro- j7. — Pevski zbor “Fantje na marskih prostorih v Lemontu,
Illinois.
19.	in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi.
(Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku.!
Ob 11. dop. maša, nato kosilo, j športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete; obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi.
(Konec).
SEPTEMBER
9.—Pod pokroviteljstvom slovenskih šol Marije Vnebovze-te in Sv. Vida bo dram. društvo Lilija ponovilo igro “Svo-jeglavček”.
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
23.	— Žetvena večerja s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
24.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank,
Ohio.
OKTOBER
1,—Praznovanje 25-Ietniee, od-^

ING
Telephone: 944-8438
Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Sim* strokovnjaki! Samtas in papiranje. Nameščamo nove žlebove.
vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. j Clair Avenue. Začetek cb 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alp ski sekstet.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
11.	— Belokranjski kluo priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	—Slomškov krožek priredi
vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer
POLETNA RAZPRODAJA MOŠKE ŽENSKE IN OTROŠKE OBUTVE,
SANDAL IN TENIŠKIH ČEVLJEV
¥ MANDELS SHOE STORE
m 8125 Sl. Olafa Ave., Cleveland, Ohio 44103 Cene nizke od $1.87 navzgor.
Ne zamudite fe priložnosti!
(Te sandale se večinoma usnjene)
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
v' 10. — Glasbena Matica priredi
Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair
Avenue.
FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Vidu priredi svoje vsakoletn0 kosilo v farni dvorani pri Sv-Vidu.
MAREC
11. — Misijonska znamkarsk3
akcija pripravi kosilo v avdi' toriju pri Sv. Vidu.