Leio tfII, štev. 107 Ljubljana, sreda 12. maja 1921 Poštnina pavsaurana. Cena 2 Din sb Uhaja ob 4. zjutraj, sa Stane mesečno Din »5—; ca inozemstvo Din 40 — neobvezno. Oglati po tarifa. Uredniitvo 1 Liubllana, Knafiova ulica ttev Telefon Stev. 72, ponoči tu momenta« in nobenega »posebnega razloga« za krizo kadeta To e. V drugem članku se bavi »Dom* s političnimi dogodki zadnjih dni in pravi: Odločilni boj (!) proti korupciji so začeli poslanci HSS s tem. da so dne 5., 6., in 7. maja razpravljali o obeh interpelacijah naperjenih proti korupciji. Klub je sklenil, da se o teh interpelacijah razpravlja 11. aH 14. t. m. Na to je pristal tudi predsednik skupščine radičevca, od opozicije pa po en zastopnik vsake stranke. Ministrski predsednik Uzunovič ni tega predloga sprejel, pa tudi odklenil ga ni. Ako ostane pri tem. se bo v skupščini volilo sorazmerno po številu prisotnih poslancev. Korupcijonisti bodo seveda napeli vse site. da bo dne 14. t. m. čim manj drugih poslancev navzočih. Zato je klub HSS sklenil, da se odbor voli na tej seji, na kateri se bo razpravljalo o interpelacijah, pa nai si bo to 14. po noči ali pa 15. zgodaj zjutraj. Klub zahteva razen tega naj ta odbor d;la tudi preko velikih praznikov in razdeli svoje delo na tri dele, 1. na; se prouči zakonski predlog proti korupciji, ki ga je že svojčas predložila Davidovičeva vlada. 2. naj se preiskuje le o oni korupciji, ki ie v zvezi z aferami Rade Pašiča in sicer najkasneje v treh mesecih. 3. da se do prihodnje pomladi preiščejo glavne pojave korupcije od leta 1918 Pa do danes. »Dom« pravi tudi. da bo za Binkošti velik radičevski shod v Novi Gradiški, volilnem okraju federalista dr. Žaniča. Zato ni izključeno. da pride do spopadov. Isti dan prire-de radiorvci tudi shod v Požegi, volilnem okraju dr Nikiča. Vse kaže, da hoče Radič s tem shodom vreči dr. Nikiča. Amundsen odletel na severni tečaj Amundsen hoče kot učenjak znanstveno preiskati severni tečaj ter je pripravljen na vse. Milan, 11. maja s. Zrakoplov vNorge« je meseca. Oslo, U. maja k. Pred startom ie prejel Amundsen od norveške vlade brzojavko, v kateri se izražajo najboljše želje norveškega naroda za polet na severni tečaj. Norveški minister like je dobil z zrakoplova »Norge^ nastopni brezžičn-; odgovor: Ob 11.45 dopoldne smo startalj s kurzom proti tečaju. Berlin, 11. maia. Kakor poročajo je Bvrdi. pri poletu na severni tečaj popolnoma zmrz niia leva roka. danes odplul proti severnemu tečaju. Odhod zrakoplova se ie izvršil brez vsakega incidenta. Vsi trije motorji so takoj stopili v akcijo Amundsen in Nobile računata, da bosta mogla Izvršiti vsa nameravana znanstvena preiskovanja na tečaju, okoli katerega hočeta leteti trikrat. Nobile ie iziavil, da se bo to zgodilo celo tedaj, ako bi odpovedali vsi trije motorji in ako bi pošel bencin. Tudi v tem slučaju bi mogli ostati v zraku in bi se pustili voditi od vetra do najbližje obliudene točke. Živil imajo za dva Pred preokretom v angleški stavki? Po pariških vesteh se pripravljajo pogajanja med lastniki in rudarji. — Lloyd George predlaga kompromisno rešitev. — Ne-oiicijelni razgovori med vlado in stavkovnim vodstvom? — Število stavkujočih. sestankom pa jc Lioyd George imel svoj govor. Šlo je za to, da se forsira politika h'bera!ccv v vprašanju stavke, pri čemer seje Lloyd George postavil v nasprotje z lord Greyem in Asquithom. Ta poizkus se ie ponesrečil. Večina liberalcev ie nezadovoljna. London, 11. maja s. Parlamentarni člani delavske stranke so se sestali danes dopoldne, da proučijo sporna vprašanja. Razprav Ijali so o uspehu razgovorom med Macdo-naldom, Thomasotn in Hendersonom kakor tudi o vprašanju kompromisnih predlogov, ki jiii ie stavil včeraj v spodnji zbornici L!oyd George. Delavska stranka se zaveda, da je Llovd George govoril le za svojo osebo, n« Pa za liberalno stranko. Neoficijelna pogajanja se nadaljujejo, vendar pa niso dovedla še do kakega pozitivnega rezultata. Strokovne organizacije objavljajo statistiko o stavkovnem gibanju: Iz statistike je razvidno da stavka 840.543 rudarjev 454.924 železničarjev 397.126 trans porinili delavcev, 153.932 delavcev v tvor-nlcah železa In Jekla, 349.65S stavbnih delavcev in 167.665 tiskarjev. »Times« dvomijo, da bi se še uadalini poklici pridružil stavki, kar bi vsekakor pomenilo prej poslabšanje nego ojačanje položaja strokovnih organizacij, ker bi se izdatki strokovnih organizacij stalno povečali; Iz raznih krajev prihajajo poročila, da je prišlo v posameznih slučajih do vzpostavitve dela, vendar pa gre le za majhno število delavcev, ki ne more vplivati-na celokupni položaj. London, ll. maja s. »Dai!y Mail« poroča, da ie veliko število konzervativcev pozvalo vlado nai izžene iz Anglije vse sovjetske or ganizaciie brez ozira na diplomatske posledice. Pariz, 11. maja k. »Information« poroča iz Londona: Kakor se zd| se bodo v kratkem zopet pričela pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji strokovnih organizacij. Ako ne bi nrišlo do direktnega sporazuma, bi se z obojestranskim pristankom določilo razsodišče, čigar odločitev bi bila obvezna. S to rešitvijo bi se odstranil vzrok splošne stavke ter obenem varoval prestiž vlade i11 strokovnih organizacij. London, 11. maja. s. Zastopnik vlade je izjavil novinarjem nastopno: Brez pretiranega optimizma menim, da smo dospeli do preokreta v položaju. Povsod se opaža gibanje za vzpostavitev dela. Število dnevnih vlakov je ob izbruhu stavke znašalo 849, včeraj pa 5530. Sodnik vrhovnega sodišča je izjavil, da je bila proglasitev splošne stavke proti postavi in da nihče, ki je pozival k stavki ali ki se ie udeležil stavke, ne bo deležen zaščite zakona iz i. 1906 glede industrijainih konfliktov. Berlin, 11. maja s. »Lokalar.zeiger« poroča iz Londona: Spodnja zbornica je včeraj doživela senzacijo, ko ie L!oyd George ne-pričakovnao napade! vlado ter poudarjal, da »British Gazette« ni nacijotiaten, temveč strankarski list. Nepravilno je bilo, da list ni objavi! apela canterburyskega nadškofa ter združene reformirane cerkve za takojšnjo vzpostavitev pogajanj' Lloyd George te zahteva! takojšnjo vzpostavitev pogajanj ter je poudarja! da je docela napačno govoriti o boju do skrajnega konca. Tak boj bi .pomenil polom Anglije. Ta napad Lloyd Georgea Je zelo preseneti1 konservativce, ki so kričali: Izdajstvo! Delavska stranka Pa ie aplavdirala. Ta napad ima notranji vzrok. Liberalna stranka je za zvečer sklicala sestanek. Tik pred tem Reforma Sveta Zveze narodov V Ženevi se je sestala komisija, ki ima rešiti problem preustro-ja Sveta Zveze narodov. — Konkretni angleški predlogi. Ženeva, 11. maja. ds. Včeraj se je sestala k svoji konstituirajoči seji posebna komisija, določena za proučitev Sveta Zveze narodov. Poleg desetih držav, ki pripadajo Zvezi narodov, je k sodelovanju povabijo, nih še pet držav: Nemčija. Poljska, Kitaj-Kka, Argentinija tn Švica. Za predsednika Je bil soglasno izvoljen zvezni svetnik Motta. Lord Robert Cecll Je kot prvi izjavil, da glede stalnega članstva Sveta nima podat! nikake izjave Scialoja je pojasnjeval b!. stveni pomen stalnih In nestalnih članov Sveta število stalnih članov naj bi se samo od slučaja do slučaja povečalo z vstopom Nemčije. Zedtnjenih držav in Rn-eije. število nestalnih članov pa je itak že bilo glede na možnost pristopa Nemčije povišano od 4 na 6. Paul Boncour je po-vdarjal, da je treba najti rež Stev, da se Nemčiji omogoči v septembru sprejem v Svet. Sjoborg (švedska) je izjavljal, da o kakem povečanju števila članov v Svetu Zveze narodov ne more biti govora Ki tajski zastopnik Hae - Si - Uhu je povdar-jal. da bi moral Svet Zveze narodov za. gotoviti dofrtojno zastopstvo tudi azijatskim ta ameriškim državam. Končno je predsedujoči Motta ugotovil. da na podlagi diskusije nikakor ni mislit na izpremembo pakta in da »e mora ohra. niti načelo soglasnosti za vse zaključke Sveta Zveze narodov. Komisija je danes dopoldne nadaljevala s svojim delom. Nemški delegat pl. Hoesch je podal izjavo, v kateri je opozarjal na pridržke, ki jih je dala Nemčija, ko je bila povabljena v to komisijo. Nemčija nrka. kor ne podcenjuje pomena teh pogajanj z;; bodočnost Zveze narodov in za stališče Nemčije v Zvezi narodov. Na popoldanski seji je lord Robert Cec'.' stavil nastopni predlog: 1.) Nestalni član; Sveta se volijo za dobo treh let. Ena tretjina članov se iznova voli vsako leto. 2.1 V dobi treh let po poteku svojega manda-ta se ne more iznova izvoliti noben član, razveii ako zborovanje z dvetretjinsko večino podaljša mandat za eno volilno dobo. Vendar pa ne sme več kot ena tretjin« biti na ta način zopet izvoljena. 3.) števi lo izvoljenih članov Sveta se zviša na 9 TI člani se bodo v bodoče volili po pro. porčnem sistemu. 4.1 Prihodnje zborovanje Zveze narodov bo čim prej izvolilo 9 članov Sveta, in sicer Z za dobo treh le! 3 za dobo dreh let in 3 za dobo enega let-*. -SS- Radičevska ofenziva proti ministru Trifunoviču Beograd, 11. maja. r. Radičevski poslan« ski klub je imel danes sejo, ki so se je udeležili vsi poslanci in ministri, razen dr. Nikiča. Podtajnik prosvetnega ministrstva Pasarič je ob tej prilik obrazložil svoj spoT z ministrom prosvete Trifunovičem Radi« čev klub je sklenil, da izroči ministru po. sebno spomenico s konkretnimi zahtevami. Ako bi prosvetni minister Trifunovič ne popustil, bodo radičevci zahtevali odločitev ministrskega sveta. Imenovanje Beograd, 11. maja. p. Za načelnika račun« skega oddelka ravnateljstva za šume v Ljub« Ijani je postavljen Ivan Srebrnič, bivši svet« nik finančne delegacije v Ljubljani 100.000 lir za potujčevanje naših otrok Rim, 11. maja. o. Na danaSnji seji je ministrski svet odobri! kraljev odlok, ki določa lOO.OrtO lir kredita za potujčewlno šolsko družbo "Lega Nazionale* v Trstu, Radičeve izmišljotine Beograd, 11. maja. p. Sv. Pnbieevič je izjavil novinarjem, da je Radičeva trditev na shodu v Tolisi, da se jc denar v znesku 8 milijonov, namenjen za šole. izda! za volitve, ordinama laž. Ves denar, ki jc bil po proračunu dovoljen za šole, se je izročil svojemu namenu. Tudi prosvetni ministe. Miša Trifunovič je danes izjavil, da je Ras dičeva trditev lažnjiva. Obnovitev pogajanj z Madžarsko Ljubljana, 11. maja. »Poslušajte me in ne glejte me!> ta izrek je parola tudi vseh demagogov in varalic naroda Ljudstvo pa je čulo pri nas zadnjih sedem in pol let toliko lepih besed, toliko krilatic in toliko obljub, da je postalo že povsem indi-ferentno in nezaupno napram vsemu, kar govore politiki, ker dejanja in uspehi prorokov niso odgovarjali besedam. Čisto pravilno sodi narod, da se sme verjeti samo onemu, ki z dejanji dokazuje resničnost in poštenost svojih besed. Od vseh političnih humbugov v Jugoslaviji je bil pač največji radičevski. Od gesel, ki so jih oznanjali radičevci v začetku svojčga gibanja do danes, ni ostalo ničesar. Vse ie bilo že neštetokrat nele z dejanji, marveč tudi z besedami od samih radičevskih voditeljev demantirano in na laž postavljeno. Dejstvo. da so radičevci morda imeli pred očmi vedno iste cilje, a so se le posluževali druge taktike, ne oprošča te gospode očitka brezvestnosti in nepoštenosti. ker ljudstvu nikdar niso povedali kaj pravzaprav hočejo in je narod moral sprejemati kot program, kar je bila le taktika in prevara. Mirotvorna človečanska republika brez davkov, brez vojakov, brez žan-darjev in brez šol. se je pri radičevcih izkazala kot prav tako velika sleparija, kakor varanje kmetskih množic s sel;a-štvom. Ko so prišli radičevci na vlado, niso postavili na vodilna mesta kmetov, marveč zagrebško gospodo, med njimi za ministre tri odvetnike in dva poslovna človeka in enako za drž. pod-tainike Potem, ko so zasedli ministrske portfelje. je bilo njihovo prvo delo za seljaka in kmeta to. da so spravili na visoka uradniška mesta v ministrstvih malone vso svojo žlahto. Še nikdar preje ni boben na kmečkih domačijah toliko pel. kakor pod slavno vlado radičevske kmečke gospode iz Zagreba. Pravi blagoslov teh laži kmečkih odre-šenikov pa se bo pokazal šele tedai. ko se bo vršilo iztirjevanje novih 1300 milijonov dinarjev, ki sta jih naprtila s svojim glasovanjem za povišani proračun gospoda Radič in Pucelj celokupnemu prebivalstvu, zlasti pa Slovencem. Vse to. kar so uganjali radičevci na vladi, ni bilo niti kmečko, niti spora-zumaško, niti koristno za državo. Stjepan Radič je bil kot prosvetni minister dosedaj najslabši prosvetni minister v državi, ki nele ničesar ni storil za po-vzdigo prosvete, marveč je še to uničeval. kar je bilo dobrega. S svojimi nepremišljenimi kolobocijami ie izzival neprestane konflikte na visoki, srednji in osnovni šoli. Radič je pravzaprav samo dokazal, kakšen ne sme biti prosvetni minister, odprl pa vsemu šolstvu oči. kaj je bil zanj zlasti prosvetni minister Pribičevič. Sedaj si šele lahko učitelji in profesorji predstavljajo, kaj bi bilo z našo šolo in z njihovim stanovskim položajem, ako bi jim že od začetka Jugoslavije ministrirala zagrebška gospoda s Stjepanom Radičem na čelu. Pod Radičem je cvetelo v ministrstvu prosvete najgrše partizanstvo. in sicer strankarstvo. ki ga nobena država, ki hoče obstojati, ne more tolerirati Tudi Pribičeviču se je očitalo partizanstvo. a razlika med njim in Radičem je kakor noč in dan. Svetozar Pribičevič je nastopal v interesu zaščite države, v interesu njenega obstoja in reda proti prevratnim in nesolidnim elementom. Stjepan Radič ie v interesu svoie stranke ter razkroja in boljševiziranja države gonil državi zveste in r.eomadeževane. prvovrstne šolnike ter jih nadomeščal z razkrojnimi in celo koruptnimi elementi. Nad 3000 učiteljskih rodbin je Stjepan Radič samo na Hrvatskem s samovoljnimi persekucijami pahnil v nesrečo in bedo ter odvzel državi krepko oporo med narodom. V Sloveniii je Radič favoriziral Pucljevo sorodstvo, uganjal nad naprednim fn nacijonalnim učiteljstvom krivice, na važna mesta pa Dostavljal po protekciji klerikalce. Ministra Pavla Radiča najznamenitejše delo je bilo. da je odvzel stoterim dobrovoljcem. ki so riskirali za državo svoje življenje in prelivali kri. zemljo agrarne reforme ter jo vračal madžarskim' grofom. Za časa njegovega ministrovanja je radlčevska gospoda v Zagrebu osnovala banko, pri kateri so se po posredovanju radičevskih odvetnikov zadolževali kmetje radi odkupa agrarne zemlje, ki bi jo od tujih grofov in baronov lahko dobili zastonj ali pa na mnogo ugodneiši način. Minister dr. Krajač je postal poznan šele potem, ko je začela Uzunovičeva vlada priobčevati dokumente, ki so dokazovali dalekosežno petrolejsko ko-rupcijsko afero, v katero so bili zapleteni organi njegovega ministrstva ter člani vodstva njegove stranke. Slovencem se je Ie oddolžil z volilnim redom za Trgovsko m obrtno zborico. ki je prikrojen željam klerikalcev, slovensko obrtništvo pa je moralo pod njegovim ministrovanjem dočakati, da se je ustanovila državna obrtna banka v Beogradu in v Zagrebu, ne pa v Ljubljani in da je Slovenija pritisnjena v tem pogledu pod podplat zagrebške gospode. Od radfičevca, ministra Nikiča vemo Slovenci samo to. da se za naše potrebe ni nič brigal in da je še to, kar je bilo dobrega in pametnega za naše kraje uvedeno, zanemarjal in onemogočal. Zlasti velja to za akcijo bivšega ministra dr. Žerjava v prilog pašništva in izboljšanja gozdnih cest. Znano je tudi. da dr. Nikič še danes ni odgovoril na interpelacijo, da je za časa njegovega ministrovanja Trboveljska premogo-kopna družba izplačala radičevcem 2 in pol milijona dinarjev nagrade za to. da bi ministrstvo za šume in rude krepko I stalo na strani T. P. D., proti trbovelj- skemu delavstvu. Bilanca radičevstva je za državo in narod povsem pasivna. »Sporazum* se je izkazal za baš tako prevaro, kakor so se izkazale kot prevare radiičevska mirotvorna republika, seljaška vlada in napoved boja proti korupciji. Od ljudi, ki so tako vodili za nos ljudstvo, kot so to delali radičevci, je zaman pričakovati poboljšanja. a tudi zaman izboljšanja sedanjega nevzdržnega stanja. Radičevci so že od početka Jugoslavije rovarski in prekucuški element, ki je zadržal Jugoslavijo v napredku za desetletja in čim prej bo konec radičevskih pustolovščin, tem preje nrišlo odrešenje za našo državo. Smrt italijanskega socialističnega voditelja Milan, 11. maja. o. Snoči je umrl v Assu voditelj italijanskih maksimalistov in bivši ravnateli «Av«utiiat. Giaccinto Menotti Serrati Beograd, 11. maja. p. Po dveh letih za stoja so se popoldne obnovila pogajanja med jugoskrvensko in madžarsko delegaci« jo zaradi ureditve raznih spornih vprašan.!, predvsem za ureditev mednarodnega prometa, direktnih tarif, skupnih postaj, poe sebno v Goli in drugih manjših zadev. Svečan sestanek v Narodni skupščini Povodom obiska tajnika Medparlamentarne unije g. Boissierja, Beograd, 11. maja p. Ob 5. popoldne Je I svetovni mir in napredek človeStva. Unija n .. j-.M.r^a «vpSan ima naivwo. da nroučaiva vsa vprašanja bil v dvorani Narodne skupščine svečan sestanek na čast glavnega tajnika medparlamentarne unije Boissiera, ki je velik prijatelj našega naroda in je bil že v Beogradu pred petimi leti. Takrat je prisostvoval g. Boissier svečam seji skupščine, na kateri je prisegel na ustavo kralj Aleksander, takrat še regent. Pri tej priliki je počila bomba, ki je g. Boissieru izbila levo oko, na katerem je sedaj slep. Današnji sej: je prisostvovalo zelo mnogo poslancev vseh skupin in novinarji Predsednik našega medparlamentarnega ■odbora Liuba Jovanovič je imel govor, v katerem je gosta prisrčno pozdravil. Dejal je, da se imamo mnogo zahvaliti g. Boissieru, da je naša država dosegla na svetu tako lepo mesto ta da jo danes vsi upoštevajo. Potem je v enournem govoru razpravljal g. Boissier v francoskem jeziku o zgodovini postanka medparlamentarne unije, o njenih nalogah in ciljih in dosedanjih' njenih' uspehih. Organizacija ima svrho zbirati člane vseh parlamentov vseh narodov v skupni akciji za sodelovanje vseh držav s pomočjo univerzalne organizacije narodov. Govornik je naglašal razvoj unije ln njenega dela za Ima nalogo, da proučava vsa vpraSanla mednarodnega značaja in motnost, kako bi se dala urediti parlamentarnim potom. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Boissier va-ličal našo državo in ugotovil velikanski njen napredek, ki se mu divi vsa Evropa. Prihodnje plenarno zasedanje medparlamentarne unije bo leta 1937 v Parizu. Na tem zasedanju bodo na dnevnem redu vprašanja svetovne carinske zveze, razvoja raznega mednarodnega prava in njega kadtfihacija, zmanjšanje oboroževanja, obramba parlamentarizma, ki je sedaj v krizi, in druge zadeve. Unija je zadnje čase precej napredovala. Na svoji poslednji seji v VVashing-tontt je bik) na njej zastopanih 35 narodov s približno 4500 parlamentarci. To število predstavlja nad polovico vseh parlamentov na svetu. Zastopani so v njej vsi narodi razen Španije, Grčije in Rusije, kjer ni parlamentarne vladavine. G. Boissier fe zaključil svoj govor z željami za najsijajnejši napredek Jugoslavije. (Burno ploskanje v dvorani.) Predsednik se je zahvaHl govorniku za obisk in za njegova lepa in temeljita izvajanja ter je izrazil željo, da ga Se vidimo v svoji sredi. Vrenje v radikalski stranki Beograd, 11. maja p. Današnje »Vreme« poroča, da je v enem delu radikalov prevladalo prepričanje, da sedanji politični položaj ne more dolgo trajati in da se morajo iskati novi izhodi. Ra-dičev govor v Tolisi, v katerem je zopet ostro napadel radikale, je to prepričanje še bolj ojačil. Vsi radikali brez razlike so nezadovoljni z zadržanjem St. Radiča ter sn mnenja, da sedanja vlada, za katero je Radič važen faktor, ne more biti stabilna. Vprašanje je samo, ali se naj izzove kriza ali pa počaka na nadaljnji razvoj dogodkov. Bližnja Pašičeva okolica odkrito govori, da ie delo z Radičem nemogoče m d-i ie treba razbiti koalicijo. Ostali radikali so za nadaljevanje politike sporazuma do zadnjega trenotka, dokler Radič popolnoma ne onemogoči vsako delo. Ti radikali, ki sn v večini, so mne-nia, da Radičevih izjav ni smatrati za preveč resne, ker ni več minister ter niti ni narodni poslanec in kar je glavno, da sodelujejo njegovi ljudje v vladi in da niso doslej še z ničemer pokazali, da hočejo razbiti koalicijo z radikali. Izvolitev Lj. Jovamoviča za predsednika interparlamentamega odbora smatrajo sicer ti radikali za kršitev lojalnosti od strani radičevcev, vendar pa ne za tak greli, zaradi katerega bi se morala razbiti koalicija ž njimi. Radičevci so namreč s tem samo protestirali proti kandidaturi dr. V. Jankovica. »Vreme« poroča nadalje, da je Pašičeva okolica povsem drugega mnenja. Po prepričanju te skupine So se radi-čevci postavili v boju med Lj. Jovano-vičem in Pašičem odkrito na Jovano-vičevo stran in s tem povedali, da hočejo tako delati tudi v bodoče. To smatrajo radikali iz Pašičeve okolice za nelojalnost in nedovoljeno vmešavanje v notranje razmere radikalne stranke. V tem vidijo pripravljanje novih politič-' nih orijentacij. ki se ne sme dovoliti, dokler je Radič v koaliciji z radikali, ki jim načelu je Pašič. Med radikali se opaža čim dalje večje vrenje. Jovanovičevi pristaši se pripravljajo na odločen boj, ki naj bi se pričel po mnenju nekaterih 14. maja, na dati razprave interpelacij o korupciji. Jovanovičevi pristaši so imeli doslej že več posvetovanj, na katere so bili povabljeni samo oni, za katere se ve, da stoje popolnoma na strani Lj. Jovano-viča, ne glede na politične razmere.^ v katerih naj bi se razvijala Jovanoviče-va akcija. Na ta posvetovanja niso bili pozvani mnogi radikalni poslanci, ki simpatizirajo sicer z Jovanovičem, niso pa še popolnoma zanesljivi. Jovanovičevi pristaši trdijo, da jih je sedaj popolnoma zanesljivih okoli dvajset. Ti zahtevajo, naj se preiskava afere R. Pa-šiča poveri posebni anketi, vseh drugih afer pa drugi anketi. Pri tem računajo, da bo izvoljen v anketno komisijo za afero Rade Pašiča s pomočjo opozicije in radičevcev Ljuba Jovanovič. V tem slučaju bi ppstal Lj. Jovanovič celo predsednik te preiskovalne komisije. Ožja Pašičeva okolica je te načrte Jo-vanovičevih pristašev spoznala in ie postala zaradi tega ponovno aktivnejša. Zaradi te poostrene borbe obeh eks-tremnih kril radikalne stranke trdi »Vre me«, da je prišla v nevarnost tudi Uzu-novičeva vlada, ki se drži v sredi ter skuša obvarovati enotnost radikalne stranke. Za 13. t. m. so bili vsi radikalni poslanci brzojavno pozvani v Beograd. Tega dne se sestane radikalni klub in se pričakuje ob tej priliki odkrit spopad obeh struj. Uzunovičeva vlada še upa, da se ji posreči ublažiti nasprot-stva v radikalnem klubu ter s primerno rešitvijo vprašanja izvolitve anketne komisije za preiskavo korupcije zadovoljiti obe strani. Ekstremni krili seveda smatrata, da mora priti do obračuna. Zanimivo je. da zahtevajo ekstremni Pašičevi pristaši, naj Pašič prestopi s svojimi ljudmi v opozicijo. Uzunovičeva vlada se bo seveda skušala vzdržati do skrajnosti in bo šele, ako se bo v skupščini pokazalo, da nima večine, podala ostavko ali pa zahtevala od kralja volilni mandat. Vsi znaki govore, piše radikalno »Vreme«, da gremo nasproti važnim političnim dogodkom. Trgovinska pogodba z Avstrijo sprejeta Beograd, 11. maja. Skupščina se je sestala po 10. uri. Finančni minister in minister za agrarno reformo bi morala odgovoriti na tri vprašanja, toda ti odgovori so se odstavili z dnevnega reda, ker ni bil prisoten minister agrarne reforme, na drugi strani pa ni bil prisoten niti eden onih treh poslancev, ki so finančnemu ministru stavili vprašanja. O trgovinski pogodbi z Avstrijo je govoril edino posl. Joca Jovanovič, ki je v imenu zemljoradnikov izjavil, da bo glasoval za sprejetje, kar je izzvalo majhno senzacijo. Dejal je, da je pogodba tehnično dobro sestavljena, ker so jo sestavili priznani strokovnjaki. Pogodba je važna, ker kaže smeri naše fi-nancijske in trgovske ter v gotovi meri tudi naše zunanje politike. Poudarja, da bi bilo treba čim preje skleniti trgovinske pogodbe tudi z ostalimi sosednimi državami. Velike praktične vrednosti pa da pogodba nima. Govornik je bil v svojih izjavah zelo obziren napram vladi, kar je zbudilo pozornost. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je dejal, da se bo oziral na vse opravičene kritike. Na ugovor, da so pravice, ki nam jih je dala Avstrija, neznatne, odgovarja, da tudi mi nismo dali Avstriji veliko. Dr. Pivko ugovarja in pravi, da smo dali mi Avstriji več. nego ona nam. kar opravičuje minister z različno strukturo našega in avstrijskega izvoza. Ministrstvo se bo pobrigalo za pomoč železni industriji v Sloveniji. Nato je bil zakon o trgovinski pogodbi z Avstrijo sprejet v načelu s 172 proti 23, v podrobnem glasovanju pa s 176 proti 23 glasovom Večina .ie izglasovala nato še del poročila odbora za prošnje in pritožbe, nakar je bila seja ob 12. uri zaključena. Bodoča seja se vrši jutri ob 10." uri Na dnevnem redu je razprava o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Politične beležke Sijajen uspeh SDS v Krapini 9. L m. so se vršile v mestu Krapini na Hrvatskem občinske volitve. Končale so s sijajnim uspehom SDS, ki je dobila 451 glasov in 10 mandatov. Radičevci so dobili 318 glasov in 7 mandatov, federaiistj 60 glasov m en mandat, radikali pa 28 glasov In so ostali brez mandata. Mestna uprava je sedaj trdno v dem. rokah. Karakteristično je, da je SDS kljub koncentričnemu napadu od vseh strani pridobila od leta 1923 tri mandate, dočim so radičevci tri izgubili tako, da je razmerje med mandati SDS in HSS ravno obratno ko: je bilo pri volitvah leta 1923. Vidi se, da tudi na Hrvatskem zdrava ideja narodnega edinstva in enakopravnosti vseh stalno pridobiva nove pristaše. Edino Pribičevič »Edino Pribičevič« daje uteho Pašičevi skupini, da naj ne omaga, in da naj gre z njim skupaj pod eno zastavo--- tako ja d Skuj e »Slovenec«. Strašen strah imajo naši klerikalci pred Pribidevičem in hlače se jiim tresejo že pri sami misli, da bi prišel zopet v vlado. In prav imajo! Politika na-cijonalne misli v Jugoslaviji bo prejalislej zmagala, ker sloni na edino pravih princi-ph in na notranji moči, ki jo niti Pašič, ni-j ti Korošec, niti kdo drugi ne more streti i Ideja jugoslovanskega unitarizma daje uoe-| bo vsem onim, ki hočejo v državi red in j poštenje, in vsem onim, ki so hrepeneli po krepki in srečni edinstveni Jugoslaviji, pa nikomur drugemu, ker nihče drugi od jugoslovanskih unitaristov je dobiti ne more. Tudi klerikalci so ob prevratu iskali v ju-goslovenski ideji utehe, a le zato, ker so se bali vislic za svoje rabeljsko delo za zmago nemškega orožja, čim so se klerikalci čutili vame, so postali zopet taki kot so Mi v vlogi črnožoll.ih denuncijantov. Klerikalci so danes brez vsake utehe; kajti sporazu-ma&ca poliaka tako vladna kot opozicijo' nalna je temeljito skrahiraia m ni prinesla narodu pav ničesar drugega kot korupcij-sko afero za korupcšjsko atero. Narod pa je sit korupcije in večnih vladnih kriz, sit pa tudi avtotromi stične m separatistične demagogije, ki nikdar ne more dati praktične enakopravnost) vseh Jugoslovenov. tako Srbov, Hrvatov kot Slovencev. Edino Pri ^'revič in njegova siiranka lahko da naro. da to, kar nuino potrebuje, eitoo Prtošde-vid Moji nad ostalo poHtično javnostjo kakor mogočen steber, okoli katerega se bo zbralo vse, kar je pošteno in sposobno za deSo. Tudi SJoveoSa bo Spregovorila jasno besedo, česar se pa klerikalci naravno ie danes boje. Nestalna politika ogroža naše gospodarsko življenje Pri predsedniku radikalne stranke in radikalnega poslanskega kluba g. Pašiču se je zgiasSa predvčerajšnjim deputactia gospodarskih in finančnih krogov, ter ga opobotI-la na težke gospodarske razmere v državL Prosila ga je, da naj vpliva a* vlado, da posvetj nem razmeram vso svojo pažnjo in ustaH svojo politiko. Eden najuglednejših gospodarskih strokovnjakov je v pogovoru z novinarji izjavil, da so vodilni krogi državne uprave tako xek> zaposleni z raznimi političnimi vprašanji, da jim nedostaja časa za najvažnejša gospodarska vprašanja. Politični zapletljaji, večne krize, demisije in spori v vladi ter Tazne zakulisne intrige zahtevajo od vodilnih političnih krogov toliko pažnje, da ne morejo posvetiti gospo-darsko-tinančaim problemom nobene p osornosti. Padanje cen poljedelskih pridelkov je privedlo državo v teSco agrarno krizo, poljedelce pa v naravnost obupen položaj. Visoke carinske tarife naj bi bile samo začasno sredstvo za povzdig našega izvoza. Sedaj pa so postale stalne, ker se nikdo ne briga za sklepanje trgovinskih pogodb e sosednimi državami. Ratifikacija trgovinske pogodbe z Avstrijo v tem pogledu ne po-menja mnogo. Mi sedaj sklepamo trgovinsko pogodbo z Albanijo, v katero izvczbno vsega skupaj za 2 milijona šv. frankov, na trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško in Nemčijo, kamor je v prvi vrsti usmerjen naš izvoz, pa niti ne mislimo. Prav tako se ni še ničesar storilo za Izenačenje davkov v naš! državi ln veliko vprašanje je, če ne bodo vedno ponavljajoči se politični pretres-ljaji oslabili našo valuto. Skrajen čas bi že bil _ j« končal omenjeni strokovnjak —, da se preneha s političnimi Intrigami ta posveti pozornost predvsem našemu gospodarskemu napredku. Slovenstvo SLS v pravi luči Nedeljski »Slovenec«, med vojno glasilo avstrijskih denuncijantov, se je zaletel v Jutro«, češ da v praksi in teoriji zanikuje obstoj slovenskega naroda, da v narodnostnem oziru sploh ne ve kaj je, vsled česar mu odreka vsako legitimacijo govoriti o slovenstvu, slovenski zastavj in koristih slovenskega ljudstva. »Slovenec« je tudi zapisal, da ljudje okoli »JUaa« pre teh tavajo narodnosit a gledišča, ali so v vladi aH v opoziciji, pred ali po volitvah. »Slovenec« je imel pred očmi bržkone dr. Korošca, ko se ie na ta idijotski način zaletel v »Jutro«. Z akaj dr. Korošec je bil tisti slovenski poslanec, ki je interese slovenstva presojal s stališča, ali je v vladi ali ne. Dr. Korošec Je bil n. pr. tisti slovenski poslanec, ki ie v parlamentu odklonil črtanje slovensk.h zapfen kov, češ da Je to nepotrebno. Tafcrst je bil namreč v zelo tesnih zvezah z ra.dt-kali. Dr. Korošec je tudi načelnik tiste stranke, ki povsod, zlasti na Kočevskem, neprestano koketira z Nemci. Dr. Korošec pojmuje dolžnosti slovenskega poslanca tudi na ta način, da hodi v Vojvodino hujskat Madžare In Nemce proti Hrvatom In Srbom. Kaj več od njega tudi zahtevati ni mogoče, zakaj njegov zaščitnik ljubljanski Škof dr. Jeglič ie pojmoval na sličen način dolžnosti slovenskega duhovnika, ko ie do os»van]a naše države izdajal nen&ke pa s%ske Iste. Ljubljanski poslanec Korošec je tudi načelnik tiste stranke, ki je pred vojno spravila s posebnim volilnim redom po dolgih letih zopet Nemce v ljubljanski občinski svet. Ali imajo ti ljudje sploh pravico še govoriti o slovenstvu? Kdo pa so pravzaprav vod?:elH slovenske klerikalne stranke, ki hočejo biti danes v Jugoslaviji braniitelji slovenstva? Ali niso to amnesti-ranci. iz leta 1918, ki so Minili takrat jugoslovansko mišljenje in se izognili vsled de-nunciranja slovenskih ljudi avstrijskim ob-testim — zasluženim vislicam? Vedno enaki Nedeljski »Slovenec« Je zapisal, da je »Jutrova« žlahta poklanjala srebrne rogove »Jiutgschirtocni«. Znano je, da je med vojno poklonila mestna občina ljubljanska, ki ji je takrat županov al pokojni dr. Tav čaT, srebrni rog Iji&ljanskemu gorskem« strelskemu polku §t. 2. ne pa »Jungschii. tzorn«. Kakšni motiv« so biii merodajnd za ta korak messie občine ljubljanske, nam ni znano. Prepričani pa smo, da so bili plemenitejši, kakor pa marsikaterih onih ljudi, ki zbirajo danes bivše avstrijske vojake po Brezjah in drugih božjih potih. Nedvomno je tudi, da je bil dr. Tavčar navzlic svojemu velikemu oportunizmu v srcu vedno ne le Slovenec, marveč tudi Jugosloven. »Slovenec« naj -pogleda nazaj v svoje predale, ko Je o dr. Tavčarju pisal ob začetku vojne leta 1914: »Časopisje, kaiierega Je on gospodar, je dajalo in daje potuho velesrbski propagandi, v njegovo stranko so se zatekli velesrbski propasatorji na Slovenskem. Se. daj nj čas za izgovarjanje. Sedaj je treba jasnih besedi ta jasnih, odločnih dejanj.« Takrat ie »Slovenec« dolžil dr. Tavčarja, da daje liberateim listom v njihovi velesrbski propagaod potuho in jih Izgovarja, danes ga dota, avstrijski demmcijant, av stri Jak anstva in z lažjo bfatl spomin moža k} leži že v groba. Demmcijanti so se iz. prevrgli v hijene! Kar se pa »JUcrove« žla-hte tiče, pa ugotavljamo, da so biii njegovi ustanovitelji takozvanj »mladini«, ld so bili od početka slovenskega radikalnega narodnega pokreta v ostri opozidU napram konservativnemu vodstvu tedanje narodno-napredne stranke. Ti »mladini« so bili tudi ustanovitelji nove demokratske stranke, ki ni postavila v svoje vodstvo nikogar, ki bi se količkaj eksponira! ta deloval za Avstrijo v protijugoslovenskem smislu, medtem ko so ostali pravi voditelji klerikalne stram ke prav tisti ljudje, ki so v Avstrifi de Bunciraii Slovence kot jugosloveaske po-bora&e ter buiskaft na vojno. Tudi »Jung- schdtzov« niso ustvarjali slovenski napred-niaki, ampak slovenski klerikalni poslanci s pomočjo klerikalne Orlovske zveze! Klerikalci so v svoji denuncijantski naravi ostali isti, kakor so bili, toda mi smo na nesramnosti škofovega glasila vedno pripravljeni postreči s primernim gradivom, da se postavi njihovo slovenstvo in njihova moralna pokvarjenost v čim jasnejšo luč. Stipa Radič in salonski vagon Stipa Radič Je »štediša« in gromovnik proti korupciji, proti pljačkanju države. Za vsak vinar, ukraden državi, bi na kande-labre obešal pokvarjeno gospodo, ki pleni dTfavo in se eventualno vozi tudi v salonskih vagonih. Njegova smola ie samo ta, da se je tudi sam razvadi! na salonske vagone. Odkar pa mu je z ministrsko častjo vred odklenkala ta pravica, si Stipa Radič pomaga na ta način, da na svoja potovanja vselej vodi po enega tzmed svojih aktivnih ministrov, vštevši tudi g. Puclja. Tega ne ugotavljamo mi niti ne kak radikalski list, marveč dav+dovičevska »Pravda«, ki dostavlja: »-P0 statističnih podatkih ie gospod St. Radič od 20. novembra 1. 1. do 3. marca t I. 23 porabil salonski vagon, ki ima 60 sedežev I. razreda«. Od 3. marca pa se vožnje v enakem salonskem vozu veselo nadaljujejo in se bo Stipa Radič gotovo tudi k raapravj o korupciji popeljal v Beograd, kakor da bi z njim bilo 59 pokvarjenih gospodov. Mariborski občinski svet Maribor, 11. maja Ob % na 18 .je otvorfl župan dr. Leskov ar šesto redno sejo. Občinski svetniki eo bili polino&teviliLo navzoči. Seja, na kateri so ee razpravljale številne važne komunalne zadeve im za katero je vladalo precej zanimanja, J« .potekla mirno in stvarno. Uvodoma, je župan odgovoril na interpelacijo socijalista g. Bahuna in tovarišev glede Mestne hran&nice, ki je nakupita delnice Mariborske tiskarne, fcmpam je ugotovil, da je Mestna branSlnfea ponovno sklepala o nakupu teh delnic ter se je po temejjtti razpravi uverila o njih solidnosti. Zaito se je končno odločila za nakup. V ostalem Je Mestna hranilnica delnice medtem že prodala naiprej po nakupni ceni, zaračuna.joč si primerne obresti. Župan odločno zavrača, napade na Mestno hranilnico, katere poslovanje je v popolnem redu in'ki Je za meaito velevažna ustanova. I>a ee pa veaki neugodni govorici Ispodbije podlaga, je župan mišljenja, da naj ee občina poslu« v statutu hranilnice predvidene pravice revizije in naj v to svrho občtoskl svet izvoli posebno komisijo. ObC. svet. Bahnn se zavaruje proti temu, da bi hotel sumničiti koreiktnost uprave Mestne hranilnice, njegov namen Je bil le, doseči, da se govorice razčtetljo. Soglaša z revizijo, meni pa, da ima občina na upra. vo Mestne hranilnice premalo ingerence. Apelira na uvidevnost upravnega odbora Mestne hranilnice, ki je kompetenten pred lagati spremembe pravil, naj v tem oziru stori primerne ukrepe. Podžupan dr. Lipold smatra, da naj ee čim preje izvrši občinska revizija hranilnice, ki bo vsej javnosti pokazala, kako dobro je gospodaril upravni odbor v korist podjetja, občine in vlagateljev. Mestna hranilnica je saino v prošlem letu iz čistega dobička odpisala 1 milijon Din na. račun avstrijskih vojnih posojil, s katerimi so jo preobremenili prejšnji gospodarji ter je danes eden najtrdnejših in najsolidnejSih zavodov v Sloveniji. Kar se tiče spremembe pravil pa jo upravni odbor že dalj časa sam pripravlja. Obč. 6vet je sprejel županov odgovor na eoc. dem. interpelacijo na znanje ter je sklenil izvršiti revizijo, člani koanteije so bili izvoljeni v tajni seji. župan je nato sporočil, da je Državni svet zavrnil priziv Kasinovereina. radi likvidacije in da je tako postalo kaainsko poslopje definitivna last mariborske Občine. — Mariborsko okrožno sod iS Je je potrdilo volilne imenike, relklamacijske zadeve so se poverile mestnemu svetu. — Narodni socijalisti so vložili interpelacijo rad-} povečanja prostora zračnega dravskega kqpaliSča pri Kaferju Mestnemu stavbnemu uradu se je naročila do junija zgradba novih 20 kabin ter dvoje vodnih prh, za kar se je dovolil kredit 15.000 Din. Za drugi odsek je poročal obč. svet. Sta bej. Prošnja odbora za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom glede prostora v mestnem parku se je odloži-la. — Resolucije stanovanjskih najemnikov s protestnega shoda, je občinski svet vzel na znamje. — Radi organizacije zaščite dece in mladine v Mariboru je bil osnovan mestni mladinski svet, v katerega so b''li izvoljeni obč. svetniki: Potejan, Staibej in Tumpej. — Sprejme se ponudba Dečjega doma za plačevanje 18.000 Din najemnine, ostalih 18.000 Din pa se sikompenzira za vzdrževanje dečje etanice za mariborsko deco v domu. — Pri načrtu ljubljanske Delavske ubornice za vzdiževanje borze dela v Mariboru, ki predvideva skupno vzdrževalno akcijo Delavske zbornice, mariborske mestne občine in ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, 6e je raz vSa obeežna debata. Govorili so g dr. Strm šek (SDS), ki je plediral za študij finančne podlage za nadaljno vzdrževanje boTze dela, socijalista Ošlak in Petejan ter Nemec Miihleisen. ki so bili za prevzem borze dela po Delavski zbornici ter Stabej in Tumipej z* prevzem po mestni občini. Končno Je bil sprejet soglasno predlog, da se zadeva vrne odseku. — Za dnevno zavetišče, k! ee nahaja sedaj v Rarfagovi ulici skupno z otroškim vrtcem, se bo preuredila vila Langer v Ljudskem vrt«, kar bo stalo 126 000 Din. Za prvi odsek je poročal obč. svet. dr, Kukovec. Predlog nemškega kluba radi odprave cestne prodaje sladoleda in tur. škega medu se odkloni. — Zadrugi Mojmlr se priporoči prošnja za podelitev novega mesto odvzetega lokala. Za tretji odsek je poročal obč. svet. dr. Kac. Okrajnemu zastopu je (pripravljena občina votirati za popravila na Pobrešk; cesti 24 000 Din v sorazmerju s percen-tuatao uporabo ceste. Regulacijo imenovane ceste itak predvideva v prihodnjih le. tih v mestnem predelu občina sama. Za četrti odsek je poročal podžupan dr. Lrpold. Sklene se otvoritev Vrtne ulice v lastni" režiji a odobren jem kredita v iznosu 85.000 Din. — Obširna debata se po. novno razvije pri vprašanju zgradbe nov« deške meSčanske in oenovne šole na vogalu Smetanove in Valvazorjeve ulice, o kateri Je «Jutro» že izčrpno poročalo. Stro. ški so preračunani za zgradbo šole v iznosu 4 in pol milijona dinarjev, za opremo pa (poldrugi mffljon dinarjev. Po govorih obč. svet. dr. Strmška, Petejana, Pfrhnerja ln dr. Muhletena je bilo s 34 glaeovi sklenjeno, da najaime ObčJna šestmilijonsko posojilo pod pogojem, da bo prispeva! okrajni zastop potrebne anuitete za kritje poldrugega milijona. Proti so glasovali le štirje Nemci. — Dirkalnemu društvu je bila podeljena podpora 3000 Din — Mestni stavbni urad se je poveril z nalogo, da iz. dela proračun za povečanje mestne oskrb-nišnice od 70 na 120 oseb. — Delavcem Meetne plinarne se priznajo nagrade za delo izven mestnega okoliša, kakor ornim pri električnem podjetju, odkloni pa se trinajsta plača Sklene se nabava avtoškropil-nika. Ob 9. zvečer se je nadaljevala seja kot ta jna. Vlada narodne koncentracije v Belgiji V novem kabineta zastopani socJjalisti, klerikalci, krščanski demokrati in liberalci. — Predsednik vlade socialist Brunet n, Bruselj, 11. maja Kralj Albert je izročil sestavo nove vlade predsedniku poslanske zbornice Emilu Brunetu. Brunet je član delavske (socijalistične) stranke, vendar uživa radi svoje stroge nepristranosti in zmernosti zaupanje vseh strank in vse dežele. On je pač najprimernejša oseba za vodstvo vlade narodne koncentracije. Sestavo kabineta je prevzel z izrecnim privoljenjem belgijske delav. stranke, katere glavni svet je z 52 glasovi (14 se jib je vzdržalo glasovanja) odobril nadaljnjo sodelovanje v vladi. Brunet je sestavil kabinet sledeče: Vandervelde, zunanja politika; Huysmans, umetnost in znanost; Wauters, ministrstvo dela; Anse-e 1 e. pošte in telegrafi. Vsi štirje socijalisti. Od klerikalnih konservativcev so sprejeti v vlado: Jaspar, finance; Fellebaut. vojno ministrstvo: De Liedekerse, poljedelstvo. Krščanske demokrate zastopata Tschoffen, j usti ca, in Baels, javna dela. Liberalci so dobili dva portfelja, in sicer: notranje ministrstvo Janssen in kolonije Petscher-Franqui. Potemtakem imajo v novi vladi socijalisti razen predsedstva 4 sedeže, klerikalni desničarji 3, klerikalni levičarji 2 in liberalci 2. To razmerje približno odgovarja moči posameznih strank v spodnji zbornici. Žeto verjetno je. da bo namesto socijalista Braneta, ki je postal min. predsednik, izvoljen za predsednika zbornice odsto-pivši šef vlade vikont Poullet, ki je zavzemal to mesto že leta 1919. Na ta način se je rešila belgijska vladna kriza, do katere je prišlo vsled odstopa notranjega ministra Rolin- Ja-queminsa, izvenparlamentarnega konservativca, in ministra za kolonije Car-tona. katoliškega konservativca. Režimsko krizo je spremljala in v veliki meri tudi izzvala težka finančna kriza, ki tre Belgijo in je potisnila belgijski frank celo nižje nego francoski frank. Funit šterling stane že 165 frankov. Pretekli četrtek je moral odstopiti finančni minister v Poullet-Vanderveldovem kabinetu Janssen, ki se ni izkazal sposobnega. da bi izvedel finančno sanacijo in je celo napovedal novo inflacijo. Tako so padli v vodo vsi finančni reformacijski načrti klerikalno - socijalistične koalicije. Danes je Belgija v slabšem položaju nego pred nastopom črno-rdeče vlade. Glavna karakteristika nove vlade je, da so stopili vanjo liberalci, ki Sr, bili doslej v najodločnejši načelni opoziciji proti klerikalno socialističnemu režimu, a se spričo katastrofalne finančne krize niso hoteli več odtegovati patri-jotični dolžnosti. Važno je tudi, da namesto klerikalca načeluje novi vladi so-cijalist. Brunetova koncentracijska vlada si stavlja kot glavno nalogo rešitev belgijskih financ in dvig franka. Tej prvi brigi se umaknejo vsi drujfi stran-karsko-politični momenti. Falzifikatorski proces Budimpešta, 11. maja. s. Na današnji razpravi o falzifikacijah so bili zaslišani mladeniči, katerim je bila poverjena nalo* ga razpečavanja ponarejenih bankovcev v inozemstvu. Njihove izjave niso bile po» sebne važnosti. Iz njihovih izjav je razvid* no, da ni prišlo da razpečavanja bankovcev, ker se je vsa zadeva predčasno razkrila. Obtoženec Andor je izjavil, da mu je princ Windischgratz rekel pri neki priliki: Ako bi ministrski predsednik grof Bethlen ve» del za to stvar bi bili vsi zaprti. Princ Win« diechgratz pa izjavlja, da se ne more spo« mniti na te besede. Andor in Winkler in javljata soglasno, da sta delala iz pafriotiči nih motivov in na povelje. Izjave obtožeii. cev 01svaryja, Varge, Szoertsevja in Mat-kovicsa so bile nebistvene. Jutri bosta za« slišana generalni direktor poštne hranilni« ce Baross in sluga Kovacs, nakar se bo prv čelo z zasliševanjem prič. Tržaška borza Trst, 11. maja. o. Devize: Beograd 44.30 —44.60, Dunaj 353—357, Praga 74.10-74.50, Pariz 78.50—79, London 121.85-121.95, New York 25.07—26.15, Curih 485-487, Bukare. šta 9—9.50, Budimpešta 0.0349—0.0353. Vb. late: dinar 44-44.50, dolar 25—25.10. 20 zl. frankov 96—99, zl. lira 483. Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. ^ Senzacija nad senzacijo! Veliki kowboj film Prvič v Ljubljani: „Skrivnostl gora smrti" C O-C C-OCCOO-C-O-C Prednaznanilo „Jožna mlHjonflrjeva hči" Velika pustolovna senzacija. V glavni vlogi sloviti pustolovec, akrobat in kowboj FRED THOAVSEN s svojim čudežnim belcem prekrasnim SILVER KINGOA1 Strahoviti boji z roparsko tolpo. Strah in trepet pred duhovi Črni orel. Grozoviti Veliki super First National-tdm tvornica boji z divjim bikom! Krasni posnetki narav velefilma .Črni angel". nih Ipnnt ;n krasot! — Mladini neprimerno nih lepot.in krasot! — Mladini neprimerno! pad-pore od strani centralne vlade, da si društvo zopet opomore. Nato je omenjal, da bodo nesoglasja, ki so v zadnjem Pasu nastala med osrednjim odborom in podružnicami gotovo odstranjena, kajti treba je vsekako" gledati na to, da se ohrani edinstvenost društva. Končno je predsednik izrekel toplo zahvalo vsem, ki so rnateri-jelno podpirali društvo z željo, da ohranijo tudi v bodoče društvu svojo naklonjenost. Nato je mesto odsotnega tajnika dr. To-minca podal izčrpno tajniško poročilo g. Tavčar, ki je naglasa], da je najvažnejše delo SPD v pretekli poslovni dobi z velikimi denarnimi žrtvami dograjeni dom na Krvavcu, ki je dobil tudi meteoro-logidno postajo, ki je sedaj najvišja v Slo. veniji. Dom na Krvavcu stane 755.715 14 Din. Nadalje je odbor dovršil gospodarsko poslopje pri hotelu Zlatorogu, temeljito popravil Staničevo kočo in deloma tudi Aleksandrov dom, Češko kočo in Kaditaikov kočo vrh Golice. Odbor tudi upa, da bo v kratkem prometno ministrstvo zopet odobrilo znižano vožnjo za člane društva, kajti to je resnična potreba za turiste. Nadalje je tajnik naglašal, da zaznamuje latinsko leto velik razvoj v življenju slovenskih planinskih društev in ustanovitev velepomembne slovanske turistične zveze. Članov je bilo 1. 1925. rednih 3515. podružnice pa so imele S040 članov. Planinsk; Vestnik ima 1G42 naročnikov SPD obstoji iz 19 podružnic in Osrednjega odbora, podružnica na Vrhniki je prenehala delovati. Nova društvena pravila, ki so bila sprejeta na zadnjem občnem zboru, se še niso definitivno predložila ministrstvu v odobritev. Blagajniško poročilo je podal društveni 'knjigovodja gosp. Rozman. Skupni pro. met v letu 1925 je znašal ix> vknjižbah poslovnega značaja 14,076.487.38 Din. čisti dobiček poedinih koč in hotelov je bil sicer lep. vendar pa napram letu 1924. veliko slabši. Temu je krivo v prvi vrsti popo-lno mrtvilo v tujskem prometu v pretekli se. ziji. Denarna kriza in slaibo vreme so seveda tudi faktorji. ki so prizadejali SPD veliiiko gmotno škodo. Čist,: dobiček poedi. nih koč in -postojank je znašal lansko leto 301.879.67 Dim. Nato je bil sprejet še proračun za bodoče poslovno leto, ki predvideva 1,518.200 Din dohodkov in ravno to-liko izdatkov. Nato je bil po predlogu revizorjev pode. ljen odboru abselutorij. Vršila se je ob sklepu še debata o poedinih predlogih čla. nov. kakor o ureditvi za Ljubljano prepo-trebnega kopališča ob Savi v bližini postaje Medno in ureditvi potov na Grmadi, kjer naj bi se vršile vežbe za neiizTtrjene turiste zlasti iz Hrvatske in Srbije. Pred. log je bil teplo pozdravljen im ga bo odbor vsekakor proučaval in po možnosti čini preje realiziral. Trije veseli vozniki Ljubljana, 11. maja. Sinoči so se mudili pasantom na Gospo* svetski. Dunajski in Aleksandrovi cesti ve« lekomični prizori, ki so jih uganjali v sprem stvu dveh stražnikov trije delavci, uslužbe* ni pri Knezu na Gosposvetski cesti kot vozniki. Precej vinski navdahnjene vozni* ke je ustavil stražnik na klancu pod Ko* linsko tovarno ter jih opozoril, naj vozove zavTO, kajti sicer so lahko pripeti nesreča. Vsem trem pa je bila pojava stražnika in njegovo vmešavanje v njihovo umetnost absolutno antipatična in so se zato pričeli nad njim znašati kakor srake. Ker je straž* nik uvidel, da sam proti njim ničesar ne opravi in so se vozovi spustili v dir po klancu nizdol, jih je zasledoval in zahteval pozneje v pisarni na Gosposvetski cesti njihova imena. To pa je navihane voznike silno raztogotilo. Stopili so takoj — še vsi majavi — tudi oni v pisarno ter zahtevali svoje knjižice, češ, da odpovedujejo služ* bo. Hoteli so se na ta način umakniti kaz* ni, vendar so delali račun brez krčmarja. Stražnik jim je namreč tedaj napovedal aretacijo. To pa je bilo kot bi prilil olja v ogenj. Vsi trije vozniki so pričeli na vso moč raz* 1 grajati, tako da je bil stražnik končno pri* j sil jen, da jih je pričel poganjati s peudre* ; kom. Šele, ko mu je prišel na pomoč drugi i kolega izpred pošte, je šlo nekoliko hitreje, j vendar so menili aretovanci, da morajo i igrati «teater». Zapeli so nekaj lepih kranj* skih pesmi, zraven pa v taktu pomigavali z rameni, kihali, vriskali, se pačili itd. Pri* žigali so si spotoma cigarete, jih spuščali na tla, se sklanjali za njimi, komandirali prav po vojaški drug drugega, za stražnika pa so se le malo zmenili. Za njimi se jc seveda podila cela ulica, ker so ljudem pri-, zori neznansko ugajali. Šele, kadar so straž* niki vesele voznike silili v hitrejši tempo, so se spomnili, kam gredo in kako je prav* zaprav z njimi. Takrat je hitro zopet spu* stil kdo izmed njih cigareto na tla in usta* vil tovariša, da mu jc dal ciganskega ognja; seveda se je morala pri tem ustaviti vsa ožja druščina, obkrožili pa so jih tudi hva* ležni igralci, ki so jim aretiranci rezali vse mogoče obraze. Veter jim je napihoval srajce in vsem sc je zdela prostost neznansko lepa. Bilo jc vsem prilično hladno, toda samo, dokler sc niso zaprla dvoriščna vrata rdeče hiše na Bicivveisovi cesti, kjer je nenadoma zavela burja in je jelo grmeti po hrbtih. Nekoliko utrujeni so odšli veseli vozniki kmalu nato spat na trde deske, ki so jih greli celo noč in še kak dan. Malce pozneje se ie odigral na Gospo* svetski cesti drug zanimiv prizor. Delavec Vinko je delal «plav» in vrtil ga je ves dan po gostilnah. Sreča mu je bila mila in do* bil jc celo družico v osebi prijazne Marič* kc iz barak. Po cesti grede sta se živahno menila o sladkosti prihodnjih uric, kar sv> poslušali tudi nekateri Vinkovi prijatelji, ki so ju spremljali. Nenadoma pa jih je zmotil stražnik, kateremu se ie zazdela Ma* rička več kot sumljiva. Stražnik je dejal: »Moja boš!» Vinko pa: «Nak! 100 Din sem že danes z njo zabiksal, pa bi...» Skočil je brž k stražniku in ga zgrabil za plašč. To prilikq jc porabila Marička, ki jo je od ne* sel veter bogzna kam. Vinko pa je moral potem na policijo, kjer je delal druščino prejšnjim trem voznikom. Moral je na no* iicijo brez Mairičke, čeprav je zapravil z njo 100 Din. Pred sodniki Vlada prodaja smodke in svalčice ter kasira denarce za svojega gospodarja. Ima pa v Ljubljani eorodinico Marico, zaljubljeno devico, ki ji vedno mainjka denarja in ta jo je pregovorila, naj vzame iz blagajne in ji posodi; menda na večni počakaj! Vlada je res jemala in dajala Marički. Nabralo se je skupno okoli 3550 Din. Ker sta toliko nabrali, je Vlada zdaj preskrbljeni za 10 dni, a Marička pa za 6 tednov. Veseljaki so se v «Unionu» napilj šampanjca in zgodaj zjutraj kolovrati!! domov. Pred kavarno jih je prevzelo genotje, da so zapeM: »Mila lunica, kje je ljubica«, a stražnik je odipel: «Vaša ljubica bo črna kamrica* in jih hotel odvesti s seboj. Tedaj se je pa oglasil pogumni Fertinc in ozmerjal stražnika. Plačal bo 100 Dim, ker je bil fant prccej vinjen in sam ne v£, kakšne izraze je porodil v njegovi glavi alkohol. Danes veliko francosko delo M GSRCONNE' Prednaznanilo: Rosenkavaller. z znanimi francoskimi igralci Huguette Dutlos Jacque Catelaine, nadalje nemškimi: Paul Hartmann, M hael Bohnen, Friednch Fehtr, Carmen Cartcilieri in 3776 a Cari Forest. Predelave ob 4. (;oi 6., pul t> -n y. uti. Kino Ideal. Po vsej Sloveniji gre glas, le Domovina" je za nas! Proslava stoletnice rojstva Svetozarja Miletiča v Novem Sadu Novi Sad, 9. maja. Potrebno in naša dolžnost je, da se spominjamo velikih in zaslužnih mož, ki so že davno pred ujedinjenjem našega naroda budili v svojih zasužnjenih rojakih ponos in narodno zavest ter nesebično žrtvovali svoje duševne in gmotne zmožnosti v otiranju poti v našo svobodo in ujedinjenje. Med te može spada tudi Svetozar Miletič, sin ravne, zavedne in ponosne Vojvodine, čigar stoletnice rojstva je proslavila te dni Vojvodina in po predstavnikih iz posameznih pokrajin vsa naša država. Proslava se je vršila na izredno svečan način v Novem Sadu. Mesto je bilo vse v zastavah, narod v prazničnem razpoloženju. Slavnosti so se udeležila humanitarna, prosvetna in kulturna društva. Celokupen narod se je zbral po svojih zastopnikih okoli groba Miletiča, velikega borca za politično neodvisnost svojega naroda in velikega kulturnega pionirja. Svečanosti so se začele z izredno občinsko sejo v veliki dvorani mestne hiše. na kateri je bil sprejet predlog, da se votira 250.000 Din, za spomenik Miletiča, v znak priznanja velikemu nacijonalnemu borcu in nekdanjemu predsedniku novosadske občine, ki je toliko storil za Novi Sad in niegov kulturni razmah. Ob 10. dopoldne se je vršila v Narodem gledališču svečana akademija. Akademije in vseh nato sledečih s'ovesnosti so se udeležili poleg številnih društev imenom vlade finančni minister dr. Ninko Perič, predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovie, ministra prosvete jc zastopal dr. Pasa-rič. vojsko armijski komandant Gjuro Dokič in generali Stanojlovič, Mitrovič in Tasič. Navzoči so bili še minister narodnega zdravja dr Slavko Miletič z rodbino, podpredsednik beograjske občine Miloš Bobič, rektor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic. starosta JSS E. Gailgl. zastopnik Srbske književne zadruge univ. prof. dr. Corovič, zastopnik subotiške pravne fakultete dr. Kosič, zastopnik mesta Cetinje Mi-tar Lazovič. predstavnik Slovakov Jan Šajek itd. Akademiji je predsedoval predsednik odbora za proslavo Svetozar Stankovič. ki .ie koncem svojega otvoritvenega govora, v katerem je slav'1 Miletičeve zasluge, pozival nove Miletiče. ki so tako potrebni danes naši družbi in naši mladi državi. Sledili so pozdravni govori Marka Trifkoviča. dr. Ninka Perica, beograjskega podžupana Bobiča in še cele vrste govornikov. Po akademiji so odšli vsi udeleženci v povorki na groblje. kjer je bilo opelo. Na če'u povorke je korakalo do 200 Sokolov in Sokolic z dvema zastavama. Na grobu je govorilo veliko število govornikov, po izjavi vseh prisotnih dostojanstvenikov in ostalih udeležencev ra je napravil na-večji vtis govor staroste JSS br. Gangla, ki ie povdar-jal cilje dela. borbe in življenje Svetozarja Miletiča. Izvajal je med drugim: Krila Sokolov, stražarjev pravde in sejalcev živlienskih kali. bijejo ob vrata smrti, da se odpirajo valovom mladosti in resnice in da stopa skozi nje v vsej slavi in čestitliivošti pred oči sedanjosti nesmrtni Svetozar Miletič. junak in voditelj naroda, predhodnik sokolske tvornosti. Sto let .ie minulo od njegovega rojstva. A čim dalje se odmiče početek tega viteškega življenja od nas, tem izraziteje se oblikujejo pred nami mar-kantne poteze tega izrednega značaja, ki .ie vsej svoji dobi udaril žig svoje silne duševnosti, svoje neizčrpne borbenosti. svoje globoke nacijonalne zavesti in brezprimerne požrtvovalnosti. Čuval in branil je srbsko Vojvodino pred grozečo poplavo sovražnega tu-jinstva. vsako rodoljubno dušo je navdal s pogumom in junaštvom, ko je vanjo vdahnil ukaz velike in edine naloge svojega življenja: Borba in zmaga. a po zmagi svobodno življenje v svobodni domovini! S tem geslom oborožen, se je Miletič postavil med dva ognja, ki sta bruhala nanj in na njegov Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 12.: «jakob Ruda». Premijera. Slav* nostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob SOletnici rojstva. Izv. četrtek, 13.: ob 15.: «Kar hočete». Izv. Petek, 14.: »Jakob Ruda«. F. Sobota, 15.: «Ladja Tenacity». Premi jera Izv. Ljubljanska opera Četrtek. 13.: »Grofica Marica«. Izv. Petek. 14.: »Žongler Naše ljube Gospe«. B Sobota, 15.: «Boheme». D. Nedelja, 16.: ob 15.: »Grofica Marica«. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda, 12.: «Možiček» in «V vodnjaku«. A Zadnjikrat v sezoni. Četrtek. 13.: «Ognjenik». E (Kuponi). Zad* njič v sezoni. K današnji premijeri »Jakoba Rude, v ljubljanski drami. Ivan Cankar se je kmalu po prvih poskusih v pesništvu in v pro. zaičnl obliki lota tudi dramatike sinovi. Napisal je najprej «Romantične duše», stvar, ki je obležala pri založniku Schwent-uerju. Prva drama, ki je izšla v knjižni obliki, pa je bfta «Jakob Ruda*. «Ru(Ti» je narod od strani madžarskega in germanskega imperijalizma. Miletič je odbijal od svoje rodne zemlje vse grabežljive kremplje, stal je v vrtincu najlju-tejših borb in kazal neprestano z besedo in gesto na obljubljeno deželo tamkaj preko Dunava — na samostojno Srbijo, ki naj razvije slavne svoje prapore na zmagovit pohod k osvobojenju vseh Jugoslovenov in k združenju vseh naših pokrajin v eno, nam vsem skupno in od nas vseh ljubljeno domovino. Umljivo, da so se v Miletiča, ki je neustrašeno stal na čelu vsem bojnim četam, divje zaganjali vsi, ki so hoteli uničiti njega, da uničijo vstajenje in preporod naroda! A zaman. Miletideva semena so hitela v Vojvodini v bujno rast na narodni njivi; sovražnikov bes se je lomil v lastnih navalih. Naši logi in gaji, naše gore in ravnine, naše polje in naše vode so bučale kot veličastne, mogočne himne in davorije svetili bojevnikov, ki so tesali zibelko naši svobodi, ko je bila spočela duševna revolucija za naše narodno in državno ujedinjenje. Ta slavna zgodovina je zapisana v naših dušah — v dušah vseh bratov in sestra, ki smo se združili pod zastavo jugoslo-venskega Sokolstva, da prav cenimo delo velikih prednikov, da čuvamo in branimo njih pridobitve in jih dovedemo do veljave, ki bo ob njih strmel ves kulturni svet. Kar je bilo mogoče ustvariti Svetozaru MiletJcu, to je sokolska dolžnost očuvati nam in to bo mogoče ustvariti stotisočem naših, če bo vsa naša dejanja vodila nesebična ljubezen do sreče, slave, moči in bodočnosti vsega našega naroda. Z rojstvom Svetozarja Miletiča se ie rodilo naše življenje. Naši veliki predniki žive naprej v našem delu in v našem življenju. Nagnite se, sokolske zastave, do zemlje pred veličino Svetozarja Miletiča, a vi, bratje in sestre, zakličite njegovemu delu. njegovemu imenu in spominu: Slava! Po opelu na groblju so se vrnili vsi udeleženci v povorki v mesto, kjer je bil v hotelu «Sloboda» svečan banket, ki se ga je udeležilo 300 oseb. Ob 3. popoldne je bila javna telovadba Sokolstva. ki jo je organizirala župa Svetozarja Miletiča (Novi Sad) in je odlično uspela v moralnem in gmotnem oziru. Razen z drugimi telovadnimi točkami so nastopili člani in članice — dobro navežbani in disciplinirani — z obveznimi prostimi vajami in posebnimi vajami za praški izlet. Burno je bila pozdravljena tudi vojska, ki je nastopila z vajami s puškami. Obisk pri javni telovadbi ie bil impozanten. Občinstvu je imnoniral vsestransko resni nastop Sokolov in Sokolic. borcev za ideale in ideje, ki so bile tudi Miletičeve Proslavo je zaključil pozdravni večer, ki ga je priredila pravoslavna cerkvena občina v hotelu «Sloboda». Srbska književna zadruga V nedeljo dopoldne se je vršila v Beogradu letna skupščina Srbske književne zadruge, ki zavzema v srbskem javnem življenju približno isto mesto in vrši isto misijo, kot jo je vršila pri nas svoje čase «Slovenska Matica». Občni zbor .ie bil precej buren. Na njem so se pojavili ostri kritiki, ki so si ogledali delovanje društva s kritično lečo in temu primerne so bile njihove izjave. Najglasnejši med opozicijonalci je bil srbski književnik Vojeslav Ilič ml. Podvrgel je delovanje Srbske književne zadruge ostri kritiki in se je posebno ve-hementno izjavil proti zanemarjanju jezika. Izjavil je, da čistost in pravilnost jezika v edicijah Zadruge propadata, čemur je treba energično napraviti konec. Srbska književna zadruga bi morala zavzemati v srbstvu po-zicije akademije za umetnost ter bi morala dajati sledila komedija «Za narodov blagor«, potem »Kralj na B%tajnovi», «Pohujšamje v dolini šentflorjamskU, «Hlapci» in «Lepa Vida«. Kakor vidimo, se je Camkar kot dramatik udejsfcvoval skoro v vseh panogah: pisal je komedije, drame in tragedije ter nI pozabil niti na farso, ki se mu je med vsemi stvarmi dramatske oblike najbolj posrečila cJnkob Ruda» očituje vse Cankarjeve pisateljske vrline, daisi je drii-gače šibko delo. Njegova moč leži vendar v glavnem značaju. Tukaj se Izkristalizira Cankarjev nazor o poslanstvu plemeoiitega človeka. Stransko dejanje je v mnogočem naivno, kljub temu pa dovolj zanimivo. Bilo bi seveda lepše in prijetnejše, če bi nam dala ljubljanska drama za 50-letnico Cankarjevega rojstva kaj krepkejšega in boljšega; to bi vsekakor bila njena naloga. Toda' sezona gre h koncu in igralci so ko-likortoliko izčrpani To je bil ra tudi zagrebška filharmonija ter štirje solisti zagrebške opere, dami Zi. ljudje književnosti direktive na ta'način, da bi pazila na pisatelje, izdajala samo izbrana dela, in sicer taka, ki imajo tudi narodno, nacijonalno-književno obilež-je. Drugi govorniki so poudarjali, da bi morala Zadruga plačevati sotrudnikom večje nagrade in da bi morala biti bolj izbirčna v svojem programu. Vsaka knjiga bi morala imeti primeren predgovor in bi morala biti izdana v lepi opremi. Sklenjeno je bilo nato, da razpiše Zadruga anketo, na katero bodo povabljeni vsi naročniki zadruginih knjig, da se izjavijo glede kvalitete publikacij. Iz odbora so letos izstopili nekateri člani, katere pa so zborovalci zopet postavili na prejšnje mesto. Predsednik upravnega odbora Srbske književne zadruge je bil Sreta Stojkovič. Na splošno začudenje se ni udeležilo nedeljskega zborovanja niti odposlanstvo »Hrvatske matice® iz Zagreba, niti delegacija «Srbske matice» iz Novega Sada. Monumentalno delo o Jugoslaviji Monografije kraljevine SHS. Znane so pritožbe, kako slabo je o Jugoslaviji in njenih razmerah informiran veliki svet. Mnogi sploh ne vedo da Jugoslavija obstoja, drugi imajo o nas naravnost smešne pojme, nas zamenjujejo s Čehi, z Rusi, premeščajo naša mesta v Avstrijo, Madžarsko, pa celo v Turčijo. Znano je tudi, da smo temu mnogo krivi mi sami, ker sta i država i javnost vse premalo storili za propagando v inozemstvu in tujec še danes nima nobenega dela, ki bi ga na kratko, a vsestransko in objektivno informiralo o nas in naših razmerah. Vse druge no-vonastale države so v tem oziru daleč pred nami. Jugoslovensko novinarsko udruženje se je zato po tehtnem premisleku odločilo, da po svojih močeh odpomore temu nedostatku. Izdalo bo še letos razkošno opremljeno in bogato ilustrirano monografijo o Jugoslaviji, ki bo izšla v štirih jezikih, v francoščini, angleščini, nemščini in srbo-hrvaščini, oziroma slovenščini Delo bo poskušalo s sotrud-ništvom naših najboljših strokovnjakov informirati domačo iu inozemsko javnost o našem gospodarskem, socijalnem in kulturnem življenju. Dejstvo, da izda monografijo Novinarsko udruženje, ki je najenotnejša stanovska organizacija v državi in združuje vse novinarje brez fazlike verske, plemenske in- politične pripadnosti, je najboljša garancija, da bo delo res objektivno irr vsestransko. O potrebi in važnosti takega monu-mentalnega dela bi bilo odveč govoriti. Akcijo so v pravilnem umevanju njene važnosti podprle državne in druge javne institucije, tako da je izid monografije že zagotovljen. Apeliramo pa še tem potom na vso javnost, da podpre po svoji moči Novinarsko udruženje in gre zlasti na roko njegovim delegatom, ki zbirajo potrebni materijal po vsej državi. Bilanca dela Slovenskega planinskega društva Snoči se je vršil v dvorani restavracije «Pri Levu» redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki je bil prav dobro obiskan. Zborovanje je otvoril društveni predsednik dr. Fran T o m i n š e k, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce in zastopnike podružnic ioi nato v glavnih obrisih očrtal delo odbora v pretekli poslov, ni dobi, naglašujoč, da je bilo glavno delo osrednjega odbora posvečeno organizaciji samega društva, organizaciji Saveaa jugo-slov. planinskih društev in Zveze Slovan, skih planinskih društev. Povdarjal je tudi, da se društvo nahaja v težki finančni kri. zi in da bo treba temeljitega dela in tud! kova In Poapišilova ter pevca gg. Šimenc in Križaj. Izvedba dela je bila prvovrstna. Skladba se bo ponavljala v četrtek, dne 13. t. m. ob S. zvečer v zagrebškem Narodnem gledališču. Iz beograjskega gledališkega življenja. Beograjska drama ima, v sredo »večer pre-mijero «Figarove. svatbe« v režiji drja. Ga-velle. Opera pa ima na sporedu «Borisa Godunova«, «Madame Butterfly» in Čajkov-skega balet «Labudje jezero». V drami vzbuja siplošno zanimanje gostovanje diisi-dentov Hudožestvenega teatra, ki nastopajo v Tolstega «ži>vem mrtvecu« in v Ostrovskega komediji «TJboštvo ni greh». Po turneji ljubljanske opere Prvič po osvobojenju je odšla naša opera na daljšo turnejo, im lahko rečemo, da je v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu do. segla uspehe, na katere je Ljubljana danes ponosna. V 21 dneh je uprizorila naša opera 21 predstav: ogromno delo v umetni-škem, tehničnem in tudi fizičnem pogledu. To delo pa je bilo zlasti v obeh dalmatim-sikoh mestih izpostavljeno silno razvajeni, skoro nikoli zadovoljni in zato — zlasti v Splitu — izredno strogo kritični publiki. V Splitu je bila naša opera sprejeta malone brez zanimanja. Spliitčami so pač sodili: kaj nam more po zagrebški in beograjski nuditi opera iz male Ljubljane? Tem večje in prijetnejše je bilo za Split iznemadenje, ki so mu ga pripravili Ljubljančan je z naravnost dovršenim «Večnim mornarjem),. Zmaga je bila izvojevana že po prvem dejanju. Za to zmago pa so dali vsi solisti, zbor iu orkester vse svoje znanje, najvišje svoje umetnosti. Samo štiri predstave so bile prvotno določene za Split, a na intenzivno prošnjo so Ljubljančanje dodali še pet predstav, torej skupaj devet. Toda Splitčani bi imeli radi vsaj še dve predstavi. Slovo v Splitu je bil največji triurni za našo opero in pravilno piše «Novo doba»: Ta razstanek je bil resnično nenavadno močna nacijooalna in kulturna ma. nifestacija . . . Split tudi želi, da se ljubljanska operna turneja ponovi! Samo kratke odlomke ali le površno vsebino kritik sarajevskih, dubrovni&kih in splitskih listov smo mogli prinesti. Dostavljamo zato, da so jih — zlasti v Splitu — pisali strogi strokovnjaki, a s toliko toploto in toliko navdušenostjo, da so te kritike naši oper; pač v največje zadoščenje za marsikatero bagatelizirainje. Zelo zanimivo je, da 60 bili v vseh mestih merodajni faktorji naravnost presenečeni ,da naša mala Ljubljana premore nekaj, česar niti od daleč ni nudil niti Zagreb, niti Beograd, t. j. enotnost predstav, harmonično podanih v vseh detajlih in celoti, dobrih v solih, ve. likih in najmanjših, v zborih in orkestru, a v Splitu povrhu tudi v dekoracijah. Ljubljana ni zmagovala z zunanjim bleskom, nego z umetnostjo in s — solidnostjo. Za to zmago gre priznanje v prvi vrsti opernemu ravnatelju Poliču in kapelnJkoma Balatki in Neffatu. Velik je bil trud našega opernega ansambla, a njegov nad vse častni uspeli osta.ne zabeležen i zlatimi črkami v zgodovini naše opere. Poprava mariborskega gledališkega repertoarja. V včerajšnji številki <;.Jutra» se je vrinila pomotoma napaka glede abon-mana. Zato popravljamo: V četrtek, tfr-a 13. maja «Ognjenik» red B in ne E. Recitacijski večer na Šentjakobskem odra Snoči je recitiral režiser g. Skrbinšek po eno delo g. Oniča, Premruia in Stanteta. Recitiranje je bilo v redu, vendar pa ni moglo ustvariti življenja iz plohe besed, ki je trajala dobri dve uri. Malce svetlikanja sem doživel šele pri koncu, ko :,em slišal «Noč» g. Stanteta. Ponovno sem se prepri* čal, da je večina naših najmlajših brez vsa* kega duha, ki je karakterističen za vsako potenco čeprav je šele v razvoju. Kakšni so na primer literarni prvenci našega Ivana Cankarja, kjer je takoj spoznati sledove individualnosti. Pri naših «mladih» oziroma bolje «starih» pa ni o njih ne duha ne sluha. Samo žaganje imamo pred seboj in venomer se vprašujemo: Čemu ves ta na* por, ko pa je jasno kot beli dan, da je vse zastonj! Naravnost uganka mi je, zakaj se je šel g. Skrbinšek izpostavljati za stvari, ki niso vredne počenega groša.. Podlistki v naših dnevnikih so namreč vzorne umetni* ne v primeri s kolobocijami naših «naj* mlajših« A. Podbevšck. gMBBBMHBB—g—^ ■ —— Najnovejši USTEft KEATON-film ,NQ&CAVA HIŠA" ki se v Ljubljani še ni predvajal pride prihodnje dni v kino ,,IDEAL". Kulturni pregled Domače vesti Malenkost PreJSnjo nedeljo sem bil v Velikih Laščah in dalje na sv. Gregorju, da si zopet enkrat ogledam ta del naše lepe in nasmejane Dolenjsike. Vse v cvetju! Sredi Velikih Lašč spomenik Franu Levstiku. Ivan Pucelj je tudi >cu doma in je celo minister. Spomenika še nima. Pač pa stoji v trgu lepa, velika šola, na njej pa lepo čitljiv napis: »Vse za vero, dom, cesarja.« Pozdravljen, minister iz Velikih Lašč! Ali pa imamo morda še kakšnega — cesarja Janeza? M. A. C. * Izpremembe v državni službi. V držav-»• veterinarski službi so pomaknjeni v 6. skupino I. kategorije: Vojteh Hrabalek pri okrajnem glavarstvu v Celju, Ivan Vandot pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, Alojzij Zarnik pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, Peter Škofič pri okrajnem glavarstvu v Mariboru in Anton Peršuh pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. Sta-Hstičar Josip Oblak v kmetijskem ministrstvu je pomaknjen v 2. skupino II. kategorije. Trajno sta upokojena višji pisarniški oficijal Fran Hude pri okrainem sodišču v Kočevju in vodja zemljiške knjige v Novem mestu Franc Adamič. * Častno predsednjštvo letošnjega ljubljanskega velesejma. Dne 7. t. m. se ie vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma na katerem je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika gospod dr. Ivan Krajač, minister trgovine in industrije. Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedništvo gg. poljedelski minister Ivan Pucelj, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baitič, veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirk-majer, predsednik gerentskega sveta Ljubljane dr. Dinko Pite in dvorni svetnik dr. Rudolf Mam. Upati ie, da bo letošnja ve-Iesejmska prireditev, za katero vlada tolikanj zanimanja, izpadla vsestransko dobro, tako moralno kot materijelno. * Naši zastopniki na razorožitve« konferenci. V pondeljek se prično v Ženevi pod okriljem Zveze narodov konference za raz-oroženje. Predsednik naše delegacije bo zunanji minister dr. Ninčič, člana dr. Laza Markovič in general Danilo Kalafatovič, eksperta pa fregatni kapetan Marjačevič in poslaniški svetnik Fotič. * Upokojitev upravnika kaznilnice v Le-poglavi. Z ukazom ministrstva pravde je, bil včeraj upokojen upravnik kaznilnice v Lepoglavi. dr. Josip Šaban. * Francoski konzul v Dubrovniku. V Dubrovniku se v kratkem ponovno otvori francoski konzulat. Novoimenovani francoski konzul g. Deialande ie že prispel v Dubrovnik. * Trg Laško postane mesto. Občinski odbor trga Laško je na svoji predvčerajšnji javni seji soglasno sklenil, storiti potrebne korake, da dobi dosedanji trg značaj in pravice mesta. Prebivalstvo je sklep občinskega odbora z zadoščenjem pozdravilo. * Nov pomožni škof v Zagrebu. Na mesto pokojnega pomožnega škofa dr. Langa je imenovan za pomožnega škofa v Zagrebu kanonik, baron dr. Salis-Saevis. + Razpisano službeno mesto. Na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano mesto strokovnega učitelja za kopitarstvo. V smislu čl. 12. uradniškega zakona opremljene prošnje nai se vložijo do 10. junija pri ravnateljstvu strokovne šole za puškarstvo v Kranju. * Letošnji kongres jugoslovenskega uči-teljstva. Izvršilni odbor Udruženja jugoslovanskih učiteljev ie sklenil, da se bo vršil letošnji redni občni zbor udruženja v Beogradu v dneh 5. in 6. avgusta. * Jugoslovenski prometni urad na Dunaja. Na Dunaju je bil predvčerajšnji: ntve-jen jugoslovenski prometni urad. Otvoritve so se udeležili riaš poslanik Milojev.č in drugi ugledni Jugoslovani. Trgovinski ataše našega poslaništva ie povdarjal važnost tega urada za jugoslovensko-avstriiski promet. * Ekskurzija inozemskih zdravnikov na našo rivijero. Večje skupine češkoslovaških in nemških zdravnikov se pripravljajo na ekskurzije po naši rivijeri. Ministrstvo jim pojde kolikor mogoče na roko ter jim ie dovolilo znatne olajšave na naših železnicah. * Razpis natečaja. Narodna galerija priredi v spomin petnajstletnice smrti Ivana Groharja kolektivno razstavo Groharjevih del v Jakopičevem paviljonu. Za plakat razstave razpisuje Narodna galerija nate-čaz za osnutke v barvah. Plakat bo izvršen v štiribarvni litografiji in se konkurent obveže, da izvrši definitivni plakat na kamen. Nagrada, ki ;e obenem honorar za izvršitev, znaša 2000 Din; rok do 30. maja. Podrobne pogoje sporoča Narodna galerija v Ljubljani interesentom pismeno. + Smrtna kosa. V Begunjah so pokopali dne 9. t. m. posestnika A. Znidarja iz Zgoše, daleč naokrog znanega konjerejca. Pokojnik ie bil prava gorenjska korenina in zelo veren človek, kar ga pa ni nikakor zadrževalo, da ne bi bil obenem navdušen napredniak. Ravno vsled svoie poštenosti in resnične vernosti je vedno grajal nekr-ščansko delovanje SLS in bil kot volilec vedno v naših vrstah. — V visoki starosti 80 let je preminula v pondeljek v Kamniku gospa Marija Koželj roj. Hudobilnik. Pogreb se bo vršil danes na pokopališče Zale. _ V Postojni je umrl dne 10. t. m. v 81. letu svoie starosti g. Fran J u r c a, veleposestnik. Pokojnik je bil po svoji lesni industriji znan po vsej Sloveniji in severni Italiji. Iz skromnih početkov si je s svojo sposobnostjo in marljivostjo ustvaril lepo cvetoče podjetje. Pogreb se bo vršil danes, ob 5. popoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Novi jugoslovenski državljani. V naše državljanstvo so sprejeti naslednji ruski emigranti: kontraktualni redni profesor teh-niSne fakultete v Ljubljani inženjer Ateksej Kopilov, kontraktualni redni profesor na juridiond fakulteti ljubljanske univerze dr. Aleksander Bilimovič, kontraktualni redni profesor juridične fakultete dr. Mihael Ja-sinski ter Nikola Smolenski, uradnik pri velikem županu ljubljanske oblasti * Italijanska rahločutnost. Jugoslovenska Matica je ob spominskem dnevu na Zrinj-skega in Frankopana nameravala v Siniu predstaviti patriotično sliko »Istra« ki jo je spisal J. Kriletič. Dan pred proslavo je naša oblast zabranila predstavo — vsled intervencije italijanskega konzula v Splitu. Ljudje so pač upravičeno vpraševali: Smor li v lastni državi ali v kaki koloniji? + Za rezervne oliclrje. Ker so po zaključku prijavnega termina za udeležbo na razvitju zastave in letnem zboru Udruženja rezervnih oficirjev v Zagrebu še mnogi člani izrazili željo, da se jim udeležba omogoči, je pododbor Ljubljana podaljša! termin za prijave do vključno dne 19. maja. Naknadno priglašeni udeleženci dobe objavo za brezplačno železniško vožnjo v Zagreb in nazaj ter vse ostale ugodnosti, ki jih bo nudil prireditveni komite vsem udeležencem, iz-vzemši ugodnosti za stanovanje in prehrano v občinski menzi, ker so se prijave za te dve ugodnosti že definitivno zaključile. Še ne prijavljenim članom iz Slovenije bo na ta način omogočena udeležba vsaj drugi dan svečanosti pri razvitju zastave, ker bodo lahko potne dispozicije tako uredili, da pridejo v Zagreb zjutraj in odpotujejo še isti dan zvečer. Razpored priporočljivih vlakov se bo pravočasno objavil. — Pododbor Ljub Ijana. + Davčne eksekucije v Sloveniji. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v 44 številki »Uradnega lista« izkaz o ekseku-cijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v I. četrtletju 1926. Iz tega izkaza le razvidno, da se ie mobi-larna eksekucija začela v 10.396 primerih in nadaljevala do rubeža v 8168 primerih (= 78 'A%) To relativno nenavadno visoko število rubežev je v zvezi s tem, da je nekaj davčnih uradov, med njimi Ljubljana-mesto in Maribor, izvršilo rubeže za zaostanke, ki so bili zanje opomini vročeni že v IV. četrletju 1925., šele v I. četrtletju 1926 Do prodaje ie pa prišlo v 38 primerih (torej niti % % od celokupnega števila rubežev). Zaostanki, radi katerih ie prišlo do rubeža, so znašali okroglo 15 milijonov dinarjev, oni ki so se mogli izterjati šele s prodajo, pa okroglo 110.000 Din. V imobilarni ekse-kuciji se je vknjižila zastavna pravica v 73 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 75 primerih za okroglo 380.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju. Na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba. * Avtomobilski promet Šmarje pri Jelšah-Podčetrtek-Sv. Peter pod Sv. Gorami-Bre-žice je po najnovejših vesteh že dovoljen in se otvori v najkrajšem času. * Deficit v železničarskl blagajni. Udruženja železničarjev v Vojvodini so na zborovanju. ki se ie vršilo v nedeljo v Subo-tici, ugotovili primankljaj v znesku 70.000 Din. Proti ravnatelju železniške direkcije v Subotici Svetislavu Matiču in proti celemu odboru Udruženja je bila podana kazenska ovadba. Pravi bran ski fmež, oljnate in suhe barve 3754 Ravhekar & Derganc, Pred škofijo 20 * Velika slavnost v Postojnski jami. Na binkoštno nedeljo, 23. maja, se bo vršila v svetovnoznani postojnski jami svečana otvoritev nove podzemske koncertne dvorane, ki ima prostora za nad 8000 oseb. Na ta dan bo izbrana godba izvajala v dvorani razne komade slavnih skladateljev. V plesni dvorani pa bo svirala goriška godba stare in moderne plesne komade. Istega dne se tudi otvori za obiskovalce nova nai lepša jama na svetu, imenovana »Rajska jama« radi bajne lepote njenih blestečih se snežnobelih kpnikov. Razsvetljena bo prvič z električno razsvetljavo. Prometno ministrstvo je dovolilo za to priliko, in sicer od 13. do 23. maja, 50% znižano vozno ceno iz vseh postaj Treh Benečij. Razen tega bo vozilo v Postojno na binkoštno nedeljo osem posebnih vlakov, po isti znižanj ceni i-i Trsta (dva), iz Gorice, Benetk. Vidma, Pule, Reke in Rovinja. * Nova rudarska družba v Litiji, ki je pričela s kopanjem svinčene rude v Sitar-ievcu nad Litijo, je napravila 18 posestnikom, ki imajo na Frtici lasten vodovod, z odvzetjem vode občutno škodo. Dobri vr-hiij pitni vodi, ki se ie stekala v pred leti zgrajen rezervoar, so z razstreljevanjem notranjosti hriba ravno nad rezervoarjem spremenili tok, tako da se ista sedaj steka v rudarsko jamo mesto v naš rezervoar. 18 posestnikov je s tem brez vode, donaša-ti jo morajo iz nasprotne strani trga, ker jc tudi iaven vodnjak na trgu pokvarjen. — Najstarejši Litiičani pomnijo, da ie bila ta voda vedno pitna in vrhni izvirek. Obrato-vodja g. ing. Lindner je sicer obljubil, da bo vodo postavil zopet v prejšnji stan, a še danes po preteku več mesecev čakamo zaman na to. Resno opozarjamo rudarsko družbo, da zadevo čimpreje uredi. + Povišanje rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji, ki so po službenih letih dobili pravico za povišanje v sledeči višji čin na podlagi čl. 84 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in ki se vodijo v evidenci komande Ljubljanskega vojnega okrožja naj takoj dostavijo tozadevne prošnje, ki so ko-leka proste, navedeni komandi. Vse prošnje morajo biti potrjene od nadrejene oblasti (od pristojne policijske oblasti)! Iz potrdila mora biti razvidno da prosilec v poslednjih dveh letfh nj bil sodnijsko kaznovan niti ANDRA ..VABLJIVI SVETA" v filma: KLIC IZ GREŠNEGA KINO IDEAL n; bil v sodnijski preiskavi. Odslužiti mora v činu podporočnika 4 leta, v činu poročnika 4 leta, v činu kapetana 1- razreda 3 leta ali skupai 6 let v činu kapetana 1. in 2. raz. v činu majorja 4 leta. Za majorski čin ie treba položiti predpisani izpit- + Prve letošnje jagode. Na zagrebškem trgu so se predvčerajšnjim pojavile Prve letošnje jagode. Prinesel jih ie neki seljak iz Bosenskega Novega polno košaro. Jagode so bile gozdne, precej lepe in sladke. Prodajal jih ie po 30 Din kg. Zagrebčani so se kaT pulili za nje. * Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljub Ijani nam poroča, da je bilo na nedeljskem občnem zboru v veliki dvorani Uniona 400 do 500 posestnikov in posestnic. * Toča v ljutomerskem okraju. V zadnjih dneh prošlega tedna je ponovno divjala nevihta v okolici Ljutomera in Ormoža. Padala je tudi debela toča. ki ie v vinskih goricah napravila znatno škodo, oklestila je pa tudi sadno drevje in poškodovala mlade setve. V noči od sobote na nedeljo je nad Mariborom močno snežilo. Na Pohorju je padlo mnogo snega. * Smrtna nesreča. Kakor javljajo iz Trbovelj, se je v nedeljo dopoldne smrtno ponesrečila sedemletna deklica M. Kotarje-va. V družb' z neko prijateljico je v hribovju pod Bukovo goro nabirala cvetlice ter se pri tem približala prepadu v bližini VVeberjeve gostilne. Po nesreči ie deklici spodrsnilo ter je padla čez skalovje na okr. cesto, ki vodi na kolodvor. Otrok ie obležal mrtev z razbito lobanjo. Oče ponesrečene deklice se nahaja smrtno bolan v ljubljanski bolnici + Nov velik vlom v Zagrebu. V Zagrebu je te dni očividno na delu sijajno organizirana vlomilska tolpa, ki operira z neverjetno predrznostjo. Ze včeraj smo poročali, da so v pondeljek vlomili v prostore Va-cuutn Oil Company, kjer so vlomilci ukradli preko 30.000 Din iz blagajne. Včeraj pa je bil izvršen zopet velik vlom, to pot v Okrožni urad za zavarovanje delavcev. K sreči pa so imeli vlomilci veliko smolo. Za svoj težki trud in napor pri vrtanju blagajne so dobili vsega skupaj komaj 5000 dinarjev. Ročna blagajna, v kateri ie bilo 40.000 Din, je ostala nedotaknjena. Očividno to vlomilci niso zapazili. * Obiteljska tragedija v Vrapču. Včeraj so orožniki v Vrapču na Hrvatskem aretirali posestnika Josipa Subotiča, ki ie leta 1914. ubil svojo ženo. Subotič je bil zelo ljubosumen na svojo mlado in lepo ženo, katero je končno 4. maja 1914. ubil s sekiro. Zločin je bil odkrit torej šele čez 12 let. Zločinca so odvedli v Zagreb. * Težka nesreča. V neposredni bližini Čr-nomerca so našli v noči od pondeljka na torek strašno razmesarjeno moško truplo, ki je ležalo na progi v mlaki krvi. Iz listin, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili, da je bil mrtvec Štefan Belas iz Vrapča. Ni še ugotovljeno, ali gre za samomor ali za železniško nesrečo. + Železniška nezgoda na progi. Tetovo-Skoplje. Na železniški progi Tetovo-Skop-Ije so v nedeljo na nekem ovinku zadnji trije vagoni osebnega vlaka skočili s tira Vsled močnega sunka ie potnik Džeiadin Abas pade' na tiT ter si zlomil desno nogo in se tudi na glavi težko poškodoval. Med potniki je nastala velika panika. Razen Džeiadina pa ni bil nikdo poškodovan. * Zagoneten samomor. V Skoplju si je v nedeljo podporučnik Milan Sinobad pognal kroglo v desno sence ter je bil takoj mrtev. V pismu, ki se je našlo pri njem, izjavlja, da iz principa ne pove, zakaj se je ustrelil. * Viserba pri Riminj (Italia) Pension Villa Sofia. najlepše morsko obrežje s krasnim senčnatim parkom. Izvrstna kuhinja. Celi pension za maj, junij in september lir 25 dnevno. Julij in avgust lir 35 do 40 dnevno. * Priznano najboljše vino »Schmitzber-ger« se toči v odprtih buteljkah Din 14 samo v kavarni »Slon« v Ljubljani. 552 + Zaključek reševanja naše križanke. 76. Tam. - 77- Ida.'- 78. Tir. — 79. Oglasi Oslo. — 80. Slepar. — 81. Lorena. — 82. Ogulili. — 83. Ruta. — 84. Tod — 85. Ido. 86. Glog' — 87. Grom. — 88. Inn. — 89. Leru (Leroux). - 90. Nič. — 91. I-a. — 92. Ave. — 9.3. Ve. — 94. Apel. — 95. Peš, P. S. 96. Sok. — 97. Figa. - 98. Iz - 99. Ej. — 100. Sani. — 101. Eos. — 102. So. — 103. Za. — 104. Iran. — 105. Škof. Iz Ljubljane u_ Predavanje na razstavi Irancoske grafike v Jakopičevem paviljonu se ponovi na praznik, v četrtek 13. maja ob enajstih opoldne. Predava g. dr. Mesesnel o grafičnih tehnikah in o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. Vabimo na obisk razstave, ki vzbuja s 120 tehnično dovršenimi deli splošno zanimanje. Razstava se zapre nepreklicno v nedelio, 16. maja. — Narodna galerija. u— Ali se nič ne gradi v Ljubljani? Tako se gotovo začudeno vpraša vsak tujec, ki se napoti z glavnega kolodvora v mesto. Poglejte samo okolico ceste pred glavnim kolodvorom! Kakor da bi prišli na vaški pašnik. Bujno raste trava, bohotno med njo poganja osat, semtertja vidiš tudi kako gredico krompirja in na nji polomljeno pre-klo. Vse to brez ograje, le semtert.ia ti še štrle nasproti kaki ostanki razpadlih plank ali porušenega plota. Človeku se zdi. kakor da bi prišel v kako madžarsko palan-ko. In če stopaš po glavnih ulicah, ti zijajo nasproti praznine, stavbišča, ki bi morala biti že zdavnaj zazidana, ako bi bil v našem gradbenem pokretu kak sistem in ako bi imele naše oblasti malo več resne volje in vsaj nekoliko boli trdo roko In kako so ta stavbišča ograjena! Kakor v rovtah, da nas je sram, ako tu mimo koraka kak tu- Danes 12. in iutri dne 13. t. m. veliki internccijonolni Starta!o najbolj*! jugoslovanski in avstrijski lahkoatleti. Podrobnosti v športni rubriki 3763 3 jec. Gerentski svet je že v marsikaterem oziru pokazal resno voljo za napredek in olepšavo mesta, naj tudi tu nastopi z vso energijo ter napravi konec tem res vaškim razmeram. Končno bi se nemara vendarle našlo kako sredstvo, da bi se zazidale praznine. ki zevajo že desetletja sredi naioblju-denejših ljubljanskih ulic, večinoma zgolj za to, ker zahtevajo lastniki pretirane cene za stavbišča. u— Vidovičev klub v LJubljani sporoča vsem interesentom, da sprejema prijave za novi tečaj Vidovičeve šole samo do 15. t m. ker je prva pošiljka učnih zvezkov že dospela in se ie tečaj tudi že priče! s 1. majem. Informacije za šolo se dobijo lahko vsak dan od pol 7. do 9. zvečer v deški šoli na Ledini. II nadstr., kjer se vršijo tečaji. Tam se lahko tudi vpiše. Vpisnina znaša 100 Din, meesčna ukovina pa 100 Din Potom Vidovičeve učne metode se lahko v dveh letih absolvirajo vsi srednješolski predmeti in se člani šole prijavijo na državne gimnazije za polaganje državnih predmetov iz vseh osem razredov gimnazije. Vidovičev klub ima vsako soboto v zadnji sobi Narodne kavarne svoj prijatelj-sk. sestanek, kjer se tudi lahko dobijo vse informacije. — Tajnik u— Izlet Šentjakobčanov v Preserje. Ob priliki izleta Sokola II. v nedeljo 16. maja v Preserje napravijo Šentjakobčanj na ini-oijativo svojega ženskega odseka tja tudi svoj izlet. Ker je okolica Preseria polna naravnih krasot in zanimivosti in ker ie tako blizu Ljubljane, vabimo prijatelje Šentjakob čanov in Sokola II., da se temu izletu priključijo Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.40 zjutraj. _ ■ Krasna: LIL DAGOVER in priljubljeni: HUGO FLINK v velikem pustolovnem UFA fi mu......?" Vsltd sijajnega uspeha v Beogradu ponovno podaljšano! u— Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori danes, dne 12. t- m. na šentjakobskem gledališkem odru Knoblauchovo komedijo »Favn« Pričetek predstave ob 20. uri. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom, 1 Izgred, 1 prestopek javnega nasilstva, 1 prestopek nošenja orožja brez dovoljenja, 1 nezgoda. 1 slučaj, vnetja saj, 1 prestopek bogokletstva, 3 prestopki kalje-nja nočnega miru. 1 sum tatvine. 2 prestopka obrtnega reda in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 8 in sicer 1 radi pijanosti, 1 radi suma tatvine 2 radi vlačugarstva, 1 radi beračenja in 3 radi ogrožanja osebne varnosti. u— Saje so se vnele. V pondeljek popoldne okrog 16. ure so se v Liningerievi hiši na Rimski cesti št. 6. nenadoma vnele v stanovanju bančnega uradnika Frana Nosa-na, v štedilniku saje. Nastal je precej močan ogenj, vendar poklicanim gasilcem ni bilo več potrebno stopiti v akcijo, ker se ni bilo bati. da se ogenj razširi. Ogenj je nastal vsled premočne kurjave oziroma vsled tega. ker štedilnik ni bil že dalje časa očiščen. u— Nesreča pri delu. Mizarski pomočnik Viktor Berce, uslužben pri mizarskem mojstru Franu Brenku v ^ravliah ie imel v pondeljek dopoldne opraviti v mizarski zadrugi »Lipa« v Št. Vidu nad Ljubljano pri cirkularni žagi. Ravna! pa ie pri tem tako neprevidno, da ga je žaga zagrabila ter mu na lev; roki odrezala štiri prste. Na odredbo zdravnika dr. Arka so ponesrečenca odpeljali v javno bolnico. u_ preporodov KZO priredi danes. 12. t. m. ob pol 19. uri poučno predavanje z »radio koncertom« v areni Narodnega doma Vstop dovolien vsem brezplačno. Za člane obvezno! Bodite točni! Zaključek proslave 15-letnice S. K. ILIRIJE DRUŽABNI VEČER v dvorani Kazine v nedeljo dne 16. maja ob 21. uri pod osebnim fastn-m pokroviteljstvom dvorne dame gospe Fr nie dr. Tavtar eve in sodelovan em damskega komiteja Razdelitev daril. 3267a PLES. Darujte za sokolski Tabor! Iz Maribora a— Iz taksne prakse v Mariboru. Pri-prost kmetič je nedavno pri neki cerkvi v mariborski okolici nekaj razglasil; oziroma je za to zaprosil običajnega občinskega sklicatelja. Ta »privatna objava« pa ni bila kolkovana, ker kmetič seveda ni slutil, da obstoja § 75 taksnega zakona. Ker je kmetič zagrešil »prestopek« taksnega zakona, nakar bi ga bil moral vendar prej opozoriti občinski razgiasiteli in v nasprotnem slučaju objavo odkloniti, bi bilo pričakovati, da bo oblastvo zahtevalo samo plačilo redne takse 10 Din. Pa ni šlo tako enostavno. Finančno okrajno ravnateljstvo je kmetu dostavilo po ravnatelju dr. Povaleju lastnoročno podpisano razsodbo, s katero ga obsoja s trikratno redno takso, t. j. 30 Din plus redno takso 10 Din in še neko takso za 30 Din skupno torei 70 Din. Proti tej razsodbi pa baie lahko vloži obsojeni pritožbo, kolkovano s 50 Din. Kaj pravi k tej praksi g. finančni delegat? Opozarjamo na zadevo gg. narodne poslance. Pripominjamo, da je bila osebna pritožba oziroma prošnja za znižanje pri dr. Povaleju brezuspešna. a— Mariborski gimnazijski maturantje so včeraj priredili poučni izlet v Ruše in Falo, kjer so si ogledali tamošnje električne naprave. a— Ljudska univerza v Mariboru. Koncert državnega ženskega učiteljišča v Mariboru so bo vršil pod okriljem »Ljudske univerze« danes ob 8. zvečer v veliki Got-zovi dvorani, na kar še enkrat opozarjamo vse ljubitelje mladine in slovenske pesmi. Ker vlada veliko zanimanje za prireditev, se priporoča, da si nabavi vsakdo vstopnice v predprodaji (g. Zl. Brišnik in g. Hofer). Nadaljna prireditev »Ljudske univerze« bo 17. t m. ob 8. zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo mariborski znameniti zgodovinar g. prof. Kovačič o starem Ptuju na podlagi mnogih ski optičnih slik. Po binkoštih Pa bo »Ljudska univerza« organizirala izlet v Ptuj. a— Prosta stanovanja. Mariborsko stanovanjsko sodišče prve stopnje objavlja sledeča prosta stanovanja: stanovanje s 3 sobami kopalnico in kuhinjo v Prešernovi ul. 31, z 2 sobama in kuhinjo v Mlinski ulici, 21, z 1 sobo in kuhinjo v Tatenbachovi ulici 6, z 1 sobo jn kuhinjo v Koroški cesti 4. a— Gibanje notarskega in odvetniškega uradništva. Preteklo nedeljo je imelo pri Halbwidlu mariborsko društvo odvetniških in notarskih uradnikov svoj redni letni občni zbor. Po sprejetih poročilih funkcionarjev o društvenem delovanju je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Dragotin Gilč-vert, v odbor pa: gg. Fran Moškon. Štefan Medved,' Alojz Hrašovec, M. Planinšek, C. Jančar, K. Horschitz. Namestniki- so: M. Ravtar A. Kotnik, Fr. Kežman in revizorja L. Mlakar ter notarski kandidat Vladimir Jezovšek. V nedeljo 16. maja priredi društvo sktrpno s celjskimi in ptujskimi tovariši izlet preko Poljčan in Kostrivnice v Rogaško Slatino. a— Nedeljska poštarska tombola. Preteklo nedeljo so priredili mariborski poštarji na Glavnem trgu ob treh popoldne veliko tombolo s prav lepimi dobitki. Občinstva je bilo nad tri tisoč, ki so z napeto radovednostjo pričakovali trenotkov naklonjenosti Fortune. Pohištvo za spalno sobo je dobila ga. Megla, šivalni stroi Sin.ier g. Malovič, mladi vajenec pri veletrgovcu Šoštariču, zlato uro ga. Kramberger. soproga magistralnega uradnika, moško kolo pol. nad-stražnik g. Finžgar, 4 m3 drv pa ključavničar g. Kon\va!d. Razdeljenih je bilo še nad 235 manjših dobitkov. Med ostalim občinstvom pa ie zavladalo neprijetno razočarale, ki ga bodo morda potolažil; pri dru^ tomboli. a— Pobegnil je od svojega mojstra F. P. v Slovenski ulici 14 letni vajenec Josip Bau-man, stanujoč začasno v drž. dečjem domu. Dečko je pred kratkim osirotel, bi! vedno zelo tih in zamišljen tako. da ie bilo opažati na njem znake neke depresije. Ker ie bi! tudi sicer duševno nekoliko nerazvit, ni izključena kaka nesreča. Kdor bi dečka kje zasledil, nai ga takoj javi bližnji orožniški stanici. a— Manija za skakanje z državnega mostu v Dravo. Ze preteklo nedeljo je skušal neki Čakovčan skočiti z državnega mostu v valove blatne Drave, vendar sta mu preprečila samomorilni naklep njegov brat in neki tovariš. — Predsnočnjim je isto »srečo« poskušal Kari Pisk. ki se ie do dobra nasrkal prej vinske kapljice. V poslednjem hipu pa ga je zgrabil stražnik in ga za enkrat odvedel v zapore. Naši onstran grame V Solkanu se je ustanovila fašistov« ski mizarska organizacija. p— Fašistovska organizacija med kraški* mi kmeti. Poli ti čn i tajnik Grazioli je imel pred dnevi na zborovanju v Sežani govor, ki je podaj sliko o dosedanjem fa» šistovskem delovanju in o uspehih na Kra« su. V sežanskem okolišu organizirani trgov« ci se združijo tesneje s tržaško trgovsko organizacijo, ki bo imela tako lažje stike s kraškim zaledjem. Potem pa je Grazioli znova pomembno povabil «rtujerodce», da morajo misliti na svoje dolžnosti in biti lojalni italijanski državljani. Predlagal je ustanovitev sindikata fašistovslah kmetov. Župani imajo nalogo, da vpiSejo v organi« zacijo vse kmete. p— O nameravanem predoru skozi Alpe se je vršilo pred nekaj dnevi v Milanu ve« liko zborovanje, n« katerem so bili tudi za« stopniki Genove, Turi na, Trenta, Verone in Benetk. Predsedoval je Mussolrni. Iz raz« govorov in sklepov je razvidno, da se iz« vrši zveza med Milanom in Monakovem. Trst je zadelo to zborovanje zelo neprijet« no. V Trstu in zaledju še vedno mislijo na predelsleo železnico, ki bi prinesla Julijski Krajini brez dvoma velike koristi. Z onim piedorom bo pomagano Genovi in Benet« kam. Da stvar še bolj drži, je podal svoje mnenje tudi šef generalnega štaba Bado« glio, ki priporoča predor iz razlogov na« rodne obrambe. Fašistovsko glasilo v Tr« stu ne ve, kaj naj bi pravzaprav reklo k mi!ansko«monakovski zvezi. Ker pa nekaj vendar mora reči, se je povspelo do zahte« ve, da naj se zgradita hkrahi obe črtil V resnih tržaških krogih se to primerno ko« mentrra. p— Kvamerska pokrajina ima površine 800 kvadratnih kilometrov in obsega poleg mesta Reke istrsko Liburnijo in del gor« skega teritorija med Učko in Snežnikom. Pokrajina šteje 87.670 prebivalcev; na kva* dratni kilometer pride 110 ljudi. Občin je 15. Napravljen« je pokrajina r izven meSta skoro iz celega vok>sko«opatij»kega okraja, dela Kastavščine in jugoiztočnega kota biv« še Kranjske v svrho, da bi postala Reka ko» likor mogoče krepko politično upravno in gospodarsko središče. p— Prefektove atribudje se razširijo t zakonom od 3. aprila, ki nalaga prefektom, da morajo skrbeti za enotnost političnih smernic v državnih in krajevnih uradih v pokrajinah. Zato se imajo vsak mesec skli« cati načelniki posameznih upravnih panog na sestanek, na katerem se podajo poročil« in sprejemajo navodila. Zakon daje prefek« tor# nadzorovalno pravico nad vsem osob» jem v javnih uradih pokrajine Ta zakon je zelo važen posebno za obmejno deželo. p— Verdija proslavljajo ob 251etnici nje« gove smrti po raznih večjih in manjših kra« jih. O binkoštih bo Verdijeva proslava v postojnski jami. Takrat se inavgurira nov prostor za koncerte, ld bo obsegal lahko 8000 ljudi. Pri tem se spominjamo, kako so nastajali po občinah, kjer so gospodo« vali Italijani, pred vojno Verdijevi trgi in Verdijeve ulice, pa ne baš radi čaščenja velikega skladatelja, marveč v glavnem za« to, ker vsebuje VeTdi začetnice imena ita« lijaraskega kralja: V(ittorio) £(manuele) R(e) d• /(talia). p—Šole in spomeniki. V proračunu trža« ške občine za t. 1. znaša postavka za šol« stvo 3,544.000 lir. Za nova šolska poslopja je postavljen drugi obrok milijon lir, za zvišanje šolske stavbe v Bazovici 150.000 lir. Fašistovsko glasilo sanja pri teh števil« kah o dvajsetstoletnem italijanskem znača« ju tržaškega mesta. Za spomenike so v proračunu nastopni zneski: 80.000 (drugi obrok) za spomenik v vojni padlim Trža« čanom, 40.000 lir za rekonstrukcijo Verdi« jevega spomenika in 50.000 (tretji obrok) za spomenik Oberdanku. Iz Celja e— Cvetlični dan. Podiužnica Ferijalnega Saveza na realni gimnaziji v Celju priredi skupno s podružnico na trgovski šoli v četrtek, 13. t. m. cvetlični dan. V slučaju slabega vremena se prireditev cvetličnega dne preloži na nedeljo, 16. t. m. e— n. javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju se bo vršila v soboto, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v mestnem gledališču. Nastopajo po večini gojenci srednje stopnje. Vstopnina prosta, pobirati se bodo samo prostovoljni prispevki. e— Koncert »Drave« v Celju. Narodno že lezničarsko glasbeno društvo »Drava« priredi v četrtek, dne 13. t. m. ob 4. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma koncert z zelo pestrim programom. Izvajala se bo tudi P. H. Sattnerjeva »Jeftejeva prisega«, pri kateri sodelujeta kot solista g. pater Ka-milo Koib iz Zagnsba (basist) in g. Avgust Zivko iz Maribora (tenor.) e— Službo stavbnega inženjerja razpisuje mestni magistrat celjski. To mesto se odda v smislu določil službene pragmatike za nameščence mestne občine celjske ali pa pogodbenim potom. Prednost imajo prosilci z večletno prakso. Prošnje je vlagati na rrostni magistrat najkasneje do 1. junija. Želimo, da bi dobila končno mestna občina inženjerja-strokovtirjaka, ki bi razumel svoje delo, prebivalstvo pa njega. e— Izlet članov SDS Celje okolica. V četrtek, dne 13. maja popoldne, priredi kraj. organizacija SDS Celje okolica izlet v Tr-novlje. Zbirališče ob 2. popoldne pred gostilno WšIson v Gaberju. Odbor poziva članstvo, da se izleta udeleži v kolikor mogoče velikem številu. Vabijo se tudi somišljeniki mestne organizacije. e— Pisarna za tujski promet Olepševalno društvo v Celju je otvorilo v palači I. Hrv. štedione pisarno za tujski promet, ki je začela poslovati z 10. t. m. Stranke, katere rrrajo na razpolago opremljene sobe, nai javijo iste v pisarni med uradnimi urami od 8. do 12. in 14. do 18. ure. e— Zborovanje učiteljskega društva za celjski okraj se je vršilo v soboto v šolskih prostorih mestne .osnovne šole ter je bilo z ozirom na slabo vreme še dokaj dobro cb iskano. Šolski upravitelj g. Žgajner iz Blagovne je imel prav k po predavanje o rakotvornem pouku na osnovnih šlah. Izvolili so se delegati za delegacijsko skupščino, ki bo leto najbrže v Celju. Kot odposlanec je nadučkelj Rajšp priporočal, naj b pristopilo učiteljstvo z obveznimi prispevki k drug.vu za Učiteljski dom v Mariboru. O. tem predlogu se je že sv:j čas razpravljalo na učiteljskem zborovanju ter je bil tudi to pot odklonjen. Obravnavale so se nadalje še ralzne stanovske zadeve. e— V korist Rdečemu križu je k ocerti-raia v -četrtek in soboto zvečer vojaška godba ljubljanske divizije v kavarni Evropa v Gelju. v nedeljo dopoldne pa v mestnem parku. Vse te koncertne prireditve so bile izredno debro obiskane in je pričako-v.-i i da so imele tudi primeren gmotni u'peh. e— Mestno gledališče v Celju. Za torek drve 11. t. m. napovedano gostovanje ljubljanske drame z Ano Christie je odpadlo, ker je bil ansamber zaposlen ta dan v Ljub Ijani. V torek, dne 18. t- m. bodo gostovali Ljubljančani s Shakespearjevo komedijo »Kar hočete« v prevodu Otona Zupančiča. Veseloigra je imela v Ljubljani izredno lep uspeh. V Celju se more uprizoriti le, ako bo gledališče do pondeljka dne 17 t. m. razprodano. Občinstvo se prosi, da si nabavi zaradi tega vstopnice že v predpro-daji. e— Smrtna kosa. Na Bregu pri Celju je umrla v pondeljek, dne 10. t. m. ga Josipina Gospodarič, zasebnica, v 77. letu starosti. Istega dne je preminul v Celju g. Josip Kodre, priv. živinozdravnik v 76. letu starosti. Dne 11. t. m. je umrl v Celju v javni bolnici g. Rudolf Dornik, trgovski pomočnik v trgovini Putan. 29 let star. Blag jim spomin! e— Dvojna mera. Neka gospa, ki ie hotela opraviti velikonočno spoved, ni dobila odveze, ker je na izrecno vprašanje povedala, da čita »Jutro«. Odgovorila je gospodu, da tudi on čita »Jutro«, na kar je dobila odgovor, da ga on lahko čita, ker ga razume. Ko pa je povedala, da čita »Jutro« tudi njen brat, ki je duhovnik, pa se ie gospod odrezal, da je to slab duhovnik, ki čita »Jutro«. Presneto se je odrezal, kar dvakrat ga je polomil. Iz Trbovelj t— Radi razširjanja tajnega komunistiii nega glasila «Srp i čekič® se še vedno vrši preiskava s strani orožništva. t— Pri cementni tovarni v Trbovljah prično v kratkem s preureditvijo, ker jo mislijo razširiti. t— Radi slabega zaslužka so se pričeli seliti mladi rudarji v Francijo Dnevno se oglašajo na občini v svrho dokumentov, po« trebnih za izselitev. t— L/b črti zbor Kmetijske podružnice v Trbovljah se bo vršil v nedeljo 16. t m. t— Uradni dan okrajnega glavarstva iz Laškega se bo vršil danes popoldne na ob« čini. t— Iz Dola pri Hrastniku se nam poroča, da sta prodala bivše daleč na okoli pozna« no Peklarjevo posestvo z gostilno sedanja lastnika Iv. Zavrašek, nadpaznik v p. in nje gova ženi Marija — dolskemu kaplanu Za« fošniiku. Vsi tukajšnji napredni sloji so skrajno ogorčeni, kajti prodaja se je vršila tajno, tako da je ni bilo mogoče preprečiti. Obžalujemo prav iskreno tako postopanje! Pomilovali pa ne bomo g. Zavraška, ako bo kdaj ta svoj korak obžaloval. Iz Prekmurja Predavanje o elektrifikaciji v M. Sobott. Krajevna organizacija SDS v M. Soboti pri« redi v petek in soboto, 14. in 15. t. m. po« ljudno predavanje o vseh vprašanjih, ki za« nimajo odjemalce električnega toka. Preda« vanje se bo vršilo v petek, 14. t m. za mestni del Malo Kanižo, v soboto 15. t m. pa za Radgonsko cesto pri skladišču ga« silnega društva, obakrat na prostem, brez vstopnine in vsem interesentom dostopno. Predaval bo med drugimi g. nadmonter družbe Siemens. Vsakokratni začetek ob 6. zvečer. Operetna predstava v M. Soboti. V so« boto, 8. t m. je priredil Cakovski športni klub kot gost in v korist domačega S. K. Mure operetno predstavo. Cakovski dile« tanti so igTali v hrvatskem jeziku ljubko Hervejevo opereto «Mamzelle Nitouche®, ki so jo razmeroma izborno podali. Tudi udeležba občinstva, ki ni štedilo s ploska« njem, je bila nadvse častna, tako da je bi« la Ditrihova dvorana razprodana. Vremensko poročilo tatporo'ošl(i «»oo » Ljubljani. 11 maia 1926 v/išin . barometra 308ft m Krai Ca Jarom. Ttmptr. Rti. vlaga »o/o Smet vetra in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavine os opazovalcu mm do J ure opazovanja 7 755 7 7-b 85 NE 1 4 0 Liuhljana .1 8. 7554 112 76 NE 1 0 (dvoreci | 14 7^40 167 42 NE 3 9 l 21 7586 128 L7 NE 1 0 Zagreb . . . 8. 7550 11-0 85 W 1 9 0 Bt-ograd . . . 8. 7S2-9 110 95 E 2 10 9 Sarajevo ... 8. 0000 o-o 00 0 00 0 Skoplje . . . 8.« 752 2 17 0 75 \V 1 10 0 Dubrovnik . . 7. 757 9 200 — SE 1 7 1 1 Praga . . . 7 757 8 60 55 calme 10 0.7 V Ljubljani je povprečni barometer jižji kot včeraj za 3.2 mm. Soinre v/haia ob 4'36 *ah*ia ob 19-17 una vzha'a oh 04'41 '.ahaja ob 18 42 Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah večinoma jasno in hladno. Šport Izbirni miting LLAP za meddržavni mateh Poljska : Jugoslavija Ljubljanski Lahkoatletski Podsavez raz« pisuje na soboto in nedeljo, 5. in 6. junija izbirni lahkoatletski miting za meddržavni mateh Poljska : Jugoslavija, ki se vrši v Varšavi, dne 19. in 20. junija. Začetek v soboto 5. junija ob 17.30, v nedeljo 6- juni« je ob 16. Tekališče je iz leša in ima 4 ne« dvignjene zavoje. Startatj smejo le verifi« cirani atleti JLASa. Prijave brez prijavni« ne je nasloviti na naslov: Stane Letnar, Slavenska banka, najpozneje dne 3. junija ob 12. uri. Tekmuje se po pravilih JLASa. Igrišče se naznani pozneje. Glasom sklepa JLAS z 28 aprila ima LLAP pravico, da na imenovano tekmovanje ne pripusti atletov ki nikakor ne pridejo v poštev kot močna konkurenca ali kot pretendenti z« reprezen tonco. Ravnotako ima pravico določiti v vseh disciplinah tekov handicape poedinim atletom. Razpored: Sobota, 5. junija ob 17.30: 1. tek 100 m, 2. skok v višino z za« letom, 3. tek 1500 m, 4. met krogle, 5 tro« skok (event.), 6. tek 400 m. Nedelja, 6 ju« nija ob 16. uri: 1. met diska, 2. skok v da« ljavo z zaletom, 3. tek 800 m, 4. met kopja, 5 tek 10.000 m, 6. skok ob palici, 7. štafeta 4 X 100 m ali švedska štafeta. Na praznik, 3. junija se vrši na istem igrišču ob 16. uri met kladiva in tek 5000 metrov. Sobotne točke: 1, 2, 3, 5, 6, in nedeljske točke: 1, 3, 4, 6, 7 in preje imenovane di« scipline met kladiva in tek 5000 m veljajo istočasno kot izbirni miting LLAP za dolo« čitev reprezentance mesta Ljubljana, kina« stopi dne 13. junija v Zagrebu proti repre« zentanci mesta Zagreb. Službeno iz LNP. Za medmestno tek« rr.o Ljubljana : Maribor se odreja sledeče moštvo Ljubljane: Vidmar«Pečnik, Marchi« otti I.aRogač, Kern, Januš»Hariš, Klančnik, Pleš, Marchiotti II, Jamnik. Rezerva Vol« kar. Vsakdo imenovanih mora vzeti seboj čevlje in dokolenice. Drese da na razpola« fo SK Slovan, hlačke pa ŽSK Hermes. Od« od v Maribor jutri na praznik zjutraj ob 7.40. Vsi navedeni se morajo javiti na glav« nem kolodvoru najkasneje ob 7.30 pri pods. odborniku in potnem maršalu g. Kuna« verju. Iz LNP. Seja p. o. danes, v sredo, ob 20. v Narodni kavarni. Internacijonalni lahkoatletski miting S. K. Ilirija. Jury za internacijonalni miting je sestavljen sledeče: Vrhovni sodnik g. Goreč, vrhovni sod gg Sancin, Vindisch, Betetto, dr. Vučina, Gnidovec. Starter za teke Vodišek, za mete ing. Bloudek in za skoke Pelan. Sodniki na cilju: gg Win» diseh, dr Vučina in Oblak. Časomerilci: Sancin. Betetto, Gnidovec, Goreč. Balte« sar. Sodniki pri skokih: Windisch Goreč, Baltesar. Sodnik pri metih: Sancin, Gnido« vec, Betetto. Reditelj starta Jerala. Vrhov« ni reditelj Železnik. Zapisnikarja Pevalek in Frohlich Sodniki na progi Lukežič, Jer« nejčič, Vrančič, prof Cop, dr Kandare, Kandare Boris, Sbrizaj, Kos in Černe Ogla« Sevalca Kordelič in Rezek Zdravnik dr. Alia Košir. Vse imenovane gospode prosi« mo, da so na igrišču najkasneje ob 14. uri. Odbor S. K Ilirije Jubilejni tenis turnir S. K. Ilirije. V sredo 12. t. m. tekmujejo: ob 15.: gospo« d'čne Kosler, šepetavec, Florjančič Frida in Ravnihar Fedora: gg. Zaje Lado, Pretnar Kazimir. Sodniki: Dacar, Golob. Florjančič Luce; ob 16. gg. Bleiweis Miron. Florjančič Luce, Golob, Juvan, Gregorik, Kramaršič. Sodniki: Pretnar, Kosler šepetavec; ob 17. gospodične: Bretl, Šepetavec, gg.: Burger, Pretnar Črt, Koželj, Smerdu. Sodniki: Blei« weis Miron, Golob, Zajec Vaso. ASK Primorje rez. : SK Slavija. Jutri na praznik, odigrata navedena kluba pri« jateljsko trening tekmo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Pričetek ob 16. uri. Klub kolesarjev in motocikhstov «/firi» ja» razpisuje spomladnske otvoritvene med klubske dirke, ki se vršijo v nedeljo dne 16. maja 1926 na progi: Ljubljana»Škofelj« ca«Ljubljana. Start in cilj pri km 3. Dolenj« ska cesta. Začetek ob 1430 Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Program je sledeči: 1 Novinci 3 km; 2 Juniorji 5 km; 3. Glav« na 10 km; 4. Seniorji 3 km; 5. Klubske dir. ke posameznih klubov 10 km; 6. Handicap 10 km; 7. Dirka najtežjih (preko 90 kg) 3 km; 8. Tolažilna 3 km. Prvi trije vsake sku« pine dobijo kolajne. SK. Jadran. Danes zvečer (sreda) ob 8. uri seja u. o. pri Mraku. Udeležba vseh odbornikov obvezna. Pred sejo sestanek vseh članov nogometne in lahkoatletske sekcije. Dr. Bleiweisovo predavanje aSport — vrelo moči in zdravja® prinese v celoti da« našnja številka »Slovenskega Športa®. Nastopi nogometašev, hazenašic in lahi koatletov ASK Primorja tekom maja: 13. maja: ASK Primorje : SK Sturm, Gradec. 13. maja: Hazena ISSK Maribor v Mari« boru. 13. maja: Lahkoatleti na nacijemal« nem mitingu Ilirije v Ljubljani 15. maja: ASK Primorje : Hajduk na turnirju Ilirije v Ljubljani. 16. maja: ASK Primorje : Hašk na turnirju Ilirije v Ljubljani. 23. maja: Štafeta za pokal »Maribora® v Mariboru. 23. maja: Štafeti za pokal »Jutra® v Ljub« Ijani 23. maja: Lahkoatleti na srednješol. skem mitingu v Novem mestu. 24. maja: ASK Primorje : GAK (Gradec) v Ljublja« ni. 24. maja: Štafeta za Petrinovičev pokal pods. reprez. v Beogradu. 23. ta 24 maja: Hazena v Trstu. 30. maja: Kolesarska dir« ka. 30. maja: Štafeta za »Schvvabov pokal® v Ljubljani. 30. maja: Semifinale ASK Pri« morje : Slovan v Ljubljani. ASK. Primorje. (Hazena sekcija.) Sle« deče igralke naj pridejo v četrtek najkas« neje ob 5. zjutraj na glavni kolodvor: Krisch, Kump, Zanner, Podboj, Vidic, Er« bežnik in Jenko. Drese je prinesti seboj. Trener. Posledice tekme Juvenfus : Gradjaru ski. Jugoslovenski nogometni savez je po« vodom incidenta z Italijani v nedeljo pri nogometni tekmi sklenil: 1. preišče zagreb« ški nogometni podsavez zadevo proti Grad« janskemu, 2. da suspendira Gradjanskega od vsake igre, dokler se ne konča preiska« va, 3. da se uvede preiskava proti 9odnlku Boškoviču, ki je tudi kriv incidenta z Ita« Iijani in 4. da se m igrišču Gradjanskega napravi med prostorom za gledalce in igri« ščem samim 1.30 m visoka ograja Gospodarstvo Peronospora na poznem hmelju Glasilo Nemškega hmeljarskega društva v Mflnchenu piše o novi bolezni na poznem hmelju naslednje: «Iz Belgije in Severne Francije kakor tudi iz slovenskih hmeljskih okolišev Jugo slavije se poroča, da se na hmelju že naj dejo znaki peronospore Medtem pa priha jajo enaka poročila tudi iz posameznih hmeljskih okolišev naše države (Nemčije) Nujno naprošamo člane, da se takoj, ko so zapazili peronosporo na hmelju, obrnejo na bavarskega deželnega nadzornika za hmeljarstvo ali na deželni zavod za rast limstvo ta njegovo obrambo, na Virtem berškeim pa na tamošnjo kmetijsko zbor nioo, da se takoj pričnejo obrambna dela Zdi se nam, da Belgijci prav pazljivo za sledujejo to bolezen, o kateri beremo v «Petit Gazette du Brasseur» naslednjo razpravo: .Strupena rosa ali »peronospora humull* se je prikazovala leta 1924 v hmeljiščih blizu Assche iin PoperLnghe. Za vod za rastlinske bolezni in državno kine tijsko službovanje, ki je po mišljenju za vodovih čmiteljerv prvi opazoval bolezen pripravlja v®e potrebno za obrambno delo vanje Pri vsem spoštovanju do gospodov tega zavoda — tako nadaljuje bruseljski H-st — se mora vendar reči. da je prvi h me Ijar Adorno v Kaltenbergu blizu Tett nanga na Vlrtemberškem On pa je bil zaradi svoje trditve zasmehovan Sn se mu je očitalo po krivici, da Je razširjal po eve-tu te*ndencijozna poročila. Od leta 1924 se bolezen širi s strahovito brzino po angleških ta kontinentalnih hmeljskih okoliših V obrambo te bolezni se dosedaj še niso našla mikata, sredstva. V Nemčiji. kjer se je bolezen v večji meri pojavila leta 1924./1925 na Virtemberškem in v Haller-tan. se je širila potem proti severovzhodu iu dospela v bližino Hersbrucka Od tukaj se opazuje njeno potovanje proti vzhodu v češkoslovaško in v Bačko (Jugoslavija) ' Navedenim belgijskim izjavam bi mi (Nemško hmeljarsko društvo) le dostavili, da je v obrambo pred poronosporo zelo priporočljivo škropljenje z bakrenogaJično razstopino. ki se ji doda potrebna množina apna. Dozdeva se nam. da belgijski go-sjx>dje zamenjavajo peronosporo z zrjavelo. stjo kobul. kar je velika pomota. Medtem ko smo o bistvu peroiiosix>re popolnoma na jasnem se to o zrjavelosti kobul ne more trditi.» V pospeševanje hmeljarstva voboe to v obrambno delovanje proti peronospori je Nemško hmeljarsko društvo v Miinchenu prejelo od vlade podporo 20.000 zlatih mark, to je okrog 260.000 Din. Radovedni smo. koliko državne podpore bo dobilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v iste na. mene od ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu, P. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (11. t. m'.'). Pšenica: baška, 3 vagoni 297 50—300: baška, 75 kg. 2—3 %, 4 vagoni 295. Tur ščica: baška, bela., 1 vagon 130; baška, pariteta Indjija, 5 vagonov 130; baška. za junij, Iaod imenom »Človek, ki se nikoli ne smeje« je dosegel svoi največji uspeh in splošno odobravanje navdušenega občinstva v svoji izvrstni in neodoljivi burleski Zaroka pod vodo« ali »Navigator«, Srčkana mlada Američanka Katbryn Mc Guire je sijajna kot partnerica slavnega Buster Keatona v tej originalni veseloigri, izvrstne scene! Izvanredna režija! KolosaU gia igra! Če želite obilo smeha in izvrstno zabavo, pridite si ogledat to najboljše de» !o najboljšega komika, ■■ven programa sijajno uspela in velezani« miva predigra s slovenskimi napisi: «Čebela maja». Predstave točno ob: 4., pol 6.. pol 8. in 9 ELITNI KINO MATICA \odilni kino v Ljubljani Slavnostni banket, ki ga vsako leto prirede sam s k, člani angleške zborn.ee, | ni karsibodi. i.okal, v katerem se vrši prireditev, je zastražen kakor kako svetišče dostop it zabranjen ne samo vsakemu poslancu ki ca je zadela nesreča ali sreča , da se je poročil. :.e-go tudi in pjedvsim sle ernemu ženskemu bitju, pa čeprav bi b lo to bivje na primer neporočena č ani a angleškega parlamenta. Mis VVilki-nson je to sama izkus.la. Nje:i izgovo.. da !•- poslanka, neporočena kakopak, je naletel na gluha ušesa. Nič ni pomagalo: morala je ostati zunaj. Po tem očiščenju ozračja se ie pojedina lahko brez ov.re začela. Stregli so zbornični kuharji pomagali p i sc jim kletarji. Razpoloženje ie bilo najlepše,, tedai ca je vstal predsednik sir Robert Hornes ir. se spomnil izgub, ki jih je aože\ lo samsko omzje tel om leta. Mir njiiovemu zakonu! Po tej na-piMici so sledile še druge, zbadljive in šaljive, resignirane in melan o, ene, kakor so v^ako leto na teh banketih v navadi. A nobena ni bila spre:eta s tolikim navdušenjem ' akor napitnica na dame. Le-te pa, dasi ta' o sr motno prez~te. niso po/ab'le udeležencev banketa. Prispela so oisma in brzoiavke. ki se vrata in lakaji so prinesli v dvorano veliko košaro, napolnjeno s prekrasnimi jabolki. Na košaro Pa ie bilo z žico pritrjeno to-le pisanje: »Eva in kača izrekata tem potom samskim poslancem spodnje zbornice svoje spoštovanje Ln iih prosita, nai se izvolijo poslužiti priloženih desertnih jabolk iz avstralskega vrta Eden. Poslana jabolka n;so prepovedan sad. Nasprotno: kajti zrasla s,-v britanskem imperiiu.« Kdo je poslal jabolka? Mis VVilkin-son, ki se je hotela na plemenit način maščevati nad nekavalirskimi samci? Ali kaka dražestna devičica. ki .ie začutila nežnejše občutke do tega ali onega od 38 samcev? Nobena od teh. Nego je bila zapeljiva Eva — Australia -house. zastopstvo Avstralije v Londonu, ki vodi baš sedaj velikansko reklamo za avstralska jabolka. Torej je čudi tc pot veljalo. k::kor neredko na Angleškem: ne Cherchez Ia femme, nego Cherchez business . Drama oa ameriški farmi >;Nev-York Herald« poroča iz meste ca Phoen;x. ležečega v državi Arizona o posebno tragičnem dogodku, ki se je odigral v hiši nekega tamošnjega farme rja. Farmer, družinski oče, je odpotoval za 14 dni po opravkih iz farme. V tem času je naneslo nesrečno naključje, da je strupen škorpijon pičil njegovo ženo v lak t. Ker nI bilo pri rokah zdravniške pomoči, si je farmerjeva žena skušala pomagati sama. Vzela ie nož in si ie hotela izrezati zastrupljeno meso. Pri tem ie ravnala tako neprevidno, da si je prerezala žilo dovodnico, kar je -ovzročilo krvavljenje, ki se ni dalo ustaviti z nobenim sredstvom. V strahu pred snrtjo je obupana mati g!a po revolverju, poklicala k sebi voja dva otroka, za katera se je bala, 'a bosta, če ona umre, umrla od lako-e, ter je oba ustrelila v glavo. Nato ie odla k mizi. napisala možu poslovilno lismo in si še sama končala življenje. ' eoln prevrnil in je 25 otrok brez pomoči našlo smrt v valovih. x Mcnarhistični kr&vali v Parizu. Ob slavnosti Jeanne d' Are, ki se je v nedeljo vršila v Parizu, jc skušala monarbistično orijentirana mladež na trgu Pvramides Ca« melots du Roi prodreti jiolicijski kordon. Prišlo je do ostrih spopadov in je bila ra-. njena cela množica demonstrantov kakor tudi stražnikov, aretiranih pa je bilo nad 60 oseb. Birmanske-ure F. Čuden Prešernova 1 ^comeniK sa.. ~ ernnarei ki bo postavljen v Parizu "na trgu Malesherbes. Naša slika prikazuje osnutek spo> menika, delo francoskega kiparja Sicarda (na levi slike). Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj L da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro a; zlato) 53-a r* ,fklju£" traja kakor štirje pati drugih; ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodaja'nah Dr. R. Marn: Po ovinkili v Afriko L Od Sušaka do Krfa. Železniška direkcija v Ljubliani nam je dala prav udoben voz na razpolago, ko smo se 25. aprila odpeljali iz Ljub-* liane proti Sušaku Štel sem glave svo-iih dragih in glej — manjkala ie ena: g. Fraglob. Malo pred odhodom sem ga videl hiteti po peronu in vprašati kon-dukterja: »Kje je vagon za Afriko?« Ta se mu je namuznil, pokazal naš voz in rekel: »Tale je, toda g. direktor ga ne pusti čez morje!« Malo smo spali, malo žlobodrali in zgodaj zjutraj smo zdrčali čez Gorski Kotar in uzrli morje, naše morje. Ni nas pozdravilo z vedrim licem, ampak strele so švigale nad njim in lilo je iz nizkih oblakov. V Sušaku se je pri našem prihodu vlila ploha, toda kmalu je zopet zasijalo solnce, ko smo ogledali elegantni parnik »Karadžordže« ob obali. Slovenci smo dospeli prvi in imeli časa dovoli da smo se udobno vgnezdili po kabinah. Bilo nas je pet dam in 15 gospodov; le eden, naš dragi Pagatko ni mogel radi nenadne obolelosti z nami. # Postavili smo se pa: e;'. raše dame so bile za pogledati in starosta na ladji je bil tudi Slovenec: sedeminsedemdeset letni g. Kušlei. ki .ie mnogo bolje prenašal vse napore in nevihte na ladji kakor marsikateri mladenič. Popoldne smo odpluli in zavili s par-nikom proti jugu, ploveč tesno ob obali, da smo lahko videli vsa primorska letovišča: Kraljevico, Crikvenico. Selce. Novi, Senj itd Prva veceria na brodu nas ie vse po-bližje seznanila. Aranžer in vodja izleta g. Milič ki smo ga vzljubili vsi brez izjeme, je prisrčno pozdravil vse udeležence. posebej še Slovence, v katerih imenu se mu ie zahvalil Kušlej. Pri animirani zabavi so se vrstile na-pitnice tudi na domovino, ki jo za dalj časa ostavljamo. Znani Radičev finančnik je govoril v imenu Hrvatov, neki veliki župan n. r. v imenu Srbov in naš starosta g. Kušlej v našem. Poslednji je imel cel parlamentarni govoro. res lep in vznešen, prožet od ljubezni do domovine. Da so omenjeni predstavitelji naših plemen pili pobratimstvo, je do sebi umevno. Sploh se je konča! pozdravni večer kakor se končajo večeri v veselo in prešerno razpoloženi družbi Drugi dan vožnje ie bil malo siten, — morje razburkano in ladja se ie gu-gala. Prve žrtve so darovale morske- mu bogu svoi tribut. toda pohvaliti moram junaštvo naših ožjih rojakinj in rojakov: vsi so se znašli pri obedu razen gospe Marice, ki ie bila pa takorekoč bolehna že od doma. Slovenska kolonija se ie pomnožila še za tri člane, ki so se nam pridružili šele na »Karadžordžu«. Pluli smo ob dalmatinski obali in videli Zader. Split, dalje doli Orebič Trsteno, S'ano, od daleč Gruž in potem naš lepi Dubrovnik. »Karadžordže« je veselo pozdravil naše Benetke in v polni gala zaplul med Dubrovnikom in otokom Lokrimom proti jugu. Cavtat smo le od daleč videli, istotako vhod v Boko Kotorskr Pač pa smo mimo Bara zabrodili v albanske vode in noč nam ie vzela nadaljni razgled. Pri večerii smo konstatirali. da je hrana vedno boljša in da se vino bolje prileže kakor početkom potovanja. Ker smo se že bližje in bližje spoznavali, so se že začele zbijati šale na račun enega ali drugega. Skušalo se je konstati-rati. kdo ie dela! bolj žalostne obraze čez dan. ko se je parobrod zibal in od koga so imele ribe naiveč profita. V veljavo so spet prišli »Križevački štatuti« in večer se je konča' kakor prejšnji Ne bom popisoval, kako je moj sopotnik Mikulič stokal v kabini. Bilo ie res neznosno vroče. Meni ni bilo nič, ker se udam v vsak položaj in zato tudi lako vse prenesem. Nervozni Mikulič je pa brcal in se obračal v svojem gnezdu, da sem mu končno rekel, nai gre v zgornji salon poslušat radiokoncert ali pa — če bi slučajno naletel — predavanje o potrpežljivosti. V polsnu sem še slišal, kako ie klical kranjske hudirje. II. Na Krfu. Pristali smo blizu Krfa že zgodaj zjutraj. Krf nima takega mola, da L mogli večji parniki pristati, zato je iz pristanišča priplulo nebroj malih ladjic, na čelu ladiica v naših državnih barvah z našo zastavo. Prišel nas je naš konzul pozdravit in je pripeljal s seboj čolne za izletnike. Stopili smo v čolne in opravili najprej čin pijetete — odveslali na otok Vido, ki bo v naši zgodovini na veke nosil ime »otok mrtvih«. Srbski junaki so po strašni Golgoti preko albanskih gora dospeli k morju in se nadejali rešitve. Da, bili so njih zavezniki Italijani s svojimi ladjami na albanski obali, toda pustili so junake, da so gladu umirali. Slednjič so iih vendar zavezniške ladje prepeljale na otok Vido pred Krfom in tu šele so dobili siromaki dovoljno hrane. Bilo pa ie prepozno — želodci niso ničesar več prenašali. Poleg onemoglosti so nastopile še druge bolezni in junaki so umirali kakor klasje pod srpi. Baje ie 70.000 srbskih vojščakov pomrlo na Vidu. Je zdaj tu veliko pokopališče z mnogimi spomeniki in cvetličnimi nasadi, toda vse preraščeno z visoko travo. Užalostiie so se nam duše, ko smo to videli; ue, .iunaki so zaslužili, da bi spali pod cvetno odejo s krasnimi spo- ■ meniki. Položili smo na groblje lep venec s trakovi v državnih barvali iti voditelja izleta g. Milič in dr. Marn sta imela v srce segajoče govore v spomin padlih junakov. Obenem smo poslali ljubljenemu našemu kralju udanostno brzojavko. i Odpluli siro v čolnih na Krf. mesto z okreg 30.000 prebivalci, do štiri petine Grki. Med tesnimi ulicami vlada velik promet in grška živahnost. Snaž-nost Pa smo precej pogrešali. Z avtomobili smo se peljali v kakih 8 km oddaljen Ahiiejon bivše letovišče avstrijske cesarice »Elizabete, pozneje »kajzeria« Viljema, zdai last grške vlade. Grad ki ga ie zgradila okrog 1890 Elizabeta je dobro ohranjen, istotako krasni eksotični park z nebroinimi mra-rnomimi kipi čeznaravne velikosti. Elizabeta je dobro razumela življenje; tu Dopisi VIČ. V nedeljo dne 2. t. m. so nam za. igrali naši malčki zelo poučno in lepo igro: >Dve Marički«. Presenetili ste nas zlasti obe Matički z IjiJbko naravno igro, dalje poskaali škratje, nebrzdana čevljarjeva vajenca in pretkana kraljeva strežaja. Brez-dvomrno so k lepi celoti znatno pomagale odlično odigrane vloge naše sestre Križeve in bratov Remsa, Burgarja in Marinčiča. Čestitamo režiserki sestri Flego na sijajnem uspehu in vemo ceniti njen trud, ki ga je imela z vprizoritvijo. Zlasti gre zahvala tudi sestri Kritževi in neumornemu br. Remsu za izdatno pomoč sestri režiserki. Najbolj pa nas veseli pri stvari to, da sta se osokolili trudapolno igro ponoviti na praznik dne 13. t. m. ob 4. popoldne. Bodite prepričani, da bomo dvorano napolnili do zadnjega kota, ker ne bo nihče hOiel zamuditi lepe prilike, da si ponovno ogleda to lepi in srčkano igrico. — Kdor si pa v nedeljo še ni ogledal te srokane predstave, mu prav iskreno svetujemo, naj vsak drug načrt odloži in pohiti, da vidi naše mate-ke m deco, kaj zna in kaj ve. VODICE. Zveza slovenskih vojakov, podružnica Vodice, je sklenila postaviti v Vodicah spomenik vsem vojakom-faranom, padlim na bodnih poljanah širne Evrope. A ta namen ie odbor že zbral med farani 4S0S.25 Din, za kar se vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču ie že izbran prostor. Spomenik bo postavljen približno koncem avgusta tega leta. Proračun?:! ;e na pr'bt;?-,-> Din. Dfbr^ polovica it torej re zbrana potrkati pa bomo motali št na dobra s-rca, da z združenimi močmi postavimo, spomenik tistim, katerih k>ti trohne .po bojnih poljanah. KRANJ. Francoski krožek v Kranju priredi v petek dne 14. t. m. ob 5. popoldne francosko predavanje v Kinu Talija. Predava lektor ljubljanskega vseučilišča prof. Marcel: Spomini na Napoleona v umetnosti in cesarskih rezidencah. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Predavanje je javno in se ga vsak lahko udeleži. Vstopnine ni. TRŽIČ. Razstava, ki jo je priredila pre-tečeno nedeljo obrtnonadaljevalna šola, ie pokazala, kaj zmore smotreno vodena šola. Izdelki so nam živo pokazali, da ima šola uspehe lahko le pri tistih vajencih, ki prinesejo gotovo izobrazbo že s seboj, ško da denarja, časa, truda in vsega, kair je šolanjem v zvezi, pa je, če mora sola uč: • ti, kako se drži pero. kako se pišejo posamezne črke ali številke. Naravnost" pr č je vržen tis,-i denar, ki se izdaja za pripra\ ijalne razrede. "Iržiški pripravljalni razred je ste! 10 učencev, pa so med temi samo štirje sposobni za prvi razred, tako smo posneli iz govora šolskega vodje. Nasproti temu pa -kažeJo krasne uspehe drugi razredi, pred vsett; drugi razred. Odhod.no izpričevalo s prav dcbrim uspehom je prejelo 23 vaiencev in vajenk; poleg teh je prejelo 13 pomočnikov in pomočnic cbiskoval-na izpričevala za strokovno risanje, ki so sa prostovoljno ob'skovali in dosegli izvrstne uspehe. Razstavo ie o tvoril predsednik šolskega cdba* g. župan Lončar, ki je uvodoma čestital tako vajencem kakor uči-eijskemu zboru na krasnih uspehih. Vajenci so nato zapel' čisto dobro par narodnih pesmic, k: i n je naučil ravnatelj g. La-jovic, deklamirali so s prav globokim ume. vanjem par priložnostnih pesmic, zastopniki obrtnih organizacij so jim povedali in raz-iožili pomen izobrazbe za obrtni stan. jih vzpodbudili k vztrajnosti, nakar so se razdelila izpričevala in dvanajst nagrad za naibc'jše risbe in izdelke. Vajeniško razstavo je posetilo kakšh 600 ljudi, ves dan je biia telovadnica meščanske šole p dobna pomladanskemu mravljišču. Prostovoljnih darov se ie nabralo 333 Din, ki so se razdelili med revne vajence, da so se mogli udeležiti poučnega izleta na Golico in Jesenice, ki se je izvršil v najlepšem redu in na splošno za dovolj nos t vseh. Omeniti moramo še, da je pohitelo na izlet 54 vajencev, 6 mojstrov in dva učitelja. Skupno kosilo so brneli v kolodvorski restavraciji, Mer je g. restavrater Osvald postregel naravnost vzorno. Še prav posebno zahvak pa zasluži g. dr. Obersnel. ki ie priiazno d>\ osried jeseniških tovarn. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Odbor za zgradbi sokolskega doma si šteje v prijetno dolžnost, da izreka iskreno zahvalo vsem. ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu tombolske prireditve dne 2. maja. Gradbeni ocfc.Tr. DOLENJI LOGATEC. V soboto in nedeljo so vpriarrfli naši pridni diltfarrti »Ro-kovniače«, ki so nadvse pričakovanje prav dobro uspeli. Posebno zaslugo za to im' se te tolažila v krogu umetnin in eksotične narave na tudi v družbi mladega svojega tajnika. Naš Mikulič je zasledil tik gradu gr-škj kafejon kamor je baje hodila Elizabeta na »malo južino«. Mj-kuličevo ceslo: vse videti, vse poskusiti, nas ie i;rj pokušanju grških vin precej zamudilo. zlasti še. ker smo po povratku v mesto še v dveh kafejonih morali po-kusiti grške specialitete. Sirena na par niku nas je divje klicala; priganjal sem Prijatelje, toda zakasnili smo vseeno Dol ure. Vse posledice te zamude sem moral jaz prenesti: poleg strogega opomina me je admiral Milan za 48 ur še degradiral od viceadmirala na kontre-'»dmirala in to vpričo vseh izletnikov. Nikoli več rajši pustim Mikuliča er-škim kozam da ga požro! Najlepše .ie Da bilo, da je naš starosta Kušlej še huiskal admirala, naj nas pošteno ozmerja, mesto da bi ga miril. Ko smo eči v Preserje. Zbirališče na dvorišču realke. Odhod točno ob 6. zjutraj. Povratek z večernim vlakom ob 7.. zvečer, člani in naraščaj v krojih, ostali v eivilu z znakom. Vabimo vse prijatelje društva. Za članstvo udeležba obvezna. Razvedrilo preskrbi pevski odsek. Sokol štepanja vas pri Ljubljani proslavi letos 20. junija 151etnico svojega obstoja in obenem razvije svoj prapor. Društvo opozarja na to pomembno svečanost že sedaj vsa bratska društva ljubljanske župe in jih prosi, da ne prirejajo svojih prireditev na isti dan. — Odbor. Iz Štepanje vasi. Sokol Štepanja vas naznanja svojemu članstvu, da se je moral za preteklo nedeljo napovedani pešizlet v Višnjo goro vsled slabega vremena preložiti in se bo vršil na Vnebohod v četrtek dne 13. t. m. — Odhod točno ob 6. zjutraj izpred društvene sobe. Kroj civilen z znakom. Članstvo in prijatelji društva, udeležite se v velikem številu tega krasnega majskega izleta! — Zdravo! Javna izbirna tekma telovadcev Jugo. slovenskega Sokolskega Saveza za mednarodno tekmo v Lyonu. Še enkrat, opozarjamo, da se vrši dne 13 maja 1926 (na praznik) ob 9. dopoldne na leitnem telovadišču ljubljanskega Sokola javna izbirna tekma tekmovalcev za mednarodno tekmo v Ly-onu. V slučaju slabega vremena ee vrši tekma v telovadnici v Narodnem domu. Vstopnina 10 Din. Potni listi za Prago. Na mnoga vpra. šanja glede potnih lisitov dajemo sledeča navodila: Vsak član in vsak naraščajnik. ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pragi, mora imeti potni list. Potni list se dobi pri pristojnem srezkem poglavarju, oziroma policijskem ravnateljstvu. Pristojbina zna. ša 30 Din. Za vsak potni list je potrebna fotografija. Potni list si mora preskrbeti vsak posameznik. Lahko se pa dobi tudi za več oseb skupaj. Člani onih društev, ki potujejo skupaj in se tudi skupaj vračajo, lahko dobe skupen potni list.. Oni brat, ki je določen kot vodja take skupine, mora imeti navaden potni list s sliko, drugi člani se navedejo samo imenoma. Razven tega mora Imeti vsak član s sebcti društveno legitimacijo, kakor je predpisano po JSS. V potnem listu mora imeti vsakdo vi-rum Avstrije in Češkoslovaške. Vizum Če-škostovaške je breapiačen, za Avstrijo še nimamo navodil Ko dobimo tozadevno re- šitev, obvestimo o tem vse članstvo. V6e župe, ki so na sedežih avstrijskih in čeških konzulatov, so dobile navodila, preskrbe vsem društvom po deželi potrebne vizume. Zato naj pošljejo vsa društva, ki spadajo pod delokrog teh konzulatov, pravilno opremljene potne liste tem žu-parn. Zdravo! Novi vozni red na železnicah V noči od 14. na 15. maja ob 24. stopi na vseh progah državnih železnic novi vozni red v veljavo. Najvažnejše zveze odn. spremembe po novem voznem redu smo že svojčas objavili. Danes prinašamo podrobnejši pregled. Med LJubljano in Beogradom vozita kakor do sedaj v vsaki smeri po dva brzo-vlaka. Dnevni brzovlak odhaja iz Ljubljane gl. k. po novem voznem redu kasneje " in sicer ob 9. uri in prihaja v Beograd že ob 31.35. V obratni smeri odhaja iz Beograda kasneje t j. ob 7.45, ter prihaja v Ljubljano že ob 21. Ta par brzih vlakov vozi od, oziroma do Monakovega preko Jesenic-Be-Ijaka in ima direktne vozove Beograd— Berlin, Beograd—Miinchen, Zagreb—Celovec, Beograd—Milano in Bukarešta—Trst V Ljubljani ima zvezo na brzi vlak, ki odhaja iz Trsta ob 1. uri in prihaja v Ljubljano cb 5.55; v obratni smeri pa na brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.15 ter prihaja v Trst ob 4. V Trstu ima ta vlak direktno zvezo v odnosno iz Pariza. Med Ljubljano in Rakekom veljajo za ta vlak v novem voznem redu tarife za brzi vlak in ne več tarife za potniški vlak kot dosedaj. Nočni brzi vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. pozneje in to ob 16.15, in prihaja v Beograd tudi pozneje ob 8.10; v obratni smeri odhaja iz Beograda že ob 19.10 in prihaja v Ljubljano ob 11.06. Poleg direktnih osebnih vozov m spalnega voza Beograd—Ljubljana ima še direktne vozove Beograd— Bistrica B. j. n Beograd—Trst. Med Mariborom in Beogradom vozi en par brzih vlakov in sicer odhaja kasneje iz Maribora ob 14.35 in prihaja v Beograd cb 6.35; v obratni smeri odhaja iz Beograda šele ob 23.20 in prihaija v Maribor gl. k. 9 min. kasneje ob 14.45. Ta par brzih vlakov ima direktne vozove Beograd—Dunaj, Beograd—Rogaška Slatina, Zagreb—Dunaj in Split—Praha. Slmplon-Orient-ekspresna vlaka Pariz —Carigrad vozitta še nadalje preko Trsta— Ljubljane—Zagreba—Beograda in Sofije. V smeri proti Carigradu odhaja iz Ljubljane že cb 1.28, v smeri proti Parizu šele ob 3.45. Ostali mednarodni brzi vlaki, kakor Dunaj—Trst, Praga—Trst, Budimpešta—'Trst in Monakovo—Trst so ostali več ali manj nespremenjeni. Vozni red lokalnih potniških vlakov se v bistvu niso veliko spremenili Preložili so se le posamezni vlaki, največ iz prometno-tehničnih ozirov. Na progi Zagreb—Postojna in Zidani-most—Maribor ni v prometu poitniških vla- kot nikakih bistvenih sprememb. Na progi PoUčane—Zreče vozi na delni progi Poli-čane—Slov. Konjice še tretji par vlakov in sicer odhaja iz Konjic ob 17.14 in prihaja v Poljčane ob 1813. Odhod iz Poljčan ob 21.05, prihod v Zreče ob 22.30. Ker vozi ta vlak do Zreč, vozi popoldanski samo do Konjic. Na progi Slov. Bistrica—Slav. Bistrica mesto vozi ob nedeljah in praznikih še sedmi par vlakov. Odhod iz Slov. Bistrice mesto ob 20.47, prihod v Slov. Bistrico ob 21., odhod iz Slov. Bistrice ob 21.17 prihod v mesto ob 21.30. Na progah Maribor—Št. Ui, Grobelno— Rogatec in Ljubljana—Vrhnika ni bistvenih sprememb. Isto velja v glavnem tudi za proge LjNibljana—Podbrdo, Ljubljana—Kamnik in Kranj—Tržič; novo je le, da se je podaljšal mešani vlak, ki odhaja iz Ljubljane gor. kol. ob 17.40, do Podnart—Krcpe in da vozi od Podnart—Krope do Ljubljane gor. kol. nov mešani vlak z odhodom iz Podnart-Krope ob 7. in prihodom v Ljubljano gor. kol. ob 8.58. Na progi Jesenice—Planica se ie jutranja zveza iz Kranjske gore oz. Planice v Jesenicah na prvi ljubljanski vlak opustila in se je vzpostavila zveza na brzi vlak, slično kot z Bohinjske proge. Ta vlak odhaja iz Planice ob 6.23 in prihaija na Jesenice cb 7.05. Dosedanja mešana vlaka Jesenice—Trbiž sta se spremenila v potniška vlaka. Vlak v simerj Jesenice—Trbiž je obstal v isti legi kot dosedaj, povratek na Jesenice pa je za poldrugo uro preje, tako da doseže že zvezio na vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 16.38. Progi Pragersko-Kotoriba n Ormož Hodoš: Dosedanji mešani vlak, ki je odhajal iz Maribora cb 5. za Mursko Soboto, vozi po novem voznem redu kot potniški vlak do Gornje Radgone s priključkom za Mursko Soboto. Opoldanski par potniških vlakov, ki je vozil med Pragerskim in Ptujem, se je podaljšal do Ormoža z zvezo na Mursko Soboto in Hodoš, tako da vozi po novem voznem redu na tej progi en par vlakov več. Ostali vlaki imajo le malenkostne spremembe. Na progi Celje—Dravograd—Meža, Ča-kovec—Donja Lendava in Ljutomer—Rad. gona ni bistvenih sprememb. Na progi Ljubljana—Karlov ac odhaja nočni potniški vlak iz Ljubljane za 65 minut preje, a prihaja v Ljubljano za 48 minur kasneje. Drugih bistvenih sprememb na tej progi kot tudi na progah Grosuplje—Kočevje, Trebnje—Št. Janž na DoJ. in Novo mesto—Straža-Toplice ni. Kdor oglašuje, ta napreduje i TnnooG^onDncoDnnonnannoDOOonnnnnnoanoaoDnDr Naznanilo preselitve, jj STAVBNA DRUŽBA O. D. preje v Levstikovi ul. 19 R posluje od 1, maja t. I. v svojih lastnih prostorih n Mriača štev. 5 § Družba prevzema vsa v njeno stroko spadajoča dela, □ kakor: stavbena, mizarska, tesarska, ključavničarska in d kolarska. — Nadalje prodaja razni stavbni materijal, 8 kakor: zidno in strešno opeko, skrilj, kamen lomljenec, □ mavec, vsakovrsten stavbni les i. t. d □ Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenah. Tinnnnnr Zahvala. Vsem onim, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega soproga, gospoda Josipa Petriča vladnega ofacijala v pokoju izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem pevskemu društvu Sava za ginljive žalostinke. Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 14. t m. ob 7. zjutraj v cerkvi Božjega groba v Štepanji vasi. V Štepanji vasi, dne U. maja 1926. 3774 a Žalujoča soproga. Vsemogočnemu ;e dopadlo poklicati k sebi našo pre-ljubljeno mamo, babico, taščo in teto, gospo v starosti 80 let po kratki bolezni, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne bo v sredo, 12 maja 1926 ob 4. pop. iz hiše žalosti, Šutna št. 8/9, na 2ale. KAMNIK, dne 10. maja 1926. Mesto vsakega obve«tila Žalujoči ostali. • 9 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je iskreno ljubljeni oče, tast, ded in stric, gospod Fran Jurca veleposestnik danes, dne 10. maja t. 1. ob 3. uri popoldne, v 81. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul. Pogreb predragega rajnkega bode v sredo, dne 12. maja 1.1. ob 5. popoldne. POSTOJNA, dne 10. maja 1926. Terezija por. Sr&an, Adolf in Josip, otrod. Franjo Sr&an, zet Emilija roj. Kutin in Silvija roj. Steindl, sinahL Marija Šeber, Fanči Juroa in Franc Juroa, vnuki. 3756 a Gaston Leroux: 39 Prikazen v Operi vAli si zadovoljna? Lep sem, kaj?... Če me takšna ženska, kot si ti, le zagleda, je že moja. Zaljubi se vame za zmerom! Jaz sem namreč možakar Don Juanove sorte.« In zravnal se je pokoncu, oprl pest ob bok, žugajoč na ramah ostudni stvor, ki je bila njegova glava, in zagrmel: »Poglej me! Jaz sem zmagoslavni Don Juan!« Obrnila sem se proč, proseč ga usmiljenja. Toda segel mi je v lase z mrliškimi prsti in mi surovo dvignil glavo tik predse. »Dovolj! Dovolj!« je prekinil Raoul. »Ubijem ga! Ubijem ga! Za božjo voljo, Kristina, povej, kje je jezerska obednica! Moram ga ubiti!« »Molči vendar, Raoul, če hočeš zvedeti!« »Da, vedeti hočem, kako in zakaj si se vrnila k njemu! To je tista skrivnost, Kristina; čuvaj se! Druge ni! Toda ubijem ga na vsak način!« »Oh, Raoul! Poslušaj me! Ker hočeš vedeti, poslušaj! Vlačil me je za lase in tedaj... in tedaj... Hu! To je še groznejše!« »Povej, povej, brž!« je divje kriknil Raoul. »Tedaj je zasikal: »Kaj? Bojiš se me? 2e mogoče... Ali misliš morda, da imam še drugo masko, a? In da je to..., da je moja glava maska? Le iztrgaj jo,« je pričel tuliti, »le snemi jo, kakor si prvo! Na! Na! Še! Še! Mora! Roke sem, roke!... Daj rokeI... Če ti ne zadostujejo, ti posodim še svoje... in oba bova trgala masko.« Zgrudila sem se mu pred noge, toda zgrabil me je za roke, Raoul... m si jih zasadil v gnusobo svojega obraza... Z mojimi nohti si je oral po mesu, po svojem groznem, mrliškem mesu!« »Zvedi! Zvedil« je rjovel iz dna grla, ki je soplo kot kovačnlca.. »Zvedi, da sem cel narejen iz smrti!... od glave do pete!... in da je mrlič ta, ki te ljubi, ki te obožuje in te ne zapusti nikdar več, nikdar več!____Razširil bom rakev, Kristina, da bo dovolj prostorna za oba, ko bova izživela do konca najino ljubezen!... Glej! Ne smejem se več, vidiš, zdaj jokam... nad teboj se jokam, Kristina, ki si mi iztrgala krinko in me zato ne boš smela nikdar več zapustiti!... Dokler si mogla misliti, da sem lep, Kristina, bi se morda vrnila k meniL.. Vem, da bi se vrnila... Toda zdaj, ko poznaš moj gnusobo, bi pobegnila za vedno... Zato te obdržim!!! Zakaj pa si me hotela videti? Brezumna, blazna Kristina, ki si me hotela videti!... Saj me še lastni oče ni nikdar videl in mati mi je jokaje podarila prvo masko, samo da me ne bi več gledala!« Končno me je izpustil in zdaj se je valjal po parketu v strašnih krčih. Potem pa se je kot reptil splazil k vratom in zlezel v svojo sobo. Vrata so«se zaprla za njim in ostala sem sama s svojo grozo. Grobna tišina je sledila viharju in zdaj sem mogla razmišljati o strašnih posledicah kretnje, ki je iztrgala masko. Zadnje besede Pošasti so me zadostno poučile. Sama sem se za vedno pahnila v ječo, moja lastna radovednost je kriva vse moje nesreče. Saj me je dovolj iasno posvaril... Ponovil mi je, da mi ne grozi nobena nevarnost, dokler se ne pritaknem maske, in vendar sem se je dotaknila. Preklinjala sem svojo nespamet. Trepetaje sem dognala, da je pošast sklepala popolnoma logično. Da! Res bi se vrnila, če ne bi videla njegovega obraza... Ze me je toliko ganil, zbudil v meni zanimanje zase in me dovolj omečil s svojimi zakrinkanimi solzami, da ne bi ostala brezčutna za njegove prošnje. Končno tudi nisem nehvalež-nica in ne bi mogla pozabiti, da je Glas in da me je prežel s svojim genijem. Vrnila bi se! Če pa bi zdaj mogla ven iz teh katakomb, bi me gotovo ne bilo več nazaj! Kdo bi se hodil zapirat v grob z zaljubljenim mrličem! Po besnosti, s katero me je med prizorom gledal, ali pravzaprav, kako Je primaknil k meni dve črni jami svojega nevidnega pogleda. sem mogla izmeriti vso divjost njegove strasti. Da pa mi ni storil zlega tedaj, ko se mu ne bi mogla prav nič upirati, je moral v tej pošasti prebivati tudi angel. Morda je res bil vsaj malce Duh glasbe in nemara bi bil pravi Glasbeni angel, če bi ga bil bog odel z lepoto, namesto da ga je oblekel v gnilobo! Trepetajoč pri misli na usodo, ki me čaka, in iz strahu, da se zdaj zdaj odpro vrata mrtvašnice in se prikaže obraz pošasti, sem se umaknila v svojo sobo in se polastila škarij, ki naj bi napravile konec moji grozni usodi... Kar se začuiejo zvoki orgel... Tedaj, prijatelj, sem začenjala razumevati Erikove besede o tistem, kar je zaničljivo imenoval »operno glasbo«. To, kar sem zdaj čula, ni imelo nič opraviti z glasbo, kakršna me je očarovala do tistega den. Njegov »Zmagoslavni Don Juan« (zakaj prav nič nisem dvomila, da je v svojem mojstrskem delu iskal pozabljenja'groznih trenutkov), njegov »Zmagoslavni Don Juan« se mi je zdel v začetku eno samo dolgo, strašno in veličastno ihtenje, v katero je ubogi Erik potopil vso svojo prokleto bedo. Pred očmi so se mi zopet pojavile-rdeče note in lahko sem si predočila, da je bila ta glasba pisana s krvjo. Vodila me je po vseh stopnjah njegovega mučeništva; popeljala me je v vse kote brezd-na, kjer je prebival grdi čiovek; kazaia mi je Erika, kako grozno se zaletava s svojo ostudno glavo ob turobne stene tega pekla in kako beži nazaj pred pogledi ljudi. Uničena, hropeča, premagana sem prisostvovala razcvetu teh orjaških akordov, kjer je bila Bol poveli-čana v božanstvo. Zvoki, ki so prihajali iz prepada, so se nenadno strnili v strašanski, grozeč polet. Zdelo se je, da njih vihrajoča jata hrumi k nebu. kakor se orel popenja k solncu, in da je zmagoslavna simfonija zažgala svet. Razumela sem, da je bilo delo dopolnjeno in da se je Grdoba na perotih Ljubezni drznila pogledati Lepoti v obraz! Bila sem kakor pijana; vrata, ki so me ločila od Erika, so se udala pod mojim'naporom. Vsta! je, ko me je začul, okreniti pa Se ni upal. Družabnik 100—150.000 Din se išče brezkonkurenčno polletje; edino v Jugoslaviji, 'onudbe na opravo »Jutra* pod »Dober uspeh*. 12990 Mali oglasi, ki alnlljo v posredovalne la socialna namena občinstva, vsaka beseda 50 par. NaJnanJIl sneatlt Din 5-—n Kolo jugosl. sester Štepanja vas uriredi dne 6. junija materinski dan Sosedna društva ie prosi, da to rpoitevajo. Odbor. «Ljubljanski Sokol« priredi v nedeljo 16. t. «n. celodnevni pešizlet moške dece na Šmarno goro. Zbirališče pred Narodnim domom — Ldbod točno ob W zjutraj, ,»vratek ob M>8 zvečer -\'a la izlet vabimo cenjene 'roditelje ter vse prijatelje »okolske mladine. Zdravo! Odbor. 1304' izredni občni zbor Trg. društva Merkur t Ljubljani »« vjg T, ,r»d° itne lS. maja 192« ob %8. uri eveier v prostorih G remija trgovcev, Ljubljana, \leksandrova cesta (palača i,i kreditne banke). — rrnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Volitve od. Ura. - Odbor. 13048 Oriuna za Št. Jakob Krakovo-Trnovo vabi svoje tlane k predavanju v sredo dna 13. t. m. pb 20. uri zvečer pri Mraku - Odbor. 13023 • T. RABIČ •] Ljubljana *&VORSKVj Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibler, LJubljana, Valvasorjev trg. 168 Brivnlca kompletno utajena, 3 postrežbe, i nizko najemnino, n» prometni cesti, sredi Ljubljane, ugodno naprodaj pri , Sv. Petraie. it. 24. I3008 Samskega hlapca vajenega konj, dobrega in poštenega, i ž 6 e mlin. — Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Stalna iluSba 6». 13026 Elektromonter vsestransko verzirs.n, išče službe. Naslov pove upr. »Jutra*. 12714 Potnika poltenega, za razpečavanje mlevskih izdelkov, iščem proti proviziji. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stalna sluiba 18». 1S027 Trg. pomočnica začetnica, 1 i i e kjerkoli s I u S b o. Opravlja tudi droga hišna dela in gre nekaj, časa brezplačno. — Cenj. ponudbe pod značko »Zanesljiva 99» na upravo »Jutra«. 12707 LIkarIce spretne, za svetlo likanje, se sprejmejo v trgovini na Sv. Petra cesti 29. 13033 Šoferja sprejme »Testilia*, trg 10. Službo lovca gozdnega, lovskega čuvaja, oskrbnika (šatarja) ali slič-išče zmožen orofniški >odf astnik. Nastopi takoj. Naslov pove uprava »Jutra* 12922 Krekov 13029 Učenke za strojno pletenje se sprejmejo. — Naslov v opravi »Jutra*. 13049 Fotograf, pomočnika sprejme takoj foto »Helios* v Idriji. 1300» Brivskega pomočnika dobrega delavca, ki striše tudi dobro babi frizure. Iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ivan Lisac, brivski salon, Trbovlje. 18007 Vozovi naprodaj Hotelski omnibus za 8 in 12 oseb, napol krita kočija % gumi-kolesi in ena brez gumijevih koles ter koupe-voz, vse prav dobro ohranjeno, se po izredno nizki ceni proda. Dopise na upr. »Jutra* pod značko »Hotelski vozovi*. 12601 Tkanine za pohištvo gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasov«, žeblje in orodje ia tapetnike itd. — Zahtevajte eene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, (lica br. 43. 147/H Čevljar, pomočnik dobro izurjen, posebno i zbttem in čivanem delu, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Andrej Gra-dišar, Križe na Gorenjskem 13008 Delovodjo za žago energičnega, s prakeo, išče parna žaga. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Žaga* 11301 (iifiejo) Prodajalec ali prodajalka rtobro izvelbana moč v delikatesni trgovini, »e išče. Dopiee B» opravo »Jutra* pod šifro »Delikatesa 728». 12728 Sposobne potnike sprejme zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Mfro »Stalna •lužba 745». 12745 300 krojačev >po«obmh za samo bolJSo konfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi se slui-l.a lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe ie ne nva-žnjejo. Mehanička tvorniea ndijela d. d., Zagreb, Savska SO. 12698 Več natakaric »prejme za nedelje in pral-12925 nike gostilna Zg. Blagajničarka (začetnica) 1« boljie hiše, jolidna in resna, se sprejme V hotelsko restavracijo. — Naslov pove oprava Delavca *a poljska dela to . »aaje mi, »reaaega, nosnega, samskega, Pismene ponudbe pod llfro < Stalna »iulba t0» aa up«, ■c Jutra*. 130» Izurjena šivilja se išče kot pomočnica. Reflektira se le na boljšo moč. Naslov pove uprava »Jutra*. 12984 Krojaški pomočnik samo dobra moč ca fino in veliko delo, se »prejme takoj. Simon Jane, Radeče pri Zidanem mostu. 12978 Mlad trg. pomočnik se sprejme takoj 13. t. m. začetnik. Sprejme se tudi kot kompanjon t malim ka-ritalom na veliko trg. pod-etje mlademu trgovcu pod rifro «Srečka». 12979 Kuharico popolnoma samostojno, simpatično boljšo osebo sprejme majhna rodbina (mati starejša dama ln sin) proti dobri plači. Ponudb« s fotografijo in spričevali na naslov: Rudolf Ebenspan-ger, Bjelovar. 12980 (dobe) Absolvent zadružne šole a lHletao pisarniško prakso v driavai službi, išče mesta pri kakem podjetju v Ljubljani kot praktikant, par mesecev Udi brezplačno — Vešč slovenskega ln sr-bohrvatskega Jedka popolnoma la deloma nemščine; vojaščine prest. Nastop 1 junij« al] Julija. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Skromen«. 12816 Mesto blagajnlčarke lito gospodična. Ponudbe pod »Zanesljiva 62» na upr. »Jutra«. 1146» Inteligentna gdč. vsestraasko taohraiosa, IU« službe pri otrocih. Ponudbe »a upr. »Jutra« ped llfro »Kraj poljuben«. 12B4S Kompletna spalnica iz mehkega lesa, pleekana, skoro nova, ter plišasta zofa in 2 stolčka, ugodno naprodaj. Izve se od 6 —8. ure zveičer v gostilni pri Kamniti mizi, Zg. Šiška 17 13018 Priklopni voz za motorno kolo, najlažji tip. kupim. — Celje, vila »Jošt*. 12810 Pozor, mlinarji! Kupim dva para v a 1 k o v (valenov). V ponudbi naj se navede dolžina in firma. — Ponudbe na naslov: Pavel Javornik, Slovenija. 12918 Prodam hišo hlevom, vrtom, njivami, gozdom in travnikom, na zelo mirnem gorenjskem le-tovišSarekem kraju, pol ure od postaje. Cena 70.000 Din Svent. se tudi odda v na-em. Pojasnila daje Ciril Gašperin, trg., Mojstrana. 11036 2 zapestni uri damski, novi. zlati, naprodaj po 300 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 12921 Majhno posestvo lepo, 2 njivi, sadni vrt, 1 parcela prota, zidana hiša, velik hlev, pripraven za delavnico ln kozoleo, vse v dobrem stanju, v vasi Nad-eorica 38, pošta Jeiica pri .jubljani, se proda za Din 50.000. — Pojasnila daje Zupan, Nadgorica. 12833 Šestsedežen avto 45 HP, najboljše nemške marke, dobro ohranjen, prevozil samo ca. 4000 km, so proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 12818 Pisalna miza hrastova ln tapeoiran fotelj s« ugodno proda pri Kame- nitl mizi v Zgornji Šiški. 13045 Ratna šteta! 2 Vi % državne obvesnice daja na mesečne obroke Pevalek, Ljubljana, 2idoveka ulica 4. 134 Stojalo za cvetlice braatoro, rjavo, skoraj novo, se poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 12999 Majhen štedilnik ceno proda Burnik, Rožna dolina, cesta na Brdo 10. 13004 Motorno kolo SH k. s., znamke N. S. M., zelo ugodno proda Ivo Rebolj, Komenda. 12997 Spalnica dobro ohranjena, e tropre-dalno omaro, se poceni proda na Dolenjski cesti št.. 10, pritličje. 12974 Fin pisalni stroj »Undenrood« in stiskalnica (preša) se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra« 12986 Moderna kredenca za jedilnico, lepa, se proda — Sajovie, Skofja ulica 13. dvorišče (mizar). 12966 Otomano Izvrstne, t 45 peresi * gobelinom in Slmo nudi za 7B0 Din PerinMč, Stari trg »t. 20/1. 12993 Kuhinja in spalnica se poceni proda. Kje, pove sprava »Jutra«. 12995 Motorno kolo I k. •., prodam, event. tudi zamenjan aa k »silni stroj, nov vol ali kaj stičnega. Naslov povs oprava »Jutra« 12976 Opremljena soba ,-rt-d-ni mesta, se odda gospodu. Naslov pove upr. »Jotra«. 13024 Soba lepo opremljena, s separi-ranim vhodom, v bližini Tabora, se takoj ali s 1. junijem odda ie boljšemu solidnemu gospodu.' Naslov ln ceno pove upr. »Jutra«. 13031 Zamenjam stanovanje larketirano, 2 sobi, mal labinet, predsoba, kuhinja, kopalnica, pritikline in del vrta. v vili, 15 minut od glavne pošte, za stanovanje blizu frančiškanske ali nunske cerkve. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Šolnčno stanovanje«. 13019 Lepo posestvo gospodarskim poslopjem. Dolenjskem, vse v najboljšem stanju, krito s cementno opeko, v krasni solnčni legi, se proda Redi se lahko 3 glave ti vine in 3 prašiče. Ogleda pri Antonu Hribarju Toplicah pri Novem mestn. 12985 Hišo v Mariboru s 17 opremljenimi sobami (čisti letni dohodek 72.1X10 Din) proda za 350.000 Din Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19. 12977 Zdravnik išče stanovanje treh sob in pritiklin sredi Ljubljane, za takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro »Zdravnik« na upr »Jutra« 12691 Opremljena soba « 2 posteljama, »e išče ta takoj. Ponudbe pod značko »Opremljena 954» na upr. »Jutra«. 12954 Stanovanje 2 sob s parketom, souporabo kuhinje in vrta, takoj oddam. Naslov pove uprava »Jutra« 12932 Prazna soba s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo, v .re-dini mesta, se odda 1 osebi Naslov pove uprava »Jutra« 13043 1—2 sobi oddam blizu glavne pošte Naslov pove uprava »Jutra> utra« 13046 Opremljena soba se lito. Ponudb« na opravo »Jutra« pod »Zdravnik 12«. 13012 Opremljena soba s elektriko, se odda « zajtrkom s 13. majem ali 1. Junijem. Naslov pove npr. »Jutra«. 1S01T Trije gospodje s« sprejmejo na hrano stanovanje. Kje, pora upr. »Jutra«. 15032 6vrho povečanja obrata se sprejme v dobro vpeljano tovarno na Štajerskem družabnik gotovim kapitalom. Ab-solvirani kemikerjl imajo prednost. Stanovanje v tovarniških poslopjih na razpolago. Oferte z navedbo višine kapitala pod značko »Osebno sodelovanje* n« upravo »Jutra*. 12981 Prazno sobo separatnim vbodom, iščeta zakonca _ brez otrok, za takoj ali do 15^ junija. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mirna št. 39*. 13039 Lepo sobo mirno, svetlo ln snažno, posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, z dobro domačo hrano in vso postrežbo. oddam mirnemu In solidnemu gospodu. . Uporaba lepesra velikega vrta. — Naslov pove uprava »Jutra* 13014 Opremljeno sobo posebnim vhodom. Iščem blizu kolodvora ali pošte. Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Mirna 76». 12973 Skladišče večje, pripravno za shrambo gorljivih snovi, se išče v najem. Nujne ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kolonijale*. 12927 Prostoren lokal na vogalu Kongresnega trga ln Vegove ulice, se odda s 1. novembrom t. 1. Pojasnila v Vegovi ulici št. 2 pri hišnika. 12848 Več prostorov (skladišča, hlev, par sob in dvorišče) v mestu, pripravnih za obrat, se vzame takoj v najem za daljšo dobo proti dobremu plačilu Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Napredek LJubljane*. 12992 Kateri starejši inteligent p o r o č simpatično, izobraženo gospodično, ki mu hoče biti prijetna in zvesta družica v življenju? — Dopise pod »Ljubljana 26* na upravo »Jutra*. 12982 T»Jl Posestnika sin in lesni trgovec, 33 let star. t neomadeževano preteklostjo, V> milijona dinarjev premoženja^ želi znanja dobro situirano. premožno gdč. — najraje'posestnlco staro 18—30 let. Le resne ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Vigred*. 12812 4000 Pridem 13. maja. 13005 Družabnika (co) s kavcijo 25—30.000 Din iščem za trgovino z mešanim blagom in s pekarljo oziroma dam tudi takoj i najem. — Trgovina je na prometnem kraju. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj 183*. 12983 Neodvisno veselo zabavo Vam nudi kovčegni glasbeni aparat tovarne VOX Tak aparat 5 lepih plošč dobite za skupno ceno od samo 900 Din le pri tvrdki [I Kenda Ljubljani Prodaja tudi na obroke. 11369 Zastonj I ne da nobena tvrdka dobrih čevljev. Zato je nujno potrebno opozorilo, da se ne gleda na kričečo reklamo, ampak le na solidno postrežbo ln dobro blago. Zajamčeno dobro blago Vam zamore nuditi le tvrdka, ki Izdeluje trpežno, solidno in najcenejše blago. Pridite, oglej, te si In videli boste, da le v detajlni trgovin? IVAN ČARMAN, Prešernova ulica št. 9 na dvorišču zraven glav. pošte zamorete kupiti zajamčeno pristno blago ročnega izdelka. — Zahtevajte brezplačne cenike In ne zamudit«, ugodne prilike. Kričeča reklama naj Vas ne omami Vijolina prav dobra, stara, izigrana, se ceno proda. Ugodna prilika. Naslov pove uprava »Jutra*. 12835 Dvojna harmonika dobro ohranjena, se proda od 6. ure zvečer naprej na Vidovdanski ceeti štev. 12. ISOOO Gostiln, gramofon tudi za zasebno uporabo, 23 plošč, moško kolo in citre, se proda v Tržiču št. 111, Gorenjsko. 10994 Klavir dobro ohranjen, se po zelo nizki ceni proda. Naslov v upravi »Jutra*. 12987 Samo 800 Din stane lep, nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami. Kje — Izveš Iz inserata v nedeljo 16. t. m. Ne pozabi čitati. 12900 Kupim «pegadko» (Perihuhn) samca. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Pegadka*. 13043 Zgubil se je pes (laški hrt). Prosim dotične- fa, h kateremu se je zate-el, naj sporoči naslov A. JurkoviSu, Sp. Šiška, ti-bertova ulica 25. 13021 8 volčjih psičkov pravih, proda Ivo Rebolj, Komenda. 12996 Verižna zapestnica zlata, damska, se je izgubila v torek dopoldne — Pošten najditelj se prosi, da Jo vrne proti nagradi v upravi »Jutra*. 13044 Torbica.se je našla Dobi se v brivnici Matko-vič, pred Škofijo štev. 10. 12988 Odeje se sprejemajo v delo v - " ' ulici št. 19. 12659 Vitki ste lahko samo, če nosite gumijeve pasove in se masirate i Ponktrolerjem. — Oboje s< dobi pri tvrdki G. Besed nik ln drug, Ljubljana, Prelernova ulica štev. 5. 12991 Opozarjamo vse interesente, da ie pri pismenih vpra-šanjih, ki naj jib upravništvo pismene reši, brezpogojno priložiti poštnino it manipulaciisko pristojbino v zneski Djn 2*—. Posebno opozarjamo na tc one stranke, ki žele, da se jim po pošt pošlje naslove od malih oglasov Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov" bodo romali v koš, ako ne bo priloženih Din 2'— OBLEKE za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah samo J. M A C E K LJUBLJANA FINI SEVRO vs h ve!ikost> o"6i a Samo pri Ljubljana Bnzpotllja te tudi po "pitnem povzet;«. ^ssBaa^Maassaiaessit E 64/26/8 Pri podpisanem izvršilnem sodišču proda se pod roko 1100 Kubičnih metrov bukovih drv in 900 kubičnih metrov bukovih hlodov. Kupci naj stavijo ponudbe do 20. maja 1926 pri sodišču ali pa pri prisilnem upravniku Josipu Maček, pos. v Ljubi ani, Kro aška ulica. Okralno sodišče v Radečah, dne 10. maja 1926. l«mQBBBai9B3Sn5BB "It in Sifon in platno za životno posteljno perilo v najboljši kva liteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila 102 Hed. Sare Selenburgova ulica 5. Prima češki Sifon Din 17'- m. Kdor rad žita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Romaš po ustnih, pisanih ln tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din 30-- v«, Din 40-- po pošti 2 Din več Tigrovi zobje Cena broš Din 30.—, vez. Din 40—, po pošti 2-— Din več. J BAN DE LA H1RE~. Lucif ep Fantastičen roman v VI. delih. Cena broe. Din 43-vezano Din 55.— , po pošti Din ?— ved FERBAL CUt,\'DAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz dobe Španske inkvizicije Cena Din 30—, vez. Din 40—, po pošti Din 2*— več HARR\ SHEFF. H&i papeia Zgodovinski roman, ki popisale krvolocno»t in netiravno živijenie paoeža Aleksandra VI. njegovega srna Cezaria in hčerke Lukredje Borgije Broširano Din SO-— vezano Din 40-—. po poŠti Din 2— več CLAUDE FARRBRE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenj« morskih roparjev v XVT1 stoletju. Cens broš. Din 20—, vezana Din 30"—, po pošti Din 2-— vec FR HELLBR. Blagajna velikega vojvode Roman Bros Din 15.—. vez. Din 25•—, po pošti Din 2-— več FR HELLER. Prigode gospoda CoIHna Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10-, po pošti Din 2" vec. Knjige se naročajo pri unravniitvu .Jutra' Ljubljani, Preiomova ulica B4. ta.noveiSc ms dba tirez kvanenja blaga Kemično snaženie m vsakovrstno barvanj« oblet- Anton Boc Ljubljana selenburgova uilca Glmre V'f t taaaaaaaaHaaraaaaaaa Foto aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalo? drogerKa ANTON KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Aparati « trgovini na ogled - Zahtevajte cenil za ostale potrebščine 33-? | Hotel Ju90S'at?či3 Hrk (otok Krk) j ■ _Vsa oskrba s posteljo in postiežbo Din 50'— dnevno S za osebo. Prvorazredna dunajska kuhinja, 4 obilne J porcije dnevno. Sobe z razgledom na morje. Krasno • peščeno kopališče Podrobnejše informacije daje, ter S se priporoča za čim številnejši posel Vid Festini. Če hočete svoje oči varovati, poslužujte se samo lepo in pregledno Črtanih poslovnih knllg, ki jib izdeluje po nizk h cenah knjigoveznica K. T. D. v Lfubljani. Kopitarjeva ulloa 6 (II- nadstr.) En g ros 43 3 En detall "Urejuje in izdaja u Konzorcij cJotaa» AdoLf Ribaikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fraa Jezer šek. Za inseratni del je odgovoren Alojaij Novak. Vsi v Ljubljani.