p t čana v gotovini.
Leto XI. št 13.
V LJUBLJANI, 2. aprila 1927.
XI. - 13. 2. IV. 27.
Izhaja po potrebi, najmanj pa' tedensko.
Pošilja se članom in tistim, ki hočejo postati člani. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne objavijo. Rokopisov uredništvo ne vrača.
Reklamacije za list so poštnine proste. Uredništvo in upravništvo: Velika čolnarska ul. 19. Naslov za dopiše: Ljubljana poštni predal 168. Naslov za telegrame: Naprej Ljubljana.
Poštni čekovni račun: Ljubljana, štev. 14.398. (KDZ)
Glasilo Jug. socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze.
Mežiška afera.
Ki pametno, če se združeni nasprotniki prekmalu veselijo preganjanja, ki so ga deležni naši sodrugi. Zlasti je nespametno, če govorijo taKO, kakor da bi bila krivda naših sodrugov že ugotovljena, dočim te kdvde nihče izmed prijateljev ne verjame, izn.ed sovražnikov jo pa vsak le sumi, ker ugotovljena in dokazana nik. kor ni. Tudi sum je nastal le zalo, ker sodijo gospodje sovražniki po sebi.
G. Uratnik n. pr je p epričan, da je naša stranka vi š la korupcijo; izjavil je da ne misli na velike vso te, ampak le kak tisočak in da ima državno pravdn štvo z nami opravka le po naši narodnosti. Da bi torej tudi mt radi ki a tli in da krademo, a so nas vjeli, ker ne znamo.
Tako je splošno mnenje pri po-litičarjih, ki so obupali nad poštenim razrednim bojem in hočejo rešiti proletari >t s podobnimi sleparstvi, kakor so n. pr. volitve v Delavsko zoornico.
V še večji meri je to pri meščanskih strankah. Tako se je razpasla po vojni korupeja, da imamo razsodbo zbornega sodišča, po kateri ni nič nemoralnega, če si stranke na tak način pridobivajo svoja denarna sreds va. (Sele kasacijsko sodišče je to razsodbo ovrglo!)
Mi trdno verujemo, da bomo korupcijo premagali. Čeprav se zavedamo, da smo pod kožo vsi rdeči, vendar bomo z načelom javnosti odpravili mnogo korupcije, da vsaj tako splošna ne bo. Ne moremo pa pomagati če smatrajo naši nasprotniki za korupcijo tisto, kar je uradno in javno zna o. Da je mežiški proračun za 700.000 Din prekoračen, se zdi „Slovencu“ in .Jutru" korupcija, ker ne vesta oz. nočeta vedtti, da se o mežiškem vodovodu razpravlja že leta in leta, da pa do njega ni moglo priti, ker je Anglež privoščil sicer vodovod sebi, ne pa drug<m Občinarjem in vi hotel prispevati k stroškom občinskega skupnega vodovoda z izgovorom, da on vodovod že ima. Ko se je pa nepričakovano zvišala rudnikova davčna podlaga in l i moral rudnik plačati občini 1,250.000 Din nad pn račun, je bilo vsem poštenjakom jasno, da bo Mežica vendarle dobila vodovod. Tega denarja Mežica ni dobila, čeprav je do zadnjega nanj računala. Oblasti so se
postavile na rudnikovo stran, dasi je tudi veliki župan sam v neki o-krožnici izjavil, da so taki prebitki nesporno občinski, le njih porabo n d proračun si p. idržuje, tako da bodisi ostanejo občinska blagajniška rezerva, bodisi st- porabijo s posebnim dovoljenjem velikega župana že v tekočem letu.
Dasi je sam izdal taka navodila, vendar se je zelo trudil, da Mežica še zdaj ni dobila teh 1,230.000 Din, ampak si je morala vzeti na posodo. Ali bi imel korajžo trditi, da vodovod ni potreben in da se za tak namen ta prebitek ne sme porabiti? Saj še potem, ko sta obči a in krajevni šolski svet prosila za dovoljenje posojila, prva za 700.000 Din, drugi pa za 890.000, ni imel ko-lajže reči, da je posojilo nepotrebno, temveč je samo zavlačeval odločitev, končno pa občinsko posojilo za vodovod i. oktobra vendarle potrdil in objavil v Ur. listu (la. okt. 192b).
Pri tem je nerodno samo to, iz kakšnih razlogov je dr. Pirkmajer to posojilo potrdil in kako vestno je pri tem ravnal.
Njegov brat inž. Pirkmajer je kot vodja „Slograda“, ki je zidal mežiško šolo, nujno potreboval denarja. (Takrat je začelo pokati v Slaven-ski banki!) Krajevni šolski svet mu pa denarja ni mogel dati in mu je lazložil, da mora iti k svojemu bratu. ki zavlačuje posojilo. Res je bilo takoj posojilo potrjeno in opremljeno s sledečim pogojem:
„ Tu posojilo morale uporabiti izključno samo za kritje stroškov pri gradnji šolskega poslopja in se bo izročilo od okrajne hranilnice v Slo-venjgradcu neposreano tvrdki „Slo-grad.u
Pri tem se je velikemu županu tako mudilo, da je zmešal krajevni šolski svet in občino ter potrdil posojilo, za katero je prosila občina, ki ni bila „Slogradu" nič dolžna in ni mogel ničesar dobiti od nje. Ko je to veliki župan spoznal, je takoj potrdil tudi za šolsko zgradbo zaprošeno posojilo 800.000 Din in s.cer telegrafično. Morebiti je ta njegova zmota kriva, da se tudi drugi „motijo“ in da govorijo, kakor da bi občin, ki vodovod neupravičeno gradil krajevni šolski svet, ne pa občina. Zdaj je veliki župan kakor piše „Jutro“, še celo s>stual napeljavo vodovoda in zahteval, da mora vsak, ki je dobil napeljavo vodovoda plačati, nanj odpadajoči zne-
Kupujte samo testenine,
ki so priznano najokusnejše.
sek in da so že dobili nekateri posestniki plačilne naloge po 20 do 100 tisoč Lin. Če je ta „Jutrova“ vest resnična („Slovenec“ piše enako) — je to preračunano beganje občinstva, kajti vodovod je bil v Mežici zaradi stalno se ponavljajočih epidemičnih bolezni nujno potreben in so ga oblasti že mnogokrat zahtevale. Ne verjamemo, da bi kdo izmed odgovornih uradnikov smatral za mogoče izpolniti rudnikovo željo, da naj h vodovod gradijo Mežičam privatno izven občinske organizacije, da bi se tako odtegnil plačilu. Kaj tjkega si Angleži niti v svojih kolonijah ne bi upali. Lahko mogoče tudi mislijo pri občinstvu vzbuditi jezo na občinski odbor, ki je imel pred očmi edinole interes o činarjev in zato uživa spoštovanje vseh razen rudniških plačancev. To se jim pa ne bo posrečilo, Mežičani vedo, kdo je delal zanje in kdo proti njim.
Zato tudi še zdaj niso razpisane občinske volitve, dasi bi morale biti že januarja.
Sicer je pa treba zopet povedati, da vlada še vedno ni pokazala revizij kega poročila, na temelju katerega je razpustila občinski odbor in krajevni šolsk svet. Toliko vetra ie bilo zaradi tega, toliko je bilo govorjeno o protidržavnem delu zlasti učitelja Mbderndorferja, ki so ga zato tudi premestili iz Mežice, a so pozneje umolknili in ga nanovo premestili samo „iz službene potrebe", torej brez krivde — preiskavo pa še zdaj vodijo in še zdaj iščejo grehov, s katerimi bi opravičili razpust.
Zv. Bernot
„Jutro“ poroča o tej zadevi:
SENZACIONALNE ARETACIJE V MEŽICI. Aretiran tudi oblastni poslanec Moderndorfer. — Čudne mah nacije mežiškega krajnega šolskega sveta
Mar.bor, 4. aprila
Nedavno smo ponovno poročali o čudnih mahinacijah v Mežici nakar nam je pošiljal tamoš-nji učitelj g. Moderndorfer celo vrsto popravkov. Mi smo popravke sicer priobčili božji mlini pa meljejo kljub temu počasi in sigurno. Preiskava se je med tem nadaljevala in mlini so zmleli, kar je bilo nezdravega v Mežici.
Kakor smo poročali, gre za razne velikanske izdatke pri gradnji šole in raznih občinskih naprav. V Mežici so namreč gradili na občinske stroške veliko šolo, I. 1926 pa občinski vodovod. Po načrtih in proračunu inž. Gustinčiča naj bi stala gradnja vodovoda okrog 800.000 Din. Delo je prevzel v izvršitev krajni šolski svet v Mežici, ki je gradil v lastni režiji in poveril delo neki produktivni zadrugi v Celju, ki je sicer vpisana v zadružni register, vendar pa nima oblastne koncesije za izvrševanje gradbenih del in tudi sicer nihče ni vedel, da bi se bila ona kdaj pečala s takimi posli.	_
Vodovod v Mežici je zadruga gradila od junija do novembra 1926. Izkazalo pa se je da je prekoračen proračun za 700.000 Din in da bodo dela stala mesto 800.000 skoro 1,400.00) Din. Poleg drugih zadev je dal veliki župan g. dr. Pirkmayer tudi to stvar preiskati in poveri! s preiskavo Hidrotehnični urad ter izvedence v knjigovodstvu. Kmalu se je izkazalo, da bo treba posvetiti v te posle tudi s policijo in tako je dobil policijski komisariat v Mariboru nalog da ugotovi krivce, ki so povzročili velikanske neutemeljene izdatke. Izvedenci so kmalu ugotovili, da izdatek presega najmanj za 200.000 Din normalne izdatke. Policija je izvršila nato obširno preiskavo v Mežici, Celju in Ljubljani. Nakopičilo se je kmalu toliko obtežilnega materiala, da je bila stvar zrela za sodišče. Policija je ugotovila težke nerednosti, ki so kaznjive, kajti denar, namenjen za vodovod, se je dvigal pri podružnici Trgovske banke v Prevaljah in nakazoval zadrugi Naprej in je prišel končno v roke neke Kmetsko-delavske zveze.
Policijski komisariat je včeraj predložil vse spise, zaplenjeno korespondenco, knjige in zapisnike krajnega šolskega sveta v Mežici državnemu pravdnistvu. Okrožno sodišče je nato odredilo aretacijo članov bivšega krajnega šojskega sveta v Mežici, na podlagi česar so bili včeraj zjutraj aretirani in opoldne prepeljani v apore mariborskega okrožnega sodišča: Leopold Ozimic, Fr. Blatnik, učitelj in okrožni poslanec Vinko Moderndorfer ter lesni trgovec Veselko vsi iz Mežice. O. Moderndorfer se je pri aretaciji sicer skliceval na neko imuniteto oblastnega poslanca, toda policija ga je kmalu prepričala, da ta imuniteta še ni uzakonjena. V Celju je bil aretiran tajnik Kmetsko delavske zveze Lojze Leskošek, v Črni pa dva osumljenca, i avno tako je bil v osebni zvezi z vodovodno afero neki že večkrat kaznovani k<irir komunistov, ki je nosil čez mejo komunistične letake. Vsi aretiranci so sedaj v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, ki bo vršilo nadaljno preiskavo.
V Mežici so vzbudile aretacije naravno ogrom--no senzrcijo in razumljivo depri.niranost med delavstvom, ki je slepo zaupalo svojim voditeljem, v .pref>ričanjn, da se borijo oni res za delavske pravice in ideale razrednega boja.
„ Slovenec “ pa takole :
VELIKA AFERA V MEŽICI.
Komjiromitirano celo vodstvo Knetsko dela ske zve e In Bernotove skupine.— Aretacija ce'okupnega krajnega šolskega s eta v Mežici.
Maribor, 4. aprila. ( zv.) Včeraj je v Mariboru vzbudila veliko se zacijo vest, da so trije detektivi mariborske policije z dopoldanskim v la < oni pripeljali pst članov krajnega šolskeg: sveta v Me:ici, med njimi oblastnega poilanci Vinka Mode ndorferja, ter jih odgnali v zapore mar borskega okrož lesja sodnča.
V Mežici se je dolgo čaa govorilo o raznih ?ferah, ki so zuane tudi široki javnosti, vendar ni nihče mislil, da bo moralo vmes poseči tudi državno pravdništvo ter osvetliti afero, ki je z .vzela tako širok obseg, kak >r malokatere v Sloveniji. Zadeva je sledeča:
Mežiška o!:čna je popolnoma v rokah komunistov, oziroma Bernoto ih socialistov, katerim načeluje taiiosnji učitelj n sedanji obhstni poslanec Vi.:ko Maderndorfe-. Občina je pričela z v.likopoteznim načrom in zgradila lansko leto mod mo šolo in vodovod za vso Mežtco. Vsa dela je v imenu občine vodil krajni šolski svet, v katere n so b li sami izraziti pristaši Modern-dorferjeve skupine. Za vodovod je proračun prvotno zna a! 800.00) Din. Krajni olski svet je oddal dela pod roko brez razpisa D.-Iavs;emu konsujnnemu društvu v Celju Naprej -, ki žn ta dela sjjloii nima konce ije. Vodovod se je zgradil «<> m Črtih ing. Gustinčiča, to .ia troški so nara-:tr, ta o, da se je proračun prekoračil za 700.0 )0 Din. Kam je iel d mar, o tem ni vsdel nihče. Govorilo pa se je, da bo o tem vedel na ančnejšj. krajni šolski s et, ^lasti učitelj Moder .dorfer.
Na podlagi govoric je Veljko žm.mstvo mariborsko odredilo reiskavo, katero so izvedli strokovnjaki za hidrotehnična dela in knjigovodstvo. Rezultat preiskave je bil takšen, da j ■. 'e-liko župaisto končno pooblastilo m iriborski policijski komisariat, da afero preišče s kazenskega vidika.
Vodstvo preiskave j? prevzel g. Ker;evan. Preiskave so se vrnile v Mežici Celju in Ljubljani. U?poh je bil senzacionalen. N i ta način «o odkrili obtežil‘n mate ial, radi knt-rega je državno pravdništvo ma-iborsko odredilo aretacijo petih člinov knjnega eolskega sveta v Me-ž:ci, ed njimi Miderndorferja, dalje strokov-ega tajniki Kmetsko—delavske zveze v Celju Leskoška. Afera zavzei a vedno širši obseg. Obetajo se zan:miva odkritja. Pod obnosti bomo še poročali.
Ponatiskujemo famozno „Jutrovo“ in „Slovenčevo" poročilo, da bodo naši čitatelji tudi v tej stvari spoznali resnico in pravicoljubnost naših klerikalcev in demokratarjev Ugotoviti moramo* da ko sta bila občinski odbor in krajevni šolski svet v Mežici pod demokratarskim oblastnikom razpuščena, ni „Slovenec“ v obrambo slovenske avtonomije izgubil niti besedice Danes pa nadaljujejo oblasti pod klerikalnim vplivom prav enako nezakonito delo „ osovraženih “ demokratarskih prednikov. Treba si bo take stvari zapomniti za takrat, ko bo SLS zopet v opoziciji. Bomo že še bolj natanko posvetili v to „afero“ in'bojimo se, da se bo maslo topilo po glavah, ki se zdaj prav po petelinovo nosijo pokonci.
Zaradi resnice obtožen. (Kdo med Srbi brani Slovenijo?)
Pred beograjskim sodiščem se je vršila koncem marca razprava proti s. Ra ku Jovanoviču, uredniku „Radničke Reči“ katerega je beograjska policija obtožila izzivanja plemenske „mržnje“ radi članka „Cifre bede“, v katerem podaja številke o davčni obremenitvi Slovenije. Navaja-m > na kratko zagovor Jovanoviča.
Sni, Hrvati in Slovenci sp trije narodi, vsak s polno pravico na svobodo in enakopravnost S tako trditvijo mi marksisti ne širimo nikake plemenske mržnje, to ve tudi režim, toda nas preganja, ker ne trobimo v rog njegove uradne teorije „narodnega edinstya“.
Srbska hegemonistična buržoazija je z-ivl idala nad celimi pokrajinami nesrb-skih narodov — vse se nahaja izključno v srbski upravi.
Ta srbska buržoazija je izigrala agrarno reformo posebno na škodo nesrbskih narodov. Pretvarjanje krone v dinarje v razmerju 4:1 je bila navadna plenitev ljudstva v takozvanih prečans’ ih krajih.
Naravnost strašno je davčno izkoriščanj1 Slovenije. Kakpr je razvidno iz inkriminiranega članka, je bilo v 1. 1924, prodano za 30 milijonov kmetskih posestev a leta 1025. za 58 milijonov samo za dolžni davek. Slovenska industrija propada, ker jo hočejo prisilno preseliti v Srnjo Slovenija daje letno 50 milij. dinarjev davka, a nazaj dobi komaj 2 milijona
Pod parolo narodnega edinstva se
vrši raznarodovanje Slovencev h Hrvatov, :>ovsod ;e vodi velikbsr iška >olitika in takrat, ko dobi ljubljanska univerza 3*5 milj dobi beogr jska .'Jfi’5 milj. dinarj v! — Najbolj ra poepira to politiko ravno baržoaz ja teh zatiranih narodov in dr. Koroš e, <i je nekoč očita! v parlamentu:
,.Sedm smo v „Vehki Sr' iji“. isti Korošec oziroma njegova SLS sta danes v ,.veli-kosrbsk “ v.radi iz.la!a inteese slovanskega naroda, slovenskih, delavcev in km tov
Mi ne p digujemo narodnega sovraštva. temveč skupno borbo .delavnega ljudstva proti zatiranju in plc-n tvi.
Hajko Jovanovič je bil oproščen
ir. skupščina De avske zbornice za SJovenijo
V Ljubljani, 9 in 20. marca 1927.
Jurij Arh . SPJ): Prosim, da, upravni odbor pojasni kako so se brezposelne podpore delile Fr. Žužek (SLS): Moja visoka tovariša Leskošek in Pevvc se razburjata, ker smo v „ Slovencu “ napisali, da v DZ ni časa za defetizem. Ta misel ne napada oseb Leskoska in Pevca, pač pa ideologijo tisle skupine, katere člana s]p. Treba je ščititi ugled zbornice na celi črti Les ošek pri sejah finančne kontro le DZ ni t ko korajžen, kakor v Trbovljah in na shodih drugod. Kaj naj rečemo o „Napreju,“ ki piše o goljufih v DZ itd Ustanovite si kulturne rganizac je kakor so to ..Svoboda1*, ,.Krekova ml di ia“ in „Bratstvo“. Nobena organizacija ne po-
trebuje tako nujno kulturne organizacije, kakor Bernotova grupa. Zadnje volitve dokazujejo, da teh ..Naprejevcev'* pri prihodnjih volitvah ne bo nič več in mi vsi to iskreno želimo- Leskošek je y fi-nančui kontroli In ni izvršil svoje dolžnosti, če ne ve, kako so se razdelile podpore kulturnim društvom. Saj ,ima priliko videti vsako prilogo. Kadar bo pa tudi Bernotova grupa imela svoja kulturna društva, bomo dali tudi „ Na-prejevcem “ denar in nebeški ključ., v S AL Leskošek (JSDS): Zavračam Žužkove očitke. Sem kot član finančne kontrole vedno trezno vršil svojo funkcijo ( Žužek protestira češ, ali kdo ni bil trezen. ) Ugotoviti pa moram da je Žužek kot mož krščanske pravice glasoval za tisti ključ, ki za nas ni treba, da velja. Sicer pa ugotavljam tudi da tako kakor bi bil rad nisem mogel kontrolirati gospodarstva zbornice, ker se knjigovodstvo vodi izven zbornice, kar je pravzaprav škandal. Kajti ustanova, kakor J3Z, bi morala imeti svoje knjigovodstvo v svojih prostorih in voditi ga s svojimi nastavljenci.
M. Čobal (SPJ): s. Leskoška pozivam k redu, naj bo v izrazih bolj zmeren in dostojen.
Josip Ošlak ( SPJ ), predsednik nadzorstva : Sem prištaš principielnega boja, ne osebnega. Moram pa ugotoviti, da so vsi člani finančne kontrole vestno vršili svojo dolžnost.
Iv. Gajšek (SLS): kot strokovni tajnik Strokovne zveze ugotavljam, da mi ni znan noben slučaj, kakor ga je očital Pevec. Izjavljam, da je Strok, zveza delila podporo po predpisih.
S. Pevec je hotel še bolj utemeljiti svoje očitke, pa ni dobil več besede, ker je Juvan predlagal konec debate in je kartel vseli voditeljev bil takoj za to, med delegati pa tudi ni bilo nobenega, da bi se upal voditeljem upreii, samo ss. Leskošek in Pevec sta protestirala, pa ni nič pomagalo. — Zadnjo desedo je dobil poročevalec
Rado Čelešnik (SPJ), blagajnik DZ: Poročilo blagajne sem prečital. Posamezna vpraša ja so se sukala okrog razdeIj vanja podpor. Dostojanstvo zbornice pa ne prenese žalitev, kajti vedeti moramo, da je treba to mlado dete povzpeti tako, da bo pravi antipod Trgovski ztornici in da bo vreden zastopnik delavstva Leskošku in Pevcu naj bo povedano, da so se podpore razdeljevale po zakonu, ki ga je sklenil parlament kraljevine SHS, potrdil ga je tudi kraljevi minister za finančno politiko in kraljevi minister za socialno politiko. Pravilnik za brezposelne podpore je bit s.ire et na sejah upravnega odbora in končno tudi na zadnji skupščini. Zato se mora legalno izvolje i večini udati tudi manjšina in absolutno ni prav, če predstavnika tis*ega klubčiča tako postopata. Upravni odbor je bil konster-niran, kojeKDZ odgovorila, da smatra brezposelno podporo za podpiranje lenuhov. Sedanja večina v DZ hoče zgraditi stanovanja, hoče dati dela delavcem, da bodo imeli tudi zaslužek. Vendar pa, dokler DZ še ni tako močna, moram > dati brezposelnemu podporo, da ne zapade v svojem obupu v alkoholizem in druga zla, če mu družba ne more dati dela. i<DZ je s kvoto 2.500 Din n ogla postaivii s kakšnim ročnim delavcem kvečjemu pri kakšni bajti kak pjot in je torej prav neumno, kar propa-ira. Sai še celo sovjttska Rusija priznava dena ne podpore Mnenja sem, da bo upravni odbor moral na podlag* skupščinskih pooblastil striktno, postopati z vsako organizacijo tako kakor ji pritiče.
Filip Uratnilc ( SPJ ): Na Arhovo in-terpekcijo sem poslal- po sezname in potrdila o brezpose'nih podporah, ki so jih izplačale posamezne strokovne organizacije. Ugotavljam tud', da je Unija stavb ns^ih dd p ^.lala obračun p trdil pa ni predložila Sodrug Zvonimir Ber-not nam je pa poslal dopis, kjer pravi,
tla	se	ne strinja z našim pravilnikom	in
da	je	dal denar za produkcijo.	Res	je,
da	se	vsem organizacijam tako	godi,	da
ne	morejo ugoditi vsem, vendar	pa mo-
ramo izvrševati, kar določa pravilnik.
M. Čobal ( SPJ): da poročila J?red-sednika, tajnika blagajnika ter nadzorstva na glasovanje. ( Vse seveda odobreno )	(	Dalje	prihodnjič.	)
VOLILNA BORBA V AVSTRIJI. V Avstrijski republiki se vodi z vso srditostjo volilni boj. Vse meščanske stranke so se združile v enotno listo, v takozvani antimarksistični blok , za skupno akcijo proti rdeči nevarnosti«. Na la način hočejo socialno demokracijo pritisniti ob zid in dobiti večino. No da, lumparije, ki so jih meščanske stranke napravile, skušajo sedaj tudi solidarno pokriti in pričeti / novimi: vse v korist blagostanja avstrijskega delavnega ljudstva, da ga rešijo pred zavajanjem socialne demokracije. Toda .poglejmo samo salzburške volitve, kjer so dobili soc. dem. 36.506 glasov, torej so narasli od zadnjih, volitev za 5.498 glasov. Imajo 15 mandatov v tej občini, v deželni zbor pa so dobili 9 mandatov! Tako izgleda antimarksistična akcija avstrijske buržoazije.
REDUKCIJE ZA SPLOŠNI BLAGOR . V področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva je bilo pretekli teden reduciranih nad 400 železniških delavcev in to brez ozira na njihove socialne razmere. Poleg tega pa so se delavcem v kurilnicah znižale plače za 25 par do 4 Din na uro. Zločinska politika kapitala in njegovih trabantov se čisto nič ne boji; ne božje, ne ljudske jeze!— Železniško ravnateljstvo je izdalo okrožnico, s katero naznanja delavstvu omejitev delavnega časa na 4 dni v tednu!! —ostale 3 dni pa imajo »dopust : torej trikrat na teden obsojeni na strogi post z ženo in otroci vred. Ali misli belgrajska gospoda s tako socialno politiko pomagati »jermenarjem ? Ali pa dvigniti »naš tako visoko stoječi promet ? da pokajo tračnice in si trkajo lokomotive :	Na	zdravje!
Za narodno prosveto.
Desettisoč ! Dvajsettisoč ! Petintridesettisoč !
— knjig v vseh jezikih kulturne Evrope.— Kakor na borzi rastejo številke. —
Sijajna reklama —vredna svojih mož — « knl-turtregerjev modernega stoletja. Čudna konkurenca številk divje tekmovanje in cilj : Blagostanje! izobrazbo !
Na Subotiškem kolodvoru v čakalnici sem govoril z nekim madjarskim inženirjem ravno o knjižnicah in on mi je rekel kadarkoli stopim v kako javno knjižnico vedno imam občutek, da sem stopil v javno hišo, vse najslabše, kar more producirati človeški duh je tu naprodaj ! »	■ • ’• t ■
Lepe so številke s katerimi delajo reklamo naše knjižnice, toda kaj pomenijo — o tem si je malokdo na jasnem.
Izobrazbo naroda??—Ne sodrug!—Vse, ali vsaj ogromna večina teh knjig je priromala poeni.od onih cest, ki se ji pravi:	Za pro-
fit! Človeški duh se proštituira pod pritiskom kapitala m pod istim pritiskom tone narod v umazano greznico.
Mrtya sta pojma kulture in civilizacije'r~ na njihovo mesto pa je stopilo vzlato tele — sifili-zacija človeške družbe! — Žalostno resnico je povedal inženir,. — Vsepovsod sama pornografija _ pornografska je že domovinska ljubezen in socialni čut človekov — vse se blati, da se čim hitreje polnijo blagajne — na temeljih moralnega propadanja človeške družbe. To je veliki davek delavnih mas ! — V duhu Sledijo krvavim borbam s sadističnim pričakovanjem kdo bo ubit, kdo jih bo več ubil, v umazanih anekdotah izginja sleherni socialni čut, v kriminalnih aferah' se' izgublja pri mladem človeku vsa tru-dapr.lna vzgoja starišev v nič kapital trium-fira ! Plačujmo svoje hlapčevstvo in svojo nezavednost tudi mi smo tega greha krivi!
Toda poleg vsega tega moralnega profita, ki ga nudimo kapitalu, ki kapljo za kapljo vliva v duše proletarcev in proletark strupa — plačuje proletariat ta strup, ki vse dobro hotenje v človeku takorekoč uspava in uniči njegovo odporno silo, s krvavo prisluženim denarjem. Kako dolgo bomo še plačevali to vsiljeno lažikultu-ro
Upravniki knjižnic z jokajočim glasom tarnajo o raztrganih izvodih G-otic beračic, pikantnih anekdot, tisočletnih prav.jic polnih laži. Kadar pa zahtevaš dobro znanstveno ali leposlovno knjigo slišiš kratek odgovor:	nimamo
— je predraga ! Vem pa, da je še včeraj pla čal za 1 šundroman 150 Din in da je naročil 8 izvodov : Pravica kladiva !
Javne knjižnice ( oziroma društva, ki imajo te knjižnice v svoji posesti ) so le stebri političnih strank in njihova z lažjo in umazano inachiavel-listično politiko prepojena taktika je prekleto rentabilna za nje in za njihove smotre. *
Resne organizacije in zavedni proletarci bodo tozadev o n-pravili red pri proletarskih rodbinah in k ■ jižnicah. S tem delom začnite takoj, kajti zdrava duševna hrana je vsakemu proletarcu ne L hod ,o |otrebna, če hoče ustvarjati boljšo o užbo.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži m kave. V tisočerih rodbinah uživajo Žiko brez primesi zrnate kave V popolno zadovoljnost.
VELIKONOČNI PRAZNIKI PRELOŽENI? Nam ni nič znano o tem. Ostanejo, kakor so določeni. Opozarjamo naše cenj. čitatelje na današnji inserat manufakturne trgovine pri „Golobu“ v Celju Narodni dom, katera nudi svoje ravnokar dospelo blago za pomladansko in letno sezono po najnižjih konkurenčnih cenah. Strankam, katere radi oddaljenosti trgovine ne morejo osebno obiskat1, pošlje na zahtevo vzorce Ker je trgovina solidno domače podjetje, jo, vsakomur najtopleje priporočamo.
PREDLOG KRAJ. ORG JSDS IN KDZ V L|UBL.JANI.
Kongres ima tako važne naloge, da jih v 2 dneh nikakor ne more izvršiti. Možnost razbremenitve vidimo v tem da se odločevanje nekaterih stvari prepusti članstvu direktno. Debata naj se vrši v tisku, odloča naj pa plebiscit.
Zbor naj obravnava predvsem gos o-darska vprašanja, da bo združitev globlia ne širša. Vsa demagoško politična vprašanja naj izostanejo.
UTRINEK.
V nekem konsumu imajo zaposleno žensko uradniško moč že nad dve leti in ji za 8 do 10 urno delo plačajo mesečno 400 Din'
Imajo pa zanosnega tudi psa, in ta jih stane mesečno 600—- Din
številke, ker upamo da bomo v kratkem doprinesli zamujeno številko.
V Velenju so izplačali klerikalci glasom obračuna, ki so ga predložili Del. zbornici, za 1. 1926 sledeče podpore :
I
Najboljši šivalni stroj in kolo
je edino le
O X
H N Z
m x
zt u
_j
o
<
QC
UJ Z
iso
H
H
c za dom, obrt in industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj
Pouk v vevenju brezp ačen
Večletna garancija
Leiavnica za popravila.
M?t e cene, tudi na obroke.
Josip PETELINC Ljubljana
p.izu Prešernovega spomenika
3
>
O
r
rn
X
DUBIED
Ivan Štukovnik Jože Rožič Franc Borovnik Franc Rožič Jože Kranjc Ivan Meža Anton Kodrun Justin Janežič Jernej Brezlan Karl Jerič jože Bergles Jože Rednak Martin Jerič Franc Meh Lovro Ledinek Boltazar Avbreht Adolf Lipnik Franc Janežič Iyan Jurko Miha Cvikelj Valentin Jurko Ivan Cvikelj Martin Kumer Ivan Melanšek Josip Pečečnik Jože Meža Karl Pečovnik Egidij Pouh Franc Grobelnik Leopold Goršek
Din
125 125.— 150 -530 -700 — 530 — 350.— 150 — 200.— >600 — 650.—
. 350 — <620.— 380.— 350.— 510.— '200.— :580 — 500.— 400.— «600.— 450.— 380 — 500 — 730,— ! 70 — 380 — 330 — 290,— 200 .....
Nevesekdo
Din
Skupaj Din
132030.— 2.100.-
13.130.—
Izmed teh je s. Pevec vprašal mnoge, okoli 15, koliko da plačujejo za oigam-zacijo. A nobeden ni vedel, vsak pravi, da je član le od takrat, odkar plačuje Del. zbornica podpore. — Obiava teh imen ie za poznavalce velenjskih razmer najlepši odgovor na govoričenje social-patriotov, ki je razvidno iz današnjega poročila s skupščine Del. zbornice.
K stvari se še povrnemo.
j Za pravilno nego telesa:
Zakaj krmimo lenuhe?
Vir vsega zla je lenoba. Če bi vsi ljudje delali bi ne bilo korupcije, bi ne bilo kapitalizma .
Lenobe bi pa ne bilo, če bi lenuhi ne dobivali hrane Lakota bi vsakega prisilila k delu.
Krmljenja lenuhov bi pa ne bilo, če bi ne bilo raznih institucij, ki kažejo lenuhe za potrebne in koristne voditelje.
Teh institucij in voditeljev bi ne bilo>. če bi ne bilo črede.
Črede bi ne bilo, če bi ne bilo nevednosti.
Nevednosti bi ne bilo, če bi ne b lo clkohbla.
Prava naša domačem
Kolinska cikorija
Vam jamči pristnost in jakost !
„ N n prej “ šlevilka 13 je datiran 2. IV. toda 4. in 5. še ni bil kskan zato objavljamo stvari, ki so izšle po 2. IV zaradi njih nuj-
fT
naših
lil S', e- l
S se je pokazal Fellerjev '■— ' ' ’
J safluid koristnega že od časa
■ On daje oslabelemu telesu novih moči 5 žosti, oživlja živce, jača mišice in kite in pri,
J vsem telesnim delom. — Drgnenje in umivah- J
■ je z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabra- • J njuje nahi d. —Z vodo razredčen izvrsten za " • izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod ■ J tako priljubljen, je storila baš njegova vse S J stranska uporaba odzunaj in znotraj kot - J
■ nesljivo domače sredstvo in kosim tikum. J J Močnejši, zato boljšega delovar a o: f J
cosko žganje.
« Zahtevajte za poizkus povcod izrecno J
■ »Fellerjev« pravi blagodišeči Elsafluid, v po- ■ J izkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih J
• steklenicah po 9 Din ali specialnih stekleni- • , cah po 26 Din, po pošti pride tem ceneje, i
■ čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in J »	poštnino	stane	■
J 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialnih J
•	steklenic	61	Din;;
a 27 oizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specialnih ■ ;	steklenic	133	Din; 5
■ 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 specialnih ■ J	steklenic	520	Din. S
5	Naročila	nasloviti	razločno	tako-le:	*
■	EVGEN	V.	FELLER,	lekarnar	v
‘ STUBIC1 DONJI, Elsatrg št. 252. ■
nosti. Preskočiti ne moremo nobene •	Hrvatska.
Pletilni stroji najnovejšega patenta .IDEAL nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila d«jf: Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5
* 'Jfct
J
Bo na pljuča je mogoče ozdraviti!
Pljučna jetika — sušica, kašelj, suhi kašelj, sluzi.i kašelj, nočno potenje, bronhialni katar, katar v grlu, pljuvanje krvi, izliv krvi, nevoljnost, hripavost, zbadanje i. t. d.
je mogoče ozdraviti!
Tisoči ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. C na pomaga pri vsakem načinu življenja, da bolezen kmalu mine. Nočno potenje in kašelj prestaneta, telesna težina se povečava, po vsesplošni zapne-losti konča bolehanje. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se je radi poslužujejo. Čimpreje začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje.
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristne znanosti. Kdor se hoče na nagli naefn temeljito in brez opasnosti osvoboditi bolezni, naj piše se danes!
Ponovno naglašam, da dobite popolnoma b rez p 1 ačno, brez vsake obveze za Vas, in bo tudi Vaš zdravni« s gurno soglašal s tem od prvih profesorjev za dobro spoznanim
novim načinom Vašega hranenja.
Torej je v Vašem interesu, da pišete takoj in bos.e vsak čai posluženi od strani mojega taniošnjega zastopstva.
Črpajte pouk in krepite voljo za zdravje iz knj ge izkušenega zdravnika.
Vsebuje uteho in voljo dc življenja in se obrača na bolnike, ki imajo interes do današnjega načina zdravljenja pljučnih bolezni.
Moj naslov: AVGUST MARZKE, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5.
Abteilung 868.
Vsled velikega nakupa raznega tu in inozemskega blaga za spomladansko sezono nu ‘im nadalje po izredno niz ih cenah.
	8' -	n
	23' -	n
»	10—	n
»	7.V —	„
	10 —	»
„	30-	n
n	35-	
n	48-	
	15 -	
n	10 -	
	31 —	n
n	20-	n
fabrlši<o platno	oc	Din 6 50 n prej
belo	„	,
platno za rjuhe	,
oksford za srajce	,
lago za moške obleke , druk	,
močna hlačevina dvojna ši ina ševiot v r*znih barvah dvojna š rina volneno blago za ob'e<e i vseh barvah dvoj. šHna tiočne ženske nogavice moške s^aice za moške spodne hlače Lastna izdelava dela skega perila. Velika izbira svilenih robcev, noga- j vic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače.
Zunanjim strankam vzorci na razpolago.
Manufakturna trgovina,
Pri GOLOBU, CELJE
Narodni dom.
Črna. Sedaj vidite, koga se kapital boji, samo naše organizacije! Zato je kapital sklenil: funkcionarje bomo aretirali zaprli, drugi se bodo pa zbali in bo lo organiza-cijo«opustiii. Tako so kapitalisti sklenili da bi imeli proste roke, da bi delali z nami, kakor bi sami hoteli. Zato sodru-gi. nikakor ne bodite bojazljivi, ko vidite kaj hočejo. Ne uklonite se. še bolj se primite organizacije! Mi se ne smemo ustrašiti ker to bi bila naša poguba, zato pojdemo naprej še bolj energično v organizacijo.
Delavec rudar.
noaoDOoaantioaaoono idcuddoc oob«doqooqqc □□□□□□
g	POZOR!	\
n	D
g Kdor hoče dobro dalmatinsko kapljico, o- °
g rigmalni Vi- ki Opolo, belo, in specialno ro* g g žico po Din 12, čez ulico po Din 11, črno g \ specialno Din 10, čez ulico Din 9, ta naj o l obišče dalmatinsko klet v Ljubljani Dunajska g £ cesta 9, dvoriiče, ter uidi v gostilni »Zlato- g i rog« v Gosposki ul. 3. Za gostilničarje iz g [ zaloge jako zriierne cene. Zahtevajte oterte g c in vzorce. Se priporočata:	Brata Lozic g
□ 0DDD0aaaa00Q0DDDC03Q0QQ0ai oaoou DODDOC IIBDOD
Železna industrija d.d. Zenica (Bosna) išče za takojšni nastop sledeče kvalificirane delavce :
1 predvaljača ( Vorwalzer >
3 predpružače ( Vorstrecker )
1 »Staucherja«
1 Ueberzieherja
2 pomožna valjača ( Hilfswalzer )
6 Aufheberjev
1 Appreturvorschneiderja 1 »Schweisserja 1 prvega Schvveisshelferja
1 izprašanega strojnega čuvaja, kateri se razume tudi na električni motor,
2 ključavničarja za progo ( Streckenschlos-ser )
1 tokara valjaka ( strugarja valjev )
1 kova kega preddelavca
1 pomožnega kovača
4 zidarje za Martinove pe i in peči za taljenje
2 kotlarja
2 Schienengeraderichterja za »Stempel-richtmaschinen 4 - Schienenfraserje-1 »Schieneubohrerja«
Prednost imajo državljani SHS z večletno prakso.
Ponudbe z izpričevali in popisom vseh osebnih in rodbinskih podatkov je poslati na Direk ijo I dustrije Gvoždja d. d. Zenica » (Bosna).
□ □ □
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
G
□
□
□
□
n
□
□
□
!□□□□□□□ □□□□ Triko perilo
za moške, žene in otroke, volna v r.iznih bar ah, rokavice, rogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Naj-lije c ne! N veliko in malo !
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Najceneje nakupite izgotovljene
moške obleke
od Din 400-— naprej obleke za dečke po izredno nizki ceni, kakor tudi spomladansko volneno blago, sifon in kontenino, katnbrike in vse manufakturno blago, moško in žensko perilo itd. pri
M. BENEDIK, Ljubljana,
Kette MurnikO"a c 8 (prejšnja Martinova c.) Obleke po meri.
MODNA TRGOVINA
R. SAVNIK, CELJE, Aleksandrova cesta 4.
Vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenah kakor n. pr. moško
in žensko perilo, moške klobuke in kape, velika izbira pletenin, nogavic
in rokavic, belo platno in šifone za perilo.
(VELIKA IZBIRA SVILENIH ROBCEV.)
DEL A V CI DOBIJO POSEBEN POPUST._______________________
Tvornica dežnikov in solnčnikov •
L. Mikuš, Ljubljana ;
Mestni trg štev. 15	j
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. I
Ustanovljeno leta 1839•
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga z omejeno za- ezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisom, knjig, brošur itd.
Stereotipija
Litografija.
Tisk Kmetsko delavske zveze. V imenu izvrš. odbora JSDS in KPZ odgovarja za izdajatelja, urednika in tiskamo Iz* Prijateljeva, Ljubljana.