446
Listek.
f L. Gorenjec-Podgoričan. — Kovač. Narodna pripovedka dolenjska. Zapisal v Skocijanu pri Dobravi f Leop. Gorenjec-Podgoričan. — Češki T rut pa slovenski Trot. Dr. G. Krek. — Hrvatsko naravoslovno društvo v Zagrebu. H. Schreiner. Drobnosti. — Ta zvezek bode vsakemu dobro ugajal, posebno smo pa z veseljem čitali podatke iz zapuščine pesnika Simona Jenka, med katerimi je mnogo doslej nenatisnenih pesmij, za katere smo se bali, da so že izgubljene ali pa dagarinovane. Kot poučen in znanstven list izhaja ,,Kres" sedaj vsako četrt leta in donaša toliko lepega gradiva, da naj bi pač vsak slovenski razumnik to podjetje podpiral. ,,Kres'' velja za vse leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Po knjigarnah vsak zvezek 80 kr.
Spominska plošča dr. Jakobu Zupanu. Dne 11. julija ob 4. uri popoludne odkrije slovensko podporno pisateljsko društvo s pomočjo brdskih, lukoviških in prevojskih rodoljubov spominsko ploščo na rojstvenem domu v književni zgodovini naši toli zaslužnega pesnika, učenjaka in pisatelja slovenskega dr. Jakoba Zupana. Plošča, katero je lično zdelal naš kamenarski mojster V. Camernik v Ljubljani, ima ta nadpis:
V tej hiši je bil porojen 4. julija 1785. leta Dr. Jakob Zupan, pesnih in pisatelj slovenski. Umrl je v Celovci 6. februvarija 1852. leta.
Postavilo „Slov. pisateljsko društvo" 1886.
Želeti bi bilo, da bi se ljubljanski in drugi bližnji domoljubi obilo udeležili tega narodnega praznika, kateremu je namen, spodobno počestiti spomin moža, ki je o svojem času tako navdušeno in vspešno deloval v književnosti naši in se toliko trudil o lepši sreči naroda našega in vsega slovanstva.
Dramatičnega društva odbor imel je 22. majnika sejo, pri kateri je predsednik g. dr. Tavčar naznanil, da je slavni mestni zbor ljubljanski naklonil društvu 200 gld. podpore, ako društvo dokaže, ka ima urejeno dramatiško šolo. Ker se g* Borštnik dovršivši svoje študije povrne že koncem junija v Ljubljano, sklenil je odbor, da se ima pričeti s 15. julijem reden dramatiški km's. Mlade moči, ki čutijo v sebi zmožnosti za dramatiko in imajo veselje in resno voljo izobraževati se in pripravljati za gledališki oder, naj se pismeno ogl se do 15. julija pri odboru dramatičnega društva. — Za natis v »Slovenski Taliji" je določil odbor iz nemščine preloženo igro v dveh aktih „Prepozno' in igro iz zapuščine pokojnega Josipa Jurčiča z naslovom „ Veronika deseniška" v nadeji, da bode Jurčičevo ime knjižicam slovenske Talije v diko in v priporočilo pri slovenskem razumništvu, in da to poslej v mnogobrojnejšem številu pristopi k temu za razvoj slovenskega mišljenja in slovenske zavednosti velevažnemu društvu.                                        L. P.
Stritarjeva slavnost. Dunajska »Slovenija," ki se je od svojega početka odlikovala s tem, da je s plemenito mladostno navdušenostjo rada slavila može, ki imajo za književnost našo resničnih in stalnih zaslug, ter se med vsemi društvi slovenskimi zlasti oslavila prva po tem, da je prvaka pesnikov slovenskih, velikega Preširna, zapisala na zastavo svojo že tedaj, ko so mu kratkovidni in tesnosrčni odličnjaki v domovini slovenski odrekali zasluženo slavo: priredila je dne 5. junija veliko slavnost v spomin dvajsetletnega književnega delovanja Stritarjevega. Hvaležni smo „Slove-niji," da je dostojno proslavila moža, s katerim se v leposlovni literaturi naši pri-
Listek.
447
čenja nova doba. Stritar je prvi prezirancmu Preširnu z nedosežno izborno oceno svojo priboril zasluženo slavo, katere se mu zdaj nihče več ne drzne kratiti. Stritar je s svojo poučno kritiko po obliki in vsebini vzdivjanemu pesništvu slovenskemu udaril pravi tir ter mu odkazal večno resnične krasoslovne zakone. Stritar je prvi pesnikom našim razširil duševno obzorje ter jim izza ozkih meja slovenske zemlje obrnil oči po vseširnom svetu božjem. Stritar je izmed pesnikov slovenskih narodu svojemu poklonil najbogatejšo zakladnico dovršenih poezij in najraznovrstnejših drugih spisov, ki ostanejo svetinja narodu našemu na veke. Stritar je prvi učenik in vzornik vsemu našemu pesniškemu narastaju. Vsak, ki dandanes prepeva pesmi slovenske, lehko reče, da se je posredno ali neposredno od njega učil. Stritar je pa tudi v raznovrstnih literarnih bojih, katere je duhovito vodil in vspešno zvršil, pisateljem slovenskim priboril toliko svobode, da zdaj lehko-krili duh njihov prost poleta,va na vse strani ! Zatorej kličemo tudi mi : Bog živi slavljenca!
Nova skladba. J. K. Kalčičevo pesem „Ne vem", ki je bila natisnena v zadnjem zvezku našega lista, uglasbil je znani naš skladatelj dr, Benjamin Ipavec ter jo posvetil delavskemu pevskemu društvu ,,Slavec" v Ljubljani.
Dr. K. Štrekelj, po svojih korenitih spisih tudi bralcem „Ljubljanskega Zvona" dobro znani mladi učenjak slovenski, ustanovil se je na vseučilišči dunajskem kot privatni doce t za slovanske jezike in sicer je bil k habitaciji pripu-ščen na podlagi naslednjih spisov: 1 Morphologie des Gorzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Beriicksichtigung der Betonungsverhaltnisse; —, 2. Phonologie des Gorzer Mittelkarstdialektes; — 3. Beitrage zur slavischen Etvmologie. V sredo dne 30. junija ob 9. uri dopoludne je imel na vseučilišči nastopni svoj govor o veliko-ruski epični poeziji; redno predavati prične mladi učenjak kot privatni docent prihodnji šolski tečaj.
Soeietas liistorico-naturalis croatica. Glasnik hrvatskoga naravoslov-noga društva. Uredjuje S. Brus in a. Godina I. Broj 1—3. Sječanj — Lipanj. Zagreb. Vlastničtvo i naklada družtva 1886. V Zagrebu se je lani osnovalo naravoslovno društvo, ki ima namen, ozirati se v prvi vrsti na bogate prirodo-pisne zaklade hrvaške zemlje, potem vsega slavjanskega juga; v drugi vrsti pa širjenje in popularizovanje prirodopisnih znanostij v hrvaškem narodu. V to svrho bode izdajalo ,,Glasnik", čegar prvi zvezek imamo pred saboj. Glasnik bode prinašal vsacega druzega meseca znanstvene razprave, ki morajo biti pisane v hrvaškem, izjemno pa tudi v latinskem, ruskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. (Zakaj ne tudi v slovenščini, ako hoče društvo obsezati ves slavjanski jug —?) Letni prinos društvenikov je 6 gld. Želeti bi bilo, da bi društvo našlo tudi v nas podpore in sotrudnikov. Odkar je prenehalo muzejalno društvo v Ljubljani, nimamo Slovenci nikacega glasila za prirodopisno stroko; zato toplo priporočamo bratski zavod v Zagrebu Vsebina I. zvezka je: O postanku hrvatskoga naravoslovnega družtva S. Brus in a — Čovjek in prirodna znanost. Oton Kučera — Lov v Fruškoj Gori. Kraljevič Rudolfo.— Uspjesi pokuša sa aklimatizacijom bilja na Rieci. Nadvojvoda Josip. — Upliv vanredno stroge zime na Rieci. Nadvojvoda Josip. — Phallus imperialis von Step lian Schulzer von Miiggenburg. — Palaeoichtvologische Beitrage von Dr. Drag. Gorj anovič-Kramberger. — Bibliografija. — Razne viesti.