IZ RAZPRAV O LJUBLJANI 2000!
IZVRŠNI SVET:
Pripombe niso bile upoštevane!
Clani obdnskega izvršnega sveta so dokument Ljub-Ijana 2000 po predhodnih razpravah v komitjih trikrat obravnavali na svojih sejah ter o tem podali številne tehtne vsebinske pripombe, ki v glavnem niso bile upoštevane.
Pripombe na gradivo je Zavod za družbeno planira-nje ob razpravah sprejel. se z njim strinjal, večinoma pa jih ni upošteval, niti ni obrazložil, zakaj jih pri pripravi posameznih faz izdelave gradiva in njegove končne verzije ni vnesel.
Saino gradivo je po mnenju izvršnega sveta na števi-nih področjih tudi nedorečeno, nekatera poglavja so obdelana do potankosti, druga zopet preveč na sploš-no. Pa tudi sicer je gradivo strokovno nepopolno pri-pravljeno in neutemeljeno.
Še posebej pa je izvrfni svet opozaril na naslednja nerazrešena vsebinska vprašanja:
-  opredelitev Ljubljane za hitrejši in skladen razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik,
-  predvidena  rast družbenega proizvoda občine (3,7) je nižja od predvidene rasti dražbenega proiz-voda ostalih manj razvitih občin v ljubljanski regiji, ki pa so kljub temu bolj razvite od občine Ljubljana Vič-Rudnik, tako da se razlike v škodo občine Vič-Rudnik še poglabljajo,
-  usmeritev za hitrejši razvoj občine se s predvideno stanovanjsko gradnjo in povečanjem šlevila delovnih mest ne uresničuje. V občini je že sedaj nesorazmerje med velikim šlevilom prebivalcev in sorazmerno majh-nim številom delovnih mest, kar povzroča veliko dnev-no migracijo.
-  ni opredeljeno realno vrednotenje stroškov ko-munalnega opremljanja in urejanja stavbnih zemljišč v Ljubljani z upoštevanjem trajne zaščite kmelijske zemlje,
-  nedorečena so številna vprašanja izrabe prostora (trajna zaščita kmetijske zemlje, opredelitev površin in predvidena obnovilev stanovanjske in industrijske gradnje, itd.),
-  opredelitev dolgoročnega programa razvoja kme-tijstva ne temelji na strokovni študiji in ustreznih stro-kovnih podlagah
-  ni upoštevana pobuda, da bi na vseh področjih komunalnega standarda zagolovili enotno upravljanje in razvoj tudi na izvenmestnih območjih,
-  odprto je vprašanje, kako uskladiti razvoj dmžbe-nih dejavnosti z materialnimi možnostmi.
Ob tem so v gradivu premalo poudarjeni specifični razvojni problemi občin in mesta, gradivo pomeni veči-noma nadaljevanje sedanjih trendov, ne predvideva pa pomembnejših sprememb na podlagi novih spoznanj, niti ne predvideva korenitih sprememb v načinu ra-zmišljanja in ravnanja.
Vsebinske opredelitve v »Osnutku dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1995/2000 z urbanistično zasnovo mesta« ne zagotavljajo uresničitev sprejete opredelitve za hitrejši razvoj obdue LjuMjana Vič-Rudnik.
PREDSEDSTVO OK SZDL:
Vsebinske opredetitve ne zagotavljajo enakomernega razvoja
25. junija je o dokumentu Ljubljane 2000 razpravljalo tudi predsedstvo OK SZDL. Clani so še posebej skrbno prisluhnili stališčem občinskega izvršnega sveta,
ki so jih soglasno tudi podprli. Ob tem je bilo izpostav-ljeno redvsem vprašanje zaščite kmetijskih zemljišč in" objektov. Precej razprave je bilo namenjene usodi Gmajnic - sedanje mlečne farme, kjer naj bi se z ozirom na la dolgoročni plan gradila nova velika indu-strijska cona. Predsedstvo je menilo, da bi morali to področje zaščititi in na njen ohraniti kmetijsko proiz-vodnjo, saj je to navsezadnje povezano tudi z veliko sredstvi, ki so bila vložena v hidromelioracijo terena ter v druge investicije. Tudi sicer sam »odvzem« Gmaj-nic ni v skladu s stabilizacijskimi pnzadevanji, ki dajejo kmetijstvu in zaščiti kmetijskih površin prednost. Ne-nazadnje je prav vprašanje Gmajnic povezano s pro-blematiko preskrbe celotne Ljubljane. Z namenom, da bi se izognili takšnim nesmotrnim predlogom, je nujno potrebno opredeliti in temeljito pretehtati, katera zem-Ijišča ali zaselki naj bi bili primerni za stanovanjsko in industrijsko izgradnjo. V konkretnem primem pa bi bilo tudi najbolje, da v »zamenjavo« za gmajnice obči-na ponudi drugo področje na primer zemljišče ob južni obvoznici proti Lavrici. Člani predsedstva so soglasno dali pobudo, da se predlagani osnutek dokumenta prekvalificira v delovno gradivo, saj ob dejstvu, da dosedanji predlogi in pripombe izvršnega sveta niso bile upoštevane, nikakor ni moč podpreti vsebinskih opredelitev tega dokumenta, saj nikakor ne zagotavlja-jo naši občini skladnejšega razvoja v okviru mesta.
OBČINSKI KOMITE ZK:
Globaiid cilji niso vidni
Komunisti so spregovorili o sklepih, ki jih je sprejel izvršni svet, ko je obravnaval osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. Iz osnutka dokumenta in razprav je razvidno, da naši občini ni zagotovljen razvoj. Komunisti so ocenili, da je gradivo površno, nedosledno, saj globalni cilji niso dovolj jasno izpelja-ni, zato si je gradivo mogoče tudi drugače razlagati.
Izvršni svet je dal na gradivo že večkrat vrsto ph-pomb, ki pa do sedaj še niso bile upoštevane. Razprav-ijalci so posebej obsodili delo strokovnih služb, ki niso dale obrazložitve, zakaj določene pripimbe na ta doku-ment niso bile upoštevane. Poudarili so, da se v Ljub-Ijaru še ne zavedamo, da je to skupru dokumnet, da gre torej za skupno odgovornost o tem, kakšna bo Ljublja-na2000.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR:
Ta dokument je lahko le delovno gradivo
Tudi na tem skupščinskem zboru je potekala živahna razprava o dokumentu Ljubljana 2000, ki je bil po odločitvi predsedstva skupščine naknadno vnesen na denvni red. Po tem, ko so delegati podprli stališča občinskega izvršnega sveta in predsedstva OK SZDL, so v razpravi opozorili predvsem na naslednje:
- nedopustno je vsekakor, da se v predlogu »snutka tega dokumenta postavlja trideset diletn - torej ključ-nih vprašanj nadaljnjega razvoja Ljubljane. Te dUeme bi morale biti razdščene že pred nastankom tega doku-menta, zatorej osnutka v taki obiiki ne moremo spreje-mati. To je lahko le delovno gradivo, ki pa mora iti v najšjršo javno razpravo, pri tem pa naj se angažirajo strokovnjaki in opredelijo realno vizijo razvoja mesta. Prav okrog realnosti teh razvojnih usmeritev je bilo precej pomislekov - ali nam bo gospodarski razvoj
omogočil v tem obdobju realizacijo teh planskih usme-ritev, saj vemo, da še vedno nismo reaJizirali npr. neka-terih obveznosti iz prejšnjih srednjeročnih planov. Ljubljano tnoramo gledati kot enoten enakomemo se razvijajoč prostor, kar pa navsezadnje pomeni tudi to, da se mora južni del mesta intenzivneje razvijati, ven-dar ne na račun kmetijskih zemljišč. Povsem nedopust-
no ostaja tudi dejstvo, da 16 ha - obsežnen neobdela-nem področju Ijubljanskega barja ta dokument ne namenja posebne pozornosti.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA:
Sprejemamo stališča
družbenopolitičnega
zbora
Pod točko obravnave gradiva skupščine mesta Ljub-ljane so tudi delegati tega skupščinskega zbora. raz-pravljaii o Ljubljani 2000. Soglasno so podprli stališča izvršnega sveta in sprejeli pobudo dnižbenopolitičnega zbora, da se predlagani osnutek Cega dokumenta prek-valificira v delovno gradivo in posreduje v najširšo javno razpravo. Ob tem je bilo še posebej podčrtano »zanemarljivo« pozomost, ki jo ta planski dokument namenja hitrejšemu gospodarskemu razvoju južnega dela mesta.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Slabo gradivo »Ljubljana 2000«
To je bila tudi osnovna ugotovitev delegatov na zboru krajevnih skupnosti. Ne le zato, ker to gradivo ne zagotavlja hitrejšega in skladnega razvoja naše ob-čine, ampak tudi zato, ker ne upošteva vrsto silno pomembnih elementov. Povzemimo nekaj misli iz raz-prav. Delegat iz krajevne skupnosti Brezovica je pove-
dal, da ta dokument predvideva 6500 stanovanj do leta 2000 samo na področju te KS, kar pomeni, da bo Brezovica postala mesto s 26 tisočprebivalci. Pozidava pa se predvideva na najboljši kmetijski zemlji, ki jo sedaj obdeluje 86 kmetov. To bi torej pomenilo popol-no likvidacijo kmetijstva. Brezovica naj bi se 4,4 krat hitreje razvijala kot ostala Ljublja^a in leta 2000 naj bi bila samo v Brezovici in v Skaručni stanovanjska grad-nja. Ta dokument, je pribil delegat iz KS Brezovica, je brez vrednosti! Ko bo Ljubljana zares potrebovala prostor za gradnjo, potem bo pač gradila tudi na sedaj obdelanih kmetijskih površinah, sedaj pa te potrebe še ni, je dodal delegat in še povedal, da hkrati na tem področju ni predvidenih tovam, kjer naj bi se Ijudje tudi zaposlili, torej na) bi bila to čista spalna naselja. Pa še nekaj je med ostalim povedal, namreč, da imajo ljudje, ki so to gradivo pripravili praktično zagotovlje-no eksistenco. Gradivo ima namreč toliko pomanjkiji-vosti, da jih bodo morali znova in znova popravljati. To pa bo lahko trajalo zelo dolgo!
Delegat krajevne skupnosti Murgle je menil, da moramo mestni skupščini pokazati pot po kateri bo ta plan razvoja lahko postal realnost. Kot ključno vpraša-nje pa je izpostavil neuravnotežen razvoj naše občine. Disproporce med spalnimi naselji in industnjo je treba odpraviti z dogovorom med posameznimi občinami. Poseben problem, je poudaril, ki pa bo do leta 2000 močno izbil na plan pa je odlagališče smeti, o katerem gradivo ne razmišlja.
Tudi iz krajevnih skupnosti Kolezija in Oobrova so bile podobne pripombe z ugotovitvijo, da je potrebno dokument temeljito popraviti, vanj pa vnesti konkret-ne številke.
Gre za politično odgovornost, je poudarila predslav-nica Komiteja za kmetijstvo. Sprejeli smo vrsto skJe-pov, ki pa jih ]e mestni izvršni svet ignorantsko spre-gledal in ob takšni neodgovomosti organov mestnega izvršnega sveta ne moremo molčati. Le zakaj se potem delegati sploh sestajamo in sklepamo, če teh sklepov ne upošteva?
Delegati zbora krajevnih skupnosti so se po tako izčrpni in burni razpravi soglasno odločili, da predlože-no delovno gradivo nikakor ne more mestna skupšfina obravnavati kot osnutek ampak izključno kot delovnu gradivo.
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE:
Ponovno razprava o osnutku
Ceprav so na Zavodu za družbeno planiranje Ljub-Ijana porabili precej časa in denarja za pnpravo osnut-ka plana dolgoročnega razvoja občin in mesta Ljublja-na, je dokumenl »padel«. Zavrnili ga niso samo dele-gati naše občinske skupščine, ampak so bili proti tako pripravljenemu gradivu tudi delegati vseh treh zborov ljubljanske mestne skupščine 5. julija. Številne po-manjkljivosti in nedorečenosti, številne nepravilnosti in neupoštevanje pripomb iz javne razprave so »krive« za to, da se je osnutek spet spremenil v delovno gradivo in je javna razprava podaljšana do 15. oktobra. Proti sprejemu so bili pravzaprav vsi trije zbori mestne skupščine, čeprav so delegati zbora občini bili priprav-ljeni osnutek sprejeti, vendar le pod pogojem, da bi ga spet dobili na mizi po podaljšani javni razpravi in z njim tudi vse pripombe, ki bodo v tem času zbrane. Delegati so dokumentu očitali tudi to, da je na nekate-rih področjih skoraj preveč konkreten, medtem ko tistih najpomembnejših stvari, od katerih je pravza-prav odvisen razvoj, ne upošteva dovolj, oziioma jih obravnava le površno. Tako je premalo konkretno obdelan razvoj industrije, prestnikturiranje gospodar-stva in usmeritev v razvoj tistih industrijskih panog, ki zagotavljajo dober nastop na zunanjih tržiščih. Poleg tega je v dokumentu vse preveč dobre kmetijske zem-lje, prve in druge kakovosti, namenjene za pozidavo. Na njej naj bi gradili tako stanovanjske soseske kot tudi industrijske objekte, čeprav tudi za Ljubljano velja republiški interventni zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč. O načrtih za dolgoročni razvoj občin in mesta Ljubljane se bomo tako lahko pogovarjali še tri mesece in iahko samo upamo, da bo ta javna razprava res prinesla dobre stvari, da ne bi o demokrationosti spre-jemanja in ne nazadnje odločanja o razvojmh načrtih le govorili, delali pa naj bi drugi - čeprav potem mi z njihovim delom nismo zadovoljni